31. številka. Ljubljana, v četrtek 8. februvarja. XVI. leto, 1883. shaja vsak dan sve^pr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 ■/Id za četrt leta 4 .'Id . za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za i.jubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pot it-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hi&i „Gledali&ka stolba". D pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. otroke italijanske šole, kakor se godi v Istri na premnogih krajih. Izgovarja se njegova preblagorod-nost, da to zahtevajo dotične občine; mi pa vemo, da, ako bi hotel c. kr. namestnik, bi ravno tiste občine zahtevale slovanske šole. Take izjave so odvisne zarad moči, katero uživa c. kr. namestnik, in zarad uboštva, katero tare primorske Slovane, od visoke tržaške vlade in od njenih bogatih, posre-brnenih in pozlačenih privržencev. Tržaška vlada se po našem mnenji ne trudi, da bi prišla prava narodova želja, prava volja, prava potreba na dan, ampak zdi se nam, da sestavlja program vladanja svojevoljno in ga potem, ko je že sestavljen, pošilja v potrjen je županstvom, kraju i m in okrajnim šolskim svetom, deželnemu šolskemu svetu, deželnemu zboru in odboru, posredno tudi okrajnim cestnim odborom, volilcem v državni in deželni zbor, ljudskim učiteljem, šolskim ravnateljem in nadzornikom, včasih tudi višjemu in nižjemu duhovstvu. Pri teh potrjevaleih je treba ločiti dvojno reč: notranje prepričanje in zunanje pričevanje. Prepričanja vlada ne more določevati; pričevanje pa zapisuje v svoje bukve, v katerih je življenje in smrt, kakor kdo zasluži z besedo in peresom. Govoril bi polno resnico, kdor bi trdil, da primorsko šolstvo, primorsko uradovanje in sploh vse javno življenje na Primorskem, kolikor se nahaja pod uplivom tržažke vlade, je tako uravnano, da se slo-vanstvo duši in da se pod nemškim imenom širi italijanstvo in ž njim irredentizem prav hude vrste. Nečemo trditi, da tržaška vlada namenijo ta uspeh, ampak smo prepričani, da jej gre v prvej vrsti le za to, da se slovanstvu ne pusti odduška, ali tega ne razumemo, kako je mogoče, da tržaška vlada uspeha svojega delovanja ne vidi, ali če ga vidi, kako da ne premeni svojega ravnanja. Po našem mnenji tako vladanje ne prinese koristi ni zvestim podložnikom Nj. Veličanstva, vrlim avstrijskim državljanom, ni državi, staroslavnej Avstriji, katere orel razpenja svoje mogočne peruti nad Adrijo. To je, kakor smo rekli, naše prepričanje; če je krivo, naj se nam krivica dokaže; ali izreči ga smemo in ga moramo, ker kot prosti in polnopravni avstrijski državljani imamo to pravico po državnih temeljnih postavah in kot zvesti Avstrijci si štejemo v dolžnost, da opozorimo na nevarnosti, ki izhajajo iz delovanja cesarskih in naših služabnikov, katere plačujemo. Ca javno izrečemo naše državljansko prepričanje, smo gotovi, da se ne pregrešimo zoper spoštovanje, katero smo gosposkam dolžni, ker njih dejanja so javna, se dajo pred sodnijo, če hočete, dokazati in se sodijo od vseh zavednih mož tako, kakor jih sodimo mi. Dasi se ne ujemamo z ravnanjem tržaške vlade, priporočujemo vender poštenim Slovencem, da ji skazujejo dolžno čast in da izpol-nujejo njene pravične in jmstnvne ukaze. V dokaz, da je naša sodba javna sodba, navajamo možato postopanje naših poslancev: dr. Vitezica, g. Nabergoja, dr. Tonklija in drugih. X bistrim spoznanjem in neustrašeno besedo so odkrivali in še vedno odkrivajo globoke rane, za katerimi hira pod sedanjo tržaško vlado politično in državljansko življenje na Primorskem. Na nekatere Interpolacije omenjenih gospodov v poznamenovanem oziru vlada še sedaj ni odgovorila, dasi bi bil odgovor na vsako stran, če drugo ne, vsaj zanimljiv. Dr. Tonkli je že pred leti z neusmiljeno logiko dejanj razkrival v državnem zboru načela sedanje trždške vlade in kako se godi primorskim Slovanom sploh in goriškim Slovencem posebej. Pokazal se je resničnega zastopnika goriških Slovencev ne le, ker je bil pravilno od njih voljen, ampak tudi zato, ker je položaj goriških Slovencev razumel, ker ga je objavil, k ir je zahteval, v vedni dotiki in v najožji zvezi s svojimi volilci, da se državne temeljne |iostave izpeljujejo tudi glede goriških Slovencev. I)r. Tonkli je bil in je zastojmik prave, narodne, slovenske, goriške politike v njenih odnošajih do sedanje tržaške vlade. V baronu Dcpretisu je poosebljena sedanja tržaška vlada, ki pretira narodne Razmere na Primorskem. Z imenom barona Depretisa zaznamenujemo njegovo preuzvišenost sedanjega gospoda cesarskega namestnika v Trstu; ob jednem pa spominja to ime na način sedanjega vladanja ni Primorskem. Visoki gospod bil je rojen na Nemškem v Hamburgu kot sin ondašnjega avstrijskega konzula. Ni nam znano, ali se je tam navzel take ljubezni do nemščine, da jo z največo in neugasljivo gorečnostjo podpira v večinoma slovanski kronovini, ali pa sodi, da bo njegov namestniški stol bolj trden, ako se kaže bo-rilca za nemški jezik v slovanskem Primorji Na vsak način je zelo čudno, da se prvi cesarski služabnik v deželi poteguje za upeljavo tujega jezika v našo milo domovino. Nikakor ne moremo misliti, da bi bil presvitli cesar, ki je z nami, svojimi zvestimi otroci, govoril v slovenskem jeziku, ukazal svojemu služabniku, naj nas uči tujega jezika na vse pretege. Ako bi se nam bližala vojska z Nemčijo, imelo bi tako namest-nikovo prizadevanje nekaj pomena; ali zdaj smo z Nemčijo v najtesnejši politični prijaznosti in zvezi, ki potrebo tujega jezika pri našem ljudstvu popol-noma izključuje. Potegovanje tržaškega namestnika za nemščino na Primorskem se na nobeno stran ne da zagovarjati. Tako potegovanje je nepedagogičuo (proti pravilom zdrave odgoje), nepolitično (ker daje povod, da se odgojujejo narodovi odpadniki, iz ka katerih prihajajo Oberdanki), negospodarsko (ker naklada ljudstvu nepotrebna bremena v denarji in času). To vedno in nepretrgano pokrivanje (protežiranje) nemškega jezika je napolnilo njegovo preuzvišenost 7, mržnjo proti primorskim Slovanom, katero je njegova preblagorodnost večkrat javno in v svoji laptnosti kot c. kr. namestnik izrazila, kakor je o tem ob svojem času poročala „Naša Sloga" v Trstu in „SočaM v Gorici. Ta mržnja se kaže tudi v tem, da, kjer se ne morejo upeljati nemške šole ali kjer se ne da uveati v obstoječe šole nemški jezik, dopušča njegova preuzvišenost za slovenske LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lermontova posl. J. P.) Maksim Maksimič. (Dalje.) PePorinu prišel je naproti njegov sluga in mu dopovedal, da bodo brž nakladali, ter podal mu škatljico s smodkami; ko je dobil nekaj povelj od svojega gospoda, odpravil se je urno, da preskrbi vse potrebno za odhod. Pečorin pa je zakuril smodko, za-zeval kaka dva pota in usedel se na kloji na drugo stran vrat. Zdaj vam hočem narisati njegov portret. Bil je srednje velikosti, stegnen, lepo vzrasten, njegova široka pleča so kazala, da je trdnega života, sposoben prenašati vse težave potniškega življenja, premembe podnebja, da ga ne ugonobe niti razvratno življenje v stolicah, niti duševni viharji; pri njegovej oprašanej baržunastej suknji bila sta I sama spodnja dva gumba zaj)eta, tako se je videlo ■ kakor sneg belo perilo, kar je kazalo rednega člo-Jveka; njegove umazane rokovice bile so kakor na-! lašč narejene za njegove majhne aristokrati ene i roke, ko jih je snel, čudil sem se njegovim suhim in bledim }>rstom. Njegova hoja bila je ravnodušna in lena, in opasil sem, da ni mahal z rokami — verni znak neodkritosrčnega značaja. Sicer je j>a to le moja lastna opazka, opirajoča se na moja lastna opazovanja in skušnje, a jaz nikakor nočem, da bi mi kar slepo verovali. Ko je sedel na klop, pripog-nil se je njegov život tako, kakor bi ne bilo nobene kosti v njegovem hrbtu. Vse njegovo obnašanje kazalo je neko nervoznost, sedel je kakor sedi Balzakova, tridesetletna koketka, na svojem naslonjači po utrudljivem jdesu. Na prvi pogled bi mu ne bil prisodil čez tri in dvajset let, a če si ga bolje ogledal, prepričal si se, da jih ima trideset. Njegov smeh imel je nekaj lisičjega. Njegova koža bila je nežna, kakor kake ženske; njegovi belkasti lasje so se krivili že od prirode in lepo okroževali njegovoj bledo in lepo čelo, na katerem si jni natančnem OpOBOVanji aagledal majhne gube, ki so se križale, in se gotovo bolj poznale, kadar je bil jezen, ali je kaj uznemirjevalo njegovo dušo. Dasi so bili njegovi lasje in obrvi bele, bile so pa njegovi bike črne — kar je pri človeku . uvno tako nekaj posebnega, kakor pri belem konji črna griva iu rep. Predno končam njegov popis, moram še povedati, da je imel malo potlačen nos, BVitlobels zobe, ru-jave oči, o njegovih očeh pa moram spregovoriti še nekaj besed. — Prvič se niso smijale, kadar se je on Bme jal! ■— ali še niste te posebnosti o|iazili pri nekaterih ljudeh?, . . to je mamenje spridenega enačaja, ali pa globoke in neprestane žalosti, [spod pol zapletih trepalnic sijal«' so s fosfornim bleskom, če se Bine tako reči. To ni bil izraz goreče duČe ali pre-žive fantazije, ta blesk bil je podoben blesku brušenega jekla — bleščeč iu hladen. Njegov pogled ni bil trajajoč, a presunljiv in nestrpljiv, pu'čal je [neprijeten utis neskromnega vprašanja; komu bi se pravice primorskih Slovanov; v dr. Tonkliji je poosebljena politika goriških Slovencev, ki zahtevajo, noj se jim podelijo v dejanji pravice, ki so jim zagotovljene v državnih postavah. Z dr. Tonklijem se ujemata primorska narodna poslanca dr. Vitezić in g. Nabergoj; ž njim se ujemata č. g. Kluu in dr. Vo-šnjak; ž njim se ujemalo vsi slovenski in slovanski poslanci, vsi Slovenci, pred vsem pa vsi primorski in posebej goriški Slovenci, ki se pošteno poganjajo za narodno stvar, in vsi pravični Goričani in Trža-čani, tudi italijanske narodnosti. Ko so se vršile te reči na Dunaji, so bili za važnejših njenih podatkih se doslej toliko poizveda: Građenje železnične proge MunkaczStryj spoznalo se je potrebno in ustanovitev dveh novih topniških polkov za zelo prikladno; kako naj se bodo stroški za to v prihodnjem budgetu nastavili, o tem se Se obravnava. Verjetno je: da se ne bode ves znesek postavi! v budget za leto 1884., kateri se bode začel že aprila meseca sestavljati. Konečno je še opomnje vredno, da je takoj v prvej seji grof Kal-noky izjavil ogrskim ministrom, da se je povodom nivzočnosti ruskega ministra pl. Giersa na Dunaji dognalo popolno sporazumljenje v podonavskem vprašanji. Profesor Staiijnki, član gosposke zbornice, barona Depretisa v Trstu hudi dnevi; "njegov stol nameniti V»W\ učenjak in pesnik, umrlJe v po-... , , . , ... ' nedeljek v Krakovem. V njem zgubi krakovska se je majal in pisarske duše so imele veliko opra- stranka naj()ulj£nejsih clanov in ondukajSttja viti. Potreben je bil camestuiku zagovornik, po- j akademija znanosti) najmarljivejšega zastopnika zgodovinskega preiskovanja. Član gosposke zbornice postal je ranjki v januvarji 1881. leta, pred leti bil je tudi državni poslanec in do zadnjega časa zastopnik veleposestva v gališkem deželnem zboru. Najznamenitejše njegovo pesniško delo je tragedija „Smrt Vladislava IV.". Iz južne Dalmacije se poroča, da je na-mestništvo v gorenjih Poborih odredilo občno raz-oroženje in da se je to tudi že zvršilo. Vsem ustaj-nikoni iz ICrivošije, Ublij, Lepenfc Orahovca in gorenjih Pobor, ki so pobegli v Črnogoro, so davčni uradi zaradi zaostalih davkov in sodnih stroškov za-rubdi zapuščena posestva, da se prodado z zdražbo. Voiaujc države« močnik, rešitelj. Kdo bi mu bil mogel takrat bolje pomagati, ko goriški Slovenci, o katerih ie dr. Tonkli trdil, da so tepeni ? Ako bi bili hoteli goriški Slovenci izreči, da šiba, ki se je vila okoli njih telesa, ni šiba pokore ampak ljubezni, ali bi ne bil ostal dr. Tonkli na cedilu V ali bi ne bil ostal baron De-pretis v Trstu V In glej! ni preteklo dolgo časa, že so prihajale v Trat deputacije in pisma iz Sežane, z Nabrežine, iz Bolca in drugih goriških krajev, ki so naznanjale gospodu namestniku, da je izbran od slovenskih občin častni občan. Kako veselje! kako radovanje, kako zadovoljen posmeh 1 Dr. Tonkli je mislil, da prisili Depretisa k drugi politi ai, ali D -pretisovi zvesti pristaš; in služuo osebje je drugače V K«»l«raflii je baje policija predse poklicala vse Črnogorce, kateri se nekaj časa sem mude obrnilo. Depretis je nesel svoje diplome na Dunaj, jondukaj, ter je vse one izterala, kateri se niso mogli seje opravičil in je prinesel goriškim Slovencem | izkazati^ i nujnim^ poslom. — Minister Garaš an in je z Dun ske krivi so Slovenci, ki vsled svoje dobrosrčnosti, p0-Jra2a O namenu njegovega potovanju in kot dosled- pustljivosti iu vsled sebičnosti ali šibkosti njih ne-j nost za Srbijo navaja izrek, da z ljubeznijo naroda zega ne prjredijo" kukor nekaj dragih veselic zlasti posrednih predstojnikov so ska.ali zaupanje na- svojega ni propadla še nobena dinastija, nobena dr-j y fia8U/Bra|na dru4tva in čitalnice po Slo- mestniku, pod katerim se jim godi v narodnem * T „ . „ .¥ „ , - ' . . . , . . %t ■ Iz nm Kt» stolice piše 86 .Pester Llovdu" 2. o.iru huje, ko pod GiBkro m Auerapergom. Narod | februvarja: .Jedva vrnil seje bil car Aleksander III ie opravičil in je prinesel goriškim Slovencem «*awiw z nujnim postom. — minister urarasuuiu je •unaja za plačilo podvojeni nemški jezik v ljud- n<'1;1 Ju,k,it5!t» ^ Italije zaraili noNih j.oroeil iz C-tinj. . . . , — tx r ,n — „Zastava" prinesla ie članek o princu Petru K a- sole m urade. Da je Depretis še v Trstu, rag jorgi ev ić-U, v katerem se precej pikro iz- besede, tiska, shodov, zadrug in volilnih agitacij. — 7. Občna volilna pravica brez kakega utesnenja glede stanu ali j>remoženja. — 8. Preustroj stalne vojske v teritorijalno. — To so glavne terjatve ruskega naroda in to je tudi nas program, kojega se bodemo na vsak način tako dolgo držali, da ga dožtnemo. To upamo storiti >e z mirnimi sredstvi, če pa tane bi pomagala, segli bodemo zopet k prejšnjim, k bodaleu in dvnamitu . . . Spomenica konča potem z običajnim pretenjein smrti. Danes ali jutri sestala se bode v Londonu potSonavslift ItonfVrc»uc«. Razen pri tamkajšnjem dvoru akreditiranih poslanikov udeležili se jo bodo še dr. pl. P las on za Avstrjo, Bamere za Francijo, Sanderson za Angleško, Kevest za Italijo, Romanenko za Rusijo in Pencovici za Romunijo. Delokrog te konference je že v vabilih angleške vlade natanko označen in obsega podaljšanje mandata evropskega donavskega komisijona, razširjenje njega pravosodja do Biaile in določba tega, kar se je storilo za izpeljavo 55. člena berolinske pogodbe, za-devajočega poreško pol a i jo na srednji Donavi. Rusija omenila bode Kilijslto zadevo najbrže pri pro-longacijskem vprašanji ter bode storila svojo pritrditev zavisno od pripozuanja njenih pravic na Kil.jo. Ker se mora podaljšanje mandatov skleniti soglasno, bodo morale vlasti pri poznati pravice Rusije na pri-ustje Kilije. Rusija baje ne namerava ta;oj baviti se z urejenjem tega priustja, želi samo, da se prin-cipijalno pripoznajo nje pravice do njega. Vlasti bodo temu najbrže pritrdile. Dopisi. Ofl Save 7. februvarja. [Izv. dop.] S strogo vestjo se prav ne strinja, če zgolj humanitarna društva skoro največji uspeh svojega delovanja v tem vidijo, če priredijo sijajno in časih še drago zabavo. Bralna društva, Čitalnice in morebiti še druga društva zgrešijo gotovo svoj namen, ako v letu dru- venskem bi morale v tem svoj ponos iskati, da pod-. pirajo kolikor mogoče slovensko časopisje in slo- slovenski, ali vidiš, kako si posti I j aš s svojo dobroto j \z Gtofiine v Petrograd, dopošlje mu že „eksekutivni I vensko literaturo, potem da goje petje in godbo ter in kako ti postiljajo tvoji Kupani, ki ne gledajo j komitet" ruskih revolucijancev spomenico, v katerej vedno na tvoje najsvetejše narodne korUi, ampak! v novic zahteva izvršitev svojih terjatev. Spomenica najprej na vladino prijaznost? Voli za župane neud-i u *J08lttl* 8eJe ob ^dnem tu,li To^tojn, Pobjedo-. * , i .. , , i noscevu in drugim dostojanstvenikom. I iskana je visne, trdne inoze, ki se ne bodo tresli pred sapo urad - . mm ,m vdilip.ipir in nosi imsiov: nG088Udarj lM in mka, ki bodo ponosni na to, da so zastopniki občine, podpis: „Imenom ruskago naroda: IzspolnitelnvJ ko-ki bodo zahtevali, da se narodove pravice spoštujejo, mitet!" V glavnih potezah slove spomenica tako le: in se ue bodo poniževali, kjer smejo ravno stati. !Mi socijalisti in narednici, ki smo zastopniki z de-Zaveden in ponosen narod zahteva od uradnika, da ! 8I}?tiio ruskega in smo si stavili za- . \ „, , .. ' daco, oprostiti svoj narod tega težkega m sramot izpolnuje postavo. Kdor skazuje uradniku pokorno Lega |g* n08illžiti He ho6emo Vsakeršnega, še tako dušo tam, kjer bi smel tirjati, ni vreden, da zastopa j strašnega in težavnega Bredstva in ne bodemo prej I venci gibljejo je to dejanska resnica), ozreti se v občino, ker ne zna varovati njene časti. mirovali, dokler se ne ozira na terjatve ruskega preteklost kako so poslednji delovali. Kjer so ob- Goriški Slovenci, ako hočete napredovati v na-naroda in ne pr.pozna njega pravica in sila v dr- i T esevereini" o.idi so se nridno nrire- rodnem, gospodarskem, političnem oziru, držite se H' ?° terjaUe Judstva v ftegar imenu jih Tebi, ! - ' I gossudar, jir občujemo m njihovo izjjolnitev do 1 vo- da prirejajo gledališke igre. Vrlo osnovano in z uspehom delujoče bralno društvo slovensko imeti bi moralo vse slovenske časnike in pristopiti k vsem literarnim in glasbenim slovenskim društvom. Čvrsto bralno društvo imeti bi moralo slovensko narodno bukvarnico, iz katere bi si za jako nizko let-nino splošno ljudstvo izposojevalo knjige in časopise. Slovenci moramo zdaj, ko smo toliko ua vrhuncu, kolikor so bili prej nemš^utarji (kjer se SIo- trduo moža, ki se bojuje za. Vas in za Vašo korist. .jena. kronanja pr čakujemo, so: 1. Dovolitev in usta- Političua prasanja Vas bodo silila, da se odločite novljenje stalnega ljudskega zastopa, kateri naj bi na jeduo ali drugo stran; nasprotni gesli bosti: se volil svobodno, z občno volilno pravico in na poilk Tonkli — Depretis. Kdor pride k Vam, pralajte,; voiilcev in kateri naj bi imel popolno pravomo&Je v ga, v feegavem imenu je prišel. S i V8eh za(k'vah' raztezajočih se na celo državo 2 ; Obdirna avtonomija pokrajin, katera naj bi bila za-I golDvljeua s prosto volitvijo vseh uradnikov, samo-I BtOJn08tjO kmetskih občin in gospodarstveno neod-! visuostjo ljudstva. — 3. Samostojnost kmetske občine, mi: a, kot ekonomična in Upravna celota. — i 4. ljudstvu naj se prilasti zemljišče. — 5. Naredbe, Včeraj končale so se skupne mInUterakei po kojili naj bi se vse tovarne in delalnice prepu-koilfereiioe in ministri so se zopet razšli, O naj- stile delavcem. — G. Popolna svoboda vesti, svoboda Foiitični razgled. V Ljubljani 8. februarja. jale nemške igre, prvcej vrlo se je po nemško po-jievalo in imelo navadno le nemške časopise. Jednako delajmo zdaj mi Slovenci ter pospešujmo našo glasbeno in dramatično umetnost in najprej le našo knjigo, našo žurnalistiko, potlej pridejo še le na vrsto sijajne, drage veselice, krasne dvorane itd. Tudi se pri teh veselicah premalo gleda no to, da bi se vršil pogovor v domačem jeziku, da bi se plesi napovedovali v slovenščini itd. — Na levem bregu Save je pa v zadevi narodnih društev še slabše. Kako veselo bi bilo slišati, ako bi se n. pr. v Brežicah in Sevnici osnovale Čitalnice. Ali s štajerske bil zdel morda predrzen, ko bi ne bil tako ravno-1 dušen m hladen. A to se je znabiti samo meni tako videlo, ker sem pozimi nekatere podrobnosti njegovega življenja, na koga dru/.ega napravil bi pa bil morda Cisto drugačen utis; ker pa vam ne bo pravil nikdo drugi o njem, morate biti zadovoljni s tem, kar sem jaz povedal. Konji bili so že napreženi; zvonci so žvenklali, sluga naznanil je gospodu, da je vse pripravljeno, a Maksim Maksimiča še ni bilo. K sreči zrl je Pe-COrin ves zamišljen na kavkaske gore, ter ni hitel na odhod. Stopil sem k njemu: „Ako malo počakate, videli boste starega prijatelja . . — Oh, vsaj res! odgovoril je hitro: — pravili so mi že včeraj; no, kje pa je V — Ozrl sem se na trg iu zagledal Maksim Maksimiča teči na vso moč .... V dveh minutah bil je že pri nas, koinaj je dihal in pot lil mu je curkoma po obrazu; kosmi sivih las, molečih izpod kape, prijeli so se mu čela; kolena so se mu tresla .... hotel se je okle- niti Pečorina okrog vratu, a ta mu je prav hladnokrvno podal roko. Stotnik stal je nekaj trenutkov, kakor bi bil okamenel, potem je pa prijel z obema rokama Pečorinovo roko: govoriti ni mogel. — Jako me veseli, dragi Maksim Maksimič! No kako se kaj imate V rekel je Peeorin. — A ... ti ... a vi .. . jecljal je starec in posilile so se mu solze: — koliko let . . . koliko du j ... da kam pa V . . . — V Perzijo — in dalje . . . — A tako brž . . . Počakajte še eno malo predragi! .... Ali se ločiva tako hitro? .... Koliko časa se nisva videla . . . — Meni se mudi, Maksim Maksimič — odgovoril je. — Moj Bog, moj Bog! kam tako hitite? . . . Koliko imam vam povedati . . . koliko vas vprašati . . . No, kaj? Odpovedali ste se tedaj od službe? . . . kako? ... kaj ste delali sedaj? — Dolgčas prodajal! odgovoril je Pečorin ter se nasmehnil. — Ali se še kaj spominjate vašega bivanja v trdnjavi? . . . Lep kraj za lovca! . . . Veste, vi ste bili strasten lovec in dober strelec ... A Bela? Pečorin je obledel in obrnil se proč . . . — Da, še se spominjam! rekel je in široko zazeval. Maksim Maksimič prosil ga je, da bi ostal vsaj še dve uri. „Imeli bomo dobro kosilo," rekel je, „pripravi] bom dva fazana: pili bomo katehinsko vino . . , se ve, da tukaj ni tako dobro kakor v Gruziji, vender je odlične vrste . . . Pogovorili se bomo kaj . . . Povedali mi boste, kako ste se imeli v Petrogradu . . . A? . . .u — A jaz nimam ničesar povedati, dragi Maksim Maksimič . . . Prosim, uikar ne zamerite, moram iti . . . mudi se mi. Zahvaljujem se, da me niste pozabili, pristavil je in odtegnil roko. Starcu zmračilo se je lice ... bil je žalosten straui prihajajo Kranjcem zgolj nemška vabila k ve-Belicam, zdaj od kakih „Feuerberov", zd.-ij od društva „Frohsinn", pa spet od „Kajiseischutzengesell-schaft" itd. Le slovenskih vabil k vesel.cam narodnih društev ne dobimo. Morebiti pa drugo leto, kali? Iz Krškega 7. februvarja. [Izviren dop.J Današnji dopis ima obsegati našo pustno kroniKo; to je sicer dopisniku neprijetna naloga, a kot vestni poročevalec se jej ne sme izogniti. Veselic, zabav, manjih in velikih, imeli smo vse polno v kratkem letošnjem pustnem času. Bralno društvo je priredilo 6./1. mali, 4./2. veliki ples in 6/2. maškerado; mestna uniformirana straža je imela 14./1. „Kranz-cheu", a požarna straža 20./1. rvenček". — Vse te veselice so bile obilno obiskovane od strani meščanstva in uraduištva; vse so bile lepo urejene: zlasti „sijajni" ples bralnega društva je bil v resnici sijajen, toliko v oziru dekoracije dvorane in krasnih oprav plesalk, kolikor v oziru prirejanja plesa, zlasti kotilijona po g. O. in kadrilj po g. K. Poslednjima gospodoma in nekaterim gospodom odbornikom gre vsa čast in hvala za trud, ki so ga imeli pri dekoraciji in aranžiranji. — Posebno je bilo narodnjaku prijetno, v družbi narodnih mož videti tudi nekatere c. kr. uradnike, •mej temi samega gosp. okrajnega glavarja; kajti v prejšnjih časih so se taki možje odtegovali veseli cam, katere so prirejali Slovenci. Iz Velenja 5. februvarja. [Izv. dop.] Kdor je že potoval po lepi Šaleški dolini, videl je na obeh straneh bistre, iz Hude Ljuknje izvirajoče Pake, lepa polja, z rodovitnimi njivami, s krasnimi travnik', obsojenimi s sadonosnim drevjem in žlahtnimi vinskimi goricami, v katerih se je že marsikatera narodna slovenska pesen zapela. Dopadala mu je ta lepa dolinica in želel si je, postaviti si utico, da bi kratek čas svojega življenja preživel v prijetnej okolici mej vrlimi narodnjaki. A ko bi bival nekoliko časa tukaj, ugasnilo bi mu vse to veselje, kajti uvidel bi, da so tu v Velenji tako strastni nemšku tarji, da Slovenca kar videti ne morejo. Jaz ne vem zakaj in tega ne razumem, ker so vsi ti nemšku-tarji na slovenski zemlji rojeni in vzgojeni in ker so imeli vsi slovensko mater, od kod tedaj to nem štvo? Neki mož, čegar glava je vsled zadnjih volitev postala nekaj višjega, bil je pred nekoliko leti še Slovenec, odkar pa je se nasrkal tistega Vitanjskega duha in to od nekega gospoda, Ui hodi brez dela okolu in pri kapljici rujnega vinca kaj rad zabavlja na Slovence, vsled znanja s tem gospodom postal je čisto nemški in nosi bolj po konci glavo, du bi vsakdo mislil, da je imenitneji nego drugi tržaui. Dokler je bil še navaden mož, premetava! je desetice po žepu samo z jedno roko, sedaj jih že premešava z obema rokama, da se je skoro nadejati mladih. A kjubu temu, da se prišteva Nemcem, mu manjka veuder še omike in izobraženosti, zlasti pa nekoliko več uljudnosti. Konečno naj še opomnim, da v naši Paki bivajo dvojne vrste živali, bistra postrvica, ki željna pod grmičem ali ob kamenu pri čakuje svojega živeža, in rak, ki koraka sedaj naprej, sedaj nazaj, kakor mu bolj kaže, kateri se prilega bolj gospodi, za kmeta pa ni. Zato pustimo ga gospodu, mi narodnjaki pa ostanimo pri svojih jedilih. Občni zbor kranjskega obrtnega društva. (Konec.) Kupčijske z'iornibe svetnik in hišni posestnik g. Jernej Žitnik poroča o denarnem stanji društva, katero je za kratek čas obstanka res jako povoljno. Dohodkov bilo je pretečeno leto 452 gld. 50 kr., stroški za tiskovine in uredjenje društva seveda visoki, a vender je ostalo premoženja 217 gl. 57 kr., katero je naloženo pri pomočnem obrtnem društvu pod načelništvom g. J. N. Horaka. Zbor jako pohvalno odobri poročilo društvenega blagajnika g. Žitnika ter izreče slednjemu za izvrstno poslovanje jednoglasno zahvalo. Vrši se volitev udov v odbor na mesto izžrebanih in bili so izvoljeni skoro jednoglasno g. g. Gust. Fischer, fabrikant sodavode in hišni posestnik; J. Potočnik, pekovski mojster in hišni posestnik, J. Breme, tesarski mojster in hišnik; J. Žitnik, kupčijske zbornice svetovalec, čevljarski mojster in hišni posestnik; F. A. Supančič, klobučar in hišni posestnik in L. VVidmajer, mizarski mojster. Ko se je volitev izvršila, poprime besedo tajnik g. M. Kune in v res izvrstnem dovršenem govoru slika namen in delokrog obrtnih društev, posebno z ozirom na ljubljanske odnosaje. Iz obširnega govora povzamemo sledeče jako resnične točke. Govornik g. Kune pravi, da ako se vnrašajo obrtniki v Ljubljani, kake so njihove potrebe, bodo gotovo vsi v protislovji z ono malo pe ščico. ki vedno nagiaša in poudarja politične potrebe, soglasno izjavili, da obrtniki nemajo političnih skrbij, nego da so skrbi obrtnikov ljubljanskih popolnem, kolikor se njih obrti tiče, nepolitične. Nobeden obrtnik nema mej časom svojega delovanja političnih skrbij, pač pa jako veliko materijalnih, katere ga vznemirjajo po dnevi in mu begajo po noči spanje. Ko bi se vprašali tisti je, da se tem gospodom ne bode več posrečilo, da bi obrtnike hujskali k sovraštvu proti drugim stanovom, sosebno ob času, ko mu je simpatij in podpore vseh stanov jako potreba. Ako se pomisli, da je imel kranjski obrtni stan svoje zastopnike skoro v vseh raznih zasto-pih, v deželnem zboru, v kupčijskej zbornici, v mestnem zastopu, in da jih še ima, in se primeri s tem državni zbor, v katerem sedi jeden sam obrtnik: vidi so, da smo na Kranjskem dosti na boljem. A vender je državni zbor sklenil obrtnikom tako koristno postavo in tudi od ljubljanskih političnih rovarjev tolikanj črte n i doktorji glasovali so za njo. Ako obrtniški stan tirja, da se ozira na njegove koristi, ne sme vender nikakor zahtevati, da bi on nadvladal vse druge stanove. V mejsobnem delovanji kaže se napredek in obrtni stan ima največ interes z vsemi drugimi stunovi živeti v miru in prijaznosti. Tisti pa, katerim služi ime obrtnika za rovarsko politiko, tisti zlorabijo obrtnike. Obrtni stan v Ljubljani se ni nikdar brigal za svoje koristi, dokler se ni ustanovilo obrtno društvo. Namestu da bi bili drug druzemu pomagali s tem, da bi rabili pri izdelovanji razne iznajdbe in napredke, iu tako se branili proti izgubam v kupčiji, škodovali so drug druzemu. Obrtni stan se hoče razcepiti iu v dedšino bi se delili socijaldemokrati iu tovarnarji. Obrtni stan bi zanaprej obstajal samo iz čevljarjev in krojačev, kateri bi krpali, vse drugo bi oskrbel kapital: to je bilo, ni še dolgo tega, v Avstriji gospodarstveno načelo. A v jiravem času še prišel je preobrat. Obrtnija se je zdramila in neče, da bi bilo žrtveno jaguje velikega kapitala, da bi se obrtnik popolnem nadomesti! po mašinah. Tudi država ima velik interes, da se vzdrži obrtni stan kot srednji stan, sedaj smemo upati da obrtni stan no bode samo meBta, katera poseda, pridržal, nego še boljših pridobil. A delati je trebA. Ako se tudi ne izpolnijo v.-.e nade, treba je gledati /,nnro m na namen. Obrtni stan je v kratkem času, kar se je začel za svoje koristi oglaiati, več dosegel, kakor je smel kedaj upati, obravnave v državnem zboru, katere so sa vršile zadnji čas, so zato najboljše spričevalo. Ko bode stopila obrtna postava v praktično veljavo, tedaj bode naša naloga, da si stanje zbolj- časti lakomai obrtniški „kadetje", kateri mislijo, da so predestiniruni za državnojioslanska in županska | Samo in zato je ravno obrtno društvo pravi pred« mesta v glavnih mestih, posebno v Ljubljani, kaka j bontelj. so tista politična vprašanja, ki njih vznemirjajo, in \ Pri obrtniku ne bodo šlo za to, da bi naska-zaradi katerih pridigujejo v jednomer boj proti vsem | koval pošteno konkurenco, nego bojevati se mora stanovom, potem ne bodo znali ravno ti gospodje j proti nepoštenej. To pa se ne posreči posamičnemu, protektorji obrtnega stanu, kakor se sami na -j pač pa zamure to skupnost. zivljejo, nobenega odgovora, ampak bodo — mol- Govornik potem razjasnuje, kako zamore obrtno čali! (Občno pritrjevanje.) Koso ti politični ro-j društvo pri vseh teh vprašanjih koristno delovati, varji koncem lanskega leta sklicali ljudski shod, ude- \ da se napravijo oddelai po rokodelstvih iu poddruž-ležil sem se ga tudi jaz, da bi slišal, kako bodo i niče, da dela potem vsa obrtnija skupno in konča razvili svoj politični program. A ti patentirani obrt-] svoj govor mej občnim odobravanjem, niški politikami niso niti erhnili o politiki, nego po- | Odbor je v seji zadnji ponedeljek izvolil pred-litično resolucijo, katero sem stavil jaz za občno !sednikom kupčijske zbornice svetovalcu, tiskarja g. A. volilno pravico, so zavrgli, da ni bila sprejeta. Upati K le i na, njega namestnikom stavbenega mojstra in jezen, a skušal je skriti to. „Pozabil", jecljal je; Jaz vas nikdar ne pozabim . . . No, Bog z vami . . . Ne, nisem mislil, da vas bom videl tacega." — No, dobro, dobro! rekel je Pečorin in ga objel po prijateljski . . . mari uisein več tisti ? . . . Vsak greva svojo pot ... Ali se vidiva še kedaj — Bog ve! . . . Ko je govoril to, sedel je že v kočiji in voznik je že prijemal vajeti. — Počakaj, počakaj! zakričal je na jedenkrat Maksim Maksimič in zgrabil za vratica kočije: skoro bil b' pozabil . . . Pri meni bili so ostali vaši papirji, Gregor Aleksandrovič . . . vlačim jih veduo seboj . . . nadejal sem se najti vas v Gruziji, a Bog je dal, da sva se tukaj sešla; kaj hočem narediti z njimi? — Kar hočete! odgovoril je Pečorin — Z Bogom . . . — Tako, v Perzijo greste V .. . kdaj se vrnete ? upil je Maksim Maksimič za njim. Kočija bila je že daleč, lVcorin dol je z roko znamenje, katero mogli bi tolmačiti takole: vi žalujete, čemu ueki! Ni se že več slišalo niti žvenkljanje zvoncev, niti ropotanje koles, a ubogi starec stal je še vedno na istem mestu iu gle ial po cesti, koder je odrdrala kočija. „Da,a rekel je nakonec, prizadevaje se kazati kolikor mogoče ravnodušnega, da so mu rosile solze od jeze in žalosti trepalnice: — „da bila sva prijatelja — no kaj je prijateljstvo v današnjih časih! . . . Kaj sem mu jaz mari? Jaz nisem bogit, nimam visoke službe, tuli po letih se ne ujemava . . . Lej ga, kakšen gizdalin je postal, ko je bil nekaj časa v Petrogradu . . . Kakšna kočija! ... koliko rečij .. . u te besede bile so z nekim ironičnim smehom govorjene. „Povejte mi no," rekel je obrnivši se k meni: „kaj vi mislite o tem? po kaj ga vrag vleče v Perzijo? . . . Snu-»no, /a Boga, zares smešno je to! . . . Da, jaz sem že davno rekel, da je veternjak, na katerega se ni zmašati . . Da, žal mi je vender zanj, ker bo slab konec storil . . . Vsaj ni mogoče drugače . . . Večkrat sem že rekel, da nima sreče, kdor zapušča stare prijatelje! . . Iu obrnil se je proč, da bi skril notranjo razburjenost, ter korakal je okrog svojega voza, kakor bi ogledoval kolesa, in solze zalivale so mu oči. — Maksim Maksimič, rekel sem mu stopivši k njemu, kakšne papirje pustil je pa vam Pečorin? — E Bog ve, kakšne? nekake zapiske .... — Kaj boste naredili ž njimi ? — Kaj? Velel jih bom podelati v patrone. — Dajte jih rajši meni. Pogledal me je čudeč se in mrmral nekaj skoz zobe, potem je j>a začel riti po kovčegu; izvlekel je ven jeden zvezek, vrgel ga s preziranjem na tla; tako druzega, tretjega ... in desetega: meni se je ta jeza zdela otročja in neumna, a miloval sem ga. — Tu so vsi, rekel je: čestitam vam, da dobite tak zaklad . . . — Ali smem jaz storiti ž njimi, kar hočem? — Makari če jih ponatisnete v časnikih. Kaj je to meni mari? .... Ali sem jaz morda njegov pobratim ali sorodnik? .... Kes sva bivala dolgo vkupej pod jedno streho .... As kom še nisem vkupe živel . . . (t>alje prib.) g. F. Zupančiča, tajnikom g. M. Kunca, blagajnikom J. Žitnika, tajnika namestnikom g. F. M aje rj a. Domače stvari. — („Narodni dom") vzbudil je tudi mej dalmatinskimi Slovani nepričakovano zanimanje; dokaz temu je precejšnje število sreček, ki so se poslale tam bivajočim Slovencem in ki so jih vrli Dalmatinci že skoraj popolnoma pokupili. — (Jour fixe) literarnega iu zabavnega kluba bode zopet v soboto 10. t. m. ob 8. uri zvečer pri Tavčarji. — (Sokolova maska rada) na strelišči donesla je 907 gld. kosmatega dohodka. — (V Tupaličah na Gorenj skem) sklenili so rodoljubi, kakor povzamemo zasobnemu listu, osnovati si „bralno društvo". Vrlo dobro! — (Iz Radovljice) se pritožuje naročnik, da tam nemškutarija še vedno cvete in da se naredba pravosodnega ministra glede ravnopravnosti našega jezika kaj malo ali pa nič v poštev ne jem-Jje. Snuje se v Radovljici tudi požarna bramba, a zaradi komande, bodi-li slovenska, ali nemška, se še ni doseglo porazumljenje. Dopisnik nam je obljubil, da nam v tej zadevi natančneje poroča, zlasti pa, da nam našteje tiste gospode, ki se poganjajo za nemščino, katere je na Gorenjskem ravno toliko treba, kolikor slovenščine v Berolinu. — (Katoliško podporno društvo v Cel ji) razpošilja poročilo o četrtem letu svojega obstanka od 1. januvarja do 81. decembra 1. leta. Dohodkov bilo je 3071 gld. 521/« kr., stroškov pa 2762 gl. IG kr., tedaj preostanka 300 gl. 36Va kr., vse premoženje pa iznaša 2318 gl. 271/* kr., usta-novnikov, ki odrajtajo vsaj 40 gl., šteje društvo 42, rednih udov, ki plačujejo po 2, 3, 4, 5, 10 ali več goldinarjev, pa 195; razen teh pa še 94 podpornikov. Trirazredno dekliško šolo, katero vzdržuje to društvo, obiskovalo je 207 deklet, vrhu tega pa je hodilo še 20 odraslih deklin v šivalno in se učilo ženskih ročnih del. V nedeljsko šolo hodi 25 odraslih deklin. — (V Štajerske j) je 149 odvetnikov. V Gradci 61, v Mariboru 10, v Celji 7, v Ptuji 7. — (pSlovenische Volkslieder aus Untersteiermark") — slovenske narodne pe sni iz spodnje Štajerske — pod tem naslovom na haja se v peti številki priloge dunajske „Reforme"-„Slavische Rundschau" sedmero iz slovenščine v nemščino prevedenih pesnij. Pesni so dekliške; 1. in 2. brez naslova, 3., 4 , 5. in G. imajo naslov „Verlassen ", 7. pa „Am Bache". Priobčene so brez prelagateljevega imena. Iz prav zanesljivega vira sem izvedel, da je gori imenovane pesni prevel g. Igo Kaš, rojak štajerski, ki je nedavno v istem listu več S. Gregorčičevih pesnij v izvrstnem nemškem prevodu priobčil. UredniUvo lista „Reforme* hrani še več J. Kaševih prevodov, zlasti S. Gregorčičevih pesnij, katere bodo tudi ob priliki prišle na dan. —Obžalovati je le, da se je za dobro uredovano „Reformo" s prilogo „Slavische Rundschau" do zdaj komaj nekaj čez 200 naročnikov oglasilo Nekateri Slovani še Emirom iiuročujejo nemške liste, ki so Slovanom sovražni, iisti pa, ki so pisani v slovanskem smislu, se pa ne podpirajo. Dobro bi bilo da bi slovanski krogi bolj odločni bili, nego so, in da bi v gostilnah in kavarnah zahtevni! liste, ki so pisani v nam prijaznem smi^u. da se predlog zavrže; ▼ tem slučaji bi odstopil kabinet in bi se sestava novega kabineta izročila Ferry-ju. Razne vesti. * (Na dvornem plesu v Petrogradu) imela je princesinja Šeremetjeva briljantni kinč, katerega vrednost se je cenila na 1,400.000 rubljev. * (Promet avstrijskih časnikov leta 188 2.) O obsežku našega časnikarstva je težavno dobiti zanesljivih podatkov, ker časniki Število svojih naročnikov ravno tako prikrivajo, kakor ženske svojo starost. Kar imamo v tem gotovosti, dobimo jo samo po uradu za Časnikarske koleke. Po poročilih tega urada bilo je vkupno število vseh političnih Časnikov za prvo polovico leta 1882. — 54,603.386 izvodov, tedaj na dan 350.000 izvo dov. Največ časnikov izhaja v Dolcnjo-Avstrijskej, 34,093.392 eksemplarov v pol leta, tedaj na dan 200.000 izvodov, potem pride Češka z 10,149.565, Štajerska z 2.145.618, Moravska z 1,926.905, Primorska 1,617.932, Gorenja Avstrija 1,330.622, Ga licija z 1,231.457 izvodov. Ta dežela ima tedaj z ozirom na velikost in število prebivalstva najmanjši promet. V primeri s prejšnjim letom pomnožil se je promet časnikov za 5,133.793 izvodov, tedaj za več nego 11 odstotkov. Število inostranskih Časnikov pa se je za 80.590 iztisov zmanjšalo. Največ inostranih časnikov prihaja v Dolenjo Avstrijo, namreč 250.000, v Češko 140 000, v Galicijo 85.710 izvodov. * (Ženska emancipacija). V Parizu izhaja bonapartistični list „Petit Corporal", katerega stavijo izključno le ženske. V tiskarni nastavljenih je dvanajst mladih delavk, ki s posebno spretnostjo stavijo list. Tudi korektor je ženska. Treba samo še ženskega uredniškega osobja in emancipacija bila bi popolna. * (Zjedinjene države) v Ameriki napredujejo z velikanskimi koraki v narodno gospodarskem oziru. L. 1870 imele so 5,922 471 poljedelcev. 1. 1880 pa 1,710.000. V obrtnih zavodih plačalo se je 1. 1870 delavcem 378,878.966, leta 1880 pa že 1.500,000.000 dolarjev. L. 1800 cenilo se je vse premoženje Angležke na 9000 milijonov dolarjev, ono Zjedinjenih držav na 1000 milijonov dolarjev. L. 1880 bil je ves imetek Angleške vreden 44.000 milijonov dolarjev, imetek Zjedinjenih držav pa 55.500 milijonov dolarjev. Zjedinjene države so tedaj najbogatejša dežela na svetu. Meteorologično poročilo. (Fi-«5gjjlo°/,' . . 100 gld. Zeuilj. obč. avstr. 4*/t°/o a'Ht' zast. listi . Pnor. oblig Klizahet.ine zapad, železnice Prior, oblic. Ferdinandovo sov. železnice Kreditno Hrečke.....100 gld. Rudolfov« sročke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . , 130 „ Traininway društ. veli. 170 gld. a. v. . 77 gld. 80 kr. 78 n 30 n 96 * 70 ti 92 n 50 II 826 n — • 294 n 10 r 119 ji 65 b » » 50 1 » 5 ji 63 ■ 58 n 50 n 118 n 30 n 171 — n 96 » 70 r 118 n 65 rt 86 m 90 85 ji 60 n 103 n — » 114 75 ji 118 r. — rt 98 r.o n 104 n 75 m 170 n 50 n 20 * 30 n 118 75 n 220 * 25 n Pri založniku Konst. Tandler-ji v Gradci in pri vseh trgovinah za muzikalije dobi se: „Veteranska koračnica" (cena 55 kr.) in (68—2) „Vrtnica", (cena 50 kr.), zložil Fran Jurković. Oznanilo. Slavna c. kr. deželna vlada v Ljubljani je z ukazom od f>. januvarja 1883 št. 11.141 dovoliti bhigovolila, da se semenj, koji je sicer vsako leto na ponedelji k po Tihi Nedelji v Rovtah, letos preloži na 20. «l;in marca. Žnpanst\ro HEčo^te, dne 30. januvarja 1883. (69—9) J. Petkovšek. 2 i 2 W M O, H b., CT -t 5 O g 3J«3 3 !?r S f - 5 a- a m s* o«; H * i! a i* 2 -a o-2. SS n =r — —- ^ Naravno, Elatornmeno, najuspešnejše 91*) ^M^fffliflarite^ A nt __ o a. Samo ob tudti in naravno iz ribjih jeter tekoče alatorumeno ribjo olje je najuspešnejši lek, kakor to ni'nogostninsko potrjuje i/.kušnja najspret-ni'jših zdravnikov in dobri glas tega leka širi se dan na dan po sijajnih uspehih, ki so se ž njim dognali. Izredno dobro deluje j>ri: Hkrolel j iiili^ JetUd, »puneujih, l»ez-^£ guvltitlft itd. Jedna mala'steklenica 60 kr.; dvojno tolika le 1 gld. To ribje olje prodaja in razpošilja (30—4) Lekarna Jul. pl Trnkoczy-ja „pri samorogu", v LJubljani, REeatnl