•Tednik- izhaja pod tern iTtKnorri od 24. novembra 1961 dalje po sklepu ob6insklh odboi-ov SZD'- Ptuj iH Ormož. — Izdaja zavod •PtJUjski tednik- Ptuj. Odgovor- ni . urednik: Anton Bauman. — UrediHištvo im uprava: Puij, He- roja Lacka 2. — Tei. 156. Številka tekočega raicHma: NB 524-3-72. — Tiska Carsoptisno podjetje Maribor- ski ti^k Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za inozemstvo 40 ND; v prodaji izvod 0,50 ND (50 6D). Št. 8 PTUJ, 24. februarja 1967 Cena: 0,50 HU (50 SD) Letnik XX Živa predvolilna aktivnost Leto« v mesecu apriiliu (23.) bo zopet polovica volivcev iavoMa polovico novih občinskih odibor- niikov ter polovico reipuibliških iji zveznih poslancev ter s tem pomiladiia vse naše skupščine za polovico novih predeta-vmikov. Ni vseeno, koga boniio pred- lagali za našega kandidafta na voldtvah. Še manj ni vseeno, kdo bo končno izvoljen za naše pred- f,taivinike v občinski, leipuibliški in zvezni skupščini. Prav to nam pa narekuje dolžnost, da prav volivci akttiivno sodeLuijemo pri poliitičnih in kadrovskih pri- pravah za aipriiske volittve. Preden pa se lotimo tega, je p0'tre'bno, da se viprašamo: ■ V čem so bistvene razlike med prejšnjimi in letošnjimi skupščinskimi volitvami? Prav na kraitiko bi lahko od- govorili takole: Pri prejšnjih vo- litvah in skupščinskem delu smo iiskčiili in se borili za načelina sta- lišča in odločitve. Zdaj je to že razčiščeno, zato bodo novi oto- činski odborniki, kakor tudi re- pmbliški in zvezni poslanci mo- rali v novi mandatni dobi pred- vsem iskati najustreznejše na- čine in naj-učinikovitejša pota za konkretno uresničevanje spreje- tih načelnih sitališč in odilooiJtev. Druga poseibnost teh votlUitev je v tem, da zapuščajo zvezno, republiško in tudi mnoge občin- ske skupščine mnogi vodilni funkcionarji, ki so zn«nd p>red- vojni poklicni revolucionarji Jn 7Jolitiki. Namesto njih pa bodo iwoljeni novi, mlajši kadri, ki bodo nadaljevali nijihovo skup- ščinsko delo in tudi zaradi tega ni in ne more biti vseeno, kdo bo prevzel te težke in odgovor- ne naloge, kako jih bo izvrševal in kako bo usmerjal naš nadalj- nji razvoj. Prav tako je potrebno, da se že v predvolilnem obdobju vpra- šamo: ■ Katere konkretne naloge stoje pred novimi skupščinami? Odgovor je jasen: Pred nami ie, da v konlkretnem praktičneim življenju uresničimo začrtane težnje naše gospodarske in druž- bene reforme. Ne samo to! Pred nami je, da še nadalje poglo'bi- mo in okrepimo naše samouprav- ljanje in socialistično demokra- ciijo, dosledno delitev po delu, večjo, kvalitetnejšo in racional- nejšo proizvodnjo ter hitrejšo im iiispešnejšo prodajo izdelkov ne samo na domačem, temveč zlasti na mednarodnem tržišču itd. V tem bomo pa uspeli le, če borno v naši občin6.ki, republišiki in z ve/ni skupščini imeli sposobne Klrokovnjake, ki bodo z ustrez- nimi zakonskimi predpisi uspeš- no pospeševali uresničevanje teh in drugih pomembnih sodobnih nalog. Ko bomo razčistili vsa ta in druga pomembna vprašanja, po- tem si bomo šele lahko u&pešno P0'st.avili vprašanje: ■ Kakšne lastnosti in sposob- nosli morajo imeti novi občinski odborniki ter republiški in zvez- ni poslanci? Takoj nam bo jasno, da gre za zelo odgovorne skupščinske naloge, ki jih ne bodo mogli itspešno reševati tisti, ki zmajo ^amo dobro kritizirati delo dru- gih, sami pa s svojim delom ni- n.ikjer in v ničerner pokazali, bi bili sposobnejši za uspeš- fKfjše izvrševanje težkih nailog, plod katerimi stoje naše skup- ščine. V vse naše skupščine bomo Golili predvsem spodobne stro- }3tina sitruktnara je zelo vi- sioka. Poklicna struktufa pa je sledeča: 20 zasebnih kmetoval- cev, en šo(fer, en ziLdar, en kro- jač, ena gcsipodinja, en logar, en nekvalificiran delavec, en sifcla- diščnik, en uslužbenec milice, ena upokojenka, trije uslužben- ci, trije kmetijiska tehniki, trije ■inženirji, štirje (profesionalni po- litični delavci, pet učiteljev, dva ekonomista in en strojni tehnik. V občinski zbor delovne sikup- nosti pa so doslej evidentirani štirje člani delovnih skupnosti. Zvezinih volitev na območju občine Ptuj letos ne bo, ker so bile izvedene v letu 1965 v vse zbore. Letos poteče mandat de- vetim republiškim poslancem. Volili bomo 3 v republiški zbor, 2 v gospodfarsiki zbor, 2 v pro- svetnokultuimi zbor, enega v so- ciiailino zdraivstveni zbor in enega v organiizaoijsfco politični zbor. Z^ devet mandatov je bilo evi- denrtjiranih 19 možnih kandida- tov, od teh sta dve ženski. V re- publiški zbor je bilo evidentira- nih šest za tri mandate, v go- spodaTSiki zbor štirje za dv^a m«ndiaita, v sociailno zdravstveni zbor šesrt; za en maoidal;, v pro- svetno kulijurni zbor trije za en mandat in v organaizacijisiko po- litičnega trije za en mandat. V republiški zbor repcibldške skupščine so biJi evidentiTaini; v volilni enoti 110, ki jo sestav- ljata knajevrui skupnosti Ptuj in Grajena, so biili evidentirani: Lojzka Stropnik, Janko Vogri- nec, Branko Gorjup, ing. Štefan Požlep. Doslej je bila v tej vo- lilni enoti poslanka Kaitiica Ko- zel. V ir5k vodilni enoti, ki jo se- stavljanje Ifcrajevne sikupniosti Do- lena, Lesfeovec. Stoperce. Videm in 2etaile, je bil evidentiran Jo- že Ingolič, zvezni sekretar za kmetijstvo. Doslej je bil posla- nec v tej enoti Franc Zadravec. V 114. volilni enoti, ki jo se- stavljajo krajevne skupnosti Cirkovci, Hajdina, Kidričevo, Lovrenc, Majsperk in Ptujska gora, sta bila evidentirana Vla- (Nadaljevanje na 5. strani) De Gaullovo ODOZorilo Skupščinske voditve meseca marca v Franciji zanimajo sve- tovno javnost. Manda-t predsed- nika republike de GauMa traja še še®t let, lahko pa se zgodi, da bo degoMstično gifbanje izgubilo v sikuipšoimi večino in da se bo po- glava^r države znašel ob svojih posebnih usitarvnih pravicah v ■sik)UipB.čini v manjšini. Seveda je to samo ena izmed OKOŽnosti, s kattero računa/jo. 2e Jana, iposebno pa letos se je nam- reč francoska levica vsaij načel- no združila za boj proti »oblasti osebnositi«, kot pravijo za de Gaulla. Seveda je taka združitev bolj rahla, vendar pomeni za de- golizem kot gibanje in za tiste politične sflcuipine, ki de Gairila podpirajo, problem. Značilno je, da je predsednik de Gaulle pred dnevii opozoiril, da 60 v nevarnosti vse najnovejše pridobitve Francije, posebno njen uigled v svetu in zboljšanje go- spodarskega položaja, če volivci ne bodo podiprli njegovih zamisli. Opoz'icilja pa na drugi straiini po- udarja, da so volilci pred izibiro: ali za demokraitično skupščino v duhu tradicij, ali za oblast ene osebe, ki je včasih že podobna diktaturi. Nov volilni zakon je omogočil degolistom, da so si zagotovili močno večino. Vendar ta z leti opada. Sedaj tudi že ni več po- seibno jasno, ali bodo desničarji Lecatrnueta, ki sicer naistopa sa- mosftojno, v skupščini podprii de GauMa kakor doslej. Mnogo je tudi degolističitih »odpadnikov«, ki zahtevajo »revizijo sedanjega stanja«. Tudi »neodvisni republi- kanci« dosedanjega degolista d'Bstaiin)ga še niso dovolj jasino povedali, kaj zahtevajo v nado- knado za podporo predsedniku republike kot sim;bolu degoiizma. In še nefkaj vznecDirja franco- sko javnost. Kaj bo, če bo leivica dobila (skupaj s podporniki) le večino v sikupščini? Tedaj se bo predsednik moral boriti z njo za svoje načrte ... Ce bi naletel pri tem na težave, utegne uporabiti 16. član ustave, ki govori o pra- vici državnega poglavarja, da »zagotovi državno kontinuitelio iT) zavaruje nacionalne koristi«. Ali ne bo uporabil prav tega člena zato, da onemogoči kakršnekoli sklepe, ki bi jih positavila leva večina? Sicer je večina mnertja, da se ta člen ustave nanaša na nevarnost zarot in vojne, ne pa na demokiratično opravitjene skupščins-ke volitve, toda izr^en položaj bi morda vendarle prisi- lil de Gaulla, da bi si z njim za- gotovil uresničenje svojih načr- tov, oziroma da bi preprečil, da francoska notranja in zunanja po- litika ne bi šli po drugi poti. Ven- dar take nevarnosti v bistvu ni, saj tudi levica v precejšivji meri podpira de Gaullove zunanjepo- litične najzore. Pred občinsko konferenco ZK Ptuj 16. febr. t. 1. je občinski ko- mite ZKS Ptuj na svoji zadnji seji pred občinsko konferenco ZK, ki bo v začetku prihodnje- ga meseca, obravnaval predlog resolucije VII. seje CK ZKS, priprave na konferenco ter ne- katera organizacijska vprašanja ZK. Predlog resolucije je prebral Franc Tetičkovič, organizacijski sekretar komiteja. Člani so predlog ocenili v razpravi kot konkreten dokument, ki sega na širok spekter področij, kjer ugotavlja naloge in mobilizira članstvo za njihovo uresničeva- nje. V razpravi je prišla do izraza tudi težnja članov po večji di- sciplini v izvrševanju političnih nalog. V zvezi s samoupravlja- njem so se v celoti strinjali z v predlogu resolucije izraženim stališčem, da samoupravljanje ne pomeni samo pravic, temveč tudi odgovornost, red in dolž- nosti. Razprava o vrednotenju dose- danjega razvoja naše družbe v zadnjem času je izzvenela v po- trebo po bolj energičnem za- vračanju zanikanja doseženih uspehov. Predlog resolucije govori v svojem drugem poglavju o ne- katerih konkretnih političnih pojavih v naši družbi, ki zahte- vajo skrbno analizo in konkret- no ukrepanje. Pri reševanju teh problemov se bo morala orga- nizacija ZK preusmeriti na na- stop na šifoki fronti odprtih vprašanj, zato je potrebna tudi določena sprememba organiza- cijskih oblik. Člani ne bodo mogli reagirati na konkretne probleme, če bodo zaprti v oz- kih dosedanjih organizacijah v podjetjih ali na terenu, ker to zožuje horizont, temveč v moč- nejših, kjer bodo potem tudi lažje vplivali na reševanje od- prtih vprašanj. Razprava se je dotaknila tu- di vprašanja privatnega kmetij- stva oziroma privatnega kmeč- kv^ga proizvajalca. Kmet zapu- šča zemljo, mladina, ki pa glede na obstoječe prilike ostaja na podeželju, se ne pripravlja in ne izobražuje za bodočega kmečkega proizvajalca. Naloge s tega področja terjajo hitro ukrepanje. Glede na skupščinske volitve v letošnjem aprilu so naloge komunistov docela jasne. Boriti se je treba za kandidata — raz- gledanega in sposobnega proiz- vajalca, borca za dosledno iz- vedbo reforme. Na seji so sc člani komiteja zedinili okrog predloga kandi- datov za novi komite, ki bo iz- voljen na občinski konferenci. Predloge za sestavo liste kandi- datov so dale osnovne organi- zacije. Vsekakor bo na listi ne- kaj več kandidatov, kot je šte- vilo članov komiteja. O tem bo dokončno odločeno po rezulta- tih obravnave v osnovnih orga- nizacijah, ki bo končana še pred konferenco. Razvoj do 1970. leta v BODOČE VEČ LASTNIH INVESTICIJSKIH SREDSTEV _ V prejšnji številki »Tednika« je pojasnil načelnik oddelka za planske in analitične zadeve skupščine občine Ptuj Anton Purg družbeno ekonomske osnove za nadaljnji razvoj gospodar- skih in negospodarskih dejavnosti v ptujski občini do 1970. leta. Tokrat pa je odgovoril našim bralcem na nekaj konkretnejših vprašamj uredništva: Razvojna predvidevanja do 1970. leta se bodo prav go- tovo najbolj izrazila v vred- nosti proizvodnje in storitev v gospodarstvu. Koliko mili- jard lahko največ dosežemo? »Predvidena investicijska vla- ganja in' spremenjem pogoji gospodarjenja omogočajo, da bo ustvarilo gospodarstvo oko- li 140 milijard dinarjev vredno- sti proizvodnje in storitev. To bi pomenilo povečanje družbe- nega bruto proizvoda za 86 %, družbenega proizvoda pa za 66 odst. v primerjavi z 1965. letom. Praktično bo to 10- do 12-od- stotno letno povečanje gospo- darske rasti v občini.« Prav zanimivo bi bilo ve- deti, kako bo v tem.razdob- ju z zaposlovanjem? »V družbenem sektorju sc bo "število zaposlenih lahko pove- čalo Ic za okoli 7 %, kar bi po- menilo 13.200 zaposlenih v 1970. letu.« Katere gospodarske pano- ge bodo sposobne sprejemati nove zaposlene? »Od gostinstva mnogo priča- kujemo. Zaradi razširitve go- stinske mreže ob povečanem tu- rizmu bo možno letno povečati število zaposlenih za vsaj 4 do 5 %, v trgovini za 3 % ter v obr- ti in komunali. Več zaposlenih bo lahko sprejela tudi industri- ja, v gradbeništvu pa se bo šte- vilo zaposlenih celo nekoliko zmanjšalo. Ob zelo optimistič- nih predvidevanjih bi lahko v privatnem sektorju pričakovali v letu 1970 za okrog 10 9 o več zaposlenih, seveda če bomo okrepili zasebni sektor nekme- tijske dejavnosti in izboljšali pogoje v zasebni kmetijski de- javnosti, da nc bo pretoka lju- di iz te dejavnosti v drugo«. Ali so to edine možnosti za povečanje števila zapo- slenih v tem obdobju? »Niso. Ta problem bo po- trebno reševati še z drugimi ukrepi. Uvesti bi morali razne oblike dodatne zap>oslitve in od- preti delovna mesta, ki ne za- htevajo večjih vlaganj. Tudi z izmenskim delom bi povečali možnost zaposlovanja novih moči in izkoriščanja kapacitet v proizvodnji. Na mesta upoko- jencev bi morali priti mlajši (Nadaljevanje na 5. strani) Predsednik Tito se je v petek vrnil s petdnevnega uradnega obiska v sosednji Avstriji z naj- lepšimi vtisi in upi za dvostran- sko sodelovanje. Prijateljsiki sprejem, ki ga je doživel pred- sednilk SFRJ s svojim spremst- vom, in prisrčni razgovori z naj- višjimi pre'dstavnifki avstrijske republike so pokazali, da gre v odinosih med dvema državama za- res za novo obdobje. O tem govori tudi uradno po- ročilo o obisku. Obe deželi viso- ko cenita Organizacijo združenih narodov pri ohranitvi miru in vairnosti na svetu in razvoju med- narodnega sodelovanja. Prav ta- ko se zavzemata za mir v Viet- namu v duhu ženevskih sporazu- mov leta 1954. Poseben pomen pripisujeta resoluciji devetih ev- ropskih držav z raziličnimi dru- žbenimi im političnimi sistemi, ki se zavzema za boljše odnose med evropskimi državami. Kar 'zadeva dvostransko sode- lovanje, sodijo na obeh straneh, da je doživelo velik vzpon. Upra- vičeno lahko trde, da je avstrij- sko-jugoslovanska meja ena naj- bolj miprtih meja_ na svetu. Ukrepi liberalizacije v gospodar- stvu so ugodno vplivali na bla- govno izmenjavo. Pri tem naj še omenimo, da z Avstrijo nimamo odprtih nerešenih vprašanj. Vča- sih se upravičeno zaustavljamo pri vprašanju naše manjšine. Vendar je tu treba reči, da usta- va in državna pogodba sprejema- ta obveznosti, da pa jih forumi, odgovorni za izvajanje take po- litiike, ne UTesničujejo, oziroma uresničujejo počasi. Kot kažejo razgovori, se na Dunaju tega tudi zavedajo. ŠE ENKRAT: TRAGEDIJA V DALLASU Svetovno javnost je preseneti- la novica iz ameriškega mesta New Orleansa. Tamkajšnji javni tožilec Garrisom je namreč spo- ročil, da ima podatke o zaroti, katere žrtev je postal predsednik Kennedy. S tem je tudi priznal, da opravlja tožilstvo svojo poseb- no prfeiskavo. Kakor kaže, svoje- časno bivanje Leeja Oswakia v tem mestu le ni bilo naključno, saj so odkrili sledove o njegovi povezavi 2 nekaterimi kubanski- mi begunskimi krogi. Serveda jav- ni tožilec ne namerava dati pred- sedniku ZDA ali vrhovnemu jav- nemu tožilcu nobenih podatkov. Mnogi, ki se s trditvami Warre- nove komiisije ne strinjajo (teza o enem morilcu, t. j. Oswaldu, in enem strelcu), so 'podprli izjave in delo tožilca Garrisoma. Po najnovejših vesteh je bila ena izmed prič, ki bi pričala za Garriisomovo tezo, v sredo uibita. Ta novica skorajda potrjuje do- mneve, da ima Garrisom prav. Ne smemo poeabiti, da je tudi večina prič, ki so pričale pred V/arreno- vo komisijo v korist tezi o dveh strelcih, nenavadno končala svo- je življenje... INDIJSKE VOLITVE Ves teden že trajajo stkupščin- ske volitve po vsej Indiji. Pred- volilna kampanja je bila precej živa, saj je bila na svoji predvo- lilni turneji ranjena celo pred- sednica indijske vlade Indira Gandhi. Rezultati kažejo, da lah- ko kongresna stranka pokojnega Nehruja računa s primerno ve- čino v novem kongresu. To pa tudi pomeni, da bo Indija šla še naprej po poti miroljubne koek- sistence in zboljšanja življenjske ravni, četudi se bo morala pri tem, kakor doslej, hudo boriti proti zaostalosti, nizki življenj-ski ravni in mali proizvodnosti dela. ALI SE BO POLOZAJ V INDO- NEZIJI VENDARLE RAZJASNIL? Po najnovejših vesteh je predsednik Sukamo prenesel vsa svoja predsedniška po- oblastila na predsednika vla- de Suharta, sam pa bo ostal samo nominalni predsednik Indo- nezije. Baje mu je Suharto za- jamčil, da ga ne bodo pozneje postavili pred sodišče ... Stališča in zakl|učki sindiiiatov ptufsice komune ob spremembali v zdravstvenem varstvu Na desetem razširjenem ple- numu občinskega sindikalnega sveta Ptuj dne 18. februarja 1967 je bila razprava o nastalem po- ložaju v organizaciji in vsebini zdravstvenega varstva v delov- nih organizacijah, ki je nastal z decembrskimi spremembami. Po obširni razpravi je plenum spre- jel naslednja stališča in zaključ- ke: Plenum občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj se v celoti ne stri- nja z ukrepi za reševanje dolo- čenih ekonomskih problemov na področju socialnega in zdrav- stvenega zavarovanja po predlo- gih izvršnega odbora komunalne skupnosti socialnega zavarova- nja v Mariboru. 1. Plenum občinskega sindikal- nega sveta Ptuj stoji na stališču, da naj ostane višina nadomestila osebnega dohodka za ras zadrza- i nosti od dela v enaki višini, kot; je to bila po dosedanjih predpi- ; sih. S tem v zvezi je potrebno i upoštevati vse nadaljnje ukrepe, ki se predvidevajo v zdravstveni službi in socialnem zavarovanju: a) boljša organizacija dela v zdravstveni službi in v socialnem zavarovanju; b) odprava vseh nepotrebnih stroškov v zdravstvenem zavaro- vanju; c) odprava nepotrebnih stroš- kov v poslovanju komunalne skupnosti socialnega zavarova- nja. 2. Glede participacije pri;, hiš- nih obiskih zdravnika predlana nlenum, da jo je potrebno upo- števati le v primerti, kadar je (Nadaljevanje na 5. strani) stran 2 TEDNIK — pefek, 24. febrnarja 1967 Stran 2 Razprava v Svetu naradov PODALJŠANJE MANDATA POSLANCEV IN ODBORNIKOV? Skupina poslancev Sveta na- rodov, ki ji je poverjena nalo- ga pripraviti predlog sprememb zvezne ustave, je sprožila raz- pravo o času trajanja mandata članov skupščin družbeno-poli- tičnih skupnosti in časa, za ka- terega izbirajo skupščine svoje funkcionarje. Pozornost je osredotočena na dejstvu, da zaradi dosedanjega principa, po katerem se vsaki dve leti izmjenja ix>ljovica članov vsake skupščine in ome- jitev ponovne izbire po štirih letih nastajajo določeni proble- mi. Predvsem se odražajo te spremembe vsaki dve leti zelo negativno na kontinuiteto v opravljanju funkcij predstavni- ških in političnih-izvršilnih or- ganih. Vse to pomeni, da je potreb- no oceniti, ali so dozoreli po- goji, da se spremenijo tiste do- ločbe ustave, ki določajo čas trajanja mandata članov skup- ščin. iniciatorji iz Sveta naro- dov izhajajo s stališča, da je sedanje obdobje dveh let rela- tivno kratek čas za realizacijo določene politike. Pristaši tega mišljenja mislijo, da bi za bolj- še funkcioniranje skupščinske- ga sistema bolj ustrezalo, če bi podaljšali čas obnavljanja skupščin na tn leta. Poslanski mandat - šest let? Spremembe bi, po mišljenju teh predlagateljev, bile v tem. da bi izbrali poslance republi- ških in zvezne skupščine na šest let, vsaka tri leta pa bi vo- lili polovico njihovih članov. Vsaka tn leta bi ponovno iz- brali člane izvršnih svetov in funkcionarje zvezne skupščine s tem, da bi za naslednje ob- dobje lahko bili izvoljeni tudi tisti, ki so imeli te funkcije že v dotedanjem obdobju. Občinske skupščine bi volili v celoti Občinske skupščine bi volili v celoti vsako tretje leto, izvo- ljeni pa bi lahko bili tudi do- tedanji odborniki, vendar samo za še eno obdobje. V razpravi pa so prišle do iz- raza tudi določene rezerve in sum v smotrnost reševanja teh vprašanj sedaj neposredno pred volitvami, ker zahtevajo ta vprašanja zaradi svoje daleko- sežnosti in kompleksnosti vse- stranske analize in dalje časa trajajoče preučevanje. Na osnovi teh pomislekov .je skupina poslancev Sveta naro- dov predložila, da za sedaj ne bi uvedli postopka za spre- membe ustavnih določil o času trajanja mandata, pač pa bi razpravljali o spremembah ti- stih določil, ki so v zvezi z bliž- njimi volitvami ali pa se nana- šajo na funkcioniranje skup- ščinskega sistema. Potrebna |e široka razprava Zadeva je res vse prej kot enostavna in poslanci so prav ravnali, da so'razpravo odložili in )o prepustili novi skupščini. Vsekakor pa bi bilo dobro, če bi volivci na sedanjih predvo- lilnih zborovanjih in sestankih izrazili svoje stališče do tega vprašanja. Torej, ali je boljše, da se izmenjujejo poslanci in odborniki vsaki dve leti kot do- slej, ali vsaka tri leta, da bi zagotovila boljša kontinuiteta dela predstavniških teles SM-T. /Iktuaino vprašanje tržišča V marcu sprostitev cen? Priprava novega zakona o oblikovanju in družbc^ ni kontroli cen v zaključni fazi Kmalu bo konec »zamrznje- nih« cen. Zvezna skupščina bo na 1 verjetneje v začetku prihod- njega meseca sprejela zakon o oblikovanju m družbeni kon- troli cen. Predlog zakona ne- dvosmiseino napoveduje konec adminstrativnih ukrepov na področju cen. V predlogu zakona je izražen princip svobodnega oblikova- nja cen, kar pa ne pomeni, da se prepušča tržišče stihiiskemu delovanju tržiščnih faktorjev. Nasprotno, skupnost ustvarja z ekonomskimi ukrepi pogoje za prosto oblikovanje cen in z nji- mi deluje v tisti smeri, da bi bila zagotovljena z družbenimi načrti določena politika na tein področju. Zakon bo seveda še vedno omogočal administrativ- ne ukrepe, če bi se izkazali eko- nomski ukrepi kot nezadostni. Vloga delovne organiza- cije in občine Delovne organizacije postaja- jo torej, kot je iz predloga za- kona razvidno, osnovni nosilci politike cen na tržišču. Ce vse poteka, kot je potrebno, določa- jo samoupravni organi cene in nikdo drug nima pravice se vmešavati v te stvari. Ce pa se pojavijo na tržišču resna neso- razmerja, ki ogrožajo standard, omogoča zakon administrativ- ne ukrepe in tudi »zamrzova- nje« cen. Svoje kompetence v tem pogledu daje zakon zvezne- mu izvršnemu svetu, republi- kam in občinam, za kakršne proizvode pač gre. Toda tudi v takem primeru ni odrejena delovnim organiza- cijam pasivna vloga. Te bodo imele pravico sporazumno spre- meniti ali uskladiti administra- tivno »zamrznjene« cene Tak- šen sporazum bodo lahko spre- jele v gospodarski zbornici, uveljavljen pa bo. ko bodo £ njim soglašale delovne organi- zacije, ki skupno proizvajajo vsaj dve tretjini celotne proiz- vodnje dotičnega blaga. Postopno zmanjševanje kontrole z uveljavitvijo tega predpisa ne bo nastopila popolna spro- stitev cen, temveč se bo začel proces njihove postopne spro- stitve. Zaradi tega je dana pra- vica delovnim organizacijam, da z dogovorom spremenijo ce- ne, ki ostanejo še naprej »za- mrznjene«. Delovne organizaci- je bodo smele samostojno do- ločati cene, če pristojni organ v roku šestih mesecev po uve- ljavitvi tega zakona ne predpi- še cen. Teh omejitev v pravicah de- lovnih organizacij ni, če gre za navadno dogovarjanje o spre- membi »zamrznjenih« cen. Ven- dar pa bi po uveljavitvi tega zakona in ob začetku splošnega sproščanja cen morali pristoj- nim organom omogočiti dovolj časa za analize, ker je od dobre- ga začetka precej odvisno, ka- ko hitro bo moipoče sprostiti cene izpod adminfstrativne kon- I trole. M. S.-T ¥ iarkovcih prikazane možnosti za obsežnejše pridelovanje hihridne koruze_ Koruza tudi naša vtižna osnovna kulture? Dohodek kmečkega prebival- stva na območju ptujske obči- ne predstavlja enega izmed najvažnejših problemov že vsa leta po osvoboditvi. Mnoga pri- zadevanja, da bi ga rešili v ce- loti ali vsaj deloma, niso pri- nesla končne rešitve. Važnost tega, še vedno perečega in ne- rešenega vprašanja podčrtuje- jo sedaj zlasti tisti kmetje, ki se niso mogli izkopati iz težav in zaostajajo za drugimi, ker so še vedno odvisni od polje- delstva. Nekateri so se lotili do- nosnejšega dela in dohodka ter dosegajo življenjsko raven za- posletiih v industriji in dmgod. Na vseh zborih In sestankih, po tisku, radiu in televiziji se oglašajo kmetje, ki pričakujejo tudi za poljedelstvo rešitev, kaj storiti na svojih njivah in trav- nikih, da bi tudi z njih dosegli dohodek, ki bi jim pomagal iz težav. Čakajo na iniciativo in na zglede, ki jih bodo potegni- li ter jih rešili malodušja in tudi brezperspektivnosti, ki je spremljala kmetijstvo izven or- ganizirane proizvodnje v prejš- njih letih. Marsikdo se je kljub vsemu izkopal iz težav s pride- lovanjem krompirja in pšenice, drugi z rejo svinj in goveda, tretji s perutnino in drugim, odvisno od tega, kar je pač da- lo v danem položaju več. V tem času je rastel postop- no gospodarski potencial Kme- tijskega kombinata Ptuj, ob njem pa tudi kmetijskih za- drug in njihove kooperacije kljub vsem težavam v kmetij- ski proizvodnji in na tržišču. Iz treh zadrug (»Jože Lacko« Ptuj, »Haloze« in »Ptujsko polje«) ie nastal pri Kmetijskem kombi- natu Ptuj obrat za zadružno kooperacijo »Jože Lacko«, ki je spoznal, da mora imeti vsako kmetijsko območje ob vseh po- ljedelskih kulturah eno kulturo za osnovno, s katero si lahko tudi najbolj pomaga pri živi- noreji/in pri drugem, kar mu tudi naj da osnovni dohodek za preživljanje. Doslej je organi- ziral ta obrat v največji meri vzrejo prašičev in goveda. Po- ljedelstvo je še vedno v za- ostanku in z njim mnogo dru- žin ob malem dohodku in mož- nostih za reprodukcijo. Perspe!:1vno tudi poljedelstvo Obrat za kooperacijo pri KK Ptuj se je v zadnjem času te- meljito lotil tudi vprašanja, kaj začeti perspektivnega tudi v po- ljedelstvu. Na tržišču ne najde več takšnega zanimanja in cen za krompir, da bi se lahko zla- sti na Dravskem polju večina kmetovalcev bavila s pridelova- njem tega. Tudi pri vzreii svinj in goveda ni več takšnin mož- nosti, da bi se dalo vzdrževati kooperacijo samo z njim in za- gotavljati ljudem potreben do- hodek. Na tržišču pa tudi v re- produkciji pa se je pokazalo večje in perspektivno zanima- nje za hibridno koruzo za hi- tro vzrejo živine za zakol in za prodajo za domačo rabo ter za izvoz. Ob zanimanju za možnosti večjega pridelka koruze na .svo- jem poslovnem območju, na njivah kmetovalcev, je dosegel Obrat za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« pn KK Ptuj, da se bosta lahko Dravsko in Ptuj- sko polje pridružila 15 zadru- gam v Jugoslaviji, ki tekmuje- jo za pridelek od 6000 do 11.000 in več kg koruze na hektar in sicer za lastno hitro vzrejo klavne živine ter za prodajo, kdor nima možnosti prek vzre- je in porabe lastne koruze do- segati dohodka. Da bi zaintere- siral poljedelce za pridelek 6000 in več tisoč kg hibridne koruze na tiektar, se je odločil tudi za interno tekmovanje ob nagra- dah večje vrednosti. Dobro obiskano zboro> vanje v l^arkovceh Najvažnejše, kar je storil Obrat za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« pn KK Ptuj, je, da je dobro organiziral veliko zborovanje kooperantov in dru- gih kmetovalcev s svojega ob- močja, ki je bilo v Markovcih v dvorani kulturnega doma 20. fe- bruarja 1967 dopoldne. Nanj je povabil poleg nad 400 domačih ljudi in strokovnjakov KK Ptuj tudi strokovnjake iz Beograda. Zagreba in Ljubljane in aktiv- ne zadružnike — kooperante iz Vojvodine iz kraja Stapari, ki so zbranim osebno raztolmačili svoje izkušnje in uspehe pri uvajanju in pridelovanju hi- bridne koruze za živino- rejo in za prodajo na domačem in mednarodnem tržišču. Prepričljivi dokazi kor J- nosti hibridne koruze To zborovanje je doseglo več- kratni uspeh. Udeležba povab- ljenih IZ bližnjih in oddaljenih krajev je pokazala veliko zani- manje kmetovalcev za potrebe in možnosti povečanega pride- lovanja hibridne koruze tudi v naših krajih. Zavzetost povab- ljenih strokovnjakov iz Beogra- da dipl. inž. Ivana Novaka, di- rektorja jugoslovanskega kme- tijskega m sozdarskega centra, 12 Vojvodine predsednika KZ Stapari, predsednika upravnega odbora zadruge Mita Jerkoviča in najboljšega ter Borislava Živkova, nagrajenega kooperan- ta (fičo), iz Zagreba dipl. inž. Palaveršiča, selekcionarja za hibride pri zagrebškem kmetij- skem mstitutu, in iz Ljubljane predstojnika oddelka za kmetij- stvo pri institutu za kmetijstvo Slovenije dipl. inž. Jožeta Šilca, je vsekakor potrdila da je naj- boljši namen s perspektivnim pridelovanjem večjih količin hi- bridne koruze za lastne po- trebe pri vzreji živine ter za trg omogočiti poljedelcem več- je hektarske donose in tudi več- je iztržke Pogoj za to je saje- nje hibridne koruze na primer- no zemljo, kvalitetno seme naj- ustreznejših sort, potrebno gno- jenje, obdelava in zaščita ter pravočasno pospravljanje pri- delka. Glavni direktor KK Ptuj Ja- nez Petrovič in kmetijski stro- kovnjaki kombinata so pojasni- li zbranim, da ne gre za pove- čani pridelek hibridne koruze samo za potrebe kombinata, temveč tudi za kmečke lastne potrebe za reprodukcijo in za odkup tudi za izvoz. Zborovanja v Markovcih se je udeležil tudi zvezni sekretar za kmetijstvo Jože Ingolič, ki se je mudil te dni v Sloveniji in tudi v ptujski občini in ga je zanimalo kako rešuje ptujska občina skupno s kmetijskimi organizacijami in kmetovalci kmetijska vprašanja. »Poročevalec« bo v pomoč Ogromno gradiva s tega zbo- ra, tolmačenj, strokovne nasve- te in navodila za delo v korist visokega hektarskega donosa hibridne koruze je pripravljen zbrati in natisniti Kmetijski kombinat Ptuj v svojem listu »Poročevalec«, in sicer v nakla- di, ki bo omogočila vsem ko- operantom, da bodo imeli poleg strokovnjaka obrata za koope- racijo na razpolago tudi to, kar so že povedali strokovnjaki na zboru, da bi dosegli vsi organi- zirani pridelovalci hibridne ko- zjvorana v Markovcih je bila polna kmetovalcev Dipl. inž. Novak med tolmačenjem zveznega tekmovanja v pridelovanju hibridne koruze Napredek ormoških kooperantov zavi- rajo ekonomske razmere, elementarne nezgode, usposobljenost proizvajalcev in podobho v Ormožu je v kooperaciji 23 »/o zasebnih kmetijskih zemljišč, mnogo več pa živine v pitanju. Pri govedu Je proizvodnja naraščala. Zaradi slabe cene je nazadovala prašičereja v zadnjih šestih letih za 60 ®/o. Rastlinska proizvodnja je v stalnem upadanju, predvsem zaradi propadanja starih sadovnjakov, za nove pa ni denarja. ZA »TEDNIK« ODGOVAR.IA IN2. MARTIN HABJANIC: Koliki del zemljišč in govedi je v kooperacijski proizvodnji? V koo-peracijski proizvodnj'! je zajetih le 2480 ha ali 23 Vo kme- tijskih zemljišč zasebne lasti. Mnogo več pa je narejenega v živinoreji pri organizaciji in pi- tanju goveda. Zadruga ima v kmečki reji ca. 1500 glav govedi (pitanje). Zasebni proizvajalci spita j o torej letno ca. 1000 glav govedi, last KZ, skupaj pa so prodali 2398 glav v letu 1966. Kako je potekala proizvodnja v kooperaciji? Pri govedu vidimo, da je pro- izvodnja naraščala. Vzporedno se je vidno izboljšala kvaliiteta, kar se opaža predvsem pri pre- vzemu pitanega goveda. Na re- 7ultat so vplivale tržne razmere. Uooden finančni rezultat pri pi- tanju govedi je stimuliral reio. Nasprotno pa je slaba cena ori prašičih vplivala, da je blagovna proizvodnja močno nazadovala, in sicer za 60 "/o, od 742 ton v letu 1960 na 279 ton v letu 1966. Zasebni proizvajalci redijo 20, 50, 100 in več prašičev v koope- raciji. Prav tako več proizvajal- cev zredi 10.000 in tudi 30.000 brojlerjev v enem letu. Rastlin- ska blagovna proizvodnj-a pa je v stalnem upadanju in nihanju s.kozi vsa leta. Največji vzrok je propadanje starih sadovnjakov v zasebni lasti, ki so včasih dali čez 30 "/o od skupnih kmetijskih proizvodov. Močno pa se čuti vpliv slabih letin, ki so zlasti od- ločilne pri proizvodnji krompir- ja. Zaradi tržnih razmer i-n ne- uspeha zadnjih dveh let v pro- izvodnji, individualni proizvajal- ci opuščajo proizvodnjo krom- pirja. V kolobarju se veča pro- izvodnja zlasti hibridine ko- ruze, ki zagotavlja visoke pri- delke ter predstavlja glavni vir krepke krme za pitanje živine. Kaj še nudi zadruga kmetom? Vzporedno z organiziranjem proizvodnje nudi KZ tudi ostale usluge individualnim proizvajal- cem nabavlja in prodaja repro- materiial, odkupuje in prodaja pridelke, nudi strokovno službo, strojne storitve in drugo. Zadru- aa organizira tudi zamenjavo se- men. V letu 1967 predvidevamo zamenjavo 30 ton semena hibrid- ne koruze ter več ton ^^emenske- ga krompirja in drugih rastliin. Strokovna služba vodi i^n usmer- ja rastlinsko proizvodnjo in rejo živi-ne pri kooperantih. Zadruoa posreduje zasebnim kmetovalcem ca. 2500 ton umetnih gnojil, kar predstavlja ca. 230 kg gnojil na ha površin. Ali uporabijo kooperanti do- volj umetnih gnojil na ha? Kaj ovira hitrejši napredek? Kooperanti uporabljajo v pov- prečju za pogodbene površine ca, 600 kg umetnih gnojil. Vlaganja niso zadovoljiva. Ekonomske raz- mere. posledice elementarnih nezgod in usposobljenost proiz- vajalcev so osnovni vzroki, ki ovirajo na tem področju hitrejši napredek. Občinski odlok o agro- minimumu se ne izvaja dosledno. To področje bo postalo najbrž še bolj pereče, če upoštevamo, da je izšel novi zakon o blagovnem prometu, ki omogoča vsem or- ganizacijam, da kupujejo i>n pro- dajajo na območju cele države. Z. R. Inž. Martin Hahjanič Razvoj Miklavža je odvisen od obnove sadovnjakov Zaradi elementarnih nezgod je bil slab odkup kmetijskih pri- delkov. Potreba po obnovitvi sadovnjakov. Mladina zapušča zemljo in odhaja v mesta. Velik problem je pomanjkanje šolskega prosto- ra. Želijo razviti turistično dejavnost. Do Miklavža se pride po zelč jp odkup kmetijskih pridelkov, raze.n živine, skoraj v celoti od- padel. Ko se pogovarjamo o teh stvareh, poznavalci stanja v kmetijstvu menijo, da je celoten gospodarski razvoj Miklavža odvisen od tega, če bo KZ do- bila kredite za obnovo sadovnja- kov pod ugodnimi pogoji. Le nekaj naprednih kmetoval- cev si je opomoglo ob spreme- njenih cenah v korist kmetijskih pridelkov. Ostali, predvsem sta- rejši kmetovalci, ki ne zmorejo vsega dela, se pritožujejo, da mladina odhaja v mesta, se za- posluje v tovarnah, obiskuje šo- le, zelo malo pa jih ostaja na posestvih, ki počasi propadajo. Kombinat se za parcele ne za- nima, zato jih je nekaj neobde- lanih. Mladi zatrjujejo, da vas mlademu človeku ne daje dovolj, da se ob današnjih pogojih ne da delati. Raje odhajajo v me- sta, kjer z manj truda dobivajo višje osebne dohodike. V Miklav- žu menijo, da bi morali dat- mla- dim kmečkim fantom in dekle- tom znanje o kmetijstvu po osemletnem šolanju. S posojili, cenami In drugim bi jim morali pomagati, da bi zopet vzljubili zemljo, jo z voljo obdelovali in na njej tudi zaslužili. Le tako bi dvignili standard na vasi in po socialističnih nare1-'h odpravili razliko med mestom in vasjo. Tako bi se tudi povečala pro- izvodnja za trg. V Miklavžu, ki ima možnost z^ razvoj turizma, mislijo, da bi morali napraviti prve korake v njegovem razvoju. Drugi kraji, doma in v inozemstvu, ki nima- jo tako ugodnih pogojev, so mnogo več vložili v to dejav- nost. KultuTno-prosvetno življenje, ki je bilo v Miklavžu včasih bolj razgibano, je povsem popustilo. Mnogi menijo, da no'sijo del krivde prosvetni delavci, ki so v preteklih letih večkrat posku- šali oživeti to dejavnost, a je ostalo le pri obljubah. Premalo se je udejstvovala tudi mladina, ki v zadnjem času kaže več vo- lje do dela. ^ Največji problem v Miklavžu je pomanjkanje šolskih prosto- rov. 2e dailj ča<^a jim obljubljajo novo šolo. Po zadnjih obljubah bi jo naj pričeli graditi to leto. Ali bo tudi tokrat ostalo pri ob- ljubah? Ali se bo vzrok slabeaa učnega uspeha vleikel še naprej? Solo konča le 40®/o vpisanih učencev. Radi potožijo, zakai so tako velike razlike med posa- meznimi kraji. V Ljubljan' ara- dijo šole z bazenom, pri Miiklav- žu pa se morajo učiti v 150 let stari stavbi, ki ni bila nikoli na- menjena za pouk. Pri Miklavžu že razmišljajo o novih odbornikih in poslancih, ki jih bodo izvolili v skupščine, ki se bodo morali zavzeti za nji- hove težave. Z. R. stran 2 TEDNIK — pefek, 24. febrnarja 1967 Stran 3 Sredstva za izobraževanje Upravni odbor TGA Kidričevo je na eni izmed s vodjih rednih sej med drugim razpravljali tudn o fina-nčnem planu izobraževalnega centra ter po daljši iin temejljiti razpravi sprejel skleip, ki ga naj še potrdd delavski sveit, po ka- terem bi porabili za izobraževa- nje v izobraževalnem centru pod- jetja TGA 103.820 Ndi.narjev, za izobraževanje iizven podjetja pa 55.000 N dinarjeiv, za izredni štu- dij 32.000 N dinarjev, za knjdge in skripta 5000 N dinarjev in za redni študiij 69.200 N dinarjev o®i- roma skuipaj 265.020 N dinarjev, vendar z zadržkom, da je upora- ba sredstev za posamezne potre- be odvisna od soglasja upravne- ga odbora. Delavska svet je v ce- loti potrdil predloženi stklep upravnega odbora. Odldonjena prošnja za posojilo Delavsiki svet TGA je med dru- gimi zadevami obravnaval tudi prošnjo radia Ptuj za odobritev posojala v znes^ku 6000 N dinar- jev. Upravni odbor je bil mne- nja, da delavski svet tdkrat proš- nji ne ugodi. Doslej je podjetje vedno ugodilo vsem prošnjam radia Ptuj za dotacije. Člani DS so bili istega mnenja, saj so v razpravi potrdili, da je kolektiv TGA prispeval precejšnja sredst- va za ureditev radijske postaje iai da bi naj nekaj več podprle radiio Ptuij tudi druge delovne organizacije v občini. Nalcup deviz v eni izmed lansikih zadnjih številk Tednika smo na kratko že poročali o tem, da je delavski svet podjetja sklenil oročiti pri splošni gospodarski banki v Lju- bljani anpsek 13 miliijonov novih dinarjev pod pogojem, da se skle- nejo z banko in IMPOLOM aranž- maji, s katerimi pridobi TGA 400.000 $. Podjetje je sklenilo to- zadevne pogodbe z barako in pod- jetjem IMPOL iz Slovenske Bist- rice ter ima na razpolago pri splošni gospodarski banki v Lju- bljani že 400.000 S, preostaneik ca 200.000 S pa pri podjetju IM- POL. Oročeni znesek pri SGB Ljubljaaia znaša 10 milijonov no- vih dinarjev. Za odikup pridoblje- nih deviz^nih sredstev je bilo po- trebnih 7,5 milijona novih dinar- jev. Dopolnitev pravilnikov Pred nekaj dnevi so sveti pro- izvajalcev delovnih enot v TGA razpravljali o popravkih pravil- nika o delitvi osebnih dohodkov ter sklenili vnesti vanje določene popravke in nekatere dopolnitve ter jih dati v obravnavo delovni skupnosti. M. F. Pa pravijo... še malo drugače Rad prebiram vzgojna zrnca v rubriki »Pa pravijo«. Všeč so mi vse, razen te — v zadnji šte- vilki Tednika. Oprosti, avtor, to- da k tej bi nekaj dodal oziro^ ma jo zastavil drugače. Na pri- mer takole: Sobota je bila davi (pravza- prav tudi opoldne tn zvečer, da- vi = danes zjutraj) in nekateri imajo (dela) prost dan. Kdko praktično je tam, kjer ie ima- jo 42-urni delavnik. Delaš v noč- ni izmeni do jutra, se na hitro preoblečeš, umiješ, stisneš praz- no aktovko pod pazduho m hajd domov k svojcem. Hladno je na železniški postaji. Dva de- lavca, očitno delovna tovariša iz nočne izmene, zavijeta v to- čilnico. Obteščita se vsak s ko- zarčkom konjaka. Ah, kako tb pogreje prazen želodec! Doma bodo sicer koruzni iganci z vročim mlekom še prijetneje pogreli, toda to bo šele čez do- bri dve uri. Koliko je vsak plačal? Pošte- no po uradnem ceniku! Potem brž na vlak, ki slučaj- no ta dan ni imel zamude. To- plo je v vagonu, greje tudi ko- njak, zdaj ze bolj možgane kot želodec. Oboje, povrh še utru- jenost, prispeva, da se jima tr- de klopt nekdanjega III. razre- da JZ zazdijo kot žametni se- deži. Prvi takoj potegne iz žepa hrvaško revijo Areno (lahko bi bil tudi slovenski Tovariš ali celo naš Tednik), lista po njej in se ustavi prav tam, kjer raz- kuštrana lepotica razkazuje go- la kolena. (Ce ne bt buljil v re- vijo, bi nekaj podobnega videl tudi pri nasproti sedeči potni- ci). Mehanično seže z roko v Žep (svoj namreč) in izvleče či- sto novo škatlo cigaret morava. (Le zakaj delavec ne bi smel imeti cigaret v novem zavojčku, pa tudi nikjer ni rečeno, da preprosti kadilec sme vleči sa- mo dravo!?) Kot po naročilu na hodniku zazveni glas prodajalca časopi- sov. Drugi dclavec ročno odri- ne vrata in še sam kupi revijo. Doma jo bo dal ženi, naj bere še kaj drugega — ne samo Dru- žino. Tudi ta (kakšna potrata!) potegne iz žepa na novo kup- ljen (tudi to je treba povedati) zavojček morave in začne ka- diti ... Oba delavca sta poročena, imata družino z dvema oziroma tremi otroki. Ker do zdaj ni- sta bila upravičena do otroške- ga dodatka, tudi po novem ne bosta, čeprav osebni dohodek na družinskega člana, všteto s katastrskim, ne presega 25 ti- soč starih dinarjev. Kljub temu ne godrnjata, tak je pač pred- pis, »cenzus« in kaj moreš? (Pri- poročljivo zgledovanje vsem, predvsem takim, ki imajo na družinskega člana nad 100 sta- rih tisočakov, pa so sedaj hudo zamerili, ker so jim vzeli otro- ški dodatek.) Družine obeh sc stiskajo v tesni dedkovi hiši in zemlje okrog nje ni dosti, pa še ta je skopa. Brez zaslužka, čeprav daleč od doma, bi bilo zelo tež- ko. Vsako soboto se ta dva de- lavca vračata k družinam na- vadno s tanko, prazno aktovka. Večino zaslužka namreč pusti- ta doma in vse potrebno kupu- jejo v domači trgovini. S polni- ma aktovkama odhajata vsak ponedeljek. Zakaj malice so v mestu mnogo cenejše, če si ne- kaj prineseš tudi od doma. Klobuk dol pred skromnostjo teh dveh delavcev, ki povrh kljub bornemu zaslužku ne po- zabljata tudi na duševno hra- no... (Ta je pač taka, kot jo naše socialistične redakcije in tiskarne proizvajajo za široko potrošnjo. Če je treba, vihajmo nos nad proizvajalcem, ne pa nad potrošnikom!) Čuditi pa bi se morali neka- terim; enega — komercialno priučenega tovariša celo po- znam, ki je ob reformi kot pr- vi varčevalni ukrep odpovedal edini časnik pri hiši. Od tedaj bere časopise samo takrat, če mora čakati pri frizerju. Gola kolena razkuštranih lepotic pa hodi raje gledat v bare (le kdo bi razmetaval denar za Areno). Včasih tudi v avtomobilu (ne v fičku), greje roko na kakem golem kolenu. Sicer je to zasebna zadeva vsakega občana in se nihče ni- ma pravice ob njo javno spoti- kati. Tudi zavist ni umestna, kdor ZNA, pač ZNA! Še epilog: Ne iščimo negativ- nosti v drobnih zrncih, ki jih pozobajo lačni piščančki, saj imamo gradiva dovolj pri pol- nih koritih šopancev! Franc Fideršek GOSPODINJE VPRAŠUJEMO V 4. številki letošnjega Tedni- ka sem vprašala, zakaj v trgovi- i ni ne prodajajo surovega masla v zavitkih po osminko kg in zakaj se je kvaliteta masla v zadnjem času poslabšala. Na ta vprašanja nisem dobila nobene- ga odgovora niti od sanitarne inšpekcije niti od proizvajalca. Medtem se je pojavilo v trgo- vinah surovo maslo »Zdenka« v zavitkih po osminko kg, ki je dobre kvalitete in znatno cenej- še kot naše domače. Odgovora torej za sedaj ne potrebujemo. A. Hasl l^nogo uspehov Za orgamlzacije ZKS Kmetij- skega kombinata Ptuj je bila v petek, 18. februarja 1967, v dvo- rani občinske skupščine letna konferenca. Udeiležiilo sie je je 96 čliainov in člainic (vseh 127), zvezni sekretar za kmetijistvo Jože Ingolič, poLitiični sekretar občiiinsikega komiteja ZKS Ptuj Branko Bračko in glavni direk- tor KK Ptuj Janez Petrovič. O delu, problemih in usipeh.ih v orgainizacijah ZKS KK Ptuj je poročal zbranim sekretar Cvet- ko Doplihar. V dobro priprav- ljeni analizi dela organizacij ZKS v kombinatu in odnosov do vseh problemov gospodarske or- ganizacije je priikaza;!, dia se od- raža prizadevnost kolektiva kot celote in v njem tudi člatnov in člianic ZKS v uspehih kombina- ta, pa tudi v dobrem namenu, da b: odpravili in prekinili vse, kar škoduje dobremu gosipodarje- njoa in pravilnim cdmoisam med zaposlenimi, da bi z reformo in z njio nsisitalimi novimi pogoji gosipodarjenja dosegli vse, kar je diobremu gospodarju ob tak- snih pogojih mogoče doseči. Vse svcje izvajanje je gradil na se- danje stanje kombinata, na pred- videvanijiu za letošnje leto, na sipasobnost kolektiva, da lahko doseže pričakovane uspehe, na večanje zmogljivosti obstoječih kapacitet, na subjektivni vpliv posameznikov, sikupin in vseh čliamov kolektiva, na delo služb, samoupravnih organov in na vse, kao: bi naj vzpodbudilo čla- ne in članice ZKS k še boljše- mu nadaljnjemu delu. Po manjšem številu navzočih, ki so povedali svoje mnenje o vzrokih in posledicah uspešnega in marsikje tudi slabega dela, se je dalo sklepati, da le sekre- tar komiteja Cvetko Doplihar liaimesto njih povedal vse, kar bi sicer vsakdo sam povedal. Majcencvič iz Za vrča se je za- vzel za uvedbo 42-urnega tedna, Koren iz obrata za zadružno ko- o^racijo je povedal svoje mne- nje o tem, kako bi se dalo delo v organizacijah ZKS izboljšati. da bi bUo koristnejše, Pukšič iz Podlehnika je govoril o težav- nih pogojih gospodarjenja v Ha- lozah, Eržen z obrata Osojnik meni, da je potrebno dopolnje- val pravilnik o delitvi OD, Ko- lar iz Stoperc pa, da je potrebno ocenjevati sposobnosti ljudi po izvršenem delu, ne samo po izo- brazbi. glavni direktor Petrovič pa je povedal več o posebnostih aktivnih in neaktivnih obratov ter o delitvi dohodka v njih in drugem. Po diskusiji Branka Bračka je govoril tudi zvezni sekretar za kmetijstvo Ježe In- golič o nadaljnjih možnostih dobrega gospodarjenja KK Ptuj iti obrata za zadružno koopera- cijo. Svoje mnenje o uspehih in težavah KK Ptuj so povedali še Franc Prelog. Vinko Drec, Oto PoHč, inž. Milan Starki in Ma- koter iz Kidričevega. S konference so odnesli vsi zbrani vtis, da je tudi v Kmetij- skem kombinati! Ptuj mnogo vprašanj, ki jih bodo še srečali pri nadaljnjem delu in da bo še mnogo priložnosti, da se bodo člani m članice ZKS pcgovarjiali o problemih KK Ptuj in njego- vih obratov, le da bodo morali biti pri tem hitrejši in odločnej- ši ter vztrajnejši pri odločitvah, ki so potrebne za pravočai3.no odstranitev vseh težav in nepra- vilnosti. Vsaka popustljivost, odlašanje in nedoslednost zapu- šča navadno večjo škodo in težje posledice, ki jih je pozneje tudi težko popravljati. V. J. „ Jože Kerenčič " v Ormožu: še več plastičnih izdelkov Tovarna »Jože Kerenčič« se je razvila iz slabo stoječega pod- jetja — zavoda za rehabilitacijo invalidov, ki je leto 1962 konča- lo z veliko izgubo, s slabimi po- slovnimi rezultati, neurejenim programom in nizkimi osebnimi dohodki. Do letos so sistematič- no odpravili obstoječi program in zamenjali proizvajalna sred- stva z lastnimi možnostmi. V teh štirih letih so zvišali proizvodnjo na 800 milijonov S din. Osnovna sredstva so dopol- nili s sodobnimi in sicer v vred- nosti polovice vseh osnovnih sredstev. Nabavili so opremo za orodjarno, stružnice, vrtalne stroje, stiskalnice, škarje, so- dobno polimerizacijsko peč za predelavo PVC-pa^ste, najsodob- nejši stroj za predelavo pla-stič- / ne mase in vrsto manjših stro- jev. Vse prostore prvega nad- ^'tropja, kjer je bilo prej .=;'kla- dišče slame, so preuredili in <^'Premili v obrate za proizvod- njo plastike. Pridobili so tiidi novo livarno in pridružili nožar- no. predvsem zaradi zaporfitve delavcev. Tovarna proizvaja 30 od?t ko- C'peracij?kih izdelkov za TAM, Emajlirko in druge. Samo TAM ^gra.iuje v svoje avtomobile nad njihovih izdelkov. To so kr- niilns kolesa, tapete, obloge ka- bine ... Proizvodne odniose so pričeli tudi z ostalimi proizva- J^^lci avtomobilov. V tovarni že delajo za Induplati vse pls- s^^ične dele pri -'zdelkih tovarne G-orenje. Za tržišče proizvajajo ^ odst. proizvodov. To so pro- izvodi nožarne in vseh vrst pla- ^čni izdelki. Proti koncu lan- ^ega leta so uspeli prodati svo- je izdelke v Libije. Za 8000 do- larjev so prod.^ali plastičnih ve- Njihov najnovejši izdelek je zelo močna in estetska embala- ža za sadje. Lansko leto je prišlo do spora m.ed tovarno in Službo družbe- nega knjigovodstva. Predstav- niki tovairne se niso strinjali z analizo devetmesečnega obraču- na, ki jo je naipravila SDK; v analizi je bilo rečeno, da finanč- ne razmere v tovarni niso zado- voljive. Zato smo si ogledali za- ključni račun tovarne, v katerem smo opazili, da se je v primerja- vi z lanskim letom povečal ob- seg proizvodnje za 28 cdst., če- prav niso dosegli plana. Pov- prečni osebni dohodek po zapo- slenem na mesec znaša 58.000 S din in je porastel za 37 odst. Kljub povečanju osebnih dohod- kov so povečali sklade za 168 odst. Je edina delovna organiza- cija v občini, ki je povišala šte- vilo zaposlenih za 19 delavcev. Izostanke od dela so zmanjšali vsled manjšega števila poškodb pri delu in obolenj. V tovarni so še vedno kritične zaloge. Pri vprašanju likvidno- sti jih je podprla Tovarna .'ivto- mcbilov Maribor. Njihova spe- cifična proizvodnja namreč za- hteva sorazmerno visoke zaloge orodij, ki so v stalni vrednosti cca 75 milijonov S din. Zaradi šiiv>kega sortimenta proizvod- nje in majhnih serij, amortiza- cija orodij ni možna v krajšem obdobju. Isto velja za surovine, { kjer je prav tako vi.sok sorti- | ment. Gotovi izdelki so na nalo- gi v mejah enomesečne proiz- vodnje. Terjatve in obveznosti so v vrednosti pol mesečne pro- izvodnje, kar je zelo malo. Plan za letošnje leto je zelo obširen. Predvsem bodo skušali povečati proizvodnjo plaističnih izdelkov. Z- R. MESREČA NIKOLI N.E PDČ5VA Vožnja z mopedom je spet zahtevala svojo žrtev Tonček Gregorič iz Velike Nedelje se je 16. februarja smrtno ponesrečil. Mlad fant je preživel komaj 23 let. Odr^lužil je vojaški rok in dobil službo pri železnici, kjer je pred nekaj meseci končal tudi potrebno šolanje. Srečen in po- nosen se je postavil na lastne noge. Očetu je odikril svoj načrt, kako bo varčeval in vsak mesec shranjeval denar, da bosta sku- paj začela graditi hišo. S tolikim veseljem začeto de- lo in vse lepe načrte pa je^v hipu uničila strašna nesreča. Tonček si je namreč kujpil mo- ped, katerega si je vsa leta to- lika želel. Za vožnjo z motornim vozilom še ni bil dovolj sposo- ben. Nekaj vina ga je navdalo s pogumom in mladostno prešeren se je peljal po glavni cesti do ovinka v Cvetkovcih. Noč, ovi- ne(k, nespretn0'st in nekoliko alkohola so zahtevali svoje. Tončkov padec je bil smrtono- sen. Gregoričevega edinega sina ni več. Izredno lep pogreb je poka- zal, kako je bil priljubljen, saj ni nikoli nilkomur niti lasu skrcvil. Njegoviim staršem in sestri je neutolažljiva žalost napolnila srca, nam vsem, ki smo ga po- znali in živeli v njegovi bližini, pa je dvakrat hudo, ker je umrl tako mlad in poln nad. Zakaj se nesreča vsaj kdaj pa kdaj ne ustarvi in malo počiva? TATOVI AVTOMOBILOV V PTUJU PRIJETI Stanko Petrovič, Anton Obran in Jurgec Vlado (v devetnajstem letu starosti), doma iz Ptuja, za- posleni v Tovarni avtoopreme v Ptuju, so kradli avtomobile in se z njimi vozili. Zadnja vožnja, ko so se prevrnili in razbili »fička«, jih je izdala. V noči od 15. na 16. februar se je trem mladim Ptujčanom zo- pet zahotelo vožnje z avtomobi- lom. Kako priti do avtomobila, so že dobro vedeli. Po krajšem izbiranju so se odločili za »fička«. Na najprimernejšem kraju so pri- stopili k avtu, ga vlomili in po- izkusili spraviti v pogon. Pri tem so se zaleteli v zid, poškodovali avto, šikode je 150.000 starih di- narjev, in ga tam pustili. Ker pri tem niso imeli sreče, so sn izbrali drugega. Tega so po vloma spra- vili v pogon. Pričela se je zanje zadnja vožnja z ukradenim avto- mobilom. Malo po polnoči so dr- veli po cesti blizu Pragerskega. Nenadoma jih je presenetil oster ovinek, katerega niso mogli zvo- ziti. Avto je zaneslo v obcestni jarek, od koder ga je vrglo na njivo. Tu se je večkrat obrnil in obstal popolnoma razbit. Tatovi, ki so imeli več sreče kot pameti in poštenja, so se iz- vlekli z lažjimi poškodbami iz razbitine. Preostalo jim ni dru- gega, kot da so zakoračili peš proti Ptiuiju. Seveda so zamudili službo in vzbujali pozornost s po- škodbami. Naslednji dan je našla milica avtomobil prazen in na njem ško- de za milijon starih dinarjev. Ve- dela je, da je vozilo last Jožeta Erhatiča, inšpektorja za delo iz Ptuja, ki je bil že drugič njihova žrtev, Prvič sc ma dolgoletnih pri- hrankov. Razbit Erhatičev fiček Z zbora cestarjev Sindikalna podružnica Čast- nega podjetja Maribor — delov- ne enote Ptuj—Ormož šteje 107 članov, ki oskrbujejo 141 km cest prvega in drugega reda in 202 km cest tretjega reda na ptujskem območju ter 69 km cest na ormoškem območju. Cestni delavci so ob vseh ugodnih in neugodnih vremen- skih razmerah na cesti, v vro- čini in na dežju, ob vetru in snegu opravljajo svoje delovne naloge in skrbijo, da bi bila vožnja čimbolj varna. Uporab- niki cest se pogosto hudujejo nad slabimi cestami in letijo očitki na cestarje. Vsekakor je cestni delavec najmanj kriv, da imamo v tem delu Slovenije ta- ko slabe ceste. Vzroke je treba iskati v velikih potrebah in pre- majhnih sredstvih. Denarj« je v blagajnah za vzdrževanje cest premalo, da bi lahko moderni- zirali in uredili vse ceste tako, da bi ustrezale zahtevam vse bolj naraščajočega prometa. Podružnica je delovala po za- četnem programu. Kljub temu, da bivajo člani v vseh krajih ptujske in ormoške občine, je v zadnjih dveh letih sestalo članstvo na petih članskih se- stankih, na katerih so razprav- ljali predvsem o problemih go- spodarjenja ter o drugih aktu- alnih vprašanjih. Podružnični odbor je sodeloval pri preuče- vanju problemov delovne enote ter pri izdelavi statuta in pra- vilnikov podjetja in pri drugih zadevah. Člani so razpravljali o mož- nostih za pogostne j še sestaja- nje, da bi bili bolj seznanjem s problemi v podjetju, da bi ra- cionalneje uporabljali material in orodje in učvrstili delovno disciplino. V program dela so zapisali, da se bodo zavzemali za nadalj- njo uveljavitev delitve osebnih dohodkov po opravljenem delu in za nadaljnji razvoj samo- upravljanja. Pozabili ne bodo na izobraževanje in na skrb za sociakio šibke člane podružnice ter na organizirane oblike let- nega oddiha. Za predsednika podružnice so izvolili Ignaca Golca. FB stran 2 TEDNIK — pefek, 24. febrnarja 1967 Stran 4 Na tri občane le ena knjiga Pogovar z upravnico ptujsice matične knjižnice Ptiujsika matična knjižnica se s pomiKJČjo občinske skupščine truidi, da bi v prihodnjih reform- nih letiJi dvigruila na ustrezno viišino število bravcev in izipo- sojevalcev. V 1969. jubilejnem letu, ko bo Ptuj, najstarejše mes^to v Sloveniji, obhaijal 1900- letnico, bi s svojim delom in pri- spevki družbe tudi ta ustanova pripomogla k čim dO'Stojnejši proslavi te častitljive obletnice. Povprašal sem o tem uipraivnico. kmjižnlce Milojko Alič. Ptujska študijska knjižnica, ki sta ji priključeni tudi ljudska in mladinska, je obenem matična knjižnica ptujske občine. Kako izpolnjuje kot matična knjižnica svojo nalogo? Naša matična knjižnica ima zelo šiLroko delovno torišče, saj obsega sikoraj celo področje nek- danjega ptujiskega okraja. Pod naiše okrilje sodi 25 ljudskih knjižnic prosvetnih društev pa tudi šolske in strokovne knjižni- ce zavodov ter delovnih im go- spodarskih organizacij. Številčno so najmočnejše vaške ljudske knjižnice,- njihov knjižni sklad pa je skromen, saj šteje le 16.300 knjiig. Tu je omeniti tudi potu- jočo fcnijižnico s 1246 knjigami. Tako pride na podeželju s 54.000 prebivalci ena knjiga šele na tri prebivalce, kar je daleč pod ju- goslovansikim povprečjem (ena knjiga na enega prebivalca). Vse do leta 1965 si vaške knjižnice nis^o mogle privoščiti izdatnejše- ga knjižnega nakupa, kar je imeilo usodne posledice za nji-' hovo celotno delo. Pred dvema letoma pa je občinsika skupščina prispevala za nakup krujig dva miliijona starih dinarjev; t^o je visaka knjižnica takrat prejela okrog 85 novih knjig. Proti kon- cu minulega leta je dala skup- ščina za isti namen še 400.000 S din, prav tolikšen znesek je žr- tvovala tudi matična knjižnica iz lastnih proračuniskih sredstev, nakar je sklad SRS za pospeše- vanje kulturne dejavnosti reali- ziral obljubljeno dotacijo 800.000 S din. Za polovico zbrainih sred- stev smo nakupili 575 knjig, pre- ostali znesek pa bomo uporabili v bližnji prihodnosti. Tako mi- slimo, da bi dodelili vaškim knjiižnicam po 50 zanimivih knjig in pomladili njihov knjiž- ni skilad. Ob taikem večletnem zastoju vaških knjižnic pa tudi iz dmiigih vzrokov (prezaposle- nost kmečkih ljudi kakor tudi vpliiiv radia, manj televizije) nam positan e razumi j i vej ša ž al ostna resnica, da se je naš kmečki človek skoraj odmaknil knj^igi. Kaj bi bilo treba storiti v pri- hodnjih reformnih letih, da bi se dvignilo število bravcev in iz- posojevalcev tudi na podeželju? Poprečno število bravcev se v zadinjih letih ni bistveno spre- mienilo. Še vedno ugotavljamo, da je prišla na našega občana le ena iziposojena knjiga, na ožjem mestnem področju pa pet. Naša prvenstvena naloga v prihodnjih reformnih letih, ko si prizadeva- mo tudi za družbeno reformo, bo. dvigniti število bravcev in izpo- soj evalcev tudi na podeželju. Da bi to doseg'', bo potrebno veliko 1.AncijUijivp6ti ii^ prizadevnosti ne le nas knjižničarjev, temveč vseh, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine. Te naloge naj se za- vedo predvsem vodstva mladin- skih organizacij, ki naj okrepijo svojo skrb za vzgojo in izobra- ževanje mladine. Obdobje, ki nastopi po opravljeni osemletki, je za podeželsko mladino najbolj kritično; ko zapusti šolo, pretrga tudii stik s knjigo. Ena od orga- nizaci.jsikih oblifk, ki bi približe- vala knjigo mladim ljudem, bi biiM klubi ljubiteljev lepe knjige. Čeprav smo ob zadnji delitvi knjig propagirali ustanavljanje taikiih klubov, do danes še nismo prejeli nobenega poročila o tem. Knjižničarji bomo morali posne- mati svoje poklicne tovariše na Vzhodu in Zahodu in storiti kaj več za knjižno propagando. ptujska knjižnica Ima blizu 50.000 zvezkov, s čimer se ne more ponašati vsaka pokrajinska biblioteka, sat Je bivša muzejska knližnica, iz katere je zrasla da- našnja študijska, imela le skrom- no število knjig. Kje ste našli Trubarja in Dalmatina? Oddelek študijske knjižnice ima okrog 45.000 knjig, ljudska 8000, mladinska pa nad 4000, v celoti torej okrog 58.000 knjig. Med knjižnim skladom študijiske knjižnice je nekaj dragocenih primerkov, predvsem iz arheo- loškega področja. Najbolj so nam pri srcu prvi slovenski tiski,' od katerih hranimo nepopolni Trubarjev Novi testament iz let 1557, 1560 in 1561 ter Dalmati- novo Biblijo iz leta 1584. Trubar- jev Novi testament sta odkrila tedanji ravnatelj naše knjižnice Drago Hasl im umrli bibliotekar Andrej Kovač. Ohranjenih je osem primerkov te knjige. Za najpopolnejši je veljal doslej dunajski, naš primerek pa ima v Pavlovih poslanicah Korinča- nom in Galačanom 19 listov več kot dunajski in je torej najpo- polnejši doslej znani primerek na svetu. Leta 1951 je pridobila naša knjižnica za razvoj našega jeziika in slovenske književnosti najpomembnejše delo, Dalmati- novo Biblijo. Posredoval nam jo je učitelj Robert Košar, ki jo je bil našel na nekem kmečkem podstrešju na Kogu pri Središču. Kako pomaga vaša študijska knjižnica ptujskim dijakom pri njihovem študiju? Ali izpopol- njuje svoj sklad tudi z novejši- mi, zlasti znanstvenimi književ- nimi pomagali za našo mladino? Kolikor so vam na voljo druž- bena sredstva, da bi zadostili tem potrebam? V študijsko knjižnico zahaja 5-koraj izključno dijašika mladina, k;i išče tu berilo za šolske po- :rebe. Knjižnica je naročena sko- raj na vse izdaje Leksikografske- ja zavoda v Zagrebu, prejema razne enciklopedije, potem izda- je Slovenske akademije znano- sti in umetnosti in v glavnem i iTse slovenske knjige. Zal pa za-' radi preskopih finančnih sredstev ne kupujemo ne srbske ne hrva- ške niti tuje literature v večjem obsegu, kar bi bilo za oddelek študijiske knjižnice nujno. V zad- njem času smo prejeli nekaj po- membnejših knjižnih novosti, ka,kor Anatomski atlas, Bertels- mannov Atlas International in Slovensko slikarstvo. Za nakup knjig smo porabili v vseh treh oddelkih naše knjižnice 1,845.200 S dim. V primerjavi z lanskim letom predstavlja ta vsota le malenkostno izboljšanje. Ker ni- mamo zmeraj ustrezne literature, si pomiagamo z medbibliotečno izposojo iz drugih knjižnic. Vaše knjižnice poslujejo loče- «0 v neprimernih prostorih. Pra-,^ vije, naj bi v prihodnjih letih zgradili posebno stavbo ali vsaj trakt v planiranem kulturnem domu, kjer bi združili vse vaše tri oddelke pod eno streho in v sodobno urejenih sobah. Kaj ve- ste o tem? Prostori naše knjižnice so pre- tesni. Iziposojevalnica mladinske knjižnice, ki je najbolj obisko- vana, meri 16 m*, tako da ne mo- remo vseh knjig postaviti na po- lice In jih dati bralcem za prosti pristop. V študijski knjižnici hra- nimo knjige na zelo neprimernih mestih in tudi za potujočo knjiž- nico nimamo primernega prosto- ra. O selitvi' naše knjižnice je bilo že več predlogov: nova gradmia in adaptacije. Naša de- lovna skupnost bi se pa strinjala le o tako rešitvijo tega vpraša- nija, ki bi ustrezala pogojem, do- ločenim za sodobno ureditev knjižnic. Nikakor ne bi soglaša- li, da bi nas preselili v še slabše prostore, kot so sedanji. V. Klemenčič NA PTUJSKI GIMNAZIJI SO ZADOVOLJNI S POLLETNIM USPEKO^I Na ptujski gimnaziji, ki jo obiskuje 214 dijakinj in 116 di- jakov, je bil dosežen v prvem polletju šolskega leta 1966/67 65,7% uspeh, kar pomeni pov- prečen uspeh med gimnazijami na območju ZPPS Maribor in boljši uspeh, kot so ga dosegle v tem času strokovne srednje šole na istem območju. Najbolj zaskrbljujoči so še slabi uspehi v prvih razredih, v katerih se zberejo dijaki iz vseh ošnovnih šol v občini, ki, se ob različnem znanju in ob različnih socialnih in drugih možnostih poskušajo izšolati na gimnaziji. Tisti, ki imajo v I. polletju 1 do 2 nezadostni oce- ni, se do konca šolskega leta še dokopljejo do pozitivnih ocen, težje pa ie za druge ki imaio nad 3 nezadostne ocene. Dija-j ška skupnost na gimnaziji je, sklenila tem pomagati pri pred- j metih, ki jim delajo težave, da i bi končalo prvo leto uspešno' čimveč dijakov in da bi izpol- nili pogoje za nadaljnje šolanje na gimnaziji. Za ptujsko gimnazijo je tudi zanimivo, da jo obiskuje naj- več otrok nameščencev (190), drugi pa so otroci delavcev (50), kmetov (46), upokojencev (26), obrtnikov (11) in svobod- nih poklicev (7). Izmed vseh di- jakov je 141 vozačev, ki pripo- tujejo v Ptui z avtobusi, z vla- kom in s kolesi tudi nad 15 ki- lometrov daleč. Po anketi med lanskimi ma- turanti se je izkazalo, da jih na- merava obiskovati po maturi 32 visoke šole, 36 pa višje šole; slednji predvsem zato, da bodo čimprej samostojni. aH pa zato, ker nimajo starši in skrbniki .sredstev ža njihov študij ali ker jim zdravstveno stanje in dru- ge ovire ne dopuščajo, da bi se lotili daljšega študija. V. J. GOSTOVANJE TRBOVELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA ZARJA V PTUJU Trboveljski rudarji so že v bivši Jugoslaviji ustanovili dva pevska zbora, ki še danes uspešno delujeta. Mešani pevski zbor »SLAVCEK« je v svojem dolgoletnem delu vzgojil že vr- sto odličnih pevcev, ki sedaj uspešno nastopajo na velikih odrih, moški pevski zbor »ZAR- JA« pa vztrajno nadaljuje pev- sko tradicijo med rudarji in tr- boveljskim prebivalstvom. Me- seca decembra lani je prav ta zbor slavil petintrideseto oblet- nico obstoja. Sedaj ga zelo uspešno vodi dirigent Rihard Beuermann, ki mu je uspelo iz- brati takšen program, ki zado- volji tudi zahtevnejše poslušal- ce. Zarjini pevci so kos mo j- strskemu izvajanju narodnih in umetnih pesmi. Med trboveljsko »ZARJO« in ptujskim zborom DPD »SVO- BODA« obstajajo že dalj časa tovariški stiki, kajti delovni tr- boveljski pevci so velika spod- buda ptujskim ljubiteljem lepe- ga petja. Da bi tudi v Ptuju spoznali ta zbor in uživali pri njegovem ubranem petju, ga je domači zbor povabil na skupen koncert, ki bo v soboto, 25. fe- bruarja,- ob 19.30 v Narodnem domu, v zameno pa bo ptujski zbor nastopil v Trbovljah dne 18. marca. Koncert gostujočega in do- mačega pevskega zbora v Ptu- ju bo na vsak način izjemen kulturni dogodek, katerega no- ben domačin ne more in ne sme spregledati. Dokažimo našim gostom iz rudarskih Trbovelj, da smo veseli njihovega obiska in cenimo njihovo petje. S tem pa bomo izkazali priznanje tu- di domačemu zboru, za katere- ga moramo vedeti, da se večer za večerom pripravlja za ta na- stop in za vse ostale, ki mu še sledijo doma in na tujem. ^ LETOS VEČ IZVENŠOL- SKEGA DELA PROSVETNIH DELAVCEV V ORMOŽU? Sindikat prosvetnih delavcev občine Ormož bo v letošnjem letu razgibal delo z novim, pre- cej pomlajenim odborom. Ko- misija je že pripravila načrt dela. V četrtek, 23. februarja, je bil prvi seminar z ideološko politično in strokovno temati- ko za izpopolnjevanje svojih članov. Tudi komisija za mate- rialna vprašanja pripravlja gradivo, da bi bili kriteriji de- litve osebnih dohodkov, odnos- no nagrajevanje vsaj v občini enotni po vseh šolah. Komisija za tisk in propa- gando ter razvedrilo priprav- lja predloge za izlet prosvetnih delavcev v času letnega odmo- ra. Izdelala je več variant, da bi ugodila željam članstva in uskladila finančne možnosti. V začetku maja bo komisija za ideološko in strokovno izpo- polnjevanje članstva pripravila drug seminar s strokovnim te- mami. Prosvetni delavci se vključu- jejo tudi v družbeno dejavnost na terenu ter sodelujejo v pred- volilnih pripravah. Sodelujejo tudi pri delu prosvetnih dru- štev, katerih uspehi se poznajo po njihovi aktivnosti v posa- meznih krajih. Prosvetna dru- štva pripravljajo letos občin- sko dramsko revijo. S pripra- vami še niso prav pričeli. Z R Težl36, ki ga je vozil Milu- tin Prokič iz Maribora in fiček MB 178-05, ki ga je vozil An- djelko Libota iz Ptuja. Na poledeneli cesti, ki seveda ni bila posipana, ker smo s tem opravilom po navadi v zamudi, je zaneslo fička pri zavijanju na desno v zadnje levo kolo to- vornjaka. Zaradi počasne vož- nje tovornjasa je bil udarec omiljen, kljub temu pa je bil tovornjaku poškodovan blatnik zadnjega levega kolesa, fičku pa je razbilo levi reflektor in poškodovalo okvir med pred- njim steklom in vrati. Tovornjak iz Teherana v osebni avto taunus V noči med petkom, 17., in soboto, 18. februarja 1967, je pripeljal iz mariborske smeri v ovinek pri trgovini »Potroš- nik« bolj po svoji levi kot po desni strani tovornjak EU 93285 iz Teherana. S ptujske strani pa je pripeljal po svoji desni strani osebni avto taunus ZG 312-43. Ker je vozil Zagrebčan Zvonimir Petrovič po svoji skrajni desni strani, se je zale- tel vanj s svojim levim delom tovornjak, ki ga je vozil .Melgon Yekhyaian, in mu je osebni av- to na" levi strani tako poškodo- val, da ni mogel z mesta. Ob udarcu je bila potnica Dragica Slijepčevič v osebnem avtomo- bilu po obrazu lažje poškodo- vana, vozač pa je bil brez po- škodb. Na taunusu je škode za nad 750.000 S dinarjev. Opazovalci so se čudili, kako more tako majhen in slaboten človek voziti tako težko tovor- no vozilo. Po njegovem obnaša- nju ni bilo mogoče na videz ugotoviti, ali je tako prestrašen ali prezebel, ali pijan, da se je tako čudno obnašal. Zdravniški pregled je pokazal, da je bil pi- jan. Njegovo vozilo je odpeljal potem pred postajo LM Ptuj prometni miličnik Jože Jurič in šele tretji dan je nadaljevalo to vozilo svojo pot proti Tehera- nu po poravnavi škode. Ob karambolu pri »Potrošniku« med tovornjakom in ličkom Hitrost vetra Veter čutimo, a ga ne vidimo. Veter merimo z vetromerom. Brez vetromera lahko ugotavlja- mo približjio hitrost vetra po raTinih znamenjih. Ce piha veter s hitrostjo do 5 km na uro, se dim iz dim;ni- kov dviga ravno navzgor. Pri hitrosti od 5 do 11 km na Uro — kaže dim smer vetra; od 12 do 19 km na uro — se fliblje listje dreves; od 20 do 28 km na uro — se flibljejo tanjše veje drevesj od 29 do 38 km na uro — dre- vesa se nagibajo; od 39 —"49 km na uro — žič- na napeljava piska; od 50 do 61 km na urro — dre- vesa se močno nagibajo, težka noja proti vetru; »d 62 do 74 km na uro — lo- se veje dreve«, hoja proti veitru komaj mogoča; od 75 do 88 km na uro — ve- '^r odkriva strehe; od 89 do 102 km na uro — dre- vesa se podLraijo, žična napelja- se trga; od 103 do 117 km na uro — stTešn.ilki frčijo po zraku; Od 118 do 150 km na uro — prevrača vlake, avtomobile — oisti ceste vseh vozil; ocl 150 do 220 km na uro — ^si in uničuje vse. A. C. Kako bodo rekonstruirali krajevne ceste Člani sveta krajevne skupno- sti Videm pri Ptuju so mnenja, da bo mogoče rekonstruirati in popraviti krajevne ceste na ob- močju te skupnosti le s pomoč- jo krajevnega samoprispevka, ki bi moral znašati vsaj 2 % od katastrskega dohodk# kmetij- skih proizvajalcev, v proizvod- nji zaposlenih pa 2 % od letne- ga osebnega dohodka. S cesta- mi in s samoprispevkom bo v bodoče tako, kakor bodo odlo- čili volivci, ki morajo na svo- jem zboru reči svoje mnenje o cestah in o njihovem vzdrževa- nju. Svet krajevne skupnosti ne vidi ob razpoložljivih sreastvih za komunalne potrebe omeje- ne možnosti za drugačno reši- tev tega vprašanja, zato bo na zborih volivcev zagovarjal pred- lagano rešitev s samoprispev- kom v predlagani višini. Na so- cialne podpirance in na. osebe nad 70 let starosti se samopri- spevek ne bi nanašal. Tudi v Sobetincih mladinski aktiv Mladinski aktiv v Sobetincih deluje že eno leto, čeprav je re- gistriran šele od letošnjega janu- arja. Vanj so v'-.ljučeni le mla- d-inci in mladinke iz Sobetinc in jih je skupno 22. Aktiv je prepri- čan, da se bo to število znatno povečalo, ko mu bo uspelo vklju- čiti v svoje vrste Se mladino iz sosednih vasi (iz Prvenc, Strelcev. Cunkovc, Zagojič). S povečanjem števila članstva bi se povečala tudi njegova aktivnost. Aktiv pa dos.ej ni držal rok križem, čeprav je bilo delo zelo težko, kegr nI primernega prosto- ra. Stara gasilska dvorana, ki jo aktiv uporablja, je v tako slabem stanju, da je bivanje v njej ne- varno. Kljub temu pa je aktiv organiziral lani plesni tečaj. Pred kratkim pa je pripravil tragedi- jo »Sin«. V načrtu ima nekaj go- Stališča in zaklfučki siiidlkatov ptufske komune ob spremembah v zdravstvenem varstvu (Nadaljevanje s prve strani) hišni obisk bolnika na domu po ugotovitvi zdravnika neuteme- ljen. 3. Za opremo novorojenčka plenum predlaga, da nat bi ostal prispevek v enaki višini kot do- slej. 4. Potne stroške in dnevnice se naj obračunava, kot to predvi- deva zakon. Dnevnico je treba določiti. 5. Plenum zahteva javni odgo- vor na naslednja vprašanja: a) zakaj spremembe v zdrav- stvenem varstvu in spremembe zakona o socialnem in zdravstve- nem zavarovanju niso bile pred- hodno dane v javno razpravo. Sedanji postopek ni dal možno- sti zavarovancem, da iznesejo svoje mnenje in predloge ter sta- lišča; b) zahtevamo pojasnilo o vzro- kih neskladnosti oziroma nasta- lih izgub; kam so se doslej usmerjala sredstva socialnega zavarovanja (govori se, da so bila dana razna posojila in da so se iz teh sredstev gradili raz- ni objekti); in kako se bodo ta sredstva vračala; c) plenum močno podpira sta- lišča zavarovancev, da se naj v bodoče nad uporabo sredstev vodi stroga družbena kontrola; d) predvideni akcijski program v okviru komunalne skunnosti ' j naj da odgovorni forum pravo- časno v javno razpravo zavaro- vancem. Plenum je priporočil delovnim organizacijam, naj takoj začno reševati naloge na področju zdravstvenega varstva in urejati ustrezne zadeve. Delovne organizacije morajo v smislu zakonskih predpisov regu- lirati in financirati nadomestilo osebnega dohodka za čas zadr- žanosti od dela do 30 dni, zaradi bolezni, poklicne bolezni, nesre- če pri dehi in nege družinskena člana. Istočasno je potrebno, da preučijo v ce'oli vzroke obolelo- sti, nesreč pri delu, kakor tudi zdravstvenega varstva, ter vsa tista vnrašanja, ki vplivajo na delovno sposobnost delavca na delovnem mestu. V zvezi s tem priporočamo, da delovne oroani- zacije iz svojih sredstev in sred- stev od znižanja stopnje prispev- ka za socialno zavarovanje v vi- šini 1,1 o/n od bruto osebnih do- hodkov formirajo sklad in ga le namensko trošiio za kritje na- domestila osebnega dohodka do 30 dni in za druge potrebe zdrav- stvenega varstva. Ker morajo delovne organiza- cije s splošnim aktom določiti vi.^ino nadomestila osebnega do- hodka do 30 dni, in sicer do 1. marca 1967, naj pri določanju višine nadomestila osebnega do- hodka upoštevajo razmejitev bo- lovanja od 1 do 7 dni in od 8 dr 30 dni, ker so obolenja in manjše nesreče do 7 dni pogo- stejše, ki znižujejo odstotek de- lovne sposobnosti, medtem ko obolenja nad 7 dni zahtevajo po svoji naravi intenzivnejšo medi- cinsko raziskavo in zdravljenje. Višina nadomestila osebnega dohodka zaradi zadržanosti od dela do 30 dni bi naj bila v isti višini kot do sedaj, v nobenem primeru pa ne sme biti nižja od 50 ••/« od osnove. Delovne organizacije se naj pri sprejemanju splošnih aktov držijo obveznih določil 62. člena temeljnega zakona o zdravstve- nem zavarovanju in novele 60. člena TZZZ. Plenum je sprejel sklep o skli- canju posvetovanja s predstav- niki delavskih svetov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic iz delovnih organizacij za ponede- ljek, 27. februarja 1967, ob 16. url v dvorani delavskega kluba »Franc Kramberger« v Ptuju, na katerem bo razprava o aktualnih problemih, nejasnostih in o na- logah delovnih organizacij ob novi vsebini in organizaciji zdravstvenega varstva v delov- nih organizacijah. Na posvetu bodo obrazložena stališča in za- ključki desetega plenuma občin- skega sindikalnega sveta Ptuj. Za vsestransko za- ščito spomenikov Vsi premični spomeniki na območju SR Slovenije bodo evi- v znatni meri pripomoglo, da ne bo mogoče teh spomenikov (zasebnih zbirk, posameznih slik, kipov, etnografskih drago- cenosti itd.) odnašati in odtu- jevati brez vednosti Zavoda za spomeniško varstvo. Sam zavod vsega prijavnega dela ne bi mogel opraviti glede na malo število zaposlenih, ob pomoči občinskih skupščin in krajevnih uradov pa mu bo to olajšano in namen evidentira- nja in registracije bo dosežen. Nikakor ni mogoče pustiti, da bi ocenjevali vrednost premič- nih spomenikqv, ki jih posedu- je in varuje naše ljudstvo, sa- mo zainteresirani posamezniki, ki jih kupujejo in odtujujejo in odnašajo iz kraja ali celo iz dr- žave. Zato je potrebna čuvar- jem teh spomeniških dragoce- nosti tudi strokovna pomoč Za- voda za spomeniško varstvo. Od njega bo lastnik premične- ga spomenika najbolje zvedel, kakšno vrednost ima spomenik in kakšnega pomena je za kraj in za občino ter za Slovenijo. REVIZIJA ODLOČB O DVOJ NEM ŠTETJU V ORMOŽU Julija tovariško srečanje čla- nov vseh borčevskih organizacij. Več pozornosti članom ZB. Pre- davanja tudi letos. Pred kratkim je bila seja ob- činskega odbora ZZB NOB obči- ne Ormož, na kateri so razprav- ljali o delu borčevskih organiza- cij, in sicer o ZROP, ZB in ZVVI. Precej kritično so obravnavali vprašanje priznavanja dvojne delovne dobe ter kritike neka- terih članov in organizacij za- radi tega. Veirjetno bo potrebno izvršiti celo nekaj rerviaij. Tem vprašanjem bo potrebno posve- titi vso pozornost. Težjih social- nih ali stanovanjskih primerov v organizaciji ni. Kljub temu bo potrebno posvetiti vso pokornost predvsem starejšim in onemo- crlim borcem ter ostalim članom ZB po krajevnih organizacijah. Organizacija ZROP v občimi Ormož bo tudi letošnji program dela izvedla v celoti kot prejšnja leta. Teoretični del predavanj v seminarski obliki ob isitočaenem oredvajanju primernih filmov je bil 18. in 19. februarja za -vse orgain.izacije. Predavatelji so bili višji oficirji KVO Maribor. Prak- tični del programa bo pa izvršen v mesecu maju. ZVVI nima mnogo članov. Probleme, ki se v organizaciji pojavljajo, posikuša reševati v okviru skupne občinske organi- zacije borčevskih organizacij. Na isti seji so tudi sklenili, da bodo borčevske organizacije ob- čine Ormož priredifle v nedeljo, 2. julija tega leta, tovariško sre- čanje članov vseh borčevskih organizacij v občini, združeno s kulturnim programom. Prireditev to za prebivalce občine ter za goste od drugod. To srečanje bi bila zaključna prireditev ob pro- slavi 25. obletnice revolucije in vstaje. Organizacije se na to že sedaj pripravljajo. Ži va pred val lino oktlvnost (Nadaljevanje s 1. strani) diimir Vrečko in Alojz Gajšek, Efcsdej je bil tu poslanec Janez Sukič. GOSPODARSKI ZBOR: V 66. volilni enoti, ki obsega gospodarsdce orgainiizacije na ob- močju krajevnih skupnosti Cir- kovci, Hajdiiinia, Kidričevo, Lov- renc, Majžperk in Ptujska gora, je bil evidentiran Franc Kle- menčič iz TGA. I>QS)lej je bil po- slamiec Ing. Tcmše Bogo iz Ma- ribora. V 64. vC'H.lini enoti, ki jo se- stavljajo tovarna perila in kon- fekcije Delta-Ptuj, Mesokombi- nat Perutnina Ptuj, J2 podjetje za popravilo voz Ptuj m še nekaj pod- jetij, so bili evidentiraini Anton Valentin, direktor J2 podjetja za popravilo voz, in Janko Vo- grinec, direktor TP Painonija. Doslej je bila poslanika Ivanka Ivančič. SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR: V 65. volilni enoti, k: obsega Zdravstveni dom Ptuj, Dom upokojencev in varovancev Mu- retinci in Dorh za duševno de- fektne otroke Dornava, s:o bili evidentirani Franc Krajnc, upravnik doma v Muretincih, dr. Ljubo Toš, zdravnik bolniš- nice v Ptuju, dr. Aleksander Poznik, dr. Marko Demšar, dr. Stojan Frank, upravnik Zdrav- stvenega doma Ptuj, in Ema Gu- ček, uslužbenka v domu za du- ševno defektne otroke v Doma- vi. KULTURNO PROSVETNI ZBOR: V 64. volilni enoti so bili evi- dentirana Jovita Pod gornik. Franjo Rebern^aik, predsednik SZDL Ptuj, in Vida Roje. ORGANIZACIJSKO POLITIČNI ZBOR: Janez Vogrinec, Vinko Zig- man in Branko Gorjup. Te predloge bodo še obravna- vali na kandidacijskih zbcrih v mesecu marcu. Takrat bodo tu- di odločili, ali bo prišel na kan- didacijsko listo eden ali več kandida, MESOKOMIilNAT »PEIlUTMN.A« PTUJ — OBRAT HA.JDLNA in DELAVSKA UNIVEKZ.\ I'TL'J prirejata za rejce brojlerjcv prc. davanje in razgovor: »BOLEZNI IJIlOJLEUJEV IN ZDRAVSTVENA ZAŠClT.\« in »KRMILO IN KRMLJEN.IE« Predavata in vodita razgovor: dr. Danilo Fettich in ing. Franc Vra- ber. 28, februarja v Gorišnici. 1. mar. ca na Hajdini in 2. marca v Cir- kovcah. Povsod z začetkom ob 19. uri. Umazane vode pretijo z uničenjem ribjega zaroda Ribiško društvo Lešje-Maj- ši^k se resno bavi z vpraša- njem, Kako bi ohranila v Dra- vinji in v njenih pritokih vsaj nekaj zaroda rib belic, ki jih je \cdno manj in preti območju Dravinje resna nevarnost, da bo ostal v njej in v njenih prito- kih samo še krap; ni čudno, saj je Dravinja vedno bolj uma- zana in skoraj kot črnilo. Ve- dno bolj jo p>olnijo odplake iz industrijskih podjetij v Zrečah in Konjicah, v zadnjem času pa tudi iz tekstilne tovarne v Maj- šperku, ki kuri z mazutom. Stalno prizadevanje Ribiškega društva Lešje, da bi obdržali v Dravinji in pritokih belice tudi z vsakoletnim vlaganjem mla- dic, mnogo nc zaleže. Nasjjrot- no, društvo ugotavlja, da je v Dravinji in pritokih vedno manj rib. Ribjega zaroda pa ne ogroža samo industrijska odplaka v Dravinji, temveč tudi prei^ve- dan ribolov z rekviziti, ki ni- majo s športnim ribolovom ni- česar skupnega. To narekuje društvu, da je moralo povečati in poostriti pazniško Jiadzor- stvo nad nedovoljenim in nad nešportnim ribolovom. Društvu pomaga pri tem tudi postaja LM, ker samo članstvo društva skupno z odborom vsega nad- zorstva ne bi zmoglo. Ribiška družina Lešje šteje poleg 92 članov * tudi 2 članici in mladinski odsek z nad 10 člani starosti od 12 do 16 let. Zanimanje za članstvo se iz le- ta v leto veča. Odbor i>i zato prizadeva, da bi bilo tudi na tem ribiškem območju več ri- biških tekmovanj. Lanskoletno tekmovanje v mrtvici pri Ma- kolah je pokazalo, da se tega ribiči radi udeležujejo in da jih prihaja na tekmovanje več, kot so sprva pričakovali. Toliko ostrejši so zato vsi v obsodbi nešportnih ribičev. Včlanjenega Boltežarja Pocajta so zato skle- nili izključiti zaradi ribiške ne- discipline in ponovnih prekr- škov. Športni ribolov in ribo- lovni turizem zahtevata v vr- stah ribičev le člane, ki upošte- vajo normative športnega ribi- štva in ribiškega turizma. Nji- hova pravila točno povedo, kdo ie lahko član in kdo ne more "biti in kakšne so dolžnosti ter pravice članov. Ribiško društvo Lešje-Maj- šperk, ki je včlanjeno v ZRD Ptuj, je slišalo za svoje lansko- letno delo na letošnjem zboru pohvalno oceno predstavnika ZRD Ptuj zlasti glede na priza- devanja, da bi ohranilo Dravi- nji in pritokom ribji zarod, pa tudi glede na dobre odnose med članstvom v društvu ter na njegovo ribiško športno obna- šanje. VJ. Pomemben izvoz v letih 1963, 1964 in 1965 so izvozila podjetja iz ptujske obči- ne svojih proizvodov v vredno- sti nad 8 milijonov 248.000 ame- rišlkih dolarjev. V vseh treh le- tih je bila na prvem mestu me- talurgija, sledile pa so ji tekstil- na in lesna industrija ter kmetij- stvo in živilska industrija. V zadnjih letih pa vedno več po- meni v izvozu tudi kovinskd in- dus.lrijd. Osebna kronika Rojstva poroke in smrti na območju matičnega urada Ptui Ana Lačen, Dragonja vas 2 — Ireno; Kristina Širec, Spuhlja 89 — Simono; Mina Maretič, Postojna, Kolodvorska 11 — Igorja; Marija Cesar, Kozminci 11 — dečka; Bdita Luterič, Krempljeva 1 —- deklico; Milica Petrovič, Vareja 56 — dečka; Jožefa Murko, Žg. Pristava 41 — dečka; Mira Veg, Jadranska 18 — Sabino; Marija Majhen, Vir- je 32 — Slavico; Katarina Les- jak. Tržeč 35 — Mirana; Marija Bezjak, Polenci 11 — Viktorja: Terezija Mihelič, Ljutomerska 22 — Ireno; Matilda Fric, Go- milce 5 — Dušana; Stanislava Medved, Pleterje 17 — Marijo; Neža Cvetko, Hlaponci 53 — dečka; Katarina Cvetko, Gru- škovec 52 — Romana; Terezija Rižner, Strmec 3 — deklico; Mi- lena Brglez, Majšperk 16/b — dečka; Genovefa Kores, Jelovi- ca 19 — dečka; Štefanija Gale- kovič, Ormož, Ptujska 33/b — Sonjo; Rozalija Mohinski, Ki- car 91 — deklico; Marija Bor- ko, Gibina 5 — dečka; Marija Kosi, Podgorci 45 — Mirka; Ju- lijana Drozg, Varož 14 — dečka; Elizabeta Plajnšek, Kočice 51 -— Slavico; Berta Horvat, Trgovi- šče 9 — Jožeta; Alojzija Murko, Trnovska vas 26 — Andreja; Angela Kirbiš, Tržeč št. 32 — Bojana; Jožefa Kužner, Va- rož št. 23 — Borisa; Kar- la Pernat, Ljutomerska št. 20 — dečka; Marija žuran, Velika vas 42 — Lidijo; Milena Novak, Stanovno 4 — Mileno; Sonja Romanič, Trubarjeva 30 — deč- ka; Angela Žmauc, Smolinci 84 — deklico; Ana Raberc, Gibina 19 — deklico; Ivanka Ferčič, Sobetinci 38 — Ireno; Marija Voglar, Dornava 69 — Vesno; Adolfina Piberčnik, Vel. Bre- brovnik 89 — Danila; Ivanka Pavličič, Trubarjeva 5/c — deč- ka: Marija Leskovar, Lovrenc 108 — Zvonka; Terezija Kristo- vič, Goričak 12 — deklico; Ani- ca Kirbiš, Draženci 42 — dečka; Milica Markovič, Na postajo 11 — deklico; Julijana Krajnc, Mali Okič 12 — deklico; Julija- na Bela, Prešernova 5 — dekli- co. Viljem Pen, Zg. Hajdina 62, in Elizabeta Gabrovec, Ptuj, Prešernova 23. Jože Skledar, Apače 97/a, roj. 1918, umrl 14. 2. 1967; Zofija Rous, Ljutomer, Ormoška 19, roj. 1895, umrla 17. 2. 1967; Ka- rolina Vesnaver, Zagrebška 74, roj. 1897, umrla 19. 2. 1967.