novice
URADNE OBJAV!
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPEK PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Koper, 23. decembra
št. 38
Občina Piran
SKLEP o ugotovitvi veljavnosti dogovora o temeijih družbenega piana občine Piran za obdobje ! 986—!990
—	DOGOVOR o temeijih družbenega piana občine Piran /a obdobje ! 986—! 990
Občina Postojna
—	ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besediio)
ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odpiači! za storitve (prečiščeno besediio)
—	ODLOK o ustanovitvi matičnih območij
—	ODLOČBA o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Voiče. k. o. Košana, k. o. Stara Sušica in k. o. Nadanje scio
—	ODREDBA o preprečevanju in zatiranju trihincioze v občini Postojna
Občina Sežana
—	SKLEP o višini prispevka za financiranje naiogspiošnc ijudske obrambe in družbene samozaščite v občini Sežana
Samoupravna komunaina interesna skupnost občine Hirska Bistrica
—	SKLEP o doiočitvi cene vode. kanaiščine in odvoza smeti
Obaina požarna skupnost Koper
—	SKLEP o ugotovitvi veijavnosti samoupravnega sporazuma o temeijih piana Obaine samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje !986—!990
—	SAMOUPRAVNi SPORAZUM o temeijih piana Obaine samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje ! 986—! 990
0BČ!NA P!RAN
Napodiagi 23 ! .čiena statuta občine Piran (Uradne objave.št. Ì2/78. 6/82 in 4/86) je izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne )8. novembra !986 sprcjci -nasiednji
SKLEP
O UGOTO\ !TV! VELJAVNOST! DOGOVORA O TEMELJiH DRUŽBENEGA PLANA OBČiNE PiRAN ZA OBDOBJE
)9H6—]990
i.
Na podiagi sprejetih podpisanih pristopnih izjav izvršni svet Skupščine občine Piran ugotavija. da je k Dogovoru o temeijih družbenega piana občine Piran za obdobje ) 986— ! 990 pristopih potrebna večina udeieženccv oziroma 94 % udeiežencev in da je s tem Dogovor skic-njeninveijaven.
i.
Ta skiepveija takoj in se objavi v Uradnih objavah.
§t.: 30-Ì/84-86	Predsednik izvršnega sveta
Piran. !8. novembra !986	DANiLO DANEU
Na podiagi 2., 29.. !37 in )38. čiena Zakona o sistemu družbenega pianiranja in o družbenem pianu SR Siovenije (Uradni iist SRS. št !/80). 68. in 69. čiena statuta občine Piran (Uradne objave, št. ! 2/7S 6/82 in 4/86), odioka o pripravi in sprejetju družbenega piana občine Piran za obdobje ! 986— i 990 (Uradne objave, št. ! 3/84) ter smernic za pripravo družbenega piana občine za obdobje !986—!990 skic parno udeieženci
—	tcmcijne. dciovnc in sestavijene organizacije združenega deia;
—	krajevne skupnosti;
—	samoupravne interesne skupnosti gospodarstva in družbenih de javnosti;
—	izvršni svet Skupščine občine Piran;
—	Občinski svet Zveze sindikatov Siovenije Piran;
—	Občinska konferenca Sociaiistične zveze deiovnega ijudst\a Piran;
—	Spiošna banka Koper;
—	Medobčinska gospodarska zbornica Koper in
—	ostaii podpisniki, navedeni v posameznih pogiavjih
DOGOVOR
O TEMELJiH DRUŽBENEGA PLANA OBČiNE PiRAN ZA OBDOBJE Ì986—)990
Z dogovorom o temeijih družbenega piana občine Piran opredeljujemo udeieženci skupne naiogc in obveznosti, ki so v obdobju Ì986—!990 pomembne za nadaijnji in uskiajeni družbenoekonomski razvoj občine. Na osnovi skupno dogovorjenih naiog prevzemamo konkretne in posamezne naioge ter obveznosti za njihovo uresničen a nje na področjih, ki jih je Skupščina občine Piran predhodno opredciiia v smernicah za pripravo družbenega piana občine za obdobje ! 986—! 990.
V dogovoru opredeijujemo tudi obveznosti, ki jih občina prevzame / dogovorom o temeijih družbenega piana SR Siovenije za obdobje !9S6—!990.
Udeieženci se obvezujemo:
—	da bomo naioge in obveznosti, opredeijene v tem dokumentu upoštevati ter jih vkijučiii v svoje srednjeročne pianske akte;
—	s sprejemanjem in izvajanjem ietnih pianskih aktov bomo žago tavijaii uresničevanje naiog in obveznosti iz tega dogovora;
—	da bomo kontinuirano sprcmijaii in anaiiziraii doseženi razvoj ter v skiadu s predpisanimi postopki v sistemski zakonodaji, doiociia tega dogovora in ustrezna doiočiia srednjeročnih pianskih aktov, na katerih temeiji dogovor, po potrebi tudi spreminjati oziroma priiagajah ugotovijenim potrebam in dejanskim možnostim.
! TEMELJN! RAZVOJNi CiLJi iN KRiTERiJi ZA PRESTRUK TURiRANJE GOSPODARSTVA
PODPiSNiKi: izvršni svet Skupščine občine Piran. Medobčinska go spodarska zbornica Koper. OZD. Spiošna banka Koper. Občinski svet ZSS Piran. Obaino-kraška turi stična posiovna skupnost Portorož
i.čien
Upoštevajoč temeijne ciije preobrazbe siovenskega gospodarstva in sprejete razvojne usmeritve v občini, s ciijem povečati deiež ra/vojtu intenzivne proizvodnje, povečati deiež proizvodnje višje stopnje prede iavc in storitev, usmerjenih v izvoz na konvertibiino območje, ki imajo istočasno doigoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zapo-sienega in na viožena sredstva, gospodarnejše rabe prostora, energije in surovin ter boijše oskrbijenosti s primarnimi kmetijskimi proizvodi sprejemamo udeieženci tega dogovora nasiednje razvojne vidike za presojo proizvodnih in investicijskih programov:
326
URADNE OBJAVE
23. decembra 1986 — št. 38
—	izvozna usmerjenost proizvodnje in storitev na trajnejših osnovah ob zagotavljanju pozitivnih plačilno-bilančnih učinkov;
—	razvojno-tehnološka intenzivnost proizvodnje in storitev;
—	gospodama raba energije in surovin;
—	povečanje produktivnega zaposlovanja in izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih:
—	smotrno rabo prostora, varovanje okolja, naravne in kulturne dediščine in kmetijskih zemljišč;
—	razvoj družbenih dejavnosti v skladu s potrebami gospodarstva ter v okvirih in odvisnosti od materialnih in dohodkovnih možnosti;
—	večji izrabi vseh naravnih danosti in primerjalnih prednosti.
Nosilci družbenega planiranja v občini bodo upoštev ali navedene razvojne vidike pri ocenjevanju proizvodnih in storitvenih investicijskih programov. kakor tudi minimalne zahtev e oziroma omejitve za kvantitativno opredelitev kriterijev, v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana republike.
II	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
PODPISNIKI: Izvršni svet Skupščine občine Piran. OZD. Splošna banka Koper. Občinski svet ZSS Piran. Obalno-kra-ška turistična poslovna skupnost Portorož. SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodje občine Piran
2.	člen
Temeljne usmeritve in naloge družbeno-ekonomskega razvoja, sprejete s smernicami za družbeni plan občine za obdobje ! 986— 1990. bomo udeleženci dogovora uresničili z doseganjem naslednjih povprečnih letnih rasti gospodarskih gibanj: družbenega proizvoda 3.5%. dohodka 3.5 %, izvoza 7—8 %, zaposlenosti 0.7—! % in produktivnosti 2.5%.
3.	člen
Pri razporeditvi dohodka bomo v strukturi dohodka večali delež za akumulacijo gospodarstva. Vse oblika porabe: osebna, skupna in splošna pa se bodo gibale v globalu v skladu z rastjo dohodka.
III	ZAPOSLOVANJE
PODPISNIKI: Izvršni svet Skupščine občine Piran. OZD. Občinski svet ZSS Piran. Občinska izobraževalna skupnost. Občinska skupnost za zaposlovanje. Medobčinska gospodarska zbornica Koper
4.	člen
Občinska skupnost za zaposlovanje. Izvršni svet Skupščine občine Piran. Medobčinska gospodarska zbornica Koper. Občinski svet ZSS Piran. OZD in skupnosti bodo s sv ojimi aktiv nostmi skrbeli za uresničitev usmeritev iz smernic za družbeni plan občine ! 986—1990 o predvideni 2.5% povprečni letni rasti produktivnosti in 0.7%—! % rasti zaposlovanja.
5.	člen
Občinska skupnost za zaposlov anje bo na osnov i samoupravnih sporazumov sprejemala letne plane zaposlov anja, v katerih bo uresničevala naloge glede politike zaposlov anja. V vseh OZD bomo poskrbeli za produktiv no zaposlov anje. kadrov sko štipendiranje ter zaposlovanje štipendistov in pripravnikov, ki končujejo izobraževanje. V družbenem sektorju bo zaposlenost hitreje naraščala v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Višjo pov prečno stopnjo zaposlovanja moramo doseči tudi v zasebnem sektorju.
6.	člen
Razv ijanje proizvodnje in storitev z uv ajanjem sodobne tehnologije terja večje v ključev anje strokov nih kadrov in znanja ter stalno izobraževanje delavcev in njihovo prekv alifikacijo glede na potrebe gospodarstva.
Občinski svet ZSS Piran. Medobčinska gospodarska zbornica Koper in občinska skupnost za zaposlovanje bodo vzpodbujale OZD. da zagotavljajo več sredstev za dopolnilno izobraževanje svojih delavcev z namenom izboljšanja strokovne izobrazbe zaposlenih.
7.	člen
Za razreševanje problemov brezposelnosti bomo podpisniki dogovora na osnov i 37. člena zakona o zaposlovanju in zavarov anju za primer brezposelnosti namensko združevali sredstv a za izv ajanje progra-
mov prekv alifikacije in dodatnega izobražev anja delavcev ter zagotovili sredstv a za denarna nadomestila in pomoči v času brezposelnosti.
Sredstva bomo združevali iz dohodka po osnovi BOD
IV.	RAZVOJNE NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA
8.	člen
V	skladu s sprejetimi smernicami bo osnovni cilj gospodarskega razvoja občine zagotavljanje dinamične in stabilne gospodarske rasti na osnovi kvalitetnih dejavnikov , izboljšanjem kakovosti dela in izkoriščanjem vseh naravnih danosti. Te cilje bomo uresničev ali ob upoštevanju opredeljenih kriterijev iz ! člena tega dogovora skozi proizvodne, storitvene in inv esticijske programe v naslednjih prioritetnih dejavnostih:
—	razvoj turizma in turistične infrastrukture.
—	razvoj pomorskega prometa.
—	industrija;
—	kmetijstvo in ribištvo
1.	TURIZEM IN GOSTINSTVO
PODPISNIKI: Izv ršni svet Skupščine občine Piran. LB Splošna banka Koper. SOZD TIMAV Koper. SOZD Emona Ljubljana. Obalno-kraška turistična poslovna skupnost Portorož. Medobčinska gospodarska zbornica Koper
9.	člen
Turistične zmogljivosti v občini bomo prilagajali turističnemu povpraševanju. pri čemer bomo skrbeli za raznov rstnost ponudbe ob upoštevanju naravnih in kulturnih vrednot.
Pri načrtovanju turističnih kapacitet bomo upoštevali zmogljivosti sedanje komunalne infrastrukture in poskrbeli za razrešitev vodne oskrbe, komunalnega omrežja, čistilnih naprav za ohranitev čistega morja, ustrezno energetsko oskrbo, potrebno turistično infrastrukturo ter za ustrezne kadre.
Zmogljivosti bomo razv ijali na podlagi samouprav nih sporazumov o temeljih planov SOZD Timav Koper. SOZD Emona Ljubljana. Dani pogoji omogočajo razvoj stacionarnega in vseh drugih oblik turizma navtični, ribolovni, lovski, rekreativni pa tudi kmečki izletniški turizem). Nadaljevalo se bo z izgradnjo infrastrukturnih objektov (plaže, marina, športnorekreacijski center in dograjevanje dopolnilne infrastrukture na letališču).
Pred pričetkom gradnje novih zmogljivosti bomo preverjali, če so omejitveni faktorji odpravljeni.
Nove zmogljivosti bomo pridobivali v družbenem in zasebnem sektorju na območjih: Portorož. Piranska vrata. Fiesa — Pacug in Strunjan.
V	skladu s sporazumi bodo naložbe omogočale naslednje pov ečanje kapacitet:
!.!. TOZD Hoteli Bernardin predvideva naslednje večje investicije in adaptacije:
—	priprava investicijsko-tehnične dokumentacije za celotno izgradnjo II. faze turističnega kompleksa Bernardin v skladu z veljavnimi zazidalnimi načrti.
—	izgradnja centralnega hotelskega objekta v kompleksu »VAS« s kapaciteto od 400—600 postelj in restavracija ca 700—900 sedeži, z vsemi potrebnimi funkcionalnimi in spremljajočimi prostori in napravami.
—	izgradnja depandans oziroma realizacija pomožnih objektov v naselju »VAS«
—	predračunska vrednost investicije: 3.000 mio din
1.2.	TOZD Hote! »Riviera« načrtuje naslednje investicije:
—	adaptacija — razširitev restavracije »Riviera« (pridobitev 500 restavracijskih sedežev, od sedanjih 200 na 700);
—	priprava potrebne dokumentacije za novi hotel;
—	gradnja hotela kategorije A: kapacitete 250 ležišč:
Predračunska vrednost nameravanih investicij bo znašala okoli
1.800 mio din.
V	skladu s skupnimi temelji plana TOZD in DO bo Turistična organizacija Portorož v obdobju 1986—1990 predv idoma izvedla naslednje naložbe:
1.3.	TOZD — Igralnica Casino Portorož načrtuje naslednje investicije:
23. decembra 1986 — št. 38
URADNE OBJAVE
327
—	preureditev soie »Villa Manja«,
—	fazna tzgradnja objektov v Marini in športnorekreacijskem centru
—	nadaljnja izgradnja letališča Skupna vrednost investicij 3.590 mio din.
!.4. TOZD — Hote!i »Palače« PoTtorož načrtuje vlaganja v:
—	rekonstrukcija hote!a Pa!ace.
izgradnja trgovsko-zabavnega centra na lokaciji sedanjega He-
!iosa,
—	priprav!ja!na de)a za prenovo hotela Virginija Skupna vrednost investicijskih naložb 4.830 mio din
!.5. TOZD Hote! Mctropo! Portorož bo v!aga! v:
—	izgradnjo hote!a »A« kategorije na lokaciji »Vojkov dom« s 350 ležišči
Skupna vrednost vtaganj 3.600 mio din.
!.6. TOZD Hote! Piran predvideva nadaljevanje izgradnje hote!a Piran !!. Faza.
!.7. TOZD — Pra!nica Lucija načrtuje v obdobju 1986—1990 na-s!ednja vlaganja:
—	zajem in čiščenje odpadnih vod,
—	povečanje zmogljivosti kemične čistilnice,
—	obnovitev kapacitet pranja Skupna naložba 175 mio din.
1.8.	DO ALPETOUR — Škofja Loka — TOZD Hoteli Strunjan — naložbe:
—	pripravljalna dela za izgradnjo depandanse hotela Stalinera Vrednost skupnih naložb bo znašala 10 mio din.
1.9.	TOP Portorož:
—	ureditev poslovnih prostorov za DSSS Vrednost naložbe: 150 mio din.
Nove potrebe po kapacitetah v počitniških domovih bomo prostorsko opredelili na območju ZN Fiese—Pacug, da bodo potencialni investitorji sredstva za izgradnjo kompletne infrastrukture zagotavljali skupaj s sedanjimi uporabniki tega prostora. Kapacitet v počitniških domovih ni moč širiti ali graditi nadomestnih objektov, razen na območju Fiese — Pacug.
Izvršni svet Skupščine občine Piran bo v sodelovanju z Oba!no-kraško turistično poslovno skupnost Portorož in TOZD s področja gostinstva in turizma, trgovine in ostalih storitvenih dejavnosti, sprejema! letne programe aktivnosti za pospeševanje turizma in pripravo na turistično sezono.
2.	POMORSKI PROMET
PODPISNIKI: Izvršni svet Skupščine občine Piran, Splošna plovba Piran, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, LB Splošna banka Koper
10.	člen
DO Splošna plovba Piran bo posodabljala in večala svoje prevozne zmogljivosti tako, da se bo poveča! njen delež v prevozih blaga v zunanjetrgovinski menjavi, posebno še z deželami v razvoju in tudi v prevozih med tujimi lukami. Tako bo omogočeno povečanje deviznega priliva ob večji konkurenčnosti na tujem pomorskem trgu in doseganju večjega obsega storitev. Splošna plovba bo odtujila deset zastarelih ladij s skupno nosilnostjo 152.500 DWT in jih nadomestila s šestimi novimi ali mlajšimi rabljenimi ladjami skupne nosilnosti 134.700 DWT.
V delovni organizaciji predvidevajo tudi nabavo desetih rabljenih ladij in ene ladje za prevoz potnikov (catamaran) preko lastnega podjetja v tujini.
Skupaj s podjetjem v tujini bo Splošna plovba Piran na koncu srednjeročnega obdobja tako razpolagala s 34 ladjami (7 več kot ob koncu leta 1985), s skupno nosilnostjo 841.916 DWT ali 47% več kot ob koncu leta 1985.
! 1. člen
Medobčinska gospodarska zbornica Koper in organi družbeno-poli-tične skupnosti se bodo v okviru svojih pristojnosti pri republiških in
zveznih organih zavzemali za zagotavljanje pogojev financiranja gradnje ladij v domačih ladjedelnicah in za sprejem ustreznih predpisov, ki bi omogočali uvoz ladij, kupljenih na kredite, zavarovane s hipoteko ob nižjih uvoznih dajatvah.
3.	INDUSTRIJA
PODPISNIKI: Izvršni svet Skupščine občine Piran, LB Splošna banka Koper. SOZD T1MAV Koper. DO Droga Portorož, TOZD Soline in Začimba, Medobčinska gospodarska zbornica Koper
12.	člen
3.1.	Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov bo DO Droga Portorož — TOZD Soline v srednjeročnem obdobju ! 986— 1990 povečala proizvodnjo soli na 17.000 ton letno. To bo dosegla z izgradnjo tovarne za industrijsko proizvodnjo soli v Seči s kapaciteto ! 2.000 ton letno, 50000 ton soli pa bodo pridobivali po obstoječem klasičnem načinu. V okviru koriščenja stranskih proizvodov bodo nadaljevali z razvijanjem postopkov za pridobivanje magnezijevega subkarbonata iz odpadnih koncentriranih vod — do 100 ton letno v sodelovanju s proizvajalci kozmetičnih izdelkov, ter razvijanjem programa balneoloških izdelkov — koriščenje slanice in solinskega blata v zdravstveno kurativne namene. Investicija v tovarno soli bo znašala po predračunski vrednosti 1.500 mio din (cene 1985) in bo financirana iz lstnih in združenih sredstev 60%. iz bančnih kreditov 40%.
13.	člen
3.2.	TOZD Začimba bo dosegla v okviru obstoječega proizvodnega programa, intenzivnejše izkoriščanje kapacitet z modernizacijo tehnologije in opreme. Vsa vlaganja v obnovo opreme bo financirala z lastnimi sredstvi.
4.	KMETIJSTVO, RIBIŠTVO
PODPISNIKI: Izvini svet Skupščine občine Piran. Kmetijska zemljiška skupnost Piran. SO&D TIMAV-DO Droga — TOK Agraria Koper, TOZD VINA KOPER Koper, TOZD RIBA Izola. DO ADRIACOMMERCE — TOZD Adria Koper, Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Piran, Območna vodna skupnost Primorske, krajevne skupnosti
14.	člen
Osnovna naloga s področja kmetijstva in ribištva v obdobju ! 986— ! 990 bo intenzifikacija kmetijske proizvodnje, kar bomo dosegli z izboljševanjem kvalitete zemljišč z nadaljnjimi investicijskimi naložbami v urejanje in namakanje kmetijskih zemljišč, sodobnejšo tehnologijo pridelovanja, z organizirano tržno proizvodnjo in s prehodom v proizvodnjo tistih proizvodov, ki bodo zadostili potrebam gostinsko-turističnega gospodarstva, preskrbe občanov in potrebam živilsko-predelovalne industrije.
V prostorskem delu družbenega plana bomo opredelili 11. kmetijsko območje, ki bo trajno namenjeno za kmetijsko proizvodnjo. Sprememba rabe kmetijskih zemljišč I. območja bo možna, če bo obstaja! širši družbeni interes, kar bo terjalo tudi spremembe družbenega plana.
15.	člen
4.1.	Kmetijska zemljiška skupnost Piran bo upravljala in razpolagala s celotnim zemljiškim skladom v občini, v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Kmetijska zemljišča, za katera niso zainteresirane kmetijske organizacije, bo dala v zakup. Zemljišča namenjena družbeni in družbeno organizirani proizvodnji, bo prenašala na kmetijske organizacije, !e-te pa so dolžne na teh zemljiščih organizirati proizvodnjo. sicer jih morajo vrniti v sklad Kmetijske zemljiške skupnosti Piran.
Za zemljišča, ki bodo s prostorskim delom družbenega plana in z izvedbenimi akti namenjena za pozidavo, bo Kmetijska zemljiška skupnost Piran prenašala pravico uporabe na Sklad stavbnih zemljišč občine Piran oz v pristojnost Izvršnega sveta Skupščine občine Piran. Sklad stavbnih zemljišč občine Piran bo pred dejansko spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč eno leto pred gradnjo obvestil Kmetijsko zemljiško skupnost Piran o potrebi, da bi lahko nosilci pravočasno prenehali s kmetijsko proizvodnjo.
Izvršni svet Skupščine občine Piran bo v sodelovanju s Kmetijsko
M
-3
prilHOrSkS HOVICC	Torek, 23. decembra 1986 — Št. 100
328
URADNE OBJAVE
23. decembra 1986 — št. 38
zemljiško skupnosto Piran s posebnim odlokom opredeli! območja za ljubiteljsko obdelavo kmetijskih zemljišč v občini s ciljem, da se čim večji obseg dosedaj neobdelanih zemljišč aktivira za obdelavo.
16.	člen
4.2.	Izvršni svet Skupščine občine Piran se bo skupaj z nosilci kmetijske proizvodnje in ribištva zavzema! za naslednje:
—	Vključevanje razpoložljivih kmetijskih zemljišč za povečanje proizvodnje v družbenem in družbeno organiziranem sektorju kmetijske proizvodnje,
—	povezovanje, na samoupravnih skupnih dohodkovnih osnovah, dejavnosti kmetijstva in ribištva, živilsko predelovalne industrije, turizma in trgovine v okviru obalno kraške regije.
17.	člen
4.3.	DO »Droga«, TOK Agraria Koper in TOZD V1NAKOPER Koper bosta na območju občine Piran pospeševala proizvodnjo zgodnjih vrtnin, začimb, oljk, sadja in grozdja. V okviru družbeno organizirane proizvodnje bo TOK Agraria Koper izvajala hidro in agromelioracije na naslednjih površinah:
Dolina Dragonje	400	ha
Dolina Drnice	117	ha
Vinjole — dolina	30	ha
Nožcd	45	ha
Vrednost melioracijskih de! bo 350.000 din po hektarju.
Komasacija bo izvedena v Sečoveljski dolini in dolini Drnice na površini ! 20 ha ter na Krogu v površini 45 ha. Stroški komasacije bodo 63.000 din po hektarju. V tem srednjeročnem obdobju bo zgrajeno vodno zajetje na reki Dragonji. Vrednost investicije je ocenjena na 780 milj. dinarjev. Vzporedno z vodnim zajetjem bo zgrajen namakalni sistem za namakanje 920 ha kmetijskih zemljišč, vrednost investicije pa je ocenjena na 600.000 din po hektarju.
Regulacije in hidromelioracije ter izgradnjo namakalnega sistema se bo financiralo iz sredstev vodnega gospodarstva in kmetijstva.
4.4.	TOK Agraria bo v Sečoveljski dolini zgradila sušilnico za zelenjavo in zelišča. Predvidena investicija bo znašala 350 milijonov dinarjev, viri financiranja pa so 40 % lastna sredstva, 40 % bančna in 20 % združena sredstva. Zgrajeni bodo tudi dodatni hladilni in skladiščni prostori v Sečovljah v cilju boljše preskrbe prebivalstva in turizma.
18.	člen
4.5.	DO Adriacommerce Koper bo v naselju Vuki v Sečovljah zgradila farmo za vzrejo živine in uredila pašnike v površini ! 8 ha. Vrednost investicije je ocenjena na 50 milijonov din. Struktura virov bo: 80% lastna sredstva in 20% združena sredstva.
19.	člen
4.6.	DO Droga, TOZD Riba Izola bo povečala površine nasadov školjk in s tem povečala proizvodnjo v portoroškem zalivu na 2000 ton, v strunjanskem zalivu pa bo v družbeno organizirani proizvodnji dosegla 1000 ton školjk.
V ustju stare struge reke Dragonje bo zgrajen objekt za čiščenje školjk in hitro zamrzovanje za potrebe predelovalne industrije. Poleg tega bodo pripravili bazen za vzrejo solinskih rakcev in bazene za gojenje bele ribe (postrvi, ciplji, brancini).
20.	člen
4.7.	Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Piran bo v tem obdobju izvaja! naslednje:
—	intervencije na podlagi vsakoletnega dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ki ga bo sklepa! s skladi za intervencije drugih občin in republiškim skladom,
—	sofinancira! delovanje pospeševalne službe oziroma izvajanje programov pospeševanja razvoja kmetijstva v občini oz. za potrebe oskrbe prebivalstva v občini,
—	sofinanciral bo obveznosti občine pri izvajanju komasacij in drugih agrarnih operacij,
—	sofinancira! bo kmetijske prostorske operacije,
—	sofinanciral bo izdelavo in obnavljanje agrokarle,
—	sofinancira! bo kmetijske razstave in druge prireditve in strokovna predavanja namenjena pospeševanju kmetijstvu.
Za realizacijo teh nalog bo sklad v obdobju 1986—1990 zagotavlja! (po ocenah iz leta 1985) 120 mio din.
Sklad bo svoje obveznostipokrival s prispevkom 0,50 % od osebnega dohodka zaposlenih delavcev.
V.	GOZDARSTVO
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine občine Piran, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana
21.	člen
Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana bo pri gospodarjenju z gozdovi skrbel in zagotavljal, da bodo uresničeni predvsem naslednji cilji: večanje njihove varovalne funkcije, oblikovanje gozda kot krajinskega elementa, kot objekta za oddih in rekreacijo, in ki naj ima tudi obrambni pomen. Zavod bo v naslednjem petletnem obdobju skrbel za izpopolnitev preventivnega varstva pred požari, zagotavljanju ukrepov za pravočasno zavarovanje od eventuelnih škod in divjadi.
Na območju občine bo v varstvo gozdov in melioracije (31 ha) investiral 2.364 tisoč dinarjev (tekoče cene).
VI.	PRESKRBA
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine občine Piran, DO Nanos Postojna, TOZD Preskrba Portorož, SOZD T1MAV Koper, DO Preskrba Koper, Emona Jestvina Koper
22.	člen
Podpisniki dogovora se obvezujejo, da bodo širili trgovsko mrežo zlasti v tistem predelu občine, kjer oskrba ne ustreza več potrebam prebivalstva in turizma.
V novih naseljih in soseskah bodo zagotavljali poslovne prostore za odpiranje prodajaln namenjenih predvsem osnovni preskrbi prebivalstva. V prostorskih izvedbenih aktih bo potrebno opredeliti lokacije za izgradnjo potrošniških centrov oziroma trgovin (Piran, Portorož, Lucija)
23.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Piran bo v okviru svojih pristojnosti:
—	spremlja! stanje na področju osnovne preskrbe prebivalstva,
—	spremljal razvoj trgovske mreže v občini,
—	prouči! s samoupravno stanovanjsko skupnostjo vse možnosti za zagotavljanje prostorov v družbenih zgradbah za potrebe prodajaln, ki bi jih odpirali občani in s tem dopolnjevali ponudbo blaga osnovne preskrbe predvsem v tistih predelih občine, kjer obstoječa trgovska mreža ne pokriva potreb občanov in turizma. To velja predvsem za območje Lucije,
—	skrbel za oblikovanje blagovnih rezerv in s tem zagotavljal zanesljivejšo preskrbo prebivalstva, zlasti s proizvodi osnovne preskrbe,
—	spremlja! položaj trgovine na podeželju in se po potrebi z intervencijskimi sredstvi vključeval v izboljšanje njenega materialnega položaja.
24.	člen
Za oblikovanje občinskih stalnih blagovnih rezerv se bo zbiralo sredstva po prispevni stopnji 0,5 % iz osebnih dohodkov zaposlenih delavcev. Tako zbrana sredstva se bo z letnim programom, ki ga vsako leto sprejme skupščina, usmerjalo predvsem v oblikovanje zalog blaga in gradnjo skladiščnih prostorov, silosov za hrambo moke ter v okviru potreb tudi za sofinanciranje trgovine v predelih občine, kjer je oskrba najbolj kritična.
25.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov Nanos TOZD Preskrba Portorož predvideva naslednje investicije:
1.	Novogradnja potrošniškega centra v Portorožu. Predvideno je 800 kv m etažne površine z 20 zaposlenimi, vrednost investicije pa naj bi znašala 96 milijonov din.
2.	Preureditev marketa »Beli križ« v Portorožu v površini 70 kv. m, predvidena investicijska vlaganja naj bi znašala 8,4 milijona din.
3.	Preureditev samopostrežne v Strunjanu v površini 60 kv. m, predvidena investicijska vlaganja naj bi znašala 7,2 milijonov dinarjev.
26.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO Droge TOZD Blagovni promet predvideva začetek gradnje poslovne
23. decembra 1986 — št. 38
URADNE OBJAVE
stavbe v Sed ali Luciji. Skupna vrednost investicije znaša 300 milijonov dinarjev.
V	tem srednjeročnem obdobju bo zgrajena le prva faza v vrednosti !00 milijonov dinarjev, ki jihbo TOZD financirala iz lastnih sredstev.
VII.	DROBNO GOSPODARSTVO
Podpisniki: Izvršni svet Skupšdne obdne Piran, Obrtno združenje Piran, Medobčinska gospodarska zbornica Koper. Splošna banka Koper, Obrtno nabavna in prodajna zadruga Galeb Izola, Krajevne skupnosti. Komunalno podjetje Piran — TOZD Gradbena operativa. Turistično društvo Portorož, Obalno kraška turistična poslovna skupnost Portorož, Obrtna zadruga »Jadro« Piran
27.	člen
Z dogovorom o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva za naslednje plansko obdobje bodo podpisniki opredelili deficitarne dejavnosti glede na potrebe v občini. Izvršni svet Skupščine občine Piran bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Obrtnim združenjem Piran poskrbel, da bodo na območju občine pokrite vse tiste dejavnosti, ki služijo za zadovoljevanje neposrednih potreb občanov in turizma.
Nosilec organiziranega povezovanja drobnega gospodarstva v občini za zasebne obrti je Obrtno nabavna in prodajna zadruga Galeb Izola, Obrtna zadruga Jadro Piran, za družbene pa Komunalno podjetje Piran — TOZD Gradbena operativa.
28.	člen
V	skladu z opredelitvami dogovora o razvoju drobnega gospodarstva in srednjeročnega plana občine Piran za obdobje ! 986—1990 bodo z zazidalnimi načrti predvidene lokacije za poslovne prostore drobnega gospodarstva. S poenostavitvijo postopkov bodo dane možnosti za hitrejšo gradnjo tovrstnih objektov, zlasti kadar gre za deficitarne dejavnosti.
29.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Piran bo v okviru pristojnosti:
—	spremlja! davčno in kreditno politiko in predlaga! skupščini v sprejem določene predpise o zagotavljanju posebnih davčnih olajšav za dejavnosti, ki so v tem dogovoru opredeljene kot deficitarne,
—	v sodelovanju z Obalno kraško turistično poslovno skupnostjo Portorož, Turističnim društvom Portorož. Obrtnim združenjem Piran ter Obrtno zadrugo Jadro Piran, si bo prizadeva! za čim večje vključevanje občanov v turistično ponudbo (oddajanje zasebnih sob, izdelavo spominkov, brodarska dejavnost),
—	v sodelovanju s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Piran, Obrtno zadrugo Galeb Izola, Obrtno zadrugo Jadro Piran in Obrtnim združenjem Piran pospeševal pridobivanje poslovnih prostorov v mestu Piran v okviru družbeno organizirane gradnje.
30.	člen
Ljubljanska banka Splošna banka Koper bo združevala in zbirala sredstva za pospeševanje drobnega gospodarstva predvsem za tiste dejavnosti, ki so v tem dogovoru opredeljene kot deficitarne.
31.	člen
Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Obrtno združenje Piran. Obrtno nabavna in prodajna zadruga Galeb Izola. Obrtna zadruga »Jadro« Piran, bodo v skladu z republiškimi aktivnostmi zagotovile organizirano vključitev v poslovno informacijski sistem za drobno gospodarstvo v zasebnem in družbenem sektorju.
Obrtno nabavna in prodajna zadruga Galeb Izola bo nosilec povezovanja med strokovnimi inštitucijami in obrtniki ter pospeševala in intenzivno razvijala aktivnosti pri iskanju tehničnih, tehnoloških in razvojnih aktivnosti.
VII. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Podpisniki: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran, Sklad za urejanje stavbnih zemljišč občine Piran, Samoupravna komunalno cestna interesna skupnost občine Piran, krajevne skupnosti. Komunalno podjetje Piran, Splošna banka Koper, Izvršni svet Skupščine občine Piran, OZD. Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Območna SIS
329
za PTT promet. Obalna samoupravna skupnost za vodno oskrbo. Območja vodna skupnost Primorske — Koper. Občinska energetska skupnost za območje občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper. Piran, Postojna in Sežana.
32.	člen
Na področju stanovanjskega gospodarstva bomo ustvarjali možnosti za kvalitetno bivanje tako v obstoječem kot v novem stanovanjskem fondu.
S politiko urejanja prostora ter stanovanjske gradnje bomo zagotavljali možnosti, da si delovni ljudje in občani ob pomoči organizacij združenega dela sami zadovoljujejo svoje stanovanjske potrebe.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti bomo v obdobju 1986—1990 v občini Piran zgradili skupno 648 stanovanjskih enot oziroma 138 stanovanjskih enot letno, od tega 334 stanovanj v družbeni gradnji in 3 14 v individualni gradnji.
Razmerje med družbeno in individualno gradnjo bo v tem srednjeročnem obdobju 52:48. Razmerje med družbeno in zasebno lastnino pa 35:65.
Stanovanjske gradnje se ne bo omejilo samo na eno območje, temveč se bo posamezne soseske zaključevalo in postopno odpiralo za gradnjo nove. Pri postopni pozidavi posameznih območij bomo skrbeli, da bo poleg blokovne gradnje omogočena tudi gradnja vrstnih in individualnih hiš.
Novo gradnjo bomo usmerjali na manj kakovostne terene, za bolj racionalno izrabo zemljišča in komunalnih naprav, ki bo dopolnjevala že obstoječe zazidalne površine in jih bo funkcionalno dopolnjevala.
Družbeno organizirano gradnjo bomo usmerjali na nižje tipe zazidave, ki bodo omogočali bolj humano koncipiranje stanovanjskih sosesk s sodobnejšimi oblikami gradnje.
33.	člen
V	skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran bomo zagotavljali v tem srednjeročnem obdobju kontinuiteto del na prenovi starega stanovanjskega sklada v historičnem mestnem jedru Pirana, ki bo tudi prispevala k ublažitvi stanovanjskega primanjkljaja v občini in k oživitvi mestnih funkcij, ki bodo prispevale k turistični atraktivnosti starega mesta.
Postopno bomo spreminjali namembnost počitniških domov v stanovanjske enote, predvsem v mestu Piran in v Portorožu.
Za izvajanje kontinuiranih nalog na prenovi mesta Piran bodo sprejeti posebni regulativni ukrepi, ki bodo predvideli tudi namensko združevanje sredstev pri stanovanjski skupnosti, poleg že ustaljenega vira.
V	okviru organizirane prenove v karejih se bo v tem srednjeročnem
obdobju pridobilo 50 stanovanjskih enot in poleg tega obnovilo 25 posamičnih objektov — stanovanjskih hiš.	*
Predvidena je naslednja sanacija karejev:
—	Židovski kare II. faza
—	Židovski kare III. in IV. faza
—	Kare ob trgu !. maja (priprava)
—	Kare Kidričevo nabrežje (priprava)
Skupna vrednost sredstev znaša 6.895 mio din (cene 1985).
Za realizacijo nalog in zagotovitev kontinuitete na prenovi je potrebno v prvi vrsti zagotoviti ustrezno tehnično dokumentacijo, ki bo Qbsegala:
—	oceno asanacijskega načrta mesta Piran,
—	izdelavo prostorsko izvedbenih aktov (Ureditveni načrti in prostorski ureditveni pogoji za mesto Piran),
—	izdelava topografskih načrtov in konservatorskih programov
—	izdelava projektov za izvedbo
34.	člen
V	srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 bomo za planirani obseg gradnje in prenove zagotovili 14.89! mio din (cene 1985).
Sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov:
—	lastna udeležba stanovalcev
—	sredstva skladov skupne porabe OZD in DS
—	sredstva vzajemnosti
—	sredstva solidarnosti
—	sredstva za prenovo
—	sredstva amortizacije stanovanjskega sklada
—	sredstva pridobljena z odprodajo starejših družbenih stanovanj
—	bančni krediti
—	druga sredstva
17	stanovanj 15 stanovanj
18	stanovanj
c
yr
n.
rt
r.
O
3
o*
3
'O
oc
O'
(/)<
c
M
to
330
URADNE OBJAVE
23. decembra 1986 — št. 38
a)	Sredstva iz naslova !astnc udeležbe bomo občani in stanovalci zagotavljali pri:
pridobitve družbenega najemnega stanovanja do 20%,
—	pti pridobitvi solidarnostnega stanovanja do 20%,
—	pri gradnji individualne hiše do 40%,
—	pri nakupu etažnega stanovanja do 20%
b)	Samoupravne organizaeije in skupnosti bodo zagotavljale iz čistega dohodka in dohodka za stanovanjsko izgradnjo ir prenovo namenska sredstva, in sieer:
-	za vse namene vzajemnosti iz (D po osnovi BOD	4,670 %
-	za namene solid o no ti iz dohodka po osnovi BOD	1,333%
\ okv iru stopnje ; 670 'v bodo OZD in DS zagotavljale za obliko-\anje lastmh sklada U 1 5o';,za vzajemnost na ravni občine 1,500% m /a vzajemnost n : rav ni republike 0,020 % (za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah).
Udeleženci dogovora se v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran dogovorimo. da bomo v okviru stopnje 1.333% iz dohodka izločali: za solidarnost na revni občine 1,200%
- za sohdarnost na ravni republike 0,135%.
/a prenovo mestnega jedra bomo udeleženci zagotavljali iz čistega Jolmdka po osnovi BOD tl.80 %.
Sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptran se bo oblikovalo iz ČD — za zajemno kreditiranje stanovanjske gradnje in prenovo po stopnji 0.70%.
33. člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran bomo uresničevali politiko realne rasti stananti tako. da bo leta 1000 dosežen nivo. ki bo omogočal vsaj enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada.
36. člen
Sklad stavbmh /cmljtšč občine Piran bo v sodelovanju s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Piran ter Komitejem za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj občine Piran zagotavlja! pravočasno podoluvanje in opremljanje stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, v skladu s planom gradnje.
Sklad stavbnih ženi!jtšč in Geodetska uprava občine bosta v smislu zakona o stavbnih zemljiščih izvedla nastavitev in vodenje evidence stavbnih zemljišč.
37. člen
Sklad stavbmh ženiljišč občine Piran bo izvajal na podlagi planskih aktov razvojno poktiko občine, kar zadeva pridobivanje, urejanje in oddajanje stav btuh zemljišč za gradnjo v skladu z zakonom in odlokom skupščine občine.
Sredstva Sklada stavbnih zemljišč so:
1.	Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
2.	Sredstva pridobljena z oddajo stavbnih zemljišč v družbeni lastnmi tnvestitorjeni
3.	Prispevek po samoupravnem sporazumu vi združevanju sredstev za sofinanciranje pridobivanja in urejanja stavbmh /cmljtšč za obdobje 1986—1990 po stopnji L 20
4.	Prispcvkt posamezndi investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč
5.	Sredstva, združena po samoupravnem sporazumu, za solinanciranie tzgradnjc infrastrukturnih in drugih objektov ter najnav
SKUPAJ SREDSTVA SKLADA:
v ()()() din cene 1983 466.000
303.730
499.449
271.230
713.148
2.453.597
Merda in načni ujiorabc sredstev Sklada stavbnih zemljišč občine J. iran bodo določena in izvajana v skladu z letnimi resolucijami o politiki uresničevanja družbenega jilana občine Piran.
Letne jirogramc dela Sklada stavbnih zemljišč občine Ptran in njegove tinančne načrte jiotrjuje občinska skupščina.
Gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav primarnega pomena na območjih, določenih v dolgoročnem in srednjeročnem planu občine, bodo sofinancirali ujiorabniki prostora in organizacije združenega dela. ki z napravami in objekti gosj)odarijo. Za realizacijo posameznih
nalog in združev anje potrebnih sredstev bodo sklenjeni posebni spora-
i"*"'	38. člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalno cestne interesne skupnosti občine Piran bomo v obdobju 1986—1990 zagotavljali opravljanje komunalnih dejavnosti skupne in indiv idualne rabe.
izvajanje programa vzdrževanja in obnavljanja komunalnih ob jek- ' tov in naprav individualne rabe zagotavlja TOZD Komunalne dejavnosti in sc financira iz cene storitve.
Program vzdrževanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe za obdobje 1986—1990 je ovrednoten v višini 1.052.533 tisoč din in obsega redno in investicijsko vzdrževanje. Program rednega vzdrževanja zajema vzdrževanje javne snage, okrasitev mest, vzdrževanje parkov in zelenic, javne sanitarije, javne izlivke. vzdrževanje lokalnih in regionalnih cest. pokopališč, otroških igrišč, sprehajalnih poti, čiščenje obale, urejanje prometa v Piranu, javna razsvetljava ter nujne intervencije. v skupni vrednosti din 748.383 tisoč. Program in\ .sticijskega vzdrževanja zajema ureditev parkirišča pod obzidjem v Piranu, avtomatizacijo centralnega parkirišča v Piranu, parkirišče avtobusov v Luciji. avtobusne čakalnice (4 v Luciji. 4 v Portorožu, ! v Strunjanu. 2 v Ravnu. 2 v Padni), urejanje pešpoti (Piran — Fiesa. pešpot Ulica pomorščakov. Hotel Alpetour — Strunjan, pešpot po centralnem parku v Portorožu), urejanje lokalnih, krajevnih in regionalnih cest ter izdelavo dokumentacije, v skupni vrednosti 304.150 tisoč din.
Asfaltirali in sanirali bomo !!,7km lokalnih in krajevnih cest. in sicer:
—	priključek ceste Seča—Dvori
—	Raven—Špehi
—	Valeta—Lucan — meja !zola
—	Šentjane—Valeta
—	Gorgo—Cedola
—	po grebenu Seča L del
—	cesta 432 Krkavče — meja Koper
—	cesta spodnje Vinjole
—	Ulica borcev H de!
—	križišče počit, doma Banka Strunjan—Ronek
—	cesta 9. korpusa Piran
ter izvedli sanaweijo regionalne ceste na odseku Valeta—Piran ob skladišču soli.
Z letnimi resolucijami o izvajanju družbenega plana občine bomo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi opredeljevali in določali prioriteto rekonstrukcije vzdrževanja in sanacije omrežja regionalnih in lokalnih cest.
Z izvajanjem programa vzdrževanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe bo Samoupravna komunalna cestna interesna sku^- ^t občine Piran zagotavljala finančna sredstva i? naslednjih virov;
—	1,70% iz dohodka po osnov j BOD
—	sredstva SIS za ceste SR Slovenije za redno in investicijsko vzdrževanje
—	sredstva nadomestila za uporabo javnega prostora
—	namenska sredstva turistične takse .	. .
V	srednjeročnem obdobju 1986—1990 bomo v okviru obnove in gradnje komunalnih objektov in naprav izvršili naslednje investicije:
—	program investicij v komunalno infrastrukturo, v skupni vrednosti 1.630.000 tisoč din
—	ureditev Tartinijevega trga v vrednosti 228.000 tisoč din
—	ureditev štiripasovnice v Luciji v vrednosti 150.000 tisoč din
Sredstva za te investicije bomo zagotavljali z namenskim vzdrževanjem sredstev po posebnih sporazumih. Za udeležbo pri financiranju programa investicij v komunalno infrastrukturo bomo v okviru Samoupravne komunalne cestne interesne skupnosti občine Piran združevali namenska sredstva v višini 0.47 % iz dohodka po osnovi BOD
V	okviru programa investicij v komunalno infrastrukturo ima prednost naložba v izgradnjo čistilne naprave.
39.	člen
Za sofinanciranje izgradnje skupnih objektov in naprav skupne rabe na območju obalnih občin bo Samoupravna komunalna cestna interesna skupnost občine Piran v sodelovanju z Izvršnim svetom Skupščine občine Piran in izvršni svetom Skupščine skupnosti obalnih občin Koper zagotovila združevanje sredstev:
—	za izgradnjo odsekov obalne ceste 195 milijonov din iz dohodka po stopnji 0,376% po osnovi BOD
za izgradnjo skupne deponije odpadkov 307,8 mio din iz či-
23. decembra 1986 — št. 38
URADNE OBJAVE
331
stega dohodka po stopnji 0,932 % po osnovi BOD. Združena sredstva iz tega vira bodo namenjena tudi za sanacijo in razširitev obstoječega odlagališča smeti v občini Piran.
-z,.:.'.	.VM
40.	člen
V	planskem obdobju bo potrebno rešiti vprašanje osrednjega pokopališča z razširitvijo a!i ureditvijo novega pokopališča. Makrocone za ureditev pokopališča so: Seča, Lucija, Šentjane. Komunalno podjetje Piran v letu 1986 naroči izdelavo študije za določitev mikrolokacije Sredstva za to zagotovi Samoupravna komunalna cestna interesna skupnost občine Piran na osnovi programa za leto 1987.
ENERGETIKA
41.	člen
Samoupravna energetska skupnost za območje občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran. Postojna in Sežana bo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih piana za obdobje ! 986— ! 990 zagotavljala zadosten obseg energetskih virov, njihovo kvaliteto ter primemo stopnjo zanesljivosti oskrbe.
Na področju oskrbe z električno energijo bo izveden prehod iz !0kV srednjenapetostnega omrežja na 20 kV srednjenapetosno omrežje. Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana energetske skupnosti bodo v občini vršili vlaganja v distribucijske objekte električne energije (daljnovodi, kablovodi, transformatorske postaje, nizkonapetostno omrežje) za izboljšanje napetostnih razmer ter boljšo pokritost z oskrbo električne energije.
V	Luciji bo zgrajena razdelilna transformatorska postaja RTP ! 10/20 KV Lucija, ki bo krila naraščajoče potrebe po električni energiji tega območja. Sredstva za izgradnjo se bodo zagotavljala v okviru sredstev Samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo Slovenije. Transformatorska postaja bo vključena na obstoječi daljnovod 2x110 kV Koper—Lucija.
Sredstva za realizacijo programa objektov namenjenih za pokrivanje potreb po energiji se bo zagotavljalo iz amortizacije izvajalcev ter sredstev uporabnikov.
PTT PROMET
42.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih piana območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet bo v obdobju 1986—1990 skupnost skrbela za povečanje obsega in izboljšanje kvalitete PTT storitev, pospešen razvoj PTT zmogljivosti za notranji PIT promet, hitrejši razvoj PTT zmogljivosti na manj razvitih območjih, uvajanje sodobnih delovnih priprav in organizacije dela, razvijanje zmogljivosti za uvedbo novih PTT storitev ter skladnejšo izgradnjo PTT zmogljivosti s potrebami nosilcev funkcionalnih sistem zvez in drugih velikih uporabnikov.
V	občini se bo v obdobju 1986— ! 990 povečalo število pošt od 5 na 6 (pošta Lucija) ter adaptiralo poslovne prostore v Sečovljah in Strunjanu. Število teleks priključkov se bo povečalo od 27 na 36. Na področju telefonije bo razširjena avtomatska telefonska centrala od 3600 na _____DD telefonskih priključkov razširjena ATC Strunjan za 160 lokalnih priključkov ter položeno bo 8km medkrajevnega teletonskega kabla Portorož—Sečovlje in 0.5 km kabla — odcep za Strunjan ter krajevni kabli v Porotoržu, Sečovljah in Strunjanu. Postavljenih bo ! 2 kanalov VF sistema v Sečovlah in 960 kanalov RR zveze Koper Portorož. Zgrajenih bo 17 novih telefonskih govorilnic, število telefonskih naročnikov se bo po večalo za ! 530, tako da sc bo povečalo v letu ! 990 število telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev od sedaj 20,4 na
27,7.
Predvidena vLganja se bo finansiralo iz sredstev izvajalcev, sredstev uporabnikov (20% vrednosti izgradnje novega telefonskega priključka, na podlagi posebnih sporazumov), kreditov poštne hranilnice in poslovne banke ter drugih virov.
LETALIŠČE
43.	člen
TOP Portorož — TOZD Igralnica »Casino« Portorož bo vlagala v usposobitev vzletno pristajalne steze za nočno letenje ter razširitev maneverskih površin in v povečanje poslovnih prostorov na letahšcu. Skupna vrednost investicije 350 mio din.
VODNO GOSPODARSTVO
44.	člen
Območna vodna skupnost Primorske bo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana za srednjeročno obdobje 1986—1990 in dogovorjenih nalog v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije in Območne vodne skupnosti Pri morske v srednjeročnem obdobju 1986—1990 na območju občine Piran izvajala naslednje naloge:
—	redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi na nižinskih vodotokih, na hudournik di in na morski obali
—	odprava škod na visokih vodah na vodnogospodarski objeknh in napravah;
—	redno vzdrževanje naravnih strug nižinskih vodotokov in hu doumikov, erozijskih žarišč ter morske obale;
—	urejanje vodnega režima, študijsko raziskovalno dejavnosti (za potrebe občine), spremljanje stanja vodnega režima in zaščito vodnih virov;
—	regulacija vodotokov za osnovno odvodnjo za pot tebe melioracij in sofinanciranje gradnje dvonamenske akumulacije na Dragonji
—	sofinanciranje novih vodnih virov in objektov vodnooskrbc ter višinskega vodovoda.
Za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav ter na ravnih strug, odpravo škod na objektih po vosokth vodah, za urejanja vodnega režima, funkcionalne izdatke in študijsko — raziskovalno de javnost bo Območna vodna skupnost Primorske vložila na območju Obale v obdobju 1986— ! 990 729 mio din. od tega 78 mio din za vzdr zevanje objektov in obrežij na morski obali.
V	okivur svoje redne dejavnosti bo Hidro Koper izvaja! aktivnosti / ' varstvo obalnega morja s preventivnim delom na ladjah ( opozarjanje pobiranje vseh vrst odpadkov, varovanje operacij prečrpavanja in pr. kladanja toriv ter nevarnih in škodljivih tovorov), z rednim nadzorov;; njem obalnega morja, s sprotnim odstranjevanjem vseh vrst onesr. ženj, s čiščenjem večjih onesnaženj ter z rednim vzdrževanjem ob j. tov in naprav za varstvo obalnega morja.
Sredstva za financiranje vodnogospodarski vlaganj bo Obrn-vodna skupnost Primorske zagotovila s povračili zavezancev vsk! ' zakonom o vodah in na osnovi tarif določenih s samoupravnim s; zumom o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije ter s darnostnim prelivanjem v okviru združenih sredstev \odnih skup' Slovenije.
45.	člen
Obalna SIS za vodno oskrbo bo na podlagi samoupravnega s zuma o temeljih plana za obdobje 1986—1990 prioritetno skrb zagotovitev zadostnih količin pitne vode in tehnološke vode, z zar ljanjem novih vodnih virov, izgradnjo najnujnejših prmiarnih. vodnih naprav, nadaljevanjem gradnje višinskega vodovoda, u p ljanjem lokalnih vodooskrbnih virov, ter vzdrževanjem in mod cijo obstoječih vodovodnih naprav. Pri tem bo v okviru realni!; n sti upoštevala potrebe združenega dela in stanovanjske i/grad skrbela za smotrno izrabo prostora in ohranjan je ekološkega re. ja, predvsem z vidika kvalitete pitne vode in vodnih virov.
Najpomembnejša naloga na področju oskrbe z vodo ho izr: etape regionalnega Primorskega vodovoda ter zaščita i/vt (novo zajetje Rižane s črpališčem, vodama, tranzitni ccvo. o na—Koper).
V	okviru primarnih naložb bodo izvedena še naslednja vt
—	funkcionalno dogtajevanje osnovnega vodovodnega stste;
—	hidrogeološke raziskave izvira Rižane
—	primarne vodovodne naprave na višinskih prc.lehh (;/ 400m^rezervarjev in 5.760m cevovodov v KS Lucija ter tutu dograjevanje vodovodnega sistema v KS Raven—Padna
—	usposobitev in obnovo možnih in obstoječih lok; in izvirov
—	posredna investicijska vlaganja (sofinancitanje : skrbnih virov, refundacija stroškov prevoza pit. c vode
Viri financiranja za navedene objekte (primam.	!
reprodukcije bodo:
—	združena sredstva prispevka iz CD f 1.
ZR)
—	lastna sredstva
—	soudeležba drugih SIS (Območna i Raziskovalna skupnost SR Slovenije)
332
URADNE OBJAVE
23. decembra 1986 — št. 38
—	združena sredstva drugih ude!ežencev
—	samoprispevek
—	kreditna sredstva
—	ovrednotena vrednost de!a m!adinskih delovnih brigad in JLA
—	sredstva !gra!nice Casino Portorož
V	okviru sekundarnih na!ožb na višinskih predetih (višinski vodovod) bo v občini Piran (v KS Lucija) zgrajen razde!i!ni cevovod M. (eva—Lucan in razde!i!no omrežje Vinjole v dolžini 2.000 m. Za financiranje teh naložb bodo združevana solidarnostna namenska sredstva: enodnevni zaslužek delavcev v združenem delu, samoprispevek krajanov v denarju in delu ter ovrednotena dela mladinskih delovnih brigad in JLA.
Ovrednoteni program primarnih naložb znaša 4.852.6 mio din, sekundarnih pa 441 mio din po samoupravnem sporazumu SIS-a za vodno oskrbo.
46.	člen
Za reševanje perečih problemov vodne oskrbe na posameznih območjih občine se bo na podlagi samoupravnih sporazumov in dogovorov dodatno združevalo namenska sredstva za dograditev rezervarjev Valeta H. tl. cona in Valeta H! tl. cona, za izgradnjo rezervarjaVinjole, za ureditev vodne oskrbe na območju Dragonje, za ureditev vodne oskrbe na območju Fiese—Pacug in drugih sporazumov, za katere se bodo udeleženci samoupravno dogovorili.
47.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije in dogovora o temeljih plana SR Slovenije, se bo v srednjeročnem obdobju ! 986— 1990 nadaljevalo z rekonstrukcijo in modernizacijo omrežja regionalnih cest;
—	v obdobju ! 986—! 990 bo dokončan v preteklem srednjeročnem obdobju začet odsek obalne ceste od priključka Ruda do križišča Valeta.
Namenska sredstva za soudeležbo pri gradnji obalne ceste se bo združevalo pri Samoupravni komunalni cestni interesni skupnosti občine Piran po stopnji 0,576% po osnovi BOD in (D.
!X. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Podpisniki: Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, Izvršni svet Skupščine občine Piran, krajevne skupnosti, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, S!S za pro-' sveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti Piran
48.	člen
V	družbenih dejavnostih bomo težili k ohranitvi dosežene ravni zadovoljevanja skupnih potreb. Pri tem bomo z združevanjem sredstev dajali prednost programom, ki so z zakonom določeni. Potrebe občanov po večjem obsegu in boljši kakovosti storitev bomo v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti usklajevali z materialnimi možnostmi združenega dela in občanov. V skladu s smernicami, sprejetimi na skupščini, bomo skladnejše zadovoljevanje skupnih potreb dosegli s prestrukturiranjem družbenih dejavnosti na osnovi združevanja sredstev preko prispevnih stopenj po naslednji prioriteti:
—	izobraževanje
—	zdravstvo
—	raziskovanje
V	družbenih dejavnostih bomo zagotavljali enak družbeno ekonomski položaj zaposlenim kot ga imajo delavci v gospodarstvu.
49.	člen
Posebno skrb v občini bomo namenili uresničevanju ustavnih pravic italijanske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in * informiranja ter ustvarjali še boljše pogoje za sožitje italijanske narodnosti z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije.
50.	člen
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, krajevne skupnosti in Izvršni svet Skupščine občine Pitan bodo pripravili skupne in medsebojno usklajene programe investicij za družbene dejavnosti, ki ne bodo presegli realnega pričakovanega dohodka in razpoložljivih virov financiranja v obdobju 1986 — 1990. OZD bodo obravnavale in sprejemale obveznosti po samoupravnem sporazumu družbenih dejavnosti v okviru realno pričakovanega dohodka.
Na podlagi programa investicij, sprejetega s samoupravnim spora-
zumom o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti, bodo v družbenih dejavnostih pripravili in sprejeli samoupravne sporazume o združevanju sredstev amortizacije nepremičnin.
51.	člen
Samoupravne interesne skupnosti bodo postopno, v obdobju novega srednjeročnega obdobja, vračunavale v ceno storitev usklajevanje ravni osebnih dohodkov izvajalcev z ravnjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu, da bi nadomestile zaostajanje iz preteklega srednjeročnega obdobja. Zaostajanje OD bomo skušali nadomestiti konec leta 1986, če bodo materialne možnosti to dopuščale.
Prav tako bodo vračunavale v ceno storitev amortizacijo najmanj v višini z zakonom določene amortizacije.
52.	člen
Vrednost programov in nalog, ki so jo določili udeleženci samoupravnih sporazumov, bodo samoupravne interesne skupnosti revalorizirale v materialnih okvirih, določenih z letno resolucijo, razen če za posamezne primere ne bo drugače določeno, in sicer:
—	v ceni planirani de! sredstev za osebne dohodke izvajalcev in sklada skupne porabe izvajalcev ter sredstva za osebne prejemke iz naslova socialnih pravic, bodo zagotovljene programe in solidarnost valorizirale skladno z rastjo povprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v občini;
—	ostale elemente (materialne stroške) v ceni zagotovljenih programov bodo povečale skladno z rastjo cen na drobno;
—	samoupravne interesne skupnosti bodo lahko revalorizirale svoje programe med letom po periodičnih obračunih, celoletno pa po zaključnem računu in skladno s tem prilagajale tudi potrebne prispevne stopnje. Izobraževalna skupnost bo nadaljevala proces po-družbljanja vzgojno-izobraževalnega dela na vseh ravneh ob zagotavljanju prostorskih možnosti za enake pogoje dela vsem učencem. V osnovnih šolah se bo nadaljevalo z vključevanjem novih programov življenja in dela šole z elementi celodnevne šole. Z obveznim programom bo omogočeno povezovanje pouka z drugimi oblikami vzgojno-izobraževalnega dela, predvsem z interesnimi dejavnostmi s področja tehnične vzgoje in delovne vzgoje. Vsebinsko bomo osnovno šolo dopolnjevali s sodobnejšimi oblikami vzgoje in izobraževanja, tako, dajo bomo opremljali s sodobnimi učnimi pripomočki z vključevanjem opreme za pouk računalništva in informatika. Za nakup računalnikov se bo zbralo sredstva po posebnem samoupravnem sporazumu.
V	glasbeno šolo bo letno vključenih do 200 učencev.
V	obdobju 1986—1990 bo v osnovno šolo vključenih okrog 2076 šoloobveznih otrok. Programi osnovnega izobraževanja bodo izvajani po veljavnih standardih in normativih.
Za izboljšanje prostorskih pogojev osnovnih in šol usmerjenega izobraževanja bodo oblikovana sredstva iz naslednjih virov:
—	z združevanjem sredstev amortizacije,
—	z zbiranjem sredstev iz čistega dohodka (T)OZD in delovnih skupnosti po stopnji 1,3 % po osnovi BOD,
—	sredstva SR Slovenije za sofinanciranje objektov za šolstvo narodnosti,
—	sredstva OZD in TOZD, pridobljena z neposredno svobodno menjavo dela,
—	sredstva krajevnih samoprispevkov
—	druga sredstva.
54.	člen
Na področju usmerjenega izobraževanja bodo šole sledile znanstvenemu in tehnološkemu razvoju. Z delom sredstev zbranih iz čistega dohodka (T)OZD ter s sredstvi, zbranimi z neposrednim sporazume-vanjem z zainteresiranim združenim delom, bodo šole opremljale učilnice za kvalitetnejše izvajanje strokovnih predmetov v višjih letnikih
Višja pomorska šola Piran bo v planskem obdobju 1986—1990 preoblikovana v visoko šolo.
Za prehod v visokošolsko organizacijo bo šola potrebovala dodatne učilnice, kadre in ustrezno opremo. Za uresničitev teh potreb, se bo v okviru Občinske izobraževalne skupnosti Piran zbiralo sredstva iz čistega dohodka DO, TOZD in DS po 0,2 % stopnji po osnovi BOD Ta sredstva se bo združevalo z ostalimi sredstvi občinskih izobraževalnih skupnosti na Obali in bodo predstavljala polovico potrebnih sredstev, preostala sredstva pa bodo Višji pomorski šoli Piran zagotovili uporabniki s področja prometa in zvez.
23. decembra 1986 — št. 38
URADNE OBJAVE
333
55.	člen
Na področju izobraževanja bodo v občini, v okviru materiatnih mož-nosti, izvedene naslednje investicije:
—	izgradnja prostorov za razredno stopnjo Osnovne šoie z itaiijan-skim učnim jezikom Piran — Enota Lucija,
izgradnja telovadnice pri Srednji pomorski in prometni šoli
Piran,
—	izgradnja telovadnice pri Osnovni šoli Sečovlje,
izgradnja telovadnice ter delna adaptacija Osnovne šole Edvarda Kardelja Lucija,
izgradnja Srednje naravoslovno-matematične šole z italijanskim učnim jezikom v Portorožu,
—	izgradnja osrednjega objekta s pripadajočimi prostori v Zelenem gaju za Osnovno šolo Piran,
—	gradnja nadomestnega objekta Centra za korekcijo sluha in govora na območju šol v Portorožu,
—	dograditev domskih kapacitet (60 ležišč) pri Vzgojnem zavodu Elvira Vatovec v Strunjanu.
56.	člen
Podpisniki tega dogovora bomo v občini, v okviru Občinske skupnosti otroškega varstva Piran, zagotavljali otrokom:
—	izvajanje vzgojnega programa, ki obsega pripravo otrok na šolo — mala šola v obsegu 600 ur letno.
—	vzgojni program otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	družbene denarne pomoči,
—	obiskovanje vzgojnih programov otrokom, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v obsegu 300 ur letno,
—	v vzgojnovarstvene organizacije in varstvene družine bo vključeno okoli 1025 otrok, od tega 256 otrok do 3 let starosti, 738 otrok od 3 let do vstopa v šolo in 31 otrok v družinskem varstvu. Z razširitvijo dejavnosti (enota WO v blokovni gradnji v Luciji) bo leta 1990 vključenih 1071 otrok, kar predstavlja 60 % vseh predšolskih otrok.
Za varstvo materinstva ter nego in varstvo otrok ob rojstvu bo skupnost zagotavljala nadomestilo osebnega dohodka za 365 dni. Združevala bo tudi sredstva za druge naloge, ki so skupnega pomena za vso republiko. V ceni storitev bo skupnost zagotavljala z zakonom določeno amortizacijo (100 %).
V	skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih planov predvideva Občinska skupnost otroškega varstva Piran v naslednjem srednjeročnem obdobju naslednje investicije:
—	adaptacijo enote WO Raven
—	adaptacijo enote WO v Piranu v ulici IX. korpusa 17
—	izgradnja enote WO v bloku Lucija za 50 otrok
—	nujno investicijsko vzdrževanje po posebnem programu.
Nove naložbe bo skupnost usklajevala z demografskimi gibanji oziroma dejanskimi potrebami.
Za uresničevanje programov po samoupravnem sporazumu o temeljih plana bo Skupnost združila za občinski program 1.546,6 mio din in za skupni program 560,8 mio din.
57.	člen
Občinska zdravstvena skupnost Piran bo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in skupaj z drugimi skupnostmi v Medobčinski zdravstveni skupnosti in Zdravstveni skupnosti Slovenije v obdobju 1986—1990 poskrbela za realizacijo naslednjih nalog:
—	v osnovnih zdravstvenih dejavnostih bo ustvarjala možnost za širjenje obsega dela splošne medicine, medicine dela, preventivno zobozdravstvo, dejavnosti za zdravljenje in nego bolnika na domu ter dispanzersko obravnavo mladostnikov in odraslih na področju mentalne higiene ter v dejavnostih za nujno medicinsko pomoč;
—	zmanjšala bo postopno obseg bolnišničnega zdravljenja v okviru, ki je strokovno medicinsko in ekonomski sprejemljiv;
-— skupaj z združenim delom skrbela za zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb na delu in izven dela;
—	skrbela za strokovno usposabljanje zdravstvenih delavcev.
V	skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske
zdravstvene skupnosti Piran za obdobje 1986	1990 bo obseg pravic
do zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom ostal nespremenjen.
Zdravstvene organizacije in OZD gostinstva in turizma bodo neposredno s svobodno menjavo dela skrbele za zagotavljanje zdravstvenih
storitev turistom.
V	OZD in DS bodo delovni ljudje zagotavljali pravice do zdravstve-
nih storitev za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje poklicnih bolezni in poškodb pri delu ter za medicinsko rehabilitacijo.
Za zdravstveno varstvo si bodo zaposleni zagotavljali v svojih OZD v odnosih neposredne svobodne menjave dela z delavci v zdravstvu. Prav tako si bodo delovni ljudje zagotavljali socialno varnost za čas, ko zaradi bolezni ali poškodbe niso sposobni za delo.	'
58.	člen
Občinska zdravstvena skupnost Piran bo poleg rednega programa v okviru danih materialnih možnosti v cilju razširitve in izboljšanja materialne osnove zdravstva združevala tudi sredstva za naložbe in sicer:
za nadaljevanje gradnje regijske bolnišnice v Izoli, za skupno gradnjo zaklonišča ob Zdravstvenem domu v Luciji, ureditev prostorov in opreme za potrebe medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Piran, ureditev ordinacij za turistično ambulanto, gospodarskih in funkcionalnih prostorov za zdravstveni dom — prizidek ob Zdravstvenem domu Lucija — sofinanciranje, zgraditev prostorov za lekarno Portorož ob Zdravstvenem domu Lucija, adaptacija in delna razširitev krajevne ambulante v Sečovljah, ureditev opreme zdravstvene postaje za območje krajevne skupnosti Nova vas, Padna, Raven.
Za nadaljevanje gradnje regijske bolnišnice v Izoli, se kot možni vir zagotavljanja sredstev, v dogovoru z ostalimi občinami uvede tudi samoprispevek občanov.
59.	člen
Občinska kulturna skupnost Piran bo omogočila čimvečje vključevanje delovnih ljudi in občanov v vse oblike kulturnega življenja v občini. Ohranili bomo doseženo raven kulturnega in umetniškega ustvarjanja, ohranjali in širili stike s kulturnimi tokovi v svetu, predvsem itali -janske narodnosti s kulturo matičnega naroda in prav tako vezi s kulturami narodov in narodnostmi Jugoslavije ter stike in sodelovanje z našimi rojaki v zamejstvu.
V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana bo kulturna skupnost v obdobju 1986—1990 zagotavljala uresničevanje naslednjih nalog:
—	spodbujanje ljubiteljske dejavnosti in organizacija kulturnih prireditev. Za te namene bo združila 63 mio din (cene 1985);
—	izvajanje dogovorjenih nalog knjižničarstva, 86 mio din;
—	uresničevanje dogovorjenih nalog na področju varstva naravne in kulturne dediščine, 146 mio din;
—	likovna dejavnost, 34 mio din;
—	za razvijanje kulturne dejavnosti pripadnikov italijanske narodnosti, 21,8 mio din.
Poleg tega bo Občinska kulturna skupnost Piran razvijala še druge naloge kot so: kulturne programe strokovnih organizacij in društev, kinematografije ter skrbela za krepitev kadrovske osnove kulturnih dejavnosti.
Občinska kulturna skupnost bo skrbela za popravila stavb piranskega arhiva, Mestne galerije in Pomorskega muzeja ter za adaptacijo Tartinijevega gledališča v Piranu ter sodelovala pri reševanju prostorskih problemov pokrajinskega arhiva. Občinska kulturna skupnost bo skupaj s Kulturno skupnostjo Slovenije zagotovila sredstva za prenovo Tartinijeve hiše v Piranu.
60.	člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesno kulturne skupnosti v obdobju 1986—1990 bo posebna pozornost namenjena množičnim oblikam športne aktivnosti, predvsem otrok in mladine. V selektivni dejavnosti se bo težilo k ustvarjanju pogojev za vrhunske dosežke. Programi vrhunskega selektivnega športa bodo izvajani na podlagi sklepa o prednostnih panogah.
S	stalnim izobraževanjem in šolanjem kadrov se bo izpopolnjevalo in povečalo število strokovnih športnih delavcev.
61.	člen
Občinska telesno kulturna skupnost bo sofinancirala izgradnjo določenih objektov po samoupravnem sporazumu o temeljih plana 1986—1990 in sicer v športno rekreacijskem centru v Luciji: center vodnih športov, telovadnico, štiristezno pokrito balinišče, tenis igrišče, nogometno igrišče, strelišče za malokalibersko puško ter večja vzdrževalna dela na stadionu v Piranu.
62.	člen
Občinska telesno kulturna skupnost Piran je v svojem samoupravnem sporazumu za srednjeročno obdobje predvidela skupno vrednost programov v višini 170 mio din.
H
o
**!
h-)
^
o.
rt
(T>
3
o*
S
'C
oc
O'
OT<
C
M
M
334
URADNE OBJAVE
23. decembra 1986 — št. 38
63.	eten
Občinska skupnost socialnega skrbstva Piran bo v naslednjem srednjeročnem obdobju v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zagotavljala občanom, po načelu medsebojne solidarnosti, naslednje vrste pomoči:
denarno pomoč kot edini vir oziroma kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje in plačila oziroma doplačila oskrbnih stroškov v socialnih zavodih.
Finančno ovrednoteni program znaša v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Piran 422,0 mio din.
V	okviru občinskega programa bo Občinska skupnost socialnega skrbstva Piran:
—	povečala in izboljšala učinkovitost preventivnega socialnega dela v organizacijah socialnega skrbstva;
—	vključevala prebivalstvo v preprečevanje nastajanja socialnih problemov;
—	zagotavljala raven socialne varnosti posameznikovi in družinam;
—	zagotavljala oskrbo otrokom in mladostnikom v organizacijah za usposabljanje in vzgojnih zavodih;
i— zagotavljala vzgojo in oskrbo otrokom brez staršev in otrokom v rejniški oskrbi;
—	zagotavljala usposabljanje dnevnega in celodnevnega varstva varovancem v delavnicah za delo pod posebnimi pogoji
—	zagotavljala začasne ali enkratne pomoči.
64.	člen
Občinska raziskovalna skupnost Piran bo skrbela za nadaljnje razvijanje in vključevanje raziskovalne dejavnosti v OZD in samoupravnih skupnostih za utrjevanje samoupravne organiziranosti ter usklajevanje potreb in interesov po raziskovalni in inventivni dejavnosti. V skladu z materialnimi možnostmi in razvojnimi potrebami bo pridobila ustrezna potrebna sredstva za financiranje raziskovalnih nalog, ki bodo prispevale k pospešitvi družbenoekonomskega razvoja občine. V okviru raziskovalnega dela bo namenjena pozornost uporabi dosežkov v povezavi s programi Raziskovalne skupnosti Slovenije in Posebne raziskovalne skupnosti, spodbujanju krožkov na osnovnih šolah in šolah usmerjenega izobraževanja, kot tudi sofinanciranje računalniške dejavnosti.
V	okviru realizacije skupnih raziskovalnih nalog — projektov, bo namenjena posebna skrb proučevanju prostora Slovenske Istre. Prav tako bo treba dati prioriteto tudi raziskavam morja in možnostim njegove širše eksploatacije (turističnega, prehrambenega, surovinskega in drugih vidikov).
Zaradi učinkovitejše in racionalnejše organiziranosti SIS s področja raziskovalne dejavnosti je potrebno pristopiti k iskanju možnosti za združitev občinskih raziskovalnih skupnosti v Obalno raziskovalno skupnost.
X. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine občine Piran. Medobčinska gospodarska zbornica Koper. Samoupravna komunalna cestna interesna skupnost občine Piran. Območna vodna skup-nqst Primorske — Koper, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran, Občinska raziskovalna skupnost Piran, Občinska kulturna skupnost Piran, Sklad stavbnih zemljišč občine Piran
65.	člen
Podpisniki tega dogovora se zavezujemo, da bomo posege v prostor predhodno medsebojno uskladili ter politiko urejanja prostora zagotovili varovanje zemljišč, varovanje naravne in kulturne dediščine ter izboljšanje življenjskega in delovnega okolja.
66.	člen
Skupščina občine Piran bo v sodelovanju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo Piran, Območno vodno skupnostjo Primorske, Koper in občinsko kulturno skupnostjo Piran v okviru hidromelioracijskih de! zavarovala tista območja in objekte, ki imajo poseben kulturni in ekološki pomen.
67.	člen
Z družbenim planom bo občina določila območja in objekte (naravne in kulturne dediščine), ki imajo poseben kulturni, znanstveni, ekološki (estetski), rekreacijski ali krajinski pomen, ter sprejela varstvene ukrepe za njihovo varovanje.
68.	člen
Na podlagi zasnove namenske rabe prostora bo Skupščina občine Piran odločila območja stavbnih zemljišč in zagotovila, da bodo Samoupravna komunalno cestna interesna skupnost občine Piran, Sklad stavbnih zemljišč občine Piran, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran, pristopili k pridobitvi in urejanju stavbnih zemljišč. V ta namen bomo odločili lokacije, obseg zemljišč, predvideli dejavnosti, določili opremljenost zemljišč, kar bo treba upoštevati pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.
69.	člen
Za zagotavljanje smotme rabe in načrtnega urejanja prostora bo Skupščina občine Piran v skladu s potrebami sprejela spremembe in dopolnitve veljavnih prostorsko izvedbenih aktov, glede na predvidene posege v dolgoročnem obdobju ter upoštevaje novo zakonodajo sprejela nove prostorsko izvedbene akte ter za območja, kjer so predvideni prostorskolzvedbeni akti. zagotovila potrebne strokovne osnove. V ta namen bo Izvršni svet Skupščine občine Piran sprejel program priprave prostorskih izvedbenih aktov ter poskrbe! za zagotovitev sredstev za uskladitev obstoječih in izdelavo novih prostorskih izvedbenih aktov.
70.	člen
Podpisniki dogovora se obvezujemo, da bomo varovali okolje pred škodljivimi snovmi in pred razvrednotenjem ter uvajali razvoj surovinsko in energetsko varčnih čistih +?hnologij in smotrno rabo dobrin.
Za vse posege v prostor bomo pred dokončno odločitvijo zagotovili celovito oceno njegovih vplivov na okolje in dopuščali samo tiste posege, ki bodo ustrezali varovanju in izboljšanju okolja.
V vse naložbene programe, nove in ko gre za rekonstrukcije bodo investitorji vgradili tudi tehnične rešitve o tehnologiji in napravah, ki bodo zagotavljale ekološko neškodljivo funkcioniranje. Pristopili bomo k reševanju kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav ter skrbeli za čistočo morja in morske obale.
Do konca leta 1987 bomo morali skladno z odločbami zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ustanoviti ustrezno upravno organizacijo oziroma zavoda za urbanistično načrtovanje.
XI. DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA IN JAVNO OBVEŠČANJE
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine občine Piran, Medobčinska gospodarska zbornica Koper. RTV Ljubljana —TOZD Radio Koper, RTV Ljubljana — TOZD TV Koper, Primorske novice Koper. Služba družbenega knjigovodstva
71.	člen
Z zagotavljanjem pravočasne, popolne, resnične in razumljive informacije bomo podpisniki dogovora omogočali poglabljanje in dograjevanje odločilne vloge delovnega človeka in občana. Družbeni sistem informiranja bomo razvijali in modernizirali tako. da ne bo prihajalo
do:
—	večkratnega zajemanja in zbiranja istih podatkov,
—	ponavljanje njihove obdelave.
—	shranjevanje in izkazovanje na več mestih,
—	da bo omogočena racionalizacija administrativno strokovnega dela.
Informacijski sistemi bodo delovali na skupnih osnovah s tem. da lahko subjekti družbenega sistema informiranja iz njega dobijo podatke in informacije, ki jih potrebujejo za hiter, enostaven in racionalen način.
Podpisniki se zavezujemo, da bomo usklajeno na osnovi enotne metodologije in standardov gradili svoje in tudi druge večnamenske baze podatkov kot sestavni de! tekočih vsebin dela posameznih organizacij in rganov in skrbeli za razvoj mreže za prenos podatkov. Tako bomo dosegli smotrno delitev dela med subjekti družbenega sistema informiranja in zagotavljali smotrno porabo sredstev.
72.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Piran, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti bodo modernizirali delovne postopke in administrativno poslovanje. V skladu s samoupravnim sporazumom o sodelovanju in izvajanju nalog pri načrtovanju. vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju bodo v svoje poslovanje uvedli skupne osnove družbenega sistema informiranja.
23. decembra 1986 — št. 38
URADNE OBJAVE
335
73.	člen
V	tekočem srednjeročnem obdobju bomo de!no zagotavljali materiaine pogoje za redno tedensko izhajanje in vsebinsko rast Primorskih novic.
V	programe Radia Koper bodo redno vkijučene oddaje za obveščanje pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, z druge stram pa aktivno spremijanje probiematike in živijenja itaiijanske narodnosti ter dejavnosti vseh njenih ustanov in društev.
Radio Koper bo nadaijeva! sodeiovanje z Radiom Jugosiavija (30 minut dnevno), z radiom Trst, s skupnostjo Aipe Jadran, za Radiom itaiijanske Švice in z itaiofonsko skupnostjo. Nadaijevai bo tudi sodeiovanje z Radiom Ljubljana in drugimi jugosiovanskimi radijskimi postajami.
Xii. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA iN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Podpisniki: izvršni svet Skupščine občine Piran, samoupravne interesne skupnosti, OZD, krajevne skupnosti
74.	člen
izvršni svet Skupščine občine Piran bo v okviru svojih aktivnosti zagotavlja! materialne, kadrovske in druge pogoje za:
—	nadaljnje uveljavljanje organizacijskih, kadrovskih in drugih rešitev dopolnjene zasnove narodne zaščite, usklajene z razvojem prostorskih sil teritorialne obrambe;
—	izpolnjevanje sistema obrambno-samozaščitnega usposabljanja ob usklajenosti, povezanosti, večji racionalnosti, kvaliteti vseh oblik in vrst tega usposabljanja;
—	izpolnjevanje obrambnih, varnostnih ter samozaščitnih priprav nosilcev družbenih in gospodarskih dejavnosti.
7$. člen
Udeleženci tega dogovora bomo združevali sredstva za uresničevanje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite iz proračuna občine, dohodka OZD in drugih samoupravnih organizacij * na osnovi samoupravnega združevanja za uresničevanje nalog skupnega pomena ter dohodka OZD in drugih samoupravnih organizacij za lastne obrambne priprave v občini v višini 0,4 % in praviloma ne več kot 0,5 % od narodnega dohodka, ustvarjenega v občini v obdobju 1986—1990.
Pri tem bomo za lastno obrambno pripravo namenili največ 15 % vseh sredstev, prednostno pa razvijali teritorialno obrambo, civilno zaščito in zveze. Izven dogovorjenega deleža sredstev od narodnega donodka bo Izvršni svet Skupščine občine Piran, skupaj z OZD, krajevnimi skupnostmi in SIS, zagotavlja! nadaljevnaje gradnje zaklonišč, oblikovanje rezerv civilne zaščite za primer naravnih in drugih nesreč, blagovnih in drugih rezerv ter s programi na področju urejanja prostora, ki imajo tudi obrambni pomen.
76.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Piran, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti bodo zagotavljali pogoje in sredstva za izgradnjo in pridobitev določenih proizvodnih zmogljivosti za usmerjeno proizvodnjo v skladu s sprejetimi razvojnimi usmeritvami in načrti ter za organizacijo proizvodnje in storitev v vojnih razmerah. Skrbeli bodo za ustvarjanje zalog deficitarnih surovin, repromaterialov in drugih industrijskih proizvodov ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah in v vojni. Poskrbeli bodo za nadaljnje izpopolnjevanje materialnih, organizacijskih in kadrovskih rešitev za preprečevanje oz. obvladovanje posledic nesreč, ki lahko nastanejo v tehnoloških procesih in so lahko širšega obsega.
77.	člen
Obalna samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov združevala sredstva iz dohodka po osnovi BOD po stopnji 0,5 %, ki jih bodo plačevali delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje, ki delajo s svojimi sredstvi v obrtnih in drugih dejavnostih in iz prispevka zavarovalne skupnosti za požarno vamost v višini 6 % tehničnih premij požarnih zavarovanj. Od skupno združenih sredstev 616 mio din odpade na občino Piran 111 mio din.
SIS za varstvo pred požarom bo nadaljevala z opremljanjem in posodabljanjem gasilske opreme v gasilskih enotah: strokovno usposabljala delavce in člane gasilskih organizacij za izvrševanje nalog s po-
dročja ljudske obrambe in družbeno samozaščito ter razvijala njihovo varnostno kulturo; stalno in sistematično ter študijsko obravnavala celotno problematiko za področje obrambnih priprav in družbeno samozaščito in se v to še bolj vključevala.
XIII. MEDOBČINSKO SODELOVANJE
78.	člen
V planskem obdobju 1986—1990 se bomo podpisniki dogovora povezovali insodelovali z občinami na Obali in obalno-kraški regiji za pospeševanje hitrejšega družbeno ekonomskega razvoja. Usklajevali bomo skupne interese na področju industrije, kmetijstva in agroživil-stva, turizma in gostinstva, bančništva, cestnega javnega prevoza, gospodarske infrastrukture, varstva okolja, raziskovanja, usmerjenega izobraževanja, zdravstva časopisne in radijske dejavnosti ter drugih regijskih ustanov. Prav tako bomo sodelovali na uresničevanju skupnih nalog, ki prispevajo k razvoju kulturne narodnosti, vzgoje in izobraževanja pripadnikov italijanske narodnosti.
XIV KONČNE DOLOČBE
79.	člen
S tem dogovorom sprejeti cilji, usmeritve in naloge so osnova za sestavo družbenega plana občine Piran za obdobje 1986—1990 in planov vseh nosilcev samoupravnega planiranja. Uresničevanje nalog in aktivnosti iz dogovora bomo udeleženci podrobneje opredelili v letnih planskih aktih in v primeru potrebe sprejemali dodatne ukrepe za njihovo izvajanje.
80.	člen
Udeleženci dogovora bomo redno spremljali, analizirali in ocenjevali izpolnjevanje obveznosti tega dogovora in v primeru večjih sprememb v razvoju, dinamiki, obsegu ali načinu, ki bi onemogočal izpolnjevanje prevzetih obveznosti, predlagali spremembo dogovora po enakem postopku, kot je bi! sprejet.
81.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Piran bo redno spremljal in ocenjeval izpolnjevanje obveznosti iz dogovora ter o izvajanju nalog poroča! skupščini občine.
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo v svojih planskih aktih opredelili in sprejeli take naloge in obveznosti, ki prispevajo k uresničevanju dogovorjenih ciljev in nalog ter združevali sredstva za financiranje razvoja dejavnosti in realizacije nalog, ki so pomembne za druž-beno-ekonomski razvoj občine.
82.	člen
Splošna banka Koper bo vobdobju 1986—1990 kreditirala namene, opredeljene v svojih srednjeročnih planskih dokumentih in tudi namene iz tega dogovora, ki bodo v skladu z razvojnimi usmeritvami in materialnimi možnostmi banke in združenega dela.
83.	člen
Medobčinska gospodarska zbornica Koper bo spodbujala in skrbela za pravočasno in koordinirano uresničevanje nalog na področju gospodarstva.
Občinska konferenca SZDL Piran bo v svojih programih dela upoštevala opredeljene naloge s tem dogovorom in dajala politične pobude za njihovo izvajanje.	+
Občinski svet Zveze sindikatov Piran bo v skladu z družbeno vlogo Zveze sindikatov Slovenije v sistemu družbenega planiranja na osnovi svojih programov aktivnosti dajal pobude za uresničevanje nalog tega dogovora, ki so pomembne za družbenoekonomski položaj delavcev.
84.	člen
Na podlagi tega dogovora sprejme občinska skupščina družbeni plan občine Piran za obdobje 1986—1990 ter letne resolucije o njegovem izvajanju.
85.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev dogovora in ko ga pooblaščeni predstavniki podpišejo. Šteje se, da je dogovor posamezni udeleženec podpisal, če poda pisno pristopno izjavo.
K dogovoru lahko naknadno pristopijo tudi drugi podpisniki, če sprejmejo obveznosti in naloge, ki jih obravnava ta dogovor s svojimi samoupravnimi sporazumi o temeljih planov.
86.	člen
Ta dogovor se objavi v Uradnih objavah občin.
Piran, november 1986
H
e
1
x-
O-
f6
3
3
o*
3
00
O'
(/*
(D
<3
M
M
336
URADNE OBJAVE
23. decembra 1986 — št. 38
?BČ!NA POSTOJNA
Na podlagi ! 68. č!ena statuta občine Postojna (Ur. objave, št. 24/80 ' ' 22/83), 6. in ! !. č!ena zakona o davkih občanov (Ur. !ist SRS. št. 32/85) ter 2. č!ena zakona o financiranju sp!ošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni !ist SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 4. decembra !986 sprejeta
ODLOK
O	DAVKIH OBČANO'
(prečiščeno besedilo)
L SPLOŠNE DOLOČBE
!. č!en
/a zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine, plačujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani v občini Postojna (v nadaljnjem besedilu: občina) davke.
Davki se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Vsak občan je dolžan posvoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini.
3.	člen
Stopnje davkov se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davka posebej terso enotne na vsem območju občine, če ni v tem odloku drugače določeno.
H VRSTE DAVKOV
4.	člen
Davki, ki sc plačujejo po tem odloku,so:
1	davek od osebnega dohodka delavcev,
2	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti.
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti.
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
5	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih t/boljšav,
6	davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic.
7	davek od premoženja.
8	davek na dobitke od iger na srečo.
11! DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
3.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev, ki je dohodek proračuna oh-čmc. sc obračunava in plačuje po stopnji 0,75 %. Davka so oproščeni OD. ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.
IV DAVEK OD DOHODKA !Z KMETIJSKE DEJAVNOST!
6.	člen
Za plačevanje davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se zemljiška območja občine razdrle po skupinah katastrskih občin:
—	vlil. skupino se uvrščajo katastrske občine:
Dolnja Planina. Gornja Planina. Hrašče. Hrcnovice. Hruševje. Landol. Matenja vas. Orehek. Parje. Petelinje,Postojna, Rakitnik, Rado-tova vas. Razdrto. Slavina. Selce, Stara vas, Studenec. Velika brda. agon, Zagorje in Zalog;
V IV. skupino se uvrščajo katastrske občine:
Bukovje. Jurišče. Kačja vas. Kal, Košana, Lazc-del. Nadanje selo, Narin. Palčje, Rakulik. Snežnik-del. Stara Sušica. Strane, Strmica, tudeno. Suhorje. Šmihel. Trnje in Volče.
7.	člen
Davek iz kmetijstva negozdnih površin se plačuje od katastrskega ohodka po proporcionalnih stopnjah:
—	111. skupini katarskih občin po stopnji 4%,
IV. skupini katastrskih občin po stopnji 2%.
Davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda, se plačuje od
osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa.določenega za posek v letu,za katerega se davek odmerja, po proporcionalni stopnji 25%.
Zavezanci, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje in zavezanci, ki niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva še po dodatni stopnji, in sicer:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin 10%,
—	od dohodka iz gozda pa 20 %.
8.	člen
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 25%.
9.	člen
Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka so začasno oproščeni dohodki od zemljišč na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi za dobo 10 let.
Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna pod pogoji, da so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije združenega dela, kar ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložiti vlogi za začasno oprostitev davka, ki se vloži pri občinski upravi za družbene prihodke.
10.	člen
Davka iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 87.000 din in imajostalno prebivališče v naslednjih višinskih krajih:
Belsko, Brezje. Buje. Bukovje, Cepno, Dolane. Dolnja Košana. Drskovče. Gorenje. Gornja Košana. Gradec, Jurišče, Kal. Klenik. Landol. Liplje. Mala Brda. Mala Pristava. Malo Ubeljsko. Nadnje selo, Narin. Ncverke, Nova Sušica. Orehek. Palčje. Predjama. Rakulik. Razdrto. Sajevče, Slavinje. Stara Sušica? Strane. Strmica, Studenec. Studeno, Suhorje, Slovenska vas. Šmihel, Tabor Trnje. Velika Brda, Velika Pristava, Veliko Ubeljsko, Volče in Žeje.
! 1. člen
Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka in gozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev.
Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka in gozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.030 dinarjev.
Davka iz kmetijstva od dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani, pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 dinarjev na družinskega člana.
12.	člen
Kmetom, ki se izključno preživljajo od dohodkov iz kmetijstva, se prizna olajšava davka iz kmetijstva, ki odpade na dohodek od gozda od količine lesa. ki ga porabijo za obnovo stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij. Olajšava se prizna na osnovi vloženega zahtevka zavezanca in na podlagi potrdila organizacije združenega dela. ki gospodari z gozdovi.
13.	člen
Zavezancem, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in drugim zavezancem. ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim kmetijstvo ni glavni poklic, žive pa na posestvu in ga obdelujejo s svojimi družinskimi člani ter vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene najmanj v višini 30% katastrskega dohodka zemljišča, se priznava posebna olajšava na višino vloženih sredstev.
Olajšava se prizna
—	če . naša vrednost vloženih sredstev nad ! 00.000 do 300.000 din za dobo dveh let — 80 %
—	če znaša vrednost vloženih sredstev nad 300.000 do 500.000 din za dobo treh let 80%
—	če znaša vrednost vloženih sredstev nad 500.000 do 1.000.000 din za dobo štirih let 80%
—	če znaša vrednost vloženih sredstev nad ! .000.000 din za dobo 3 [et — 80 %.
Uprava za družbene prihodke prizna olajšavo na osnovi potrdila pristojnega organa za kmetijstvo, ki v postopku ugotovi višino vloženih sredstev.
23. decembra 1986 — št. 38
URADNE OBJAVE
347
!4. č!cn
Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna o!aj§ava, če v!a-gajo sredstva v gradnjo ma!ih hidroelektrarn. Olajšava se prizna, če zavezanec v!oži v gradnjo najmanj znesek, ki ustreza 60 % zneska povprečnega enomesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem !etu.
Oiajšava se prizna za dobo petih !et in znaša SO % za vsako !eto odmerjenega davka iz kmetijstva.
Zavezanec v!oži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem. ko je sredstva v!oži! ter priloži dokaze o vloženih sredstvih.
!5. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem tzobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe se prizna olajšava v višini 10% letnega odmerjenega davka za vsakega otroka dokler se otrok šola. vendar ne sme biti starejši od 26 let.
Uprava za družbene prihodke prizna olajšavo na podlagi vloge zavezanca. hkrati mora priložiti potrdilo o rednem šolanju in pod pogojem, da je zahtevek vložen do konca koledarskega leta. v katerem je bil posamezni letnik zaključen.
16.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v novo, oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše.
Davčna olajšava se prizna v enaki višini in pod pogoji kot so določeni v drugem in tretjem odst. 13. člena tega odloka.
17.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki oddajajo tržne viške na osnovi sklenjenih pogodb, se prizna olajšava glede na višino oddanih tržnih viškov na K).000.00 din katastrskega dohodka.
Olajšava se prizna:
—	20 %, če doseže od H.000 din do !0.000 din skupnega prihodka na 10.000 din KD,
—	30%. če doseže od 10.000 do 20.000 din skupnega prihodka na
10.000.	00 din K D.
—	40 %, če doseže od 20.000 do 30.000 din skupnega prihodka na
10.000.	00 din KD.
—	50 %, če doseže od 30.000 do.40.000 din skupnega prihodka na
10.000.00 din KD,
—	60 %, če doseže od 40.000 do 30.000 din skupnega prihodka na
10.000.00 din KD.
—	70 %, če doseže nad 30.000 din skupnega prihodka na ! 0.000.00 din KD.
Olajšava se prizna ob letni odmeri davkov iz kmetijstva na podlagi podatkov, ki jih za preteklo leto najkasneje do 30 januarja posreduje Temeljna organizacija kooperantov,pri kateri zavezanec oddaja svoje proizvodnje.
Cenzuse za določitev stopenj olajšav se vsako leto - alorizira v skladu s porastom cen prehrambenih proizvodov, ki jih ugotovi Izvršni svet občine.
IS. člen
Zavezahcem davka iz kmetijstva — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih kmetov, oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako. da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto. se prizna davčna olajšava.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v od-stoAu od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče.
Davek se zniža:
—	za dalj kot eno leto proizvodnega sodelovanja — 20%
—	za dalj kot dve leti proizvodnega sodelovanja — 40%
—	za dalj kot tri leta proizvodnega sodelovanja " 30%;
Zavezanec, ki je upravičen do olajšave mora predložiti listino iz katere morata biti razvidna zlasti čas proizvodnega sodelovanja, za katerega je združi! svoje delo in zemljišče ter podatki o parcelah m katastrskem dohodku združenega zemljišča.
19.	člen
Zavezancem, ki dajo zemljišča v zakup organizacij združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo. se prizna davčna olajšava in sicer:
—	za zakup nad ! do 3 let — 30%
—	za zakup nad 3 do 5 let — 50%
—	za zakup nad 30 do 7 let — 70 %
—	za zakup nad 7 let — 100%
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na zemljišče dano v zakup.
Zavezanec predloži pogodbo o danem zemljišču v zakup občinski upravi za družbene prihodke.
20.	člen
Zavezancem iz kmetijstva se prizna davčna olajšava:
—	za zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno za čas dokler ukrep traja. 100%
—	za zemljišče, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, dokler tako stanje traja, 100%
—	za zemljišča na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija. 100% za dobo 5 let.
—	za zemljišča, na katerih se izvjde komasacija ali arondacija, za čas trajanja takih posegov. 50%.
21.	člen
Občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo, predloži občinski upravi za družbene prihodke seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, najkasneje do ! 5. februarja v letu. za katero se davek odmerja. Seznam vsebuje podatke o zavezancu, parcelno številko, katastrsko kulturo in višino katastrskega dohodka neobdelanega zemljišča.
Dohodkovni cenzusi opredeljeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč se valorizirajo s povprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob revalorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.
22.	člen
Za zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmettjskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe. 9 . 10..
12..	13., 14.. 15., 16., 17.. IS.. 19. in 20. člena tega odloka
V. DAVEK OD DOHODKA !Z GOSPODARSKIH DEJAVNO-ST)	*
23.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov , doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu
24.	člen
Zavezanci za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 35 %.
Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 4(1 %. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti.ki po predpisih niso prepovedane pa plačujejo davek po stopnji 45 %.
25.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačajo zavezanci po določbah zakona o davkih občanov ter zavezanci, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem in zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost in prodajo na drobno, v odročnih m višinskih krajih v manjšem obsegu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se odmerja pavšalni letni znesek davka najmanj v všini 5 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Slovemji v preteklem letu.
338
URADNE OBJAVE
23. decembra 1986 — §t. 38
Pavšairii ietni znesek davka iz drugega odstavka tega č!ena se poveča v odstotku g!ede na vrsto dejavnosti, oziroma predmet posiovanja, način in kraj posiovanja, dciovno sposobnost zavezanca in uporabo dopo!ni!nega de!a de!avcev in družinskih č!anov in sicer:
—	vrste dejavnosti, oziroma predmeta posiovanja, ki je tržno bo!j zanimiv
—	način posiovanja (veiikost in opremijenost posiovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti delovnega procesa)
—	kraj posiovanja, vezan na možnost pridobivanja dohodka giede na vrsto dejavnost) (mestna naseija. primestna naseija. druga večja aii manjša ter odročna in višinska naseija)
—	deiovno sposobnost zavezanca, vezana na možnost pridobivanja dohodka z upoštevanjem vrste dejavnosti (starost in zdravstveno stanje)
—	uporaba dopoiniinega deia deiavcev aii družinskih čianov zavezanca
do 20 %
do 25 %
do !5%
do !()%
do 5%
26. čien
Zavezancem, ki na novo pričnejo opravijati gospodarsko dejavnost (začetnikom) kot giavni pokiic. razen avtoprevoznikov in bifejev, se prizna posebna davčna oiajšava v obiiki odstotnega znižanja odmerjenega davka, in sicer:
—	za prvo ieto v višini — !()()%
—	za drugo ieto v višini — 50%
—	za tretje ieto v višini — 25 %.
Če zavezanec preneha z opravijanjem gospodarske dejavnosti pred potekom 5 iet, razen iz upravičenih raziogov, se mu znižani davek ponovno predpiše.
27. čien
Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdeikov umetne obrti,
) kntf*rh	7rt3k kvalitet?* nri7na rlavrna rt!ai$at/a	na
deiež takega prihodka v šini:	ceiotnem prihodku	te dejavnosti v nasiednji vi-
^(1 A deiež prihodka v ceiotnem prihodku nad .i^! fi)	. - *	. :	't--:	do	% oiajšave od odmerjenega davka
ja%.	20%	5%
20%	30%	!0%
30%	40%	!5%
40%	50 %	20%
50		25%
	2K. čien	
Zavezancem, ki opravijajo dejavnost storitvenega značaja: čevijar-stvo, kwaštvo. mehanika koies. krojaštvo, pietiijstvo. pranje in iikanje periia, sedlarstvo, šiviijstvo, mietje žita, čiščenje prostorov in oken, žaganje drv. izdeiovanje turističnih spominkov, popraviio poijedeiskih strojev, tapetništvo, dimnikarstvo, krovstvo, tesarstvo, parketarstvo, stekiarstvo, stavbno kieparstvo. siaščičarstvo. precizna mehanika, mizarstvo, graverstvo, ziatarstvo. optika, moško in žensko frizerstvo, vui-kanizacija, kijučavničarstvo, kovinostrugarstvo, instaiaterstvoza vodo, piin centraine in hiadiinc naprave, kozmetika, avtoprainice in mazanje vozi!, pečarstvo in obiaganje s keramičnimi pioščicami, pekarstvo in popraviio gospodinjskih strojev kot giavni pokiic se odmerjeni davek zniža za 40 %.
Piačevanja davka od dohodka iz storitvenih gospodarskih dejavnosti se v ceioti oprosti, če so moški stari nad 65 iet in ženske stare nad 60 iet ter opravijajo dejavnost brez drugih deiavcev in brez družinskih čianov.
Zavezancem davka, ki opravijajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 % ceiotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči se prizna davčna oiajšava v višini 30% od odmerjenega davka.
. .	. /	29. čien
Zavezancu davka, ki je dodatno zaposiii nove de!avce,se v ietu za katero se davek odmerjala vsakega takega deiavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza !0 % povprečnega enoietnega čistega osebnega dohodka zaposienih deiavcev v gospodarstvu v SR Sioveniji v preteklem ietu. Zavezancem, obdavčenim v pavšainem ietnem znesku pa se pavšaini ietni znesek zniža za 20 % za dodatno zaposlenega deiavca.
Davčna oiajšava se prizna pod pogojem, da je bii novo zaposieni de-
iavec v ietu za katero se prizna davčna oiajšava v deiovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposiii deiavca v drugi poiovici ieta, za katero se davek odmerja.se davčna oiajšava pod enakimi pogoji prizna ob odmeri za nasiednje ieto.
Za dodatno zaposlenega novega deiavca se ne šteje deiavef, ki je skienii deiovno razmerje za doiočen čas. niti deiavec. ki je s skienitvijo deiovnega razmerja nadomesti! deiavca, ki mu je prenehalo deiovno razmerje.
30.	čien
Zavezancem, ki opravijajo gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se zniža davčna osnova za 50%, če viagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in posiovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, pod pogoji, ki jih do-ioča H6. čien Zakona o davkih občanov.
Zavezancem, gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšainem ietnem znesku in viagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in posiovnih prostorov, zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna oiajšava v obiiki znižanja pavšainega iet-nega zneska davka v višini 40 % za dobo 5 iet, pod pogojem, da zavezanec vioži najmanj znesek, ki ustreza 20 % povprečnega enoietnega čistega osebnega dohodka zaposienih deiavcev v gospodarstvu v SR Sioveniji v pretekiem ietu.
Davčna oiajšava se ne prizna zavezancem za nakup osebnega avto-mobiia.
31.	čien
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom biaga in storitev na konvertibiino področje ustvarjajo devizni priliv, se giede na odstotni deiež, ki ustreza razmerju med ceiotnim prihodkom obra-tovainice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom odmerjeni davek zniža:
—	za 5%, če znaša odstotni deiež izvoza od 5 % do iO %,
—	za	!0%, če	znaša	odstotni deiež	izvoza	od	!0% do	20%
—	za	15%, če	znaša	odstotni deiež	izvoza	od	20% do	30%
—	za	25%, če	znaša	odstotni deiež	izvoza	od	30% do	50%
—	za	35 %, če	znaša	odstotni deiež	izvoza	nad 50%.
Davčna oiajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priiiv razporejen na devizni račun obrtne zadruge aii organizacije združenega deia. Davčna oiajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega deia in zavezancem, ki opravijajo gostinsko dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega deia sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
32.	čien
Zavezancem, ki viagajo sredstva v gradnjo maiih hidroeiektram in drugih aitemativnih energetskih virov, se prizna davčna oiajšava do 30 % odmerjenega davka giede na višino vioženih sredstev. Oiajšava se prizna za čas do treh iet.
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov eiektrične energije v eiektroenergetski sistem, če instalirana moč maie hidroeiektrarne presega Ì00 kiiovatov, se giede na odstotni deiež tega prihodka v ceiotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža:
—	za 5 %, če znaša odstotni deiež tega prihodka 5 %,
—	za !0%, če znaša odstotni deiež tega prihodka 5% do 15%,
—	za 20%, če znaša odstotni deiež tega prihodka !5% do 30%,
—	za 30%, če znaša odstotni deiež tega prihodka nad 30%.
33.	čien
Zavezancem, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za kuiturne in teiesnokuitume namene, če gre za organizirane obiike zbiranja sredstev v višini 20 %, za humanitarne namene pa v višini 40 % enoietnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposienih deiavcev v gospodarstvu v SR Sioveniji v ietu, za !&tero se davek odmerja s tem. da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoietnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposienih deiavcev v gospodarstvu v SR Sioveniji v ietu, za katero se davek odmerja.
34.	čien
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna oiajšava za učence in študente na proizvodnem deiu, oziroma deiovni praksi. Davčna oiajšava se prizna v višini ! 5 % od izpiačanih nagrad po koiektivni pogodbi
23. decembra 1986 — št. 38
URADNE OBJAVE
339
35.	č!en
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki piačujejo davek v pavsa!nem ietnem znesku in ki prcživ!jajo m!ado!etne otroke a!i otroke, ki nadaljujejo šoianje v usmerjenem izobraževanju a!i za de!o nezmožne družinske č!ane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega č!ana pod pogojem, da !etni dohodek na družinskega ciana ne presega !0 % povprečnega ietnega čistega osebnega dohodka zaposie-nth deiavcev v gospodarstvu v SR Siovcniji v prctekicm ietu.
V ietni dohodek se vštevajo osebni in drugi dohodki, od katerih se piačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca in vse družinske čiane gospodinjstva zavezanca. Dohodki.doseženi s samostojnim deiom, od katerih se odmerja davek v pavšainem ietnem znesku, se vkijučujejo v ietni dohodek tako, da se pavšaini ietni dohodek poveča s faktorjem 4.
Katastrski dohodek se v ietni dohodek vkijučuje povečan s koiični-kom ugotovijenim iz razmerja katastrskega dohodka od narodnega dohodka zasebnega kmetijstva SR Siovenije.
Borcem NOV, obdavčenim v pavšainem ietnem znesku se pod pogoji iz prvega odstavka tega čiena priznajo davčne oiajšave v višini !0%.
36.	čien
Skupni znesek davčnih oiajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti ne sme presegati SO % odmerjenega davka s tem. da se !00 % oiajšave iz 26. čiena in oiajšave iz 29. čiena tega odioka v navedeno omejitev ne všteva.
37.	čien
Vse davčne oiajšave iz gospodarskih dejavnosti, razen oiajšav iz 26. in 28. čiena tega odioka se priznavajo s tem. da jih zavezanec u*. eijavija v davčni napovedi s prediožitvijo potrebne dokumentacije.
38.	čien
Davek iz gospodarskih dejavnosti v % (davek po odbitku) piačujejo zavezanci od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo:
!. od dohodkov raznašaicev in prodajaicev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vpiači! pri športni napovedi ter pri iotu, od prejemkov zavarovainih poverjenikov od dohodkov hidrometeoro-ioških opazovaicev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo maiih avtorskih pravic, od zbiranja naroči! za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov deiavcev. doseženih z opravijanjem de! ob pretežni uporabi iastne teiesne moči,od dohodkov doseženih z opravijanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — !0%
2.	od provizij posiovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja ogiasov od dohodkov, doseženih s prodajo izdeikov uporabne umetnosti aii z razmnoževanjem aii izdajanjem avtorskih dei, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdeikov ročne izdeiave. ki jih ni možno šteti za iz-deike domače aii umetne obrti, niti uporabne umetnosti, če jih občan izdciuje priiožnostno — 25%
3.	od dohodkov oseb, ki priiožnostno opravijajo storitve za organizacije združenega deia. državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravijanjem de! po pogodbi o deiu, skienjcni v skiadu s predpisi odciovnih razmerji h, če ne gre za dohodke iz !. in 2. točke tega čiena — 40%
Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne piačuje od dohodkov, doseženih z opravijanjem priiožnostnega zbiranja odpadnega materiata, prevažanje mieka v zbirainice mieka. prevoza kruha, odvoza in piuženja snega, odvoza smeti in fekaiij. tovorjenja biaga za pianinske postojanke, od dohodkov doseženih z opravijanjem storitev za hievske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva ter od izdeiovanja spominkov in od dohodkov, ki jih dosežejo invaiidi s !00 % teicsho okvaro, osebe, ki so izgubite vid, duševno boine in prizadete osebe in od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, doiočena z zveznimi in repubii-šktmi predpisi.
V! DAVEK OD DOHODKA !Z POKLiCNiH DEJAVNOST!
39.	čien
Zavezanci davka iz pokiicnih dejavnosti po dejanskem dohodku piačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnjah iz 24. čiena tegp. odioka. Znesek davka za zavezance, ki se jim odmerja davek v pavšainem ietnem znesku ne more biti nižji od 2 % povprečnega čistega osebnega dohodka zaposienih deiavcev v gospodarstvu v SR Sioveniji.
40.	čien
Davčne oiajšave v smisiu doiočb 26.. 29., 34. in 35. čiena tega odioka se uporabijajo tudi za zavezanca davka iz pokiicnih dejavnosti.
41.	čien
Davek iz pokiicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) piačujejo zavezanci, ki priiožnostno opravijajo storitve organizacijam združenega deia, organom družbenopoiitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki opravijajo pri njih deio po pogodbi o de!u. Davek po odbitku piačujejo tudi občani od dohodkov na podiagi pogodbe o deiu. skienjene v skiadu s predpisi o zaposiovanju pri nosiicih samostojnega deia.
Davek po odbitku iz prejšnjega čiena piačujejo zavezanci po stopnji — 40%
Vii DAVEK OD DOHODKA iZ AVTORSKiH PRAViC, PATENTOV !N TEHNiČNiH iZBOLJŠAV
42.	čien
Zavezanci davka od avtorskih pravic patentov in tehničnih izboijšav, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, piačujejo davek od ostanka čistega dohodka v nasiednji višini:
—	za dohodke od avtorskih pravic — 35 %
—	za dohodke od patentov in tehnični izboijšav — 5 %.
43.	čien
Davek od dohodka in avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboijšav v odstavku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) piačujejo zavezanci v nasiednji višini:
—	za dohodke iz avtorskih pravic — 20%
—	za dohodke občanov iz avtorskih pravic od izvirnih umetniških de! (književnih, kiasično giasbenih, siikarskih in kiparskih), če so dohodki doseženi pri organizacijah združenega deia s področja kuiture in jim je to giavna dejavnost — !0%
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboijšav — 3 %
—	za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične in pravne osebe pa v višini
20%.
44.	čien
Stopnje davkov od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboijšav iž42. in 43. čiena, ki ga doseže oseba, na katero je prene-šena avtorska pravica se povečajo za 50 %.
t
45.	čien
Ne giede na doiočbe prejšnjega čiena tega odioka piačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40% za nasiednje vrste dohodkov:
—	doseženih od rekiamnih s!ik, risb in piastik, rekiamnih napisov in govorjenih besedi!, rekiamnih fiimov, diafiimov in diapozitivov, reklamne giasbe ter od reprodukcij takih dei,
—	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih dei,
—	artistov, piesaicev in podobnih pokiicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah,
—	izvajaicev giasbenih de! na zabavah, piesih in športnih igriščih,
—	kopaiiščih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. aiinee prejšnjega odstavka tega čiena ustvarijo v organizacijah strokovnih združenj umetnikov in njihovih čianov, se od takih dohodkov piačuje davek po stopnji — 20%.
Vii DAVEK OD DOHODKOV !Z PREMOŽENJA iN PREMOŽENJSKA PRAViC
46.	čien
Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja, ki jih iastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in posiovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni aii od časa dočasa uporabijajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja in cnoietne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih piačuje iastnik sam. doiočijo v odstotku od prejete stanarine, oziroma najemnine.
Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo:
—	za stanovanja in stanovanjske stavbe, posiovne prostore, po-
340
URADNE OBJAVE
23. decembra 1986 — št. 38
slovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni a!i od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih — 40%.
47.	č!en
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarinske vrednosti, oziroma najemnine, obrabe opreme in vrednost storitev določijo v višini 60%.
48.	člen
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe turistom,se davek ne odmeri, če celotni prihodek ne presega 25.000 dinarjev letno.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko zveze študentov, turističnih društev in organizacij ter organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna davčna olajšava v višini 50% odmerjenega davka.
49.	člen
Davek od dohodkov od premoženja se plačuje tudi od dohodko^ doseženih s prodajo premičnih predmetov trajnejše uporabne vrednosti, katerih posamična vrednost presega 60 % povprečnega letnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
Ta davek se ne plačuje, če je od pridobitve premoženja preteklo 5 let.
Nabavna vrednost premičnin se pri prodaji valorizira z indeksom cen na drobno in koregira za stroške v času uporabe, ki morajo biti dokumentirani.
Pri prodaji premičnin, ki jih je davčni zavezanec uporablja! kot osnovna sredstva od katerih mu je bila priznana amortizacija kot strošek, se od prodajne vrednosti odšteje neodpisana vrednost izkazana v poslovnih knjigah.
50.	člen
Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po nasled-
njih stopnjah:		
Osnova nad	do	Stopnja
	77.000 din	15%
77.000	155.000 din	24%
155.000	232.800 din	33%
232.800	310.400 din	42%
310.400	388.000 din	50%
388.000	465.000 din	58%
465.000		
IX. DAVEK OD PREMOŽENJA
51.	člen
Zavezanec za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih stavb, oziroma poslovnih prostorov, ter prostorov, ki se v sezoni od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik, oz. uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, nč glede na to, ali jo uporablja lastnik, oziroma uživalec sam ali jo daje v najem.
52.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS, št. 25/8 !).
53.	člen
Zavezancem za davek na posest stavb, ki so z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih, oz. stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
54.	člen
Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah:
!. za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:
osnova dinarjev	%
do !.000.000	0,10
nad	1.000.000 do 2.000.000	0,20
nad 2.000.000do 4.000.000	0,30
nad 4.000.000 do 6.000.000	0,45
nad 6.000.000 do 8.000.000	0,65
nad 8.000.000do)0.000.000	0,85
nad 10.000.000	1,00
2. za prostore za počitek in rekreacijo	
osnova dinarjev	%
do 1.000.000	0,20
nad 1.000.000 do 3.000.000	0,50
nad 3.000.000 do 6.000.000	0,80
nad 6.000.000 do 10.000.000	1,10
nad 10.000.000	1,50
3. za poslovne prostore:	
osnova dinarjev	%
do 1.000.000	0,15
nad 1.000.000 do 2.000.000	0,35
nad 2.000.000 do 3.000.000	0,55
nad 3.000.000 do 4.000.000	0,75
nad 4.000.000 do 5.000.000	1,00
nad 5.000.000	1,25
Z varolizacijo vrednosti stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž, prostorov za počitek, oziroma rekreacijo in poslovnih prostorov se hkrati revalorizira tudi lestvico davčnih osnov iz tega člena.
55.	člen
Zavezanci davka od premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino objekta in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov dolžine 30.400 dinarjev
—	za vsak nadaljnji meter dolžine pa 12.000 dinarjev.
Pavšalni letni znesek davka na plovne objekte se letno valorizira z
letno stopnjo rasti povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu.
Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka se za vsako leto starosti pavšalni letni znesek davka zniža za 5 %. Davka od premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad ! 5 let.
56.	člen
Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov,so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke, kjer imajo stalno prebivališče v 15 dneh po tem, ko postanejo lastniki plovnega objekta.
X.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
57.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji ! 5 %. Davek na dobitke od iger na srečo ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 din.
XI.	POBIRANJE DAVKOV
58.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže. da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev;
—	ča zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so
realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog t 'ila ili obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki ^	..a neplačane dohodke;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrt v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drug podobnih razlogov.
Zavezancem, ki s< dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do tretje alinee pr\ ga odstavka tega člena odloži plačilo davka ali do-
23. decembra 1986 — §t. 38
URADNE OBJAVE
341
voh obročno odplačevanje davčnega do!ga. na podlagi podatkov v po-slovnth knjtgah, ki so vodene v redu.
Od!og p!ači!a davka se v primerih prve in druge ahnee prvega odstavka tega č!ena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz tretje ahnee prvega odstavka tega č!ena pa za čas do 6 mesecev v primerih iz tretje ahnee prvega odstavka tega č!ena pa za čas do ! !eta. Obročno odplače-vanje davčnega do!ga se )ahko prizna za čas do ! !eta.
Za čas, ko je bi!o zavezancu p!ači!o davka odloženo ah dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti.
$9. č!en
Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ah več fizičnih ah pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca.
Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 % obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih pozapadlo-sti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti in premoženja ni uspela.
X!I. PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
60.	člen
Davčne olajšave,priznane po dosedanjih predpisih,veljajo do poteka roka, do katerega so bile priznane.
61.	člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov in po tem odloku dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi davčne napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja, oziroma na način, kot je v občini v navadi.
62.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Postojna (Ur. objave, št. 7/83, 28/83, 2/84, 12/84 8/85, 16/85, 33/85).
63.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje.
Številka: 422-1/83-4
Datum: 4. decembra 1986	Predsednik
Tomaž TUŠAR, 1. r.
Na podlagi 168. člena Statuta občine Postojna (Uradne objave št. 24/80, 8/82 in 22/83). 1. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ št. 43/83,66/83, 71/84.4/85,39/85 in 11/86) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostih (Ur. list SRS. št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. decembra 1986 sprejela
ODLOK
O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Na območju občine Postojna se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plači! za storitve (v nadaljnem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek od prometa proizvodov se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu po katerem občani in zasebno pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov, po tem odloku ter predpisih izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se piačuje od vsega prometa proizvodov, kt so namenjeni za končno potrošnjo, razen od
proizvodov za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih določenih z republiškim zakonom.
3.	člen
Zavezancu prodajalcu se od občinskega prometnega davka, ki bi ga mora! plačati od končnih izdelkov prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski prometni davek, ki ga je plača! od materiala za take izdelke.
Posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Družbene in zasebno pravne osebe ter občani, ki opravljajo storitve drugim zasebno pravnim osebam ter občanom plačujejo posebni občinski davek od plači! na storitve po stopnjah navedenih v tarifi, ki je sestavni de! tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davke od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni občinski prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi uprava za družbene prihodke na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enaKe ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o posebnem občinskem prometnem davku (Uradne objave št. 21/72, 22/73, 10/75, 3/76, 12/76, 20/76.18/77, 11/81, 5/83, 28/83 in 6/85).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje.
Št.: 421-1/72-4	Predsednik
Postojna, 4. decembra 1986	TOMAŽ TUŠAR. 1. r.
TARIFA
A — PROIZVODI:
.	Tar. št. !
Od prodaje rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov avtobusov in traktorjev ter motornih koles s prostornino nad ! 25 ccm, ki jih prodajajo občani ali zasebno-pravne osebe se plačuje posebni občinski prometni davek:
—	po stopnji ! 5 % če je vozilo prodano pred potekom enega leta od nakupa:
—	po stopnji 10%, če je vozilo prodano po poteku enega do dveh let od nakupa;
OPOMBA: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles, katerih prodajo opravi v imenu lastnika zavarovalna skupnost po svojih predpisih na javni licitaciji, ali če obseg škode presega 50% vrednosti vozila.
Zavezanec uveljavlja oprostitev s predložitvijo zapisnika pristojne zavarovalne skupnosti ali poročila sodno zapriseženega cenilca o višini nastale škode.
Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika vozila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, (e kupnina ne odgovarja prometni vrednosti prometno vrednost ugotovi uprava za družbene prihodke.
Zavezanec za davek je prodajalec vozila.
Posebni občinski prometni davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje motornih vozi! in motornih koles starejših od 10 let.
342
URADNE OBJAVE
23. decembra 1986 — št. 38
(as desettetnc starosti vozita se šteje od dneva prve registracije vozita datje.
Tar. št. 2
Od atkohotnih pijač se ptačuje posebni občinski prometni davek po
nastednjih stopnjah:	%
— od naravnega vina. penečega vina	
in vinsko-sadnih pijač in medice	b
— od piva	30
— od naravnega žganja in vinjaka	40
— od drugi!) atkohotnih pijač	60
OPOMBA:
!. Davčna osnova za atkohotne pijače je:
—	za samostojne gostince in gostinske organizacije združenega deta prodajna cena (z vktjučnim gostinskim pribitkom) od katere se obračuna davek po davčnih stopnjah v višini 30 % od stopenj predpisanih v tej tarifni števitki:
—	Za proizvajatcc, uvoznike in prodajatce. ki so sami potrošniki teh proizvodov ati jih prodajo končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka;
2.	Z vinsko sadnimi pijačami so mištjene atkohotne pijače proizvedene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ati njihovih koncentratov, stadkorja, naravne arome in vode.
3	Posebni občinski prometni davek se ne ptačuje od jabotčnika in medicinskih vin, če so ti proizvodi pridobtjeni z naravnim atkohotnim vretjem brez dodatkov drugih snovi ati primesi.
Tar. št. 3
Od atkohota (etanota) — !.()() dinar OPOMBA:
Davčna osnova je hektohtrska stopnja čistega atkohota.
Tar. št. 4
Od knjig, brošur, časopisov in drugih pubtikacij. od katerih se ptačuje temetjni davek od prometa proizvodov 20 %
B — OBRTNE STORtTVE:
Tar. št. 5
!. Kovinska stroka:
!.	popravtjanje	strojev in naprav	!5%
2.	popravtjanje	izdetkov precizne	mehanike	!0%
3.	popravtjanje	motornih vozi!	!0%
4.	popravtjanje kovinskih Ldetkov za široko potrošnjo,
popravtjanje peči, šteditnikov, sivatnih strojev, kovinskega pohištva	5%
5.	popravtjanje	drugih kovinskih	izdetkov	!0%
!!. Etektro stroka:
b. popravtjanje etektričnih gospodinjskih aparatov in naprav (popravtjanje transformatorjev, etektričnih peči. razdetitnih naprav in podobno	!()%
7. popravtjanje etektričnih gospodinjskih aparatov, etektričnih kuhatnikov. šteditnikov. aparatov za sušenje tas in perita, htaditnikov. sesatcev za prah, ventitatorjev, pratnih strojev in podobno	3%
H. popravtjanje etektričnih in drugih termoakumutacijskih
naprav in detov	!()%
9.	popravtjanje drugih etektričnih aparatov in pribora ter
ostate storitve te stroke	!0%
ttt. Ostate stroke:
tO.	projektiranje in popravtjanje ^taščev (vutkaniziranje)	!0%
!!.	knjigoveštvo	3%
!2.	žaganie tesa	!0%
! 3. gradbene in montažne storitve, ki jih opravtjajo občani
in zasebno pravne osebe	!0%
!4.	osebne in druge obrtne storitve	!0%
OPOMBA:
Davek po tej tarifni števitki se ne ptačuje od ptačit za storitve: krojačev, šivitj, ktobučarjev. modistinj. vezitj. čevtjarjev, popravtjanje ortopedskih pripomočkov, izdctovatccv copat, brivcev, frizerjev, pedikira-
nja, dimnikarjev, predtiskanje tkanin, krpanja perita nogavic in vreč, popravita dežnikov, ugtaševanje gtasbit, brušenja nožev in bri jv, kovačev od podkovanja konj in živine, kotarjev, urarjev, popravit dvoko-tes in otroških vozičkov, potnjenja in obnove rabtjcnih kemičnih svinčnikov. popravtjanje preprog, umetnega krpanja preprog, pranja ter tikanja obtek in perita, čiščenja obutve, čuvanja tokatov in stanovanj, shranjevanja kotes. prttjage in obteke (garderobe), storitve postrežkov in žaganje drv.
Davčna osnova je skupen znesek ptačit po odbitku vrednosti materiata. ki ga je dat izvrševatecstoritev, če je materia! v računu posebej izkazan.
C — PROIZVODNE STORtTVE:
Tar. št. 6
Od proizvodnih storitev se ptačuje posebni občinski davek od ptačit za storitve po stopnji !0%
OPOMBA:
!. Posebni občinski davek od ptačit za proizvodne storitve se ptačuje od ptačit za proizvodne storitve, ki jih opravtjajo družbene in zaseb-ne-pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam in občanom.
2.	Proizvodna storitev je takrat, kadar je izdetek izdetan iz naročnikovega materiata v sktadu z 4 !. čtenom pravitnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in ptačevanja davka od prometa proizvodov in storitev (Ur. tist SFRJ št. 3 !/85,42/55 in 8/86).
3.	Davčna osnova za posebni občinski davek od ptačit za proizvodne storitve je opredetjena v 20. čtenu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. tist SFRJ. št. 43/83,66/83, 71/84,4/84,39/53 in ) !/86).
Č — DRUGE, STORtTVE:
Tar. št. 7
Od vstopnic za zabavne prireditve:
—	od vstopnic za diskoteke — )0%
—	od vstopnic za druge zabavne prireditve — !0%
!. Davčni zavezanec je prireditetj zabavne prireditve, ki je dotžan ptačati davek po tej tarifni števitki od vrednosti prodanih vstopnic.
2.	Prireditetj. ki prireja zabavne prireditve v okviru samostojne dejavnosti mora imeti vse vstopnice, ki jih za posamezne prireditve prodaja, žigosane od občinske uprave za družbene prihodke.
Prireditelja ki zabavne prireditve prireja občasno mora najkasneje v 3 dneh pred prireditvijo predtožiti občinski upravi za družbene prihodke vstopnice v žigosanje.
3.	Prireditetj, ki prireja zabavne prireditve v okviru samostojne dejavnosti mora obračunati in ptačati davek od vstopnic najpozneje do !0. v mesecu za prireditve, ki so bite prirejene v pretektem mesecu.
Prireditetj. ki zabavne prireditve prireja občasno mora obračunati in ptačati davek v 20 dneh po končani prireditvi.
4.	Lastniki prostorov v katerih je prireditev so sotidamo odgovorni za ptačito davka po tej tarifni števitki.
3. Posebni občinski prometni davek po tej tarifni števitki se ne ptačuje od vstopnic za kutturno-umetniške in tetesno vzgojne prireditve (športne in tetovadne nastope), če se na njih ne točijo atkohotne pijače.
(e nastane dvom ati se dotočena prireditev šteje za zabavno, odtoči za kutturo prostojni občinski upravni organ.
Posebni občinski prometni davek se ne ptačuje od obvezne konzu-macije, ki se ptača poteg vstopnic.
6.	Za prirejanje ptesnih vaj in podobnih prireditev tahko uprava za družbene prihodke dotoči posebni občinski prometni davek v pavšat-nem znesku za cciotno sezono prireditve.
Tar. št. 8
Od vrednosti prodanih srečk za toterijo in druge igre na srečo, ter na s toge za javne stave, razen za igre na srečo, ki jih prireja jugostovanska tote^ja se ptača davek po stopnji !0%.
OPOMBA:
!. Davčni zavezanec je prireditetj toterije oz. javne stave ati druge !grc na srečo.
**! Prireditetj mora najmanj !5 dni pred žrebanjem sporočiti upravi za družbene prihodke dan in kraj žrebanja.
Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v ! 5 dneh
23. decembra 1986 — št. 38
URADNE OBJAVE
343
po žrebanju. Davek je treba ptačat, v 3 dneh po obračunu na račun ob-čtne v katen je bita igra na srečo.
Tar. št. 9
Od plačil za prevoz potn.kov in blaga, ki ga opravljajo občani ali za-sebne pravne osebe z motornimi voziti !0%.
OPOMBA: Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plači)Za na-ktadanje m razktadanje. ce te storitve opravtja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št. !0
Od ptači! (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve -!3%.
OPOMBA:
Davčni zavezanec po tej taritni štcvitki je organizacija združenega deta. občan ati zasebno pravna oseba, ki prejme ptačitoza posredniške, agencijske in komisijske storitve, (e občan ati zasebno pravna oseba prejme ptačito za te storitve od družbene pravne osebe je izptačevatec dotžan obračunati in vptačati davek po tej tarifni števitki.
Na podtagi 166. čtena Statuta občine Postojna. Zakona o matičnih knjigah (Ur. tist SRS št. !6/74) in Zakona o spremembah in dopotni-tvah zakona o matičnih knjigah (Ur. tist SRS. št. 38/86) in 28. čtena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. tist SRS. št. !3/76) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 4. )2. !986 sprejeta.
ODLOK
O USTANOVITVI MATIČNIH OBMOČIJ
!. čten
S tem odtokom se ustanovijo in dotočijo matična območja v občini Postojna.
2.	čten
Za opravtjanjc matičnih zadev s področja vodenja rojstnih matičnih knjig in matičnih knjig umrtih. se ustanovita v občini Postojna dve matični območji in sicer matično območje Postojna s sedežem na Matičnem uradu v Postojni in matično območje Pivka s sedežem na Krajev-ner ! uradu v Pivki.
3.	čten
Matično območje Postojna zajema nasetja Betsko. Bukovje. Gorenje. Grobišče. Hrašče. Mati Otok. Matenja vas. Orehek. Postojna. Predjama. Prestranek. Rakitnik. Stara vas. Strmica. Studeno. Vetiki Otok. Zagon. Zatog. Žeje. Ptanina. Lipje. Brezje pod Nanosom. Goriče. Hrenovice. H ruševje. Landò!. Mato Ubetjsko. Mata Brda. Razdrto. Rakutik. Sajevče. Stavinje. Strane. Studenec. Šmihet pod Nanosom. Vetika Brda in Vetiko Ubetjsko.
4.	čten
Matično območje Pivka zajema nasetja Buje. Čepno. Dotane. Dot-nja Košana. Drskovče. Gornja Kocana. Gradec. Jrišče. Ktcnik. Koče. Mata Pristava. Nadanje seto. Narin. Neverke. Nova Sušica, Patčje. Parje. Pctetinje. Pivka. Setce. Stavina. Stovcnska vas. Stara Sušica. Suhorje. Tabor nad Knežakom. Vetika Pristava. Votče. Zagorje.
3. čten
Na matičnem območju Postojna se vodi za cctotno območje ena rojstna matična knjiga in ena matična knjiga umrtih. na matičnem območju Pivka pa prav tako ena rojstna matična knjiga in ena matična knjiga umrtih. v sktadu s predpisi, ki dotočajo način vodenja matičnih -knjig.
6. čten
V občini Postojna se sktepajo zakonske zveze v Postojni — v Modrijanovem mtinu in v Pivki — na Krajevnem uradu. Za vsako naselje'-kjer se sktepajo zakonske zveze, se vodi po ena poročna matična knjiga.	.	...
Matične knjige se vodijo na sedežih obeh matičnih obmoetj.
7.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
$t.: 20-29/86-9 Postojna. 4. decembra !986
Predsednik TOMAŽ TUŠAR. ! r.
Skupščina občine Postojna izdaja na podtagi ! 68. čtena Statuta občine. SO. in St. čfena Zakona o kmetijskih zemtjiščih (Ur. tist SRS. št. !/79, ! !/S ! in ! 7/86). Navodita za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Ur. tist SRS. št. 29/S6) in 202. ter 206. čtena Zakona o sptošnem upravnem postopku (Ur. tist SFRJ. št. 47/S6), na predtog ;>Brodoko-mcrc« Kmetijska zadruga Postojna, nastednjo
ODLOČBO
t. Uvede sc komasacijski postopek v k o. Votče. k o. Košana, k.o. Stara Sušica in k.o. Nadanje seto in obsega tri območja.
I.	Območje
Na severozahodu v k.o. Votče sc prične meja prvega komasacijskega območja s potokom Kartovcc pare. št. 262 !/2. ki meji s k.o. Gornje Vreme. Gre proti zahodu in severu po meji. ki je na tevem bregu potoka do ceste Ribnica — Vremski Britof (regionatna cesta št. 30!. pare. št. 2623). prečka ob mostu cesto in poteka po severni meji ceste do mostu čez potok Rimeča. kjer prestopi mejo k.o. Košane.
V k.o. Košani gre meja I. območja še naprej ves čas po severozahodni meji regionatne ceste št. 30! Ribnica—Vremski Britof pare. št. 3823. proti jugovzhodu do pare. št. 2238. Prečka cesto in gre po severovzhodni meji obstoječe ceste, ki seka pare. št. 2238. 2237. 2233 in 2232 in vzhodne dete pare. št. 2173. 2 ! 72. 2 ! 7 ! in 2 ! 70 do novega mostu čez reko Reko. Meja območja se tu obrne in gre proti jugozahodu po meji desnega brega reke Reke pare. št. 382 3/t (to je meja med k.o. Košana in k.o. Suhorje), to tromeje s k.o. Barka. Meja območja je ves čas meja desnega brega reke Reke (pare. št. 3823/3) in se nadatjuje proti severozahodu do k.o. Votče. V k.o. Votče gre meja območja komasacije še vedno po desnem bregu reke Reke. pare. št. 2622 do iztiva potoka Kartovec. pare. št. 262 !/2. kjer smo z opisom pričeti.
II.	območje
Na severozahodu v k.o. Košana poteka meja It. območja od reke Reke pare. št. 3823/t. ki meji s k.o. Suhorje in gre po zahodni meji potoka pare. št. 20! ! proti severo do Regionatne ceste Ribnica—Vremski Britof (regionatna cesta št. 30 ! ) pare. št. 3823 jo prečka in gre po njen! severovzhodni meji proti jugovzhodu cca ! 300m do meje s k.o. Stara Sušica. V k.o. Stara Sušica se meja II. območja nadatjuje po severni in vzhodni meji iste ceste p&rc. št. 394!/! proti vzhodu in jugu cca ! 700 m do jugovzhodnega konca pare. št. t ! 36. prečka cesto in gre po vzhodni meji pare. št. ! !33 proti jugu do desnega brega reke Reke pate. št. 3939/2. po kateri gre meja s k.o. Ostrožno brdo. Meja območja se vrača po severni meji desnega brega reke reke proti zahodu in severozahodu do tromeje s k.o. Suhorje. Meja območja se nadatjuje po vzhodni meji desnega brega reke Reke 3939/3 (po kateri gre sedaj meja k.o. Stara Sušica in k.o. Suhorje) proti severu in nato proti zahodu še vedno po meji desnega brega reke Reke do meje s k.o. Košana. Meja
II.	območja se nadatjuje po meji desnega brega reke Reke. pare. št. 3823/! (sredina reke Reke je sedaj meja med k.o. Košana in k.o. Suhorje) proti zahodu in severozahodu do zahodne meje pare. št. 20! t. kjer se konča.
III.	območje
Na severozahodu v k.o. Nadanje seto gre meja III. območia od de snega brega reke Reke pare. št. 2912 (ki meji s k o. Nadanje seto in k.o. Ostrožno brdo) proti severovzhodu po severozahodnih mejah pare. št 2663 in pare. št. 2664/4. ki so istočasno meje med k.o. Stara Sušica in k.o. Nadanje seto. do ceste pare. št. 2889 (Reg. cesta 30! Ribnica—Vremski Britof), jo prečka in gre proti vzhodu in jugu po njeni severni in vzhodni meji cca 900 m do križišča z magistrato cesto 6c Postojna— Rupa. pare. št. 2883. jo obide po severni in zahodni meji do meje s potokom Mrztek, pare. št. 29! 7. Meja III. območja se nadatjuje po meji desnega brega potoka proti zahodu in jugu do iztiva v reko Reko pare. št. 29!2 (meja med k.o. Nadanje Seto in k.o. Ostrožno brdo). Meja III. območja se nadatjuje po meji na desnem bregu reke
344
URADNE OBJAVE
23. decembra 1986 — št. 38
Reke proti zahodu in severu do meje s k o. Stara Sušica, to je do zahodne meje pare. št. 2663, kjer se konča.
3. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči. parcehranje zem!jišč. graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja, izjemoma je dovoljen promet z zemijišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solast-niških deležev; če gre za formaino dokončanje pravnega posia za prenos iastništva na zemljišču. ki je dejansko že opravijen aii če postane zemijišče družbena iastnina. Potrdiio o tem. da gre za izjemen primer, izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. O spremembah iastništva med postopkom je sodišče doižno sproti obveščati občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
4	Podatki o parceiah. zajetih v komasaciji so na vpogled na Geodetski upravi Skupščine občine Postojna. Jenkova 3 in zemljiški knjigi Temeijnega sodišča v Postojni.
5.	Razgrnitev idejne zasnove ureditve komasacijskega območja odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Razgrnitev se objavi v uradnem giasiiu občine in na ogiasni deski na sedežih krajevnih skupnosti Košana. Dolane in na krajevnem uradu Pivka in v prostorih Skupščine občine Postojna, idejna zasnova bo razgrnjena najmanj ! 5 uni na sedežu krajevnih skupnosti. Razgrnitve se udeležijo komasacijski udeieženci in drugi, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes.
6.	izvajanje ureditvenih de! na komasacijskem območju in doižnosti strank v zvezi z dcii. se urejajo v okviru melioracijske skupnosti.
7.	Razgrnitev obstoječega parcelnega stanja in vrednotenja zemljišč odredi občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. Razgrnitev se objavi javno v uradnem glasilu občine in na oglasni deski na sedežu krajevne skupnosti. Udelženci se pozovejo, da se udeležijo razgrnitve. Na podatke o svojih vloženih zemljiščih lahko podajo ugovore. Ugo-vord^glede vrednotenja lahko podajo tudi za druga zemljišča v komasacijskem skladu.
h. Podkomisija za vrednotenje zemljišč ugotovi proizvodnjo sposobnost vseh zemljišč v komasacijskem skladu in izdela predlog za razvrstitev v vrednostne razrede.
Za ! kv. m zemljišča posameznega vrednostnega razreda se določi vrednost v cenilnih enotah zaradi zamenjave in vrednost v denarju zaradi denarne poravnave razlike v vrednosti vloženega in dobljenega zemljišča.
Udeleženci prispevajo za skupne potrebe ureditve območja, tako da se vsakemu od skupne vrednosti vloženth zemljišč odbije enak sorazmerni delež v zemlji.
9. Pri razdelitvi zemljišč bodo poleg določi! 89. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS,št. 1/79. ! 1/8! in 17/M6) in določi! 26. člena Navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS. št. 27/86) za območje za katerega je več oziroma ni interesentov, upoštevana naslednja načela:
—	prednost imajo komasacijski udeleženci, ki so kmetje kooperanti Kmetijske zadruge
—	udeleženci, ki imajo zaščiteno kmetijo, dobijo zemljišča bližja svojega doma
—	komasacijskim udeležencem, ki imajo stalno bivališče v tujini, se dodeli zemljišče zraven zemljišč tistih, katerim oddajajo zemljišča v najem.
!0. Geodetski zavod SRS kot izvajalec operativnih del se pooblasti za vodenje oziroma izvajanje določenih upravnih postopkov po Zakonu o zemljiškem katastru.
! i. Ker je veliko udeležencev, se posameznemu komasacijskemu udeležencu vroči odločba o uvedbi komasacijskega postopka v taki obliki, da izrek odločbe vsebuje le tisti del. ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeleženca.
!2. Ta odločba se objavi v uradnih objavah in sicer v celoti, razen seznama zemljišč in lastnikov iz 2. točke izreka te odločbe. Seznam zemljišč in lastnikov in njihovih začasnih zastopnikov iz 2. točke izreka te odločbe se razgrne na sedežu krajevne skupnosti Košana, Dolane, v krajevnem uradu Pivka v uradnem času. na Geodetski upravi Skupščine občine Postojna, ter v prostorih Skupščine občine Postojna.
Obrazložitev:
V skladu z SO. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 1/79, 11/S! in 17/S6) se komasacijski postopek uvede, če je zasnova komasacijskega območja opredeljena v dolgoročnem planu, meja komasacijskega območja ter materialna podlaga za izvedbo komasacije pa v dogovoru o temeljih družbenega plana, če je izdelana
idejna zasnova ureditve komasacijskega območja, ter proizvodni program.
Komasacijska dela, ki se bodo izvajala na območju k o. Volče. k o. Košana, k o. Stara Sušica in k o. Nadanje Selo. so predvidena v dolgoročnem planu občine Postojna, ki je bi! sprejet dne 26. ! 1. 19S5 v dogovoru o temeljih družbenega plana, ki je bil sprejet dne $. 6. 19S6.
Predlagatelj Kmetijska zadruga Postojna je dne 4. 4. 19S6 vloži! pri občinskem upravnem organu za kmetijstvo predlog za uvedbo komasacijskega postopka zemljišč v delu k o. Volče. k o. Košana, k o. Stara Sušica, k o. Nadanje Selo.
Predlagatelj je predloži! okvirni predračun in razdelitev stroškov med komasacijske udeležence in izdelano idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja. Celotna površina komasacijskega območja znaša 87 ha. Na območju je 336 parcel, ki so v lasti 219 komasacijskih udeležencev.
!z idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in tudi iz seznama zemljišč, ki so predmet komasacije, je razvidno, da so tu manjše parcele, povprečne površine 26 arov. Zaradi velike razdrobljenosti zemljišč in njihove neprimerne oblike, zemljišč ni mogoče intenzivno obdelovati, niti na njih dobro gospodariti. Z regulacijo potokov in z izkopom melioracijskih jarkov se je število parcel še povečalo, nastale so tudi parcele, do katerih ni dostopa z javnih poti. zato je nujno izvesti tudi komasacijski postopek.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži ali da ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani ali pri kateremkoli drugem rednem sodišču v tridesetih dneh od dneva vročitve odločbe.
Št. 320-3/86-3	Predsednik
Postojna. 4. decembra 1986	TUŠAR TOMAŽ. l.r.
Na podlagi 1. odstavka 57. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS. št. 37/85). 3 !. člena Pravilnika o načinu opravljanja veterinarsko sanitarnega pregleda živali za zakol in izdelkov živalskega izvora (Ur. list SFRJ. št. 47/78. 12/81 in 17/84) IV. poglavja Programa varstva prebivalstva pred zoonozami v obdobju 1985—1990 (Ur. list SRS. št. 40/85) ter 223. člena Statuta občine Postojna (Ur. list SRS. št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Postojna na seji dne 9. decembra 1986 sprejel
ODREDBO
O PREPREČEVANJU IN ZATIRANJU TRIHINELOZE V OBČINI POSTOJNA
1.	člen	' * il
S	to odredbo se odreja ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje kužne
bolezni trihineloze pn domačih prašičih, ter pri odstreljenih divjih prašičih in medvedih.
2.	člen
Obvezen je veterinarski pregled mesa na trihinelozo za vse prašiče, ki izvirajo iz okuženih območij ali območij z nejasno epizootiološko situacijo in to neglede ali je meso namenjeno za domačo uporabo ali javno potrošnjo.
Navedeni preglede je obvezen:
—	za vsa gostišča
—	za obrate družbene prehrane
—	za gospodinjstva.
Ce živa! izvira iz krajev z nejasno ali slabo zdravstveno situacijo.
3.	člen
Veterinarsko sanitarni pregled je obvezen tudi za meso divjih prapi-čev in medvedov, ne glede na to ali je njihovo meso namenjeno za javno potrošnjo, za porabo v lovski organizaciji, za lastno uporabo ali za krmljenje živali.
4.	člen
Veterinarsko sanitarni pregled na trihinoskopi jo opravi Veterinarski zavod 11. Bistrica. Delovna enota v Postojni. Imetnik živali oz. lovska organizacija mora dati v preiskavo iz vsake polovice prašiča, divjega prašiča ali medveda košček diafragme ali košček žrelne in medrebme
23. decembra 1986 — št. 38
URADNE OBJAVE
345
mišice. Vzorce za preiskavo imetnik sam dostavi na sedež delovne enote v Postojm. Grcgorčičea 25, vsak dciovni dan med 7. in 8. uro.
5.	č!en *
Lovske organizacije in !ovci morajo izvajati tudi nasiednjc ukrepe: sežgati oziroma zakopati vsa živalska trup!a, če je truplo na nedostopnem kraju, če je onemogočen transport zaradi izjemnih vremensih razmer in v podobnih izjemnih primerih;
—	prijaviti pogin divjadi pooblaščeni veterinarski službi. obenem pa zavarovati živalsko trupio do prihoda delavca pooblaščene veterinarske organizacije, ter preprečiti živalim dostop do trupla. Vctennar-sko-higienska služba bo v tem primeru zagotovila prevoz trupla s kraja pogina do zbiralnice;
preprečiti uporabo mesa divjih prašičev in medvedov, dokler ni z veterinarsko-sanitamim pregledom ugotovljeno, da ne vsebuje trihi-nele;
—	preprečiti uporabo poginjenih prašičev za prehrano divjadi (npr. medveda ipd ), dokler ni z veterinarsko-sanitamim pregledom ugotovljeno, da ne vsebuje trihinelc;
—	zbirališča oziroma shrambe odprtih kož divjadi morajo biti tako urejede, da do njih in vanje ne morejo priti glodalci, psi in mačke.
6.	člen
Kolikor ni z zakonskim določilom ali pogodbo drugače določeno, plača veterinarsko-sanitami pregled na trihinelozo imetnik živali.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA !NTEKESNA SKUPNOST OBČINE ILIRSKA BISTRICA
Na podlagi 579. člena Zakona o Združenem delu Ur. 1. 53/76 in 57/83, 23. člena Zakona o sistemu družbene kontrole cen Ur. 1. SFRJ 64/84, 14. člen Zakona o komunalnih dejavnostih Ur. 1. SRS 8/82 in resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 za leto 1987 ter v skladu z družbenim dogovorom o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu ! 987 ter v skladu z 18. členom statuta Samoupravne komunalne mteresne skupnosti občine Ilirska Bistrica, je skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica na seji dne 12. decembra 1986 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI CENE VODE, KANALŠČINE IN ODVOZA ODPADKOV
1.
Cene črpanja in distribucije vode se v povprečju povečajo za 50 %, in sicer:
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni medobčinski organ veterinarske inšpekcije.
8.	člen
Kršitev določil te odredbe sc kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ. št. 43/86) oziroma zakonu o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85).
9.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 322-27/86-6	PREDSEDNIK
Datum: 9. decembra 1986	IZVRŠNEGA SVETA
Livij Knafelc, inž. org. dela, 1. r.
OBČ!NA SEŽANA
nova cena vode/uP
1.	ILIRSKA BISTRICA
—	veleodjem
—	gospodinjstvo
—	ostali
2.	VISOKI KRAS (občina 11. Bistrica in Brkini)
—	veleodjem SRH
—	gospodinjstvo
—	ostali
! lOdin/m^ 75 din/m^ 135 din/m3
245 din/m^ 75 din/nF* 135 din/m^
*
3.	VISOKI KRAS (občina Sežana)
— gospodinjstvo !75din/m^
Na podlagi 290. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82), 2. člena samoupravnega sporazuma o izvajanju skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in o združevanju sredstev za njihovo financiranje v občini Sežana za obdobje 1986—1990, ovrednotenega programa splošne ljudske obrambe v občini Sežana za leto 1987, je svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na seji dne 10. decembra 1986 sprejel
SKLEP
O VIŠINI PRISPEVKA ZA FINANCIRANJE NALOG SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V OBČINI SEŽANA	*
1.
Udeleženci samoupravnega sporazuma o izvajanju skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in o združevanju sredstev za njihovo financiranje v občini Sežana za obdobje 1986—1990 bodo v letu ! 987 združevali sredstva po stopnji 0,50 % tz dohodka z vsemi obveznostmi, ki sc plačujejo iz osebnega dohodka.
2.
Ta sktep začne vetjati z dnem objave v uradnih objavah in se uporab-lja od 1. !. 1987 dalje.	*
—	ostali
4.	VODOVOD KNEŽAK
—	gospodinjstvo
—	ostali
5.	VODA	IZ5. VODA IZ HIDRANTA
285 din/tiP
75 din/m3 135 din/m^
120 din/uP
2.
Cene odvoza odpadkov se povečajo za 100% in znašajo:
—	za gospodinjstvo	6,60	din/m^
—	za ostale	24,00	din/m^
3.
Uvede se plačilo storitve čiščenja komunalne deponije odpadkov IN ZNAŠA:
—	za gospodinjstvo	3,30	din/m-
—	zaostale	12,00	din/m^
4.
Uvede se plačilo storitev za čiščenje reke Reke in znaša:
Št.: STD 77/232	Predsednik sveta za splošno ljudsko
Sežana, 10. decembra 1986 obrambo in družbeno samozaščito
IVAN VODOPIVEC, l.r.
—	za veleodjem
—	za gospodinjstvo
—	za ostale
90.00	din/m^
30.00	din/m^
90.00	din/m3
346
URADNE OBJAVE
23. decembra 1986 — št. 38
Nove cene navedene v )., 2.. 3. in 4. točki tega sk!epa začnejo veijati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Iiirska Bistrica. !2. december !9M6
Predsednik skupščine SK!S Bojan Brozina. dip!, oec., !. r.
OBALNA POŽARNA SKUPNOST KOPER
»Na podiagi 2!. č!ena samoupravnega sporazuma o temeijih piana Obu!nc samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje ! 9M6— ! 990 in na pod!agi skiepa 3. rednega zasedanja skupščine Oba!ne požarne skupnosti z dne !0. november !986. objav!ja skupščina Oba!ne požarne skupnosti Koper
UGOTOV!TVENI SKLEP
O VELJAVNOST! SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA OBALNE SAMOUPRAVNE !NTERESNE SKUPNOST! ZA VARSTVO PRED POŽAROM ZA OBDOBJE
! 986— ! 990.
!.
Ugotav!ja se. da je. da je samoupravni sporazum o temeijih piana Obainc samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje ! 986— ! 990 podpisaia večina udeleženk, in sicer Koper M2 %. !zo!a 90.3 % in Piran 7 ! %, kar pomeni, da je samoupravni sporazum pravno veijavno sprejet.
2.
Ta skiep se obiavi v Uradnih objavah Primorskih novic in prične ve-ijati z dnem objave, uporabija pa sc od !. !. !9M6 daije.
$t. H6/Ì-86
Koper. K), novembra )9M6	Predsedmk skupščine
ČEBOKLI EM)L. t.r.
Na podiagi Zakona o temeijih sistema družbenega pianiranja in o družbenem pianu Jugosiavije (Uradni iist SFRJ 6/76). Zakona o sistemu družbenega pianiranja in o družbenem pianu SR Siovenije (Uradni iist SRS !/K0). na podiagi doiočii M. čiena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni iist SRS 2/76). na podiagi iO. čiena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Obaine samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom in na podiagi skiepa 27. rednega zasedanja skupščine Obaine samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred ^požarom z dne !2. decembra !9M5, s katerin. je bii doiočen prediog samoupravnega sporazuma, skienejo uporabniki in izvajaici. organizirani v Obaino samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA OBALNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM za obdobje !9M6—Ì990
I.	UVODNE DOLOČBE
!. čien
S tem samoupravnim sporazumom uporabnik! in izvajaici (v nada-ijevanju: udeieženci) doiočajo skupne ciije. usmeritve in naioge razvoja požarnega varstva, medsebojne pravice in obveznosti ter odgovornosti za uresničevanje požarnega varstva, ki je skupnega pomena za vse prebivaice Obaie v pianskem obdobju !9M6—!990.
2.	čien
Udeieženci samoupravnega sporazuma ugotavijajo. da je Obaina SIS za varstvo pred požarom (v nadaljevanju: Obaina požarna skupnost) nosiika družbene samozaščite na področju varstva pred požarom (či. 7 Zakona o varstvu pred požarom).
3.	čien
Udeieženci tega sporazuma se dogovorijo za uskiajen razvoj požarne varnosti z ozirom na potrebe in z ozirom na materiaine možnosti uporabnikov požarnega varstva na Obaii.
Izpopoinjevanje in razvoj požarnega varstva, kjer kot izvajaici nastopajo prostovoljne in pokiicna gasiiska enota, mora zagotoviti sposobnost in pripravljenost enot. da v vsekem primeru in ob vsakem času učinkovito mtervenirajo in s tem zagotavljajo varovanje družbenega in zasebnega premoženja, predvsem pa zagotavijajo varovanje in reševanje ijudi.
4.	čien
Udeieženci s tem samoupravnim sporazumom urejajo:
—	skupne ciije. naioge in spiošne usmeritve razvoja požarnega varstva na Obaii ter načrtovanje razvoja v obdobju !9M6—!990 z navedbo naiog skupnega pomena, ki bodo uresničevane z ietnimi piani Obaine požame skupnosti v okviru spiošnih usmeritev;
—	potrebna sredstva in vire sredstev za izvedbo dogovorjenih naiog;
—	vaiorizacijo programov;
—	spremijanje irr uresničevanje samoupravnega sporazuma.
II.	SKUPNI CILJI, NALOGE IN SMERI RAZVOJA
5.	čien
Upoštevajoč razvitost požarnega varstva in tudi predvidene možnosti gospodarskega in sociainega razvoja ter vzporedno s tem predvideno dinamiko bodočih potreb za požarno varnost in za uskiaditev zmogljivosti te dejavnosti s spiošnim družbenim razvojem, so osnovne usmeritve razvoja v obdobju 19M6—1990 predvsem naslednje:
—	nadaije razvijati samoupravne odnose ter dograjevati in uveljavljati deiegatski sistem in vzporedno s tem razvijati svobodno menjavo deia;
—	razvijati preventivne dejavnosti, kateri naj bodo namenjena 'udi ustrezna sredstva. Težiti k doseganju višje ravni protipožamovar-nostne kuiture delovnih ijudi in občanov z ustreznimi prijemi in pripraviti ijudi za samozaščitno deiovanje na področju požame varnosti;
—	nadaljevati s preventivnimi pregiedi v bivainem in delovnem okoiju, kar naj postane staina oblika gasiiskih organizacij in to v hišnih svetih, krajevnih skupnostih, osnovnih šoiah ipd.;
—	razvijati vse obiike protipožarnih organizacij ziasti tam, kjer protipožarno varstvo ni dovoij razvito, s posebnim poudarkom na ustanavljanju gasiiskih društev v organizacijah združenega deia, z upoštevanjem potreb civiine zaščite;
—	razvijati pokiicno gasilsko enoto v skiadu z razvojem gospodarskih in družbenih potreb;
—	povečati števiio kadrov, katerim bo dana potrebna pozornost za učinkovitejše intervencije ter kadre usposabijati za posamezne specialnosti;
—	dati poseben poudarek na medsebojno povezanost in sodelovanje operativnih enot prostovoijnih industrijskih in poklicnih gasiiskih organizacij;
—	povečati števiio čianov gasiiskih društev s poudarkom na včia-njevanju miadine in žena in s poudarkom na ustanavijanju društev »Miadi gasiiec«;
—	smotrno in usklajeno opremiti gasiiske enote predvsem z doma izdelano opremo (posiovno pianska skupnost) in voditi skrb za nabavo ustreznih deviznih sredstev za uvoz potrebne opreme in materiaia. ki se ne izdeluje doma;
—	opremiti operativne gasiiske enote s potrebno tehnikoza različne intervencije — reševanje pri različnih nesrečah in s sredstvi za izvajanje akcij gašenja in rešev anja v primeru ev. vojne s posebnim poudarkom pri nabavi osebne zaščitne opreme:
—	dati večji poudarek in več storiti na področju propagande in osveščanju deiovnih ijudi in občanov preko sredstev javnega obveščanja;
—	doseči hitrejši in skiadnejši razvoj požarnov arnostne siužbe v občinah. krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega deia in razvijati požarnovarnostno kuituro pri vseh uporabnikih požarnega varstva.
6.	čien
Ker sodoben in hiter razvoj proizv ajainih sredstev in razvoj tehnologije narekuje za učinkovito intervencijo sočasen razvoj tehnične opremljenosti gasiiskih enot, je nujno doseči večjo pov ezanost s proiz-vajaici gasiiske opreme.
7.	čien
Učinkovitost požame aii druge intervencije je v veiiki meri odvisna od hitrosti in bo zato dan, v srednjeročnem obdobju 1986— 1990. velik poudarek na dokončni reaiizaciji UKV radijskih zvez, ki bodo povezo- . vaie pokiicno gasiisko enoto v Kopru s prostovoiinimi gasilskimi enotami na Obaii.
URADNE OBJAVE
347
23. decembra 1986 — št. 38
8.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo poskrbe!) za izobraževanje kadrov za potrebe požarnega varstva, predvsem na V. in V!, stopnji usmerjenega izobraževanja.
9.	člen
Naloga udeležencev sporazuma bo tudi skrb za izdelavo ocen požarne ogroženosti in požarnih načrtov posebno v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega de!a ter v občinah.
III.	SREDSTVA !N VIRI SREDSTEV
10.	člen
Na pod!agi ocen požarne ogroženosti in na podlagi požarnih načrtov bodo udeleženci samoupravnega sporazuma, za uspešno izvajanje s področja požarnega varstva, zagotavljati obstoj, razmestitev in razvoj gasilskih enot, ki bodo za izvajanje svojih programov koristi!a združena sredstva uporabnikov požarnega varstva.
11.	č!en
Sredstva, ki jih združujejo uporabniki, bodo usmerjena predvsem v financiranje dejavnosti poklicne gasilske enote (operativne), za financiranje dejavnosti gasilske zveze in prostovoljnih gasilskih društev, za materialno izpopolnitev in za strokovno usposabljanje gasilskih enot.
12.	člen
Za zagotavljanje obveznosti do izvajalcev požarnega varstva (člen 1!) je potrebno na območju Obale združevati v srednjeročnem obdobju 1986—1990 naslednja sredstva:
1.	za Bnanciranje dejavnosti poklicnega gasilstva na ObaE din 494.000
(operativna gasilska enota)
Od predvidenega zneska odpade za:
—	materialne stroške	din	113.600 oz.	23%
—	za osebne dohodke	din	331.000 oz.	67 %
—	za ostale sklade	din	49.400 oz.	10%
Upoštevano je, da bo poklicna gasilska enota,	vključno z gasilsko
stražo v Piranu in preventivno službo, štela 49 gasilcev in delavcev, ki bodo opravljali administrativna, strokovno-tehnična in druga dela, ki naj bi jih bilo 7.
2.	za Snanciranje dejavnosti obalne gasilske zveze din 20.600
Od predvidenega odpade na:
—	materialne stroške	din	10.900 oz.	$3%
—	osebne dohodke	din	9.300 oz.	45 %
—	sklad skupne porabe	din	400 oz.	2%
Upoštevano je, da bo v gasilski zvezi zaposlen	en delavec	v red-
nem delovnem razmerju s polnim delovnim časom.
3.	za Bnanciranje dejavnosti prostovoljnih gasilskih društev din 66.700
Od predvidenega zneska odpade na:
—	funkcionalne stroške gasilskih društev din 24.000 oz. 36%
—	nabavo osebne opreme in za redno
vzdrževanje gasilne opreme in orodja din 42.700 oz. 64 % Do konca srednjeročnega obdobja 1981 —1985 so že ustanovljena naslednja gasilska društva po kategorijah:
Kategorija
1/b-a
GD Izola CD Piran GD Koper
Kategorija
1/b-b
GD Dekani GD Hrvatini G D Gračišče GD Sečovlje
Kategorija 111-a
CD Krkavče GB Movraž Izpost. GD v Dolu
Kategorija	Kategorija
11-a______________H-b
GD Babiči	GD	Dvori
GD Črni kal	GD	Gradin
GD Dragonja G D Pobegi GD Škofije GD Nova vas
Poleg teh je predvideno ustanavljanje gasilskih sekcij v posameznih krajevnih skupnostih in gasilskih društvih, v organizacijah združenega dela z večjo požarno obremenitvijo.
4.	za financiranje dejavnosti delovne skupnosti za opravljanje administrativnih, strokovno tehničnih in drugih de!	din 31.800

Od načrtovanega zneska odpade za:
—	materialne stroške	din	3.900 oz.	12%
—	osebne dohodke	din	24.200 oz.	76%
—	sklad skupne porabe	din	3.700 oz.	12%
V delovni skupnosti bodo v planskem obdobju 1986—1990 združevali delo trije delavci, kot ob koncu srednjeročnega obdobja 1981 — 1985.
5.	za financiranje gradenj in adaptacij gasilskih domov din 81.600
V srednjeročnem obdobju 1986—1990 so predvidene naslednje gradnje gasilskih domov:
—	za gasilsko društvo Dekani	din 12.000
—	za gasilsko brigado Koper (gradnja
nadstrešnice)	din 24.000
Za adaptacije gasilskih domov v obdobju 1986 dene adaptacije domov v:
—	Piranu
—	Izoli
—	Pučah
—	Movražu
] so predvt-
din 24.000 din 7.200 din 7.200 din 7.200
6.	za financiranje nabave gasilskih vozil in skupne opreme din 31.000
(gasilne vodne armature, cevi, orodje za pridobivanje zračne pene, lestve, reševalno orodje, zaščitna sredstva za zavarovanje dihal ter proti plamenu in toploti, gasilno in pomožno orodje)
—	gasilsko vozilo za intervencije v gozdnih požarih (gasilska brigada)	din 12.000
—	sofinanciranje gasilskega vozila za ke; ,
mične intervencije (gasilska brigada), za orodno vozilo (CD Hrvatini), za kombinirano gasilsko vozilo (GD Dekani) in za kombinirano gasilsko vozilo (GD Pobegi)	din 19.000
7.	za izobraževanje kadrov s področja požarne varnosti din 5.200 Finančna sredstva za izobraževanje so v srednjeročnem planskem obdobju namenjena predvsem za:
—	usposabljanje prostovoljnih gasilcev in pripadnikov gasilskih enot CZ v
krajevnih skupnostihnaObali,	jr J' -	i/ <
—	strokovno izobraževanje poklicnih	, j/ ,
gasilcev s ciljem, da se izpopolni zasedba delovnih mest z ustreznimi kadri.
Posebna pozornost bo posvečena izobraževanju delavcev v organizacijah združenega dela, stanovalcem v bivalnem okolju ipd.
8.	financiranje funkcioniranja Obalne požarne skupnosti din 8.600
Od načrtovanega zneska odpade za:
—	materialne stroške (stroški banke,
obresti od kreditov, dnevnice in prevozni stroški ipd.)	din 6*900 oz. 80%
—	odhodki vzvezi z zasedanji skupščine
in njenih organov ter nagrade neprofesionalnih funkcionarjev	din 1.700 oz. 20%,
Finančni podatki od točke 1. do točke 8. so prikazani v 000 din
in po cenah iz leta 1985.
13.	člen
Za izvajanje nalog izvajalcev požarnega varstva na Obali so, na podlagi 12. člena tega samoupravnega sporazuma, potrebna v srednjeročnem obdobju 1986—1990 naslednja sredstva za:	% od
predv. v cel. 000 din	prih.
1.	financiranje dejavnosti poklicnega gasilstva (operativna gasilska enota)
2.	financiranje dejavnosti obalne gasilske zvezet ^
3.	financiranje dejavnosti prostovoljnih gasilskih društev na Obali
4.	financiranje dejavnosti delovne skupnosti
5.	financiranje gradenj in adaptacij gas. domov
6.	nabavo gasilskih vozil in gasilske skupne ,
opreme	! (
7.	izobraževanje kadrov
8.	financiranje funkcioniranja obalne požarne skupnosti
SKUPAJ:	dm
494.000	66,8
20.600	2,8
66.700	9,0
31.800	4,3
81.600	11.0
^ - j 4 ' r ! '	. t
3!.00p	4,2
*5.200	0,7
:	8.600	1,2
*739,300	!0t)%
348
URADNE OBJAVE
23. decembra 1986 — št 38
!4. č!en
Terminski trend predvidene porabe v načrtovanem obdobju od !eta !9H6 do !990:
v dm
		Prcdvtdena poraba		v tet ih	
Odhodki za	)986	!987	t988	!9K9	t990
— fin. operativne gasitske					
enote	9L600	93. !00	98.600	102.400	106 100
— fin. obatne gasitske zveze	1.800	4.000	4 . tOO	4.100	4.400
— fin. gasitskih društev	! 2.000	! 1.000	! 1.000	!4 100	! 4.400
— fin. detovne skupnosti	$.900	6. ! 00	6.400	6.600	6.800
— fin. gradenj in adaptaoj					
gas. domov	2!.500	2!.400	22.700	22.700	24.100
— za nabavo gasitskih vozi! tn					
opreme	t.OOO	t.OOO	! 000	t.too	t.too
— za izobraževanje kadrov	t.OOO	t.OOO	t.OOO	t.too	t.too
— za detovanje obatne po-					
žarne skupnosti	t.400	!.700	t.SOO	t.SOO	! .900
SKUPAJ:	t 37.200	142.100	! 47.600	! 51.200	! 39.200
!3. čicn
Udeteženci samoupravnega sporazuma — uporabniki požarnega varstva na območju Oba!e in zavarovatnc skupnosti, ki pos!ujejo na območju Oba!e. bodo združevati sredstva za izvajanje požarnega varstva v sktadu z oceno požarne ogroženosti in požarnimi načrti in sicer:
—	detavci v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta. v samoupravnih skupnostih ter detovni tjudje, ki detajos svojimi detov-nimi sredstvi v obrtni, kmetijski in v podobnih dejavnostih in detavci. ki detajo s sredstvi v tasti občanov, prispevek za požarno varnost po stopnji 0.3 % iz ustvarjenega dohodka od osnove bruto osebnih dohodkov;
—	zavarovatne skupnosti prispevek za požarno varnost v višini 6% tehničnih premij požarnih zavarovanj.
!6. čten
Na način iz ! 3. čtena tega samoupravnega sporazuma bodo zbrana sredstva za kritje potreb razvoja in funkcioniranja izvajatcev požarnega varstva v srednjeročnem obdobju ! 986—!990 predvidoma znašata (v 000 din):
—	prispevek detavcev v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta ter v samoupravnih skupnostih in prispevek detovnih tjudi. ki detajo
s sredstvi v tasti občanov	din 678.200
—	prispevek za požarno varstvo zavarovatnih skupnosti. ki postujejo na območju Obatc	din 6L300
SKUPAJ:	din 739.300
Od ptaniranega prispevka TOZD in drugih organizacij združenega deta in skupnosti ter obrtništva in kmetijstva odpade na:
—	območje občine tzota	din	! !3.300 oz.	!7%
—	območje občine Koper	din	427.300	oz.	63 %
—	območje občine Piran	din	!33 M)0 oz.	20%
IV.	VALORIZACIJA VREDNOST! PROGRAMOV
! 7. čten
Udeteženci samoupravnega sporazuma sogtašajo. da bodo namenska sredstva iz 12. čtena tega samoupravnega sporazuma vsako teto va-torizirati in to:
—	sredstva za materiatne stroške in amortizacijo ter obveznosti iz dohodka, sktadno z gibanjem cen.
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, sktadno z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu
—	sredstva, namenjena za investicijska vtaganja. sktadno z gibanjem cen.
Vatorizacija bo opravtjena vsako teto na podtagi stopenj rast! predvidenih z tetnimi resotucijami SR Stovenije. oz. na osnov! podatkov o dejanskih tetnih gibanjih, ki jih opravtja Zavod za stattsttko SR Stove-
Za gibanje osebnih dohodkov bodo uporabtjeni podatki, ugotovtjem za območje Obate oz. občine Koper.
V.	SPREMLJANJE IZVAJANJA SPORAZUMA
!8. čten
Udeteženci tega sporazuma bodospremtjati uresničevanje in izvajanje tega sporazuma in sprejeti vse v sporazumu dogovorjene, kakor tudi druge ukrepe, potrebne za njegovo reatizacijo preko svojih dete-gatov v okviru skupščine Obatnc požarne skupnosti in sicer najmanj enkrat tetno.
Organ za spremtjanje izvajanja tega sporazuma je skupščina Obatnc požarne skupnosti in odbor za družbenoekonomske odnose in koordinacijo.
!9. čten
Udeteženci tega sporazuma se tudi obvezujejo, da bodo statno skrbeti za ažuriranje ptanskih dokumentov na posameznih nivojih in dopolnjevati obseg aktivnosti gtede na nastale potrebe.
20. čten
Skupščina Obatne požarne skupnosti ima pri izvajanju dotočit tega sporazuma predvsem nastednjc pristojnosti:
—	sprejema ugotovitveni sktep, da je samoupravni sporazum o te-metjih ptana sprejet in ukrepa vse potrebno, da se sprejeti ptan tudi realizira.
—	sprejema tetne finančne načrte in tetne programe deta.
—	sprem tja izvajanje medsebojnih obveznosti podpisnic tega sporazuma gtede dogovorjenega obsega in dinamike razvoja požarnega varstva in zadovotjevanja potreb uporabnikov.
—	predtaga pristojnim organom sprejetje ukrepov, ki naj zagotovijo uresničitev ptana razvoja požarnega varstva.
—	na zahtevo udctežencev samoupravnega sporazuma ati po svoji presoji, začne postopek za spremembo ati dopotnitev sporazuma.
—	v statutu ati v drugih sptošnih aktih oz. s posameznimi sktepi. dotoči pristojnosti skupnim organom skupščine za izvrševanje njenih sta-tišč in sktepov v zvezi z izvajanjem tega sporazuma.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2 !. čten
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeteženk in ko ga podpišejo poobtaščeni predstavniki. Šteje se. da je sporazum podpisan s strani posameznega udeteženca. ko ta poda pismeno pristopno izjavo.
22.	čten
V primeru, da samoupravni sporazum ni sktenjen. dotoči stopnjo prispevka za požarno varnost in za izvedbo, iz samoupravnega sporazuma izhajajočega programa. Skupščina obatne skupnosti, na predtog skupščine Obatne požarne skupnosti.
Če pa je samoupravni sporazum sktenjen. dotoči Skupščina obatne skupnosti prispevne stopnje samo za tiste udetežence. ki k samoupravnemu sporazumu niso pristopiti.
23.	čten
Za avtentično raztago tega samoupravnega sporazuma je pristojna skupščina Obatnc požarne skupnosti.
24.	čten
Ta samoupravni sporazum vetja za čas od !. t. !986do3t. !2. !990.
KOPER, novembra t986