* ^
BB konoplan
induplati glasilo delovne organizacije
induplati jarše
LETO XXXIII
JANUAR 1984
Varujmo okolje
Varstvo okolja je obsežen pojem, ki ga danes vpletamo v sleherno aktivnost v prostoru. Posegi v ta prostor okrog nas imajo svoje pozitivne in žal tudi nagativne vplive. Četudi si slednje negativne vplive trudimo odpravljati ali vsaj čimbolj zmanjševati, nam to iz različnih vzrokov subjektivne ali objektivne narave ne uspeva vednp. Posledica so kvarni vplivi, ki jih je težko, mnogokrat pa tudi nemogoče za nazaj popraviti. Pri popravilu pa taki naknadni posegi stanejo več kot pa bi znašali stroški sprotnega odpravljanja.
Družbeni plan občine Domžale je za obdobje 1981—1985 določil osnovne kriterije in naloge pri ohranjevanju primerne kvalitete
med drugim tako voda, zraka kot tudi krajine.
Pri varstvu površinskih voda in podtalnice so med drugim predvidena območja, na katerih bo potrebno dograditi ali na novo zgraditi kanalizacijsko omrežje in odpadne vode čistiti na lokalnih čistilnih napravah oziroma v centralni čistilni napravi v Studi. Glede na obseg čiščenja odpadnih voda v čistilnih napravah je občina Domžale z ozirom na število prebivalcev med tistimi občinami v SR Sloveniji, ki so na tem področju storile največ. Žal se pri tem kaže določena nelogičnost in nedoslednost zaradi različnih kriterijev, ki vladajo v širšem prostoru. Medtem ko na kamniško-
domžalskem področju združeno delo in občani vlagajo znatna sredstva za izgradnjo in delovanje čistilnih naprav in s tem prispevajo občuten delež k ohranitvi čistih vodotokov, pa veliki industrijski in stanovanjski kompleksi v večjih republiških središčih spuščajo v te iste vodotoke neprečiščeno ali le malo očiščeno odpadno vodo. Prav tako pomenijo veliko nevarnost za podtalnico in s tem ogrožanje neoporečnosti pitne vode tudi neurejena odlagališča odpadkov. Teh odlagališč je po krajevnih skupnostih še nekaj in se jih v celoti kljub vsakoletnim akcijam čiščenja brez splošnega dviga zavesti občanov za čisto in zdravo okolje ne bo mogoče znebiti, (nadaljevanje na naslednji strani)
Informacija z decembrskih zasedanj zbora združenega dela skupščine občine Domžale
Vsakodnevno smo imeli možnost slišati in spremljati poročila o zasedanjih tako republiških kot zveznih teles in ugotavljati, kaj so nam sklepi teh zasedanj prinesli dobrega in slabega v zvezi z gospodarjenjem. Zasedali pa so tudi zbori in telesa naše občinske skupščine. Ker je imel vsakdo možnost o tem obširneje prebrati v Občinskem poročevalcu, bom le na kratko naštela samo nekaj glavnih točk dnevnih redov teh zasedanj.
Osrednja točka dnevnega reda zasedanja ZZD Sob Domžale, dne 12. decembra 83, je bila vsekakor uvedba začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Avtoservis Domžale. Predlog, ki je bil pripravljen zares strokovno in z namenom, da se tej delovni organizaciji s skupnimi močmi pomaga iz težav, saj je to v interesu celotnega združenega dela občine, so delegati sprejeli, vendar je poprej sledila diskusija s strani posameznikov iz Avtoservisa, ki so zamenjali ZZD s sejmiščem, kajti mislili so, da so delegati tam zato, da poslušajo obrekovanja in probleme posameznikov, kar pa vsekakor ni naloga ZZD. Pranje umazanega perila pač sodi drugam, to bi se morali zavedati vsi tisti tovariši, za katere sem prepričana, da drugače še kako dobro poznajo vlogo občinskih zborov, a so na to pozabili, ko je šlo za reševanje njih samih, na kar pa so se spomnili žal precej prepozno. Torej, družbeno varstvo v Avtoservisu je uvedeno in upamo lahko le, da bomo čez nekaj mesecev slišali, da so se razmere popravile in da se stanje normalizira.
Na tem zasedanju je ZZD sprejel še odlok o komunalnih dejavnostih, osnutek odloka o uporabi in vzdrževanju kanalizacije in lokalnih čistilnih naprav v naši občini, osnutek odloka o omejitvi točenja in prodaje alkoholnih pijač; poslušali pa smo še poročilo o izvajanju usmerjenega izobraževanja.
VARUJMO
OKOLJE
(nadaljevanje s prejšnje strani)
In še informacija:
V želji, da se ohrani čimbolj naravno okolje in omogoči občanom rekreacija v zdravem, naravnem okolju ter da se zaščitijo kulturnozgodovinske in krajinske vrednote, je prostorski plan predvidel območje med Gorjušo, Brdom in Oklom kot poseben rezervat varstva kulturne dediščine, (povzetek)
Pa kot rečeno več o tem v Občinskem poročevalcu.
Dne 28. decembra 83, pa je bilo skupno zasedanje vseh treh zborov Skupščine Domžale in Skupščin Raziskovalne, Kulturne, Zdravstvene, Izobraževalne skupnosti ter Skupščine Socialnega varstva.
Na tem zasedanju so bili sprejeti naslednji sklepi in dokumenti:
—	načrt uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije v občini;
—	predlog resolucije za leto 1984;
—	odlok o proračunu občine;
—	odlok o prispevnih stopnjah za financiranje družbenih in gospodarskih dejavnosti v občini za čas od 1. L—31. 12. 84;
—	odlok o opravljanju določenih obrtnih dejavnosti kot postranski poklic;
Delavski svet TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, DSSS ter zbori delavcev TOZD Restavracija in TOZD Maloprodaja so na sejah dne 8. 12. 1983 in 12. 12. 1983 sprejeli sledeče sklepe:
—	odpravnine upokojencem se izjemoma izplačajo iz sredstev za osebne dohodke TOZD,
—	obratna sredstva TOZD v sestavi DO, ki jih občasno koristi druga TOZD, se obrestujejo po stopnji 8%,
—	v zvezi s predlogom za spremembo pravilnika o obračunu stimulacije za šoferje je bil sprejet sklep: »Vsak prevoženi kilometer je vrednoten s 13 točkami, ura v podaljšanem delovnem času pa s 150% oceno delovnega mesta. Višina točk — 13, določenih za prevoženi kilometer se ob vsakokratni spremembi ocene delovnega mesta spremeni v sorazmerju s povečano oceno delovnega mesta«,
—	samoupravni sporazum o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega izvoza in konvertibilnega deviznega priliva v SR Sloveniji v letu 1984 se sprejme v predloženi obliki,
—	odobri se investicijsko vzdrževalno delo; pleskanje prostorov v pripravljalnici v TOZD Proizvodnja. Stroški bodo znašali okoli 150.000,00 din,
—	odobrijo se sredstva za investicijo; nabavo reducir ventila Ril 25 DN in tlačne posode TP 310, v višini 75.516,00 din,
—	zaradi neuporabnosti se odpiše osnovno sredstvo mostovna tehtnica 500 kg inv. št. 5349 — 1 komad,
—	odločba o uvedbi komasacijskega postopka v določenih katastrskih območjih;
—	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov ter o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
O vseh teh odlokih in dokumentih je že tekla daljša javna razprava, na nekatere od teh so prispele tudi pripombe, ki so bile v dokončnem oblikovanju predlogov v večini upoštevane, tako da vendarle lahko rečemo, da nam je bila dana možnost, da s svojimi predlogi in pripombami pomagamo oblikovati dokumente, ki bodo še kako vplivali na naše življenje in gospodarjenje v letu 1984, če pa smo to možnost uveljavili, pa je naša stvar.
Danica
—■_ razpiše se natečaj za dodeljevanje stanovanjskih posojil v skupnem znesku razpoložljivih stanovanjskih sredstev 8.296.800,00 din,
—	tov. Stoji Cupač, zaposleni na delih in nalogah prevzem blaga za odpremo v OE oplemenitilnica TOZD Proizvodnja, se dodeli prosto stanovanje v pritličju stanovanjske hiše v Preserjah, Kamniška ulica št. 1, v skupni izmeri ca. 60 m2,
—	odobrijo se dodatna sredstva za investicijsko-vzdrževalno delo; naprava toplotne izolacije nad šivalnico konfekcije v Radomljah inv. št. 5121 v višini 43.835,15 din,
—	odobrijo se dodatna sredstva za investicijsko-vzdrževalna dela; popravilo tlaka v lopi inv. št. 5123 v višini 264.635,25 din,
—	zaradi dotrajanosti in neuporabnosti za redno proizvodnjo se odpiše šivalni stroj Singer inv. št. 4982 z nabavno vrednostjo 24.834,44 din in sedanjo vrednostjo nič. Omenjeni stroj se nahaja v TOZD Konfekcija v Mokronogu,
—	zaradi dotrajanosti in neuporabnosti za redno proizvodnjo se odpiše šivalni stroj luknjičarka Diirkopp inv. št. 4986 z nabavno vrednostjo 76.191,09 din in sedanjo vrednostjo nič (OE Mokronog),
—	v nadomestilo za odpisana šivalna stroja Singer in Diirkopp se nabavita stroja PFAFF overlock v vrednosti 240.000,00 din.
Dne 19. 12. 1983 je bila za vse TOZD iin DSSS korespondenčna seja delavskega sveta, kjer je bil soglasno sprejet sklep:
—	za obračun akontacij osebnih dohodkov za december 1983 se določi vrednost točke v višini 0,20 din.
DARJA
Delavski sveti, delavski
Vzdrževalci ob iztekajočem letu
(članek je bil napisan v decembru leta 1983)
Bliža se konec leta. Postajamo bolj nestrpni in čakamo, kdaj bo zadnji delovni dan v letošnjem letu. Voščili si bomo in se razkropili po domovih. Kljub draginji bomo verjetno kaj pripravili za pod zob in za grlo, da ne bo suho.
Vzdrževalci izkoristimo proste dneve, da opravimo večja dela, ki bi med rednim obratovanjem vzela preveč dragocenega obratovalnega časa. Nekateri stroji postajajo »stari«, izrabljajo se gibljivi deli, zobniki, vzvodi in razne druge prenosne naprave se z leti obratovanja vse pogosteje kvarijo. Nekateri od teh strojev imajo predpisan čas obratovanja in nato je potrebno opraviti remontna dela. To pomeni, da je potrebno obremenjene dele razstaviti, očistiti, popraviti, kar je izrabljenega ali nadomestiti z novimi deli. Ponovno sestaviti razstavljene dele, jih namazati, justirati elektro strojne naprave in stroj na ta način usposobiti za nadaljnih 2500—3000 obratovalnih ur. Na ta način ohranjamo kondicijsko stanje strojev.
Tak remont bomo opravili od 26. 12. 1983 do 30. 12. 1983 na širin-sko razpenjalnem stroju ARTOS v oplemenitilnici. Velike težave so z rezervnimi deli iz uvoza. Kaže vse tako, da kaj boljšega pričakovati v prihodnjem letu ni. Vse manj zelenih dolarjev iz izkupička z izvozom ostaja izvozniku. Nekatere uvožene surovine, kemikalije, so nujno potrebne za kvalitetne izdelke, tako bo verjetno vse manj možnosti za uvoz prepotrebnih rezervnih delov. Kar se le da skušamo nadomestiti z domačimi deli. Tudi na domačem trgu ni mogoče dobiti ob vsakem času najosnovnejših materialov in naprav za elektro in strojno opremo. Kljub temu smo optimisti in vedno nam mora biti osnovna skrb, da so naše delovne in pomožne naprave v čim boljšem stanju.
Na dobro usposobljenost strojev ne vplivajo samo mojstri in vzdrževalci, temveč tisti, ki delajo na teh strojih.
Med nami ne sme biti takih, ki opazijo okvaro, pa kljub temu delajo naprej toliko časa, da se stroj ustavi. Važno je tudi, da je stroj čist, posebno pri nas, saj imamo opraviti z blagom. Prav tako je izredno važno, da so gibljivi strojni deli naoljeni, oziroma namaščeni. Odvečna maziva, prah in strdki umazanije povzročajo lome strojnih delov. V prihodnjem letu se bomo morali vsi skupaj bolj potruditi in negovati našo skupno lastnino, ki je naš osnovni kruh. Kdor se bo skušal še naprej obnašati objestno, neodgovorno do dela, ki mu je zaupano, se mora zavedati, da je iz meseca v mesec večje povpraševanje po delu. Ve-
dno več je takih, ki bi radi delali, pa ni dovolj delovnih mest.
Razmišljanja o delu me vodijo od osnovne misli v zvezi popravil. Poleg del, ki jih bomo opravili med remontom na kombiniranem stroju ARTOS, je še cela vrsta opravil. Elektro delavnica mora očistiti in pregledati vezja, kontaktorje in ostalo elektro avtomatiko na strojih v barvarni in predilnici. Na strojih so pogonske okvare in zato je potrebno marsikaj popraviti, opraviti nastavitve in preizkuse posameznih elektroavtomatskih skupin.
Mehaniki morajo razdreti in očistiti strojne naprave, ki so težko dostopne med obratovanjem. Tudi tu je vrsta nastavitev, od katerih je odvisna pravilno delujoča mehanska naprava. Vodo- in paroin-stalaterji bodo »rili« po kanalih in lestvah, tesnili in menjali izrabljene dele.
Dvoriščni delavci bodo odpeljali zadnje pošiljke iz skladišč na tovornjake in železniško postajo.
Če bo šlo vse po sreči, si bomo 30. 12. 83 tudi vsi, ki bomo še v tovarni, segli v roke in voščili obilo sreče in zdravja. Nepisano pravilo pa nas običajno po delu vse skupaj odnese v našo menzo »na pir«. Še malo kramljanja ob pivu in leto se izteka! Hitimo domov k družini, bogatejši še za eno delovno zmago.
Družina — prazniki, voščila s svojci in znanci. NOVO LETO in prvi delovni dan. Vse znova, stroji se bodo zavrteli in seštevali bomo tedne, mesece — leto. Ugotovili končno, da se tudi ljudje staramo s stroji vred.
Osiveli lasje, rjavo železo. Stroj je za v staro železo. Kupili bomo novega, boljšega! Kaj pa s tovarišem s starega stroja?
Napisal sem le drobec misli, ki niso dokončno izrečene.
Vam, dragi bralci Konoplana prepuščam, da jih vsak po svojih močeh dopolni z delom na svojem delovnem mestu.
Marjan Slapšak
Sprehod ni izpuha časa
Čas skokoma beži mimo nas, hitimo! Več hočemo doseči, več imeti in več doživeti. V tej dirki nam zmanjkuje časa, da bi se kdaj srečali sami s seboj. Zaradi večjih obremenitev na delovnih mestih kot v družinskem krogu, podlegamo mnogo lažje psihofizičnim neodpornostim, saj nam enostavno primanjkuje pravega počitka in sproščenega gibanja v prosti prirodi, na čistem zraku in soncu. Za nameček se pogosto preobremenjujemo s pretežko hrano in zlorabo nasladiil. Mirno lahko rečemo, da v enem žepu nosimo tablete, ki nam preganjajo bolečine ter nas uspavajo, v drugem pa sredstva, ki poživljajo in dražijo, vse samo zato, da ublažimo notranje ter zunanje napetosti, slabo voljo, nemir, delovno nesposobnost itd. Vendar ko stroj odpove, preneha biti za nas stroj. Ko pa telo slednjič obnemore ali če postopoma odpoveduje — človek še vedno ostane človek, le da je postal nepridobiten, bolehen ali bolan, ki večkrat ne more skrbeti zase, ampak ga morajo negovati drugi. Znanost sicer ni pustila človeka v tem boju samega, ker mu daje dokaj zanesljivo recepturo, kako naj pazi na svoje telesno in duševno zdravje. Velik pa je razpon med teoretično znanostjo in prakso.
Psihofizično preobremenjeni, neodporni in ogroženi si morajo brezpogojno privoščiti v redkih presledkih sprostitev in pravi odmor. Spremeniti morajo zunanjo in notranjo atmosfero, ki vpliva na celotno presnavljanje in delovanje
telesa, na živčevje in druge vitalne sisteme, zlasti na srce in ožilje. Hkrati si morajo obnoviti in okrepiti s prirodnimi sredstvi rezervne sile in sposobnosti. Terapija je splošno gibanje v okrilju prirode, večkratni sprehodi, po možnosti na čistem zraku in kvalitetna biološka prehrana, t. j. več sadja, kjer ne prezrimo posušenega (slive, fige, krhlji), več zelenjave (rumena koleraba, korenje, cvetača, por, ohrovt, zelje, kislo zelje in kisla repa, kisle kumarice in paprika, ajvar, zelena, rdeča pesa, hren, črna redkev, zelen fižol itd.) in mleka. Težave, ki smo jih občutili predno smo se srečali sami s seboj: stalno utrujenost, nelagodnost, vrtoglavice, pritisk v glavi, razdražljivost, slabo spanje, neješčnost ali pretiran tek, nagnjenost k znojenju, prebavne motnje in nepravilno delovanje srca, se bodo hitro izboljšale in celo prenehale. Priroda bo vsekakor dosegla česar ne zmore nobeno zdravilo.
V družini dn na delovnem mestu bomo zato sproščeni, okrepčani ter utrjeni za nove napore življenja.
Majda Škrinjar
DOPISUJTE V KONOPLAN
Iz skladišča gotovih
Mesec november v letu 1983 je pravzaprav že kar daleč za nami. Omemba pa je zanimiva predvsem zaradi tega, ker se je 24. 11. 1983 vršila naj večja odprema naših proizvodov za izvoz, za firmo Gott-schalk. Skupno je bilo odprem-ljenih 2.312 šotorov, od tega je bilo 2.062 šotorov še iz stare zaloge. Samo pakiranje je bilo precej zamudno, saj je bilo vse šotore potrebno zapakirati v kartone, prevezati s plastičnimi vrvicami in večji del naložiti na palete. Kljub trdemu delu vseh delavcev iz skladišča in opravljenim uram
izven delovnega časa, je bilo potrebno — predvsem za nalaganje, zaprositi za pomoč dveh delavcev iz TOZD Proizvodnja. Skupna teža celotne pošiljke je znašala 18 ton.
Poleg šotorov so istega dne pripravljali oz. nalagali v železniški vagon tudi cerade za Sovjetsko zvezo, v skupnem številu 30 palet. Na eni paleti je skupno zapakiranih 10 kom cerad večjih velikosti oz. 15 kom cerad manjše velikosti. Mogoče kot zanimivost; za zapolnitev kvadrature srednjega železniškega vagona je potrebnih 20 palet, večjega vagona pa 30 palet.
izdelkov
Seveda se kot ob vsakem delu tudi tu pojavljajo raznovrstne težave, predvsem pri odpremah za Gottschalk, kjer proizvodnja ne sledi zahtevam in pride tako do časovne stiske. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da naj bi se isti dan, ko se konča proizvodnja, že vršila odprema. Ob tem pa zmanjka tistega vmesnega časa za pakiranje. In v takih primerih možnost za dobro zaščitene, kvalitetno in pravočasno zapakirane proizvode ni vedno dana.
Darja
— 24. novembra smo izvozili za rekordnih 440.000 dolarjev šotorov in cerad, od tega za 145.000 dolarjev na konvertibilno in za 295.000 dolarjev na klirinško področje
— Pri izvozu na konvertibilno področje se v glavnem poslužujemo cestnega prevoza
— Za 145.000 dolarjev je bilo potrebno naložiti kar tri vlačilce
— Priprava cerad za dolgo pot na vzhod po železnici
Stanovanjska posojila
28. decembra 1983 se je iztekel razpisni rok za stanovanjska posojila. Na razpis se je prijavilo 58 prosilcev in sicer:
Iz TOZD Proizvodnja 27, iz TOZD Konfekcija 20, iz DSSS 10 in iz
TOZD Maloprodaja en prosilec. Za prosilce se to pot ravno ne more trditi, da so bili najbolj skromni, saj zaprošeni znesek znaša skupno 27.931.000,00 din in tako presega razpisana sredstva (8.296.800,00 din) za 3,36 krat.
Komisija za reševanje stanovanjske problematike bo tako pri ugotavljanju dejanskih potreb posameznih prosilcev imela polne roke dela.
Ivan Kamenšek
Novice iz konfekcije
Leto 1983 v konfekciji se lahko obravnava iz različnih vidikov; na-primer — v kolikšni meri so bili obrati založeni z materialom, kako je dosežen plan, kakšna je bila kvaliteta, kako je z obnovo strojnega parka, rezervnimi deli ipd.
Dela je bilo skozi vse obdobje dovolj, z izjemo oddelka notranje opreme v Mengšu. Ta oddelek je zlasti v zadnjem tromesečju občutil pomanjkanje materiala za izdelovanje prtov in garnitur, tako, da je bila proizvodnja motena in nadomeščena z različnimi pomožnimi artikli, kot so: filtri, vreče za pakiranje šotorov in podobno, kar vse vpliva ob zaključku meseca na uspešnost oddelka in konfekcije kot celote. Ostali obrati so imeli dokaj stalno proizvodnjo, kar je zelo ugodno — pri tem mislim na večmesečno izdelavo ene vrste blaga. Obrat v Radomljah je v drugem polletju izdeloval artikle za izvoz na klirinško področje in pri tem lahko rečemo, da je proizvodnja tekla prvič, od kar delamo te izdelke, brez zastojev in to nepretrgoma nekaj mesecev, kar seveda zelo dviga produktivnost.
Obrat Mokronog izdeluje šotore za izvoz na konvertibilno področje t. j. za Gottschalka — proizvodnja je tudi tukaj tekla brez zastojev.
Obrat v Pečah je proizvajal šotorska krila in gugalnike za izvoz
—	torej tudi tu ustaljena proizvodnja, zaradi katere nam je uspelo zmanjšati število prevozov v obrat Peče.
V obratu v Mengšu (oddelek izdelovanje šotorov), je bila proizvodnja za spoznanje bolj pestra
—	mogoče tudi nekoliko v znaku pomanjkanja. Zaradi tega so bili proizvedeni šotori posebnega pomena v majhnih serijah. Sledilo je nekaj garaž in sedaj teče že dva meseca proizvodnja za izvoz — t. j. šotorov za Gottschalk.
Kvaliteta v preteklem letu še zdaleč ni bila taka, da bi imeli leto 1983 za leto kvalitete. Bilo je precej subjektivnih vzrokov za napake in površnosti, katero bi lahko odpravili z minimalno vloženim trudom. Zavedati se moramo, da izdelke z napakami ne moremo prodati; sploh kar se tiče konfekcije same. Vsako napako je treba popraviti, bodisi da to stori vsak sam ali namesto njega nekdo drug. Čas za odpravljanje napak je nepotrebno zgubljen čas, pa tudi tak izdelek ni nikoli ponovno popolnoma brezhiben. Pri delu je potrebno biti zbran, vsaka faza pa pregledana že od samega izvajalca. Izgube, ki nas zaradi kvalitete tarejo, niso majhne in ker se jih zavedamo, zakaj jih ne bi poskušali še odpraviti?!
Glede samih rezervnih delov smo se tudi v preteklem letu morali znajti in to bolj ali manj uspešno, odvisno pač od primera samega.
Tudi strojni park se je povečal za nekaj rabljenih strojev — to so dvoigelni stroji, potem dvoigelni stroji s trojnim transportom in »dolgo roko« ter 5 strojev Willcox Gibbs — tkim. entlarce (nekaj novih, nekaj starih) katere so bile že nekaj let ozko grlo proizvodnje in smo imeli zaradi njih hude težave. Sedaj je to odpravljeno.
Veliko razbremenitev obrata v Radomljah, še posebej Ceradnega oddelka, je prinesel stroj za var-
Novice, oziroma težave obrata v letu 1983 bi navedel le v nekaj besedah. Vedno več zastojev na strojih nastopa zaradi rezervnih delov iz uvoza. Stroji so starejši, zato je tudi vzdrževanje ob pomanjkanju delov vedno težje. Okvare so vedno pogostejše zlasti pri zobčenikih, ležajih, osovinah itd. Najtežje je z iglami oziroma glavniki za raztezalke, kjer so polži oziroma vodila obrabljena in se zato tudi igle bolj pogosto lomijo. Vsled tega tudi kvaliteta ni vedno zadovoljiva.
Ravno priprava, to je mikanje in raztezanje, imata velik vpliv na
V	letu 1983 je bilo kadrovanje zelo razgibano, saj smo nanovo zaposlili 130 delavcev, izstopilo pa je 110 delavcev. Naj večjo fluktua-cijo še vedno zasledimo v oddelku tkalnice in seveda na splošno v TOZD Proizvodnja. V oddelku tkalnice je tudi starostni sestav delavk dokaj visok, tako po letih zaposlitve, kakor tudi po starosti. Iz tega sledi, da je bilo v celotni DO v letu 1983 32 upokojitev in to v pretežni večini iz tkalnice. Mladina, ki jo nanovo zaposlujemo v tem oddelku, zaradi težkih delovnih pogojev, ne ostane dolgo.
V	letošnjem letu smo imeli velike težave v zvezi z zaposlovanjem novih delavcev. Domžalska občina skoraj nima nezaposlenih, zaradi tega smo bili primorani iskati delavce iz manj razvitih občin in sicer iz Lendave in Murske Sobote. Seveda smo bili tudi tu omejeni, ker jim moramo nuditi stanovanje in prehrano.
Iz sosednje kamniške občine smo zaposlili nekaj delavk, katere pa zaradi slabih avtobusnih zvez ne moremo zaposliti v dve izmeni, tako kot zahteva proizvodni proces. Slabe avtobusne zveze pa niso
jenje PVC rinčic, ki je plod domačega znanja. Stroj je bil v celoti izdelan v tovarni »Induplati« v Jaršah, postavljen pa je v Mokronogu in je s tem tudi proizvodnja v tem obratu bolj celovita. Stroj dela v redu in zaenkrat brez okvar.
To je samo nekaj pogledov na preteklo obdobje. S finančnimi rezultati pa bomo seznanjeni pri obravnavanju zaključnega računa.
Gordana Gardaševič
kvaliteto. Pri doseganju plana naj omenim pomanjkanje vlakna, manjše število zaposlenih in zelo veliko bolniških izostankov. Več delavk je odšlo tudi v pokoj, nove pa se daljšo dobo priučujejo, da dosežejo kvaliteto in količino dela na delovnem mestu.
Na novem p redilnem stroju Dreff predemo preje za boucleje. Stroj ima šest vreten, od tega so trije v okvari zaradi tiskanih vezij. Za popravilo tega stroja pa mora biti »izvežban« električar za šibki tok.
Tone Ručigaj
opazne samo na tej relaciji, temveč tudi na drugih relacijah niso vsklajene z delovnim časom. Delavci ali prihajajo prepozno — zamujajo oz. morajo predčasno odhajati z dela.
Problem zaposlovanja smo delno reševali z razpisom štipendij. Štipendije razpisane za srednje, višje in visoke šole so bile v celoti razdeljene, štipendije za Poklicne šole predvsem za poklic kovinar in šivilja, pa so ostale nepodeljene.
V	letu 1983 smo zaposlili 9 naših štipendistov in sicer kot pripravnike za določen čas.
V	DSSS
—	2 pripravnika z višjo šolo
—	3 pripravniki s srednjo šolo
V	TOZD Proizvodnja
—	1 pripravnik z višjo šolo
—	1 pripravnik s srednjo šolo
—	1 pripravnik s srednjo šolo — poklicna usmeritev
V	TOZD Konfekcija
—	1 pripravnik s srednjo šolo — poklicna usmeritev
V	DSSS smo razen pripravnikov sprejeli še:
2 delavki za določen čas oz. čas nadomeščanja delavk na porodniškem dopustu.
Zaposlovanje v letu 1983
Iz predilnice
Količinski plan proizvodnje za leto 1984
Količinski plan proizvodnje TOZD 1 in TOZD 4 je bil izdelan na podlagi predloga komercialnega sektorja in TOZD Maloprodaja z upoštevanjem proizvodnih kapacitet proizvodnih TOZD.
TOZD PROIZVODNJA
Predilnica
Plan predilnice za leto 1984 je 700.500 kg preje. Povprečna planirana metrična številka preje je Nm 15,3. Plan za leto 1983 je bil 715.000 kg. Nekoliko nižji letošnji plan gre na račun višje povprečne Nm. Tanjša preja — manj kilogramov.
Za normalno obratovanje naše tkalnice v letu 1984 potrebujemo 1,430.200 kg preje, kar pomeni, da naša predilnica pokriva samo polovico naših potreb. Planirana je nabava. 216.000 kg bombažnih in 513.700 kg sintetičnih prej in mešanic.
Sukalnica
Plan sukalnice za leto 1984 je 397.000 kg, kar je enako lanskoletnemu planu. V tem obratu bo potrebno na nekaterih strojih obratovati tudi v tri izmene spričo tega, da ni možno nabaviti sukane preje Nm 40/5 poliester-bombaž v zadostnih količinah.
Tkalnica				
Tkanine	Izdelano	Plan	Plan	Indeks plan
	1983	1983	1984	1983 = 100
Tekoči metri	2,992.900	3,786.500	3,196.500	84
Kvadratni metri	3,987.600	5,848.919	4,811.410	82
000 votkov	3,761.800	4,672.302	3,956.180	85
Rustikal t. m	215.000	197.000	197.000	100
Rustikal m2	580.000	564.000	539.400	95
Iz tabelarnega pregleda je razvidno, da je količinski plan proizvodnje za leto 1984 nižji od lanskega za 15,4% pri votkih in 17,8 % pri kvadratnih metrih tkanin.
Razlogi za nižji plan v primerjavi z letom 1983 so naslednji:
—	otežkočena preskrba z reprodukcijskimi materiali, ki nas je spremljala v letu 1983, se bo nadaljevala tudi letos,
—	menjava tkalk; starejše odhajajo v pokoj,
—	neizkušenost na novo zaposlenih tkalk.
Rubrika »izdelano v 1. 1983« ni čisto točna, ampak je izdelano v 11 mesecih 1983 in ocena za december. Če to rubriko primerjamo s planom za leto 1984 ugotavljamo le delna odstopanja in zato predvidevam izpolnitev letošnjega liričnega plana. V kolikor bo kakšen od zgoraj navedenih zaviralnih elementov v milejši obliki in v kolikor se bomo vsi po svojih močeh prizadevali, bomo plan tudi presegli.
V	tkalnici plan za leto 1984 predvideva traizmensko delo na 20 statvah (PICANOL, PGW 237, SOMET) in treh pletilnih strojih.
Oplemenitilnica
Plan oplemenitilnice bazira na planu tkalnice z določenimi korekcijami. Z ozirom na to, da je naš širinsko razpenjalni stroj za artikle s širino 260 in 300 cm preozek, moramo iskati usluge sušenja, termofiksi-ranja in apretiranja izven DO, in sicer v PLETENINI Ljubljana. V letu 1984 planiramo usluge za zgoraj omenjene faze za 442.000 t. m. Naši kooperanti za oplemenitenje tkanin so še MTT Maribor — tiskanje tkanine za šotorska krila in OPREMA — TOZD Sintep Kočevje — za plasti-Eiciranje tehničnih tkanin, namenjenih za predelavo v ceradnem oddelku TOZD Konfekcija.
Plan oplemenitilnice za leto 1984 je 3,581.500 t. m in se takoj opazi, da je vičji od plana tkalnice. Ta razlika nastopa zaradi tega, ker v tkalnici izdelujemo posamezne artikle v več širinah na istem stroju (tudi po šest širin).
Od skupno planiranih 3,581.500 t. m bomo približno 1/3 predelali v TOZD Konfekcija, 1/3 izvozili in ostalo prodali na domačem trgu.
Plan barvanja preje za letos je 410.700 kg preje. Za normalno obratovanje oplemenitilnice v letošnjem letu potrebujemo 272 ton uvoženih kemikalij, 11,7 ton uvoženih barvil in 293 ton kemikalij domače proizvodnje.
V	obratu oplemenitilnice je planirano dvoizmensko delo na vseh strojih in fazah dela, razen na širinsko razpenjalnem stroju ARTOS, kjer je planirano štiriizmensko delo.
V	planu TOZD Proizvodnja moram omeniti še 200 kom. razsvetljave za šotor ŠD 80.
(Nadaljevanje na sedmi strani.)
Kje nastaja naš Konoplan?
Seveda se vse zamisli o vsebini in samem izgledu izvoda Konopla-na porajajo v uredniškem odboru. Po vsakomesečnih mukah; t. j. ob pravem času zbrati dovolj obsežno gradivo, (kajti naši dopisniki nas nemalokrat razočarajo), pregledano gradivo pošljemo v tisk v Učne delavnice. Pretežni del tu zaposlenih je gluhonemih. Zato je najvišji cilj, ki so si ga zadali v Učnih delavnicah ta, da invalidi vedo in občutijo, da so družbi potrebni in da nanje računamo pri reševanju naših skupnih naporov. Zavedajo se, da je potrebno tem invalidom nuditi nekaj več kot le osebni dohodek, to je — znanje in samozavest, občutek, da so v vsakem trenutku sposobni iti v korak s slušečimi, zdravimi ljudmi in tako poskrbeti zase in svojo družino.
Ob iztekajočem se letu 1983 so Učne delavnice praznovale 35-letni-co. Ob tem pomembnem jubileju je direktor TOZD tov. Rajko Bašelj takole orisal zgodovino, sam razvoj in dejavnost Učnih delavnic:
»Prvi zametki Učnih delavnic segajo daleč v preteklost. Pred triinosemdesetimi leti je 21. septembra takratni dnevnik »Slovenec« objavil tole kratko novico: »Gluhonemnica v Ljubljani je dograjena. Oglasilo se je že več dečkov za šolo.«
Vendar pa Učne delavnice ne želijo biti in niso gluhonemnica. Ne želimo, da bi zbirali v njih manj vredne ljudi, da bi jim delili miloščino. V Učnih delavnicah želimo, da bi vsem tistim, ki sta jih narava ali življenje kakorkoli prikrajšala, nudili čimbolj polno vključevanje ali povratek v normalno življenje. Vse to pa smo lahko začeli uresničevati šele po osvoboditvi, ko so se pričeli bistveno drugačni pogoji, temelječi na vrednosti človeka in njegovega dela. Zato kljub koreninam, ki segajo daleč v zgodovino, praznujemo le 35. letnico.
Za Učne delavnice je najpomembnejši 2. maj 1948, ko so se ob 10. uri dopoldne zbrali gostje in zastopniki v podržavljeni »Sitarjevi tiskarni« na Resljevi cesti in kar med stroji »delovno« opravili otvoritev tiskarne. Ta začetek pomeni sedem različnih, z vseh vetrov pripeljanih strojev, večinoma že iztrošenih. Z njimi je upravljalo in proizvajalo deset delavcev in dva vajenca. Zanimivo je gibanje števila zaposlenih. Od desetih delavcev na začetku, jih je imelo svoj kruh leta 1963 že 126. Po desetih letih (1972) je to število naraslo na 253. Potem se je ta strm vzpon zaposlovanja počasi umirjal. V letu 1977 je bilo zaposlenih 265 delavcev, do konca leta 1982 pa nam je uspelo zaposliti še 15 delavcev.
Proizvodna sposobnost strojev in naprav se je v zadnjih desetih letih povečala za več kot trikrat. To je velik korak, ker je ekonomski rezultat dosežen z minimalno povečanim številom delavcev, to pa potrjuje trditev, da smo opremljeni sodobno. Vse to nam dokazuje, da so bila prizadevanja in vložena sredstva upravičena in napori dobro poplačani.
V preteklosti je bilo mnogo iskanj in poskusov, kako dati invalidom čimbolj primerno zaposlitev. Zato so Učne delavnice po Ljubljani z ustanavljanjem raznih delavnic širile svojo dejavnost.
Vendar pa ima vsako životarjenje svoj konec. Tako je tudi v raznih obratih Učnih delavnic padla odločitev o gradnji novih Učnih delavnic, kjer bi lahko združeni, z manjšimi stroški in napori ustvarjali večji dohodek. Po, že takrat dolgotrajnem in zapletenem postopku, z veliko mero solidarnosti in razumevanja raznih organov, smo končno dobili lokacijo, nekaj sredstev in s tem zeleno luč za
gradnjo Učnih delavnic, kakršne so še danes.
Vendar so bile te Učne delavnice grajene za 110—120 zaposlenih, nas pa je sedaj že blizu 300 in 24 učencev stalno na usposabljanju; to je več kot tri krat več in smo po 20 letih spet pred isto dilemo oz. problemom. Zopet imamo po Ljubljani raztresene obrate, spet smo utesnjeni, tako da ne moremo organizirati dela kot bi radi, oz. kot bi bilo to potrebno. Ne da se prilagoditi vsemu. Skoraj nemogoče je, čeprav to že dolgo delamo, prilagoditi se prostorski stiski. Ali bolj točno rečeno, ne moreta dva sedeti na enem stolu. Pri nas pa sedijo na enem stolu trije, počasi, vendar vztrajno se pripravlja že četrti. Če želimo, pri tem mislim potrebe družbe, da bomo v bodoče uspešno opravljali svoje delo, potem je nujno, da se izgradijo nove Učne delavnice.
Zavedamo se, da je naša osnovna naloga, da izučujemo, usposabljamo in zaposlujemo vse tiste, ki to potrebujejo, predvsem pa slu-
TOZD KONFEKCIJA
Kapacitete TOZD Konfekcije v letu 1984 so v pretežni meri zasedene z izdelki za izvoz na konvertibilno in klirinško področje, kar je razvidno iz tabelaričnega pregleda.
Proizvod	E. m.	Konvertibilni trg	Domači trg
Mali šotori	kom.	16.300	200
Veliki šotori	kom.	5.900	150
Prigrade	kom.	5.515	2.700
Skupaj	kom.	27.715	3.050
Planirana količina šotorov je v višini dosežene v letu 1983, vse pa kaže, da bo ta količina presežena, ker se je pojavil novi kupec naših turističnih šotorov za prodajo na italijanskem tržišču.
Poleg turističnih šotorov in prigrad plan predvideva izvoz na konvertibilno tržišče tudi 15.000 kom. gugalnikov in 8 kom. montažnih hal (koridor) 15 x 30 m.
Kapacitete konfekcije šotorov v OE Radomlje so zasedene s proizvodnjo izdelkov za konvertibilno tržišče (program DUNAV);
Proizvod	E. m.	Plan 1984	Doseženo 1983
ŠD 80	kom.	200	126
Cerada R 1	kom.	1.000	781
Cerada R 2	kom.	2.500	1.085
Iz plana ceradnega oddelka bi omenil samo najpomembnejše izdelke: montažne hale (koridor), mehovi za avtobuse SANOS, MAN in MERCEDES, ter varjenje vseh streh za turistične šotore.
Plan oddelka kovinskih konstrukcij je v ozki povezavi s planom konfekcije šotorov in ceradnega oddelka: izdelava ogrodij in pribora za šotore in montažne hale. Podobno kakor v TOZD Proizvodnja tudi v TOZD Konfekcija potrebujemo kooperante za raznorazne usluge, ki dopolnjujejo naš proizvodni proces. V mislih imam zaščito kovin (cinkanje in eloksi-ranje).
Oddelek notranje	opreme v Mengšu bo tudi	letos konfekcioniral
standardne izdelke — prte in garniture — za gospodinjstvo.
Prti	84.300	kom.
Garniture	60.500	kom.
Prtiči	60.000	kom.
Vsi količinski plani so realni, ker so postavljeni na podlagi preverjenih normativov za posamezne artikle z upoštevanjem obstoječih kapacitet strojnega parka proizvodnih TOZD.
Pavle Stoimenovski
šno in govorno prizadete. Zavedamo se, da moramo to izvajati na čimbolj ali najsodobnejši tehnologiji, ker bo le tako vsak po končanem usposabljanju pri nas lahko našel svoje proizvajalsko mesto v normalnem, zdravem okolju. To pa je naš cilj usposabljanja, oz. izu-čevanja. V Učnih delavnicah naj bi našli varno zavetje svojih proizvodnih sposobnosti le tisti, ki iz kakršnega koli vzroka niso sposobni polno zaživeti v odprtem, proizvodnem svetu. Občutek o polni koristnosti in vrednosti ustvarjenega dela je namreč ena največjih vrednot. In če geslo: »V slogi je moč« velja, potem bomo mi skupno premagali tudi »svet tišine«.
pripravila Darja
POTEK SEMINARJA NA TROJANAH
V soboto in nedeljo — 17. in 18. 12. 1983 je OK ZSMS Domžale organizirala seminar za vodstva osnovnih organizacij v občini Domžale. Seminarja so se udeležili predstavniki iz krajevnih skupnosti in iz delovnih organizacij. Sam program seminarja je bil izredno zanimiv. Začeli smo s temo — aktualne gospodarske razmere v občini Domžale, predaval je tov. Karel Kušar, predsednik Sob Domžale.
Seznanil nas je s trenutno gospodarsko situacijo oziroma s težavami, s katerimi se v zadnjem času najpogosteje srečujemo. Poleg omenjenega smo se seznanili in obravnavali tudi sklepe devete seje CK ZKS. Predaval nam je tov. Simon Dure tič, razpravljali pa smo o vzrokih premajhnega vključevanja in načinih, s katerimi bi mlade pritegnili v vrste zveze komunistov.
Po kratki prekinitvi smo nada-Ijevali z delom po skupinah. Ugotovili smo, da se skoraj v vseh 00 ZSMS srečujemo z enakimi težavami. Med mladimi vlada velika nezainteresiranost za kakršne koli dejavnosti v okviru delovne organizacij e; Mladi preživljajo svoj prosti čas vsak po svoje in precej neorganizirano. Seveda ne smemo biti preveč kritični, kajti nekaj je tudi mladincev, ki so vključeni v razna društva v krajevnih skupnostih.
Zadnja točka sobotnega dnevnega reda je bilo kritično presojanje tednika MLADINA.
Naslednji dan, v nedeljo, smo pričeli s temo o varnostno političnih razmerah v svetu. Predavanje je vodil tov. Drago Flis, novinar RTV Ljubljana. Seminar smo nato zaključili z aktualnimi nalogami v OO ZSMS.
S seminarjem smo bili zelo zadovoljni, upamo pa, da nam bo prinesel tudi ustrezne rezultate.
Marjana
Upokojili so se
— V drugi polovici leta so se upokojili: Štefka Jenčič, Marija Jemec, Pavla Vesel, Janez Vodlan
Zaključek leta 1983, je prineslo tudi zaključek delovne dobe sledečim našiei sodelavcem:
IZ TOZD PROIZVODNJA:
Heleni Marinič, čistilki blaga, Jožefi Kranjc, čistilki blaga, Mariji Jemec, malerki.
IZ TOZD KONFEKCIJA:
Štefki Jenčič, (OE Mengeš), Pavli Vesel, (OE kov. konstr.), Janezu Vodlan, (težka konfekcija), Dragu Škarja, (OE Mokronog) in Pepci Burja iz DSSS.
Skromne, vendar izredno prijetne slovesnosti, ki je bila 21. decembra 1983 v Restavraciji Induplati, se žal iz različnih razlogov niso udeležili vsi vabljeni upokojenci. Kaj naj rečemo ob tem? Da jim je lahko žal za tiste trenutke v sproščeni, veseli družbi.
Vsem, tako prisotnim kot neprisotnim upokojencem pa želimo v prihodnosti čim več zdravja in prijetnih trenutkov.
Naši sogovorniki so bili:
MARIJA JEMEC
»Odkar sem upokojena, imam še za kavo čas,« je z nasmehom pripomnila Marija in nadaljevala, da ji spomini bolj uhajajo v preteklost, ko so bili časi, prav tako pogoji dela mnogo težji od današnjih, pa vendar je bilo med nami vsemi več zadovoljstva in predvsem iskrenosti. Veliko več idej in življenja je bilo v nas samih. Organizirali smo igre, nekaj časa je obstajal pevski zbor, spomnim se, kako zavzeto, z nekakšnim posebnim občutkom smo krasili tovarno oz. vse stroje s smrečjem in zastavicami ob prazniku dela, prvem maju. Spominjam se hudih zim, težko prehodnih poti, ko je bilo snega toliko, da sem nemalokrat kolo nesla na rami domov.
Imam 35 let delovne dobe, vse v OE tkalnica. Začetek dela je ver-
jetno enak pri vseh — neizkušenost, uvajanje v delo. Zadnji dve leti sem bila malerka, vendar sem se počutila veliko bolje, ko sem delala za stroji; le tu si namreč sam svoj gospodar. Kot malerko me je velikokrat spremljal občutek zapostavljenosti, ko pomagaš enemu, že drugemu ni všeč. Pogrešala sem sodelavke, predvsem tiste, ki so že pred mano odšle v pokoj. Nisem imela tiste prave družbe kot pred leti. Mladi se pač družijo skupaj, po svoje in sem pravzaprav v pokoj odšla kar rada. Sicer pa se vsem naj lepše zahvaljujem za darilo in jim želim srečno in uspešno novo leto 1984.
PAVLA VESEL
35 let dela v DO Induplati lahko razdelim na dva obdobja — na začetek v mokri predilnici in potem v OE kovinske konstrukcije v TOZD Konfekcija. Pogoji dela v mokri predilnici so bili izredno težki; material je bil velikokrat slab, neznosna vročina in tudi že izkušene in vajene delavke smo imele prepogosto žuljave roke. Zaradi omenjenih pogojev dela smo imele le 7-urni delavnik. Za pravočasen prihod na delo sem morala vstati še pred četrto uro zjutraj, že ob 5. uri je namreč odpeljal avtobus iz Moravč. Pravo nasprotje je bilo v kovinskih konstrukcijah, kjer sem montirala ogrodje za šotore in pakirala. Delo samo je bilo neprimerno lažje, sploh zadnjih pet let, odkar smo imeli prostore v Radomljah. V Jaršah so bili namreč prostori za opravljanje tega dela premajhni in smo morah velikokrat pakirati pozimi kar zunaj.
Precejšen del svojega življenja in moči pustiš v tovarni. Sama sem bila vseskozi dobrega zdravja in v vseh 35 letih nisem imela skupno dva meseca bolniške. Pa kljub vsemu rada odhajam v pokoj in delo prepuščam mlajšim.
ŠTEFKA JENČIČ
Prvih nekaj delovnih let imam v DO Trak Mengeš. Potem sem prišla v DO Induplati in tu zdržala do konca. 21 let v tkalnici, zadnja leta pa sem opravljala dela in naloge šivilja v OE Mengeš. Šivala sem šotore in delo se mi je zdelo dokaj naporno. Potrebna je bila izredna hitrost, da smo sploh lahko dosegle normo. Z leti pač postaneš bolj okoren in neokreten. Spremlja te utrujenost in če še zdravje ni najboljše, te prizadene, ker kljub temu, da se trudiš po svojih najboljših močeh, ni pravega zaslužka. Pač, posledica nedoseganja norme. V vseh teh letih dela mi je najbolj ostal v spominu naslednji dogodek, iz katerega se da razbrati, koliko strahu in spoštovanja smo občutili do svojih predpostavljenih. Ko sem po uvajanju in učenju začela delati samostojno, sem pri tkanju naredila napako, katere sama nisem znala popraviti, (manjkal je votek). Naslednji dan mi je mojster pokazal listek in me poslal v
pisarno. Ne da bi prebrala vsebino na listku, sem odšla v strahu in prepričanju, da bom zaradi te napake odpuščena iz službe. Sledilo je seveda presenečenje, saj sem
namesto knjižice dobila blago za delovno haljo. V pokoj odhajam rada. Ne vem, kaj bi vam še povedala, saj je pravzaprav težko zbrati in izraziti vse svoje občutke ob odhodu.
JANEZ VODLAN
Se naprej bi rad delal, če bi mi le zdrayje dopuščalo. V pokoj odhajam invalidsko in v delovni organizaciji Induplati imam 12 let delovne dobe. Težko je bilo — pred nekako petimi leti oditi iz Jarš v Radomlje — TOZD Konfekcijo — predvsem zaradi slabih voznih razmer. Opravljal sem dela in naloge varilca v težki konfekciji. Delo oz. varjenje koridorjev in zračnih hal je bilo dokaj naporno. Za primer; za varjenje strehe koridorja 9 x 12 m se porabi ca. 8 ur.
Delo z mladimi mi ni delalo kakšnih posebnih težav, mladi so se hitro in dobro naučili dela. V službo je pač treba priti z mislijo in zavestjo, o kar najboljšem
Poročilo IO OOS
Občni zbor naše Osnovne organizacije sindikata imamo v času povečanih prizadevanj celotne družbe za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, kot temeljnega interesa delavcev za utrjevanje socialističnega samoupravnega družbenoekonomskega razvoja. Zato je naša naloga, da kritično in samokritično ocenimo dosežene uspehe in pokažemo na slabosti, ki se pojavljajo v našem delu.
V tem trenutku lahko ocenimo, kako smo uresničevali naloge in usmeritve sprejete na zadnjem občnem zboru. Ugotovimo lahko, da smo napravili korak naprej.
Ena od nalog nas vseh je je bila še nadaljnja krepitev delegatskega sistema in aktivno vključevanje v delo delegacij. Lahko ugotovimo, da so delegacije aktivne, čeprav to ne moremo reči za vse naše delegate. Že to, da delegacije obravnavajo gradivo pred vsako sejo Skupščine, je razveseljivo, saj so bili časi, ko se niti sestali nismo. Strokovne podlage za obravnavo prispelih gradiv niso bile nikoli odbite s strani naših strokovnih služb. Vedno, ko je to bilo potrebno, so se strokovne službe aktivno vključile v razpravo, predvsem s stališča razlage, kaj določena odločitev delegacije pomeni za našo sredino. Pred nami je, da tak način dela še krepimo in naprej razvijamo in odpravimo še tiste malenkosti, ki nam grenijo občutek zadovoljstva, da je vse v redu. Pogrešamo lahko širšo razpravo o določenem problemu, ki se tiče vseh nas. Preveč takega dela ostane na plečih članov delegacije, ki ne zmorejo vedno zadeti bistva, kaj naša delovna sredina misli o kon-
kretnem problemu. Zato bo treba vsako odločitev, ki zadeva neposredno našo sredino in našega delavca, temeljito pretehtati in najti takšno rešitev oziroma odločitev, ki nam najbolj ustreza.
Veliko nalogo smo si postavili za osnovni cilj našega dela. Nenehno poudarjena nuja izvoza naših izdelkov v tujino je naša naj večja naloga in pri doseganju 'le-te nam mora biti žal vsake izgubljene priložnosti za boljše rezultate dela. Vsaka izgubljena delovna ura je nenadomestljiva. Vsak nekvaliteten izdelek je potencirana škoda za celo delovno organizacijo. Ne smemo misliti, da se samo za strojem v neposredni proizvodnji lahko izdela nekvalitetna ali neuporabna roba. Tudi v pisarnah je veliko nekvalitetnega dela. Zmanjšanje le-tega mora biti naša osnovna naloga. Vedno slišimo veliko očitkov na račun skupnih služb. Edini način, da bo teh očitkov manj, je, da dokažemo z delom, da znamo dobro delati in da so taki ali drugačni očitki na naš račun neumestni.
Zmanjšali smo število zaposlenih v skupnih službah na funkcionalni minimum. S prerazporeditvami in smotrnejšo razdelitvijo del in nalog na posameznika smo dosegli vidne uspehe. Veliko je še notranje rezerve v taki usmeritvi kadrovske politike. Zaposlujemo takšne mlade ljudi, katerih strokovni profil omogoča več različnih funkcij. Priča smo menjavi generacij v naši delovni organizaciji. Med nami so delavci, ki so dali svoje delovno življenje tovarni in njim smo lahko hvaležni, da imamo tako močno in veliko tovarno. Odhajajo v več kot zaslužen pokoj. Namesto njih prihajajo mladi, da nadaljujejo tam kjer so oni nehali. Zato je pravilna
opravljanju svojega dela, drugače ni pravega učinka in nemalokrat narediš več škode kot koristi.
Darja
DSSS
kadrovska politika ena od naših velikih nalog, saj moramo graditi naš nadaljnji razvoj na sposobnostih in strokovnosti novih izšolanih kadrov.
Dobri gospodarski rezultati našega dela so nam prinesli tudii napredek pri osebnih dohodkih. Težko je govoriti o osebnih dohodkih v času, ko se bojimo iti v trgovino, saj ne moremo nikoli vedeti ali bomo imeli dovolj denarja za tisto, kar smo se namerili kupiti. Trenutno smo lahko zadovoljni z gibanjem naših osebnih dohodkov. Osebni dohodek je rezultat našega dela in tudi vnaprej bomo morali dosegati takšne rezultate, ki nam bodo omogočali takšen osebni dohodek, da bo vsak zadovoljen.
Na koncu bi nakazal še en način našega delovanja, dela in mišljenja. Zgledi vlečejo. Vedno se primerjamo s sosedi, kje so oni in kje mi, kaj imajo oni in kaj mi, kdo je na boljšem. Ko delamo takšne primerjave, moramo na to gledati z več zornih kotov. Ni vedno najboljša tista rešitev, ki trenutno poteši določene apetite. Veliko slajše je uživati sadove dolgoročne odločitve, saj nam le takšna odločitev omogoča stabilnejši razvoj^ in napredek. Ne bodimo malo-dušni, če nimamo super gala proslave delovnega jubileja, ki ne nazadnje tudi nekaj stane. Naj nas raje ogreje misel in prepričanje, da smo s skromnejšim obnašanjem prispevali kapljo v razburkano morje stabilizacije. Naj nas ogreje dejstvo, da nismo ostali samo pri besedah, ampak smo tudi z dejanjem potrdili tisto, na kar prisegamo vsi.
Vinko Kurzweil
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA:
Vstopi:
1.	Ljubdjankič Asima, tkalka, vstopila 2. 12. 1983,
2.	Ljubijankič Hasiba, tkalka, vstopila 2. 12. 1983,
3.	Mešič Mine, tkalka, vstopila
2.	12. 1983,
4.	Musič Nadžija, tkalka, vstopila 6. 12. 1983,
5.	Serko Dragica, tkalka, vstopila 8. 12. 1983,
6.	Jovanova Venka, tkalka, vstopila 9. 12. 1983,
7.	Praštolo Milena, previjanje, vstopila 9. 12. 1983,
8.	Skenderovič Fetija, tkalka, vstopila 19. 12. 1983.
Izstopi:
1.	Horvat Marjan, čist. strojev, izstopil 3. 12. 1983,
2.	Babič Milanka, tkalka, izstopila 7. 11. 1983,
TOZD KONFEKCIJA:
Vstopov ni bilo.
Izstopi:
1.	Š kar jan Drago, mehanik OE Mokronog, inv. upokojen 1.12.1983,
2.	Vodlan Janez, del. v cer. oddelku, inv. upokojen 23. 12. 1983.
TOZD MALOPRODAJA:
Sprememb ni bilo.
TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI:
Sprememb mi bilo.
DSSS:
Vstopov ni bilo.
Izstopi:
1.	Peroš Tatjana, operat. na disketi, izstopila 12. 12. 1983,
2.	Škrbec-Flego Karmen, ref. za uvoz, izstopila 31. 12. 1983,
3.	Močnik Gabrijela, modelar, izstopila 31. 12. 1983,
4.	dipl. ing. Pustovrh Danica, tehnolog v razv., izstopila 31. 12. 1983.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
IVANA MAJHNA se delovni organizaciji Indu-plati iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja in podarjeno cvetje.
Žalujoča žena in sin Janez z družino.
POROČILO O GIBANJU OD ZA NOVEMBER 1983
Vrednost točke za mesec november je znašala v btto vrednosti 0,150 din.
Pregled osebnih dohodkov za me-
sec november 1983 za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog.
Razred	TOZD Proizv.	TOZD Malopr.	TOZD Restav.	TOZD Konf.	DSSS
14000—15000	9			8	
15000—16000	40		1	7	
16000—17000	33			18	
17000—18000	36	1		41	
nad 18000	403	28	17	207	104
Skupaj	521	29	18	281	104
naj nižji OD	14565	17675	15737	14130	18160
najvišji OD	48812	41710	41940	50166	59313
povprečni OD	20932	22661	23816	20628	30428
BOLNIŠKI	IZOSTANKI V MESECU NOVEMBRU 1983				
TOZD
. ■£
s a
5 S
g
S „
■o ^
m >
<D ° *CU >
11
ca o M C
Z s
S š £ 8 a 2 c/l «J
; a s f * a
OJ o o ti n -o
m*
a
0)
•o
£2
Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken	548	5,02	0,33	0,71	0,11	2,72	8,89	8.974
Maloprodaja	29	2,02	—	4,38	—	—	6,40	338
Restavracija in poč. domovi	19	6,88					6,88	
Konfekcija	290	4,13	0,19	1,57	0,27	3,04	9,20	4.912
DSSS	113	2,33		0,46		4,52	7,31	1.520
Povprečni izostanki za celotno podjetje:
Izostanki zaradi bolezni	4,40	%
Izostanki zaradi nesreč	0,24	%
Izostanki zaradi nege
družinskega člana	1.02	%
Izostanki zaradi spremstva	0,14	%
Izostanki za redni in pod. porod, dopust	2,89	%
Skupaj:	8,69 c/o
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
LUDVIKA KRAMBERGERJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja in prejeto denarno pomoč.
Iskrena hvala tov. Francetu Blejcu za poslovilni govor in vso pomoč, ki so jo nudili gasilci naše delovne organizacije.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoča žena Fanika, hčerki Marta in Albina in brat Stane Kramberger.
IZŽREBANI
REŠEVALCI
V uredništvo Konoplana je do 27. 12. 1983 prispelo 85 rešitev nagradnih križank.
Izžrebani so bili sledeči reševalci:
—	prvo nagrado v znesku 500,00 din prejme tov. Majda Kavčič (vodstvo TOZD Proizvodnja)
—	drugo nagrado v znesku 300,00 din prejme tov. Bernarda Pavlič (DSSS)
—	tretjo nagrado v znesku 200,00 din prejme tov. Danica Pavlin, upokojenka
Srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 1984 želi vsem upokojenka Bernarda Žbogar
Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Darja FORTUNAT, odgovorni urednik Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. 4. 1974).