Izhafa vsako sredo. Cen«) Letno Dia 32.—, lletno Din 16.—, četrt, letno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekoml račun 10.603. pol let LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon inUrnrbaa 113. Cena inseratom: cela •tran Din 2000.—, pol stra-ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, »/a strani Din 250-, »/,, itr. Din 125-, Mali ogla. ■i vsaka beseda Din 1.20. Prvi proračun Z včerajšnjim dnevom — s 1. aprilom je stopil v veljavo in izvrševanje prvi proračun dravske banovine, ki bo veljal do 31. marca leta 1931. Potrdil ga je na predlog bana finančni minister dne 21. marca t. 1. Podati hočemo v glavnih potezah sliko prvega proračuna dravske banovine ter dodati v svrho primerjanja zadnji proračun mariborske oblasti. Proračun dravske banovine. Ta proračun izkazuje 136,062.286 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. — Predvideni so ti-le dohodki: Din Državne dotacije (založbe) 30,886.622 prebitek dohodkov bano- vinskih podjetij in ustanov 1,833.864 takse in doklade 85,680.000 razni dohodki 17,661.800 Skupaj 136,062.286 Izdatki pa se delijo sledeče! Banska uprava, cent. urad 11,904.249 kmetijski oddelek 14'33J'«iq prosvetni oddelek 8,891.418 tehnični oddelek 31,028.479 oddelek za socijalno pol. in narodno zdravje 41,357.189 oddelek za trgovino, obrt in industrijo 3,483.303 agrarne operacije //¿.uuu banovinski dolgovi 11/J00.000 razni izdatki 13,287.777 Skupaj 136,062.286 Proračuni banovlnskih podjetij in u-stanov predvidevajo 29,342.739 Din izdatkov in 31,176.603 Din dohodkov. Cisti dobiček je izkazan v proračunu ba-novinskih dohodkov. Kar se tiče dohodkov, je državna dotacija za nekaj milijonov manjša, nego je bila skupna založba in podpora države obema bivšema oblastima. Znatno pa je višja postavka taks in doklad, ki znaša 85 in pol milijona dinarjev napram 53.3 milijonom dinarjev, kolikor so znesle te postavke v obeh lanskih oblastnih proračunih. Dohodki iz trošarin na alkoholne pijače so predvideni nekoliko nižje nego so bili v obeh lanskih oblastnih proračunih, kjer so toašali 39 miliionov dinarjev, dočim je v banovinski proračun vpostavljena svota 35.8 milijonov dinarjev. Upeljana je 40odstotna doklada k vsem neposrednim državnim davkom: 1. na dohodek od zemljišč (zemljarino), 2. od zgradb (zgradarino), 3. od podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnino), 4. na rente (rentnino), 5. na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek), 6. na dohodek od nesamostalnega dela in poklica (uslužbenski davek). Donos te 40odstotne doklade k vsem neposrednim državnim davkom bo znašal 30 milijonov 800 tisoč dinarjev. Med izdatki zavzema najvišjo postavko oddelek za socialno politiko in narodno zdravje, in to radi izdatkov za bolnice in humanitarne ustanove. Na drugem mestu se nahaja tehnični oddelek, ki potrebuje velike zneske za vzdrževanje cest in potov. Na tretjem mestu se nahaja kmetijski oddelek. Proračun mariborske oblasti za L 1929. Proračun dravske banovine je nekoliko večji, nego sta bila proračuna mariborske in ljubljanske oblastne samouprave. Proračun izdatkov ljubljanske oblasti za leto 1929 je znašal 69.6 milijonov D, mariborske pa 63,881.569 D. V svrho primerjanja hočemo navesti nekaj podrobnosti poslednjega proračuna. Med izdatki v znesku 63,881.569 Din je bilo določeno med drugim Din za javna dela 9,392.453 za kmetijstvo 8,172.329 za zdravstvo i 17,148.000 za socialno skrbstvo 1,528.000 za kmetsko-nadalj. šolstvo 428.900 za šolstvo in prosveto 054.000 za obrt, trgovino, industrijo 796.000 Med dohodki mariborske oblasti so bile te postavke: državna dotacija (založba) 11,037.043 obl. imovina in obl. zavodi 25,593.528 davki, takse in doklade 24,586.000 razni dohodki _2,720.000 skupno 63,933.569 Kar se dostaje od samouprave naloženih davkov, taks in doklad, je bila u-peljana davščina na ponočni obisk gostiln, kavarn, barov in na kvartanje, podljšanje policijske ure in na plesa« prireditve; oblastna taksa na motorna vozila, na zakupnino lovišč, na električen tok, na zaposlitev inozemskih u-službencev, na lovske karte itd. Naložena je bila 100%na oblastna doklada k državni trošarini na pivo (predvidena v znesku 3 milijonov dinarjev), 100-odstotna doklada k državni trošarini na žganje,'rum in likerje (2,700.000 dinarjev), 100% doklada k državni trošarini na špirit (3,200.000 dinarjev), 50 par naklade na 1 liter vina in 30 par na 1 liter vinskega mošta (predvidena v zna sku 5,500.000 dinarjev). K neposrednim državnim davkom p» je mariborska oblast upeljala te-le doklade: 1. 50% doklada na davek obrti, trgovine in industrije (izvzeti so bili o-brtniki in obrati, ki imajo manj kot 4 kvalificiranih pomočnikov, torej v praksi vsi manjši obrtniki in trgovci po deželi, krošnjarji itd.); 2. 50% doklada k državnemu davku na rente (predvidena v znesku 230.000 dinarjev); 3. 50% doklada k državnemu davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (predvidena v znesku 1 milijona dinarjev, plačale so jo razne banke in velika industrija); 4. 50% doklada k državnemu davku za dohodek od nesamostalnega dela in poklica (glasom zakona samo onim osebam, ki imajo mesečno kot samci vsaj 4000 dinarjev dohodkov; predviden znesek 600.000 dinarjev). V NASI DRŽAVI. Novi državni proračun. Včeraj — 1. aprila — je stopil v veljavo novi državni proračun za proračunsko leto 1 april 1930 do 31. marca 1931. Novi pro- račun obsega 13 milijard 348 milijonov 13.160 dinarjev izdatkov in dohodkov, lanski proračun pa je znašal 12 milijard 464 milijonov 474.912 dinarjev. Banskl svet. »Službene Novine« v Beogradu so objavile zakon o spremembi zakona o banskih upravah % dne 7. novembra 1929, in sicer njegovega člena 26. Po tej spremembi se usta^ novijo banski sveti kot posvetovalrfl organi bana. Člane banskega sveta do- atavlja in imenuje na predlog bana notranji minister. Za vsak okraj se imenuje po eden član, razen tega še posebej za vsako mesto, ki ima od 3000 do 15.000 prebivalcev, po eden član, za me-«ta s 15.000 do 30.000 prebivalcev po 2 liana, za mesta s 30.000 do 50.000 prebivalcev po 3 člane, za vsa mesta z nad 60.000 prebivalcev po 4 člane. Banski gvet dravske banovine bo štel okoli 45 članov, in sicer 8 virilistov (predstojnikov vseh oddelkov banske uprave), 24 zastopnikov okrajev in okrog 13 zastopnikov mest in industrijskih središč. Izmed po«ledniih dobijo svoje zastopnike Ljubljana 4, Maribor 3, Celje 1, Ptuj 1, Trbovlje 1, Kranj 1, Kočevje 1, Krško 1, Jesenice 1. Kakor zgoraj omenjeno, »o banski sveti samo posvetovalni or- iani ter nimajo odločevalne pravice, akor so jo imele n. pr. oblastne ikup-fečine. V DBUGIH DRŽAVAH. Nemška vlada odstopila. Nemška KQllerjeva vlada je odstopila radi za- i^azAMMlJO Bo| brštansfra proti moiiaisictlaiilzinu. Eoj z mohamedanci v Evropi. Začetkom 10. stoletja so bili mohamedanci v Evropi ~ospodarji na otoku Sicilija (pod južno Italijo) ter v pretežnem delu Španije. Komaj in komaj se ie posrečilo muslimanom zabraniti pre tod preko Pirenejev iz Španije na Fran cosko. Iz Sicilije in Afrike so poskušali prodreti v Italijo. V 9. in 10. stoletju so plenili mohamedanci po Italiji, požiga-H, opustoševali in se polastili nekaterih delov in točk za stalno. Ugnezdili so se celo ob obali južne Francije. Še le v 10. stoletju se spremeni položaj; krščanska Evropa se loti z oboroženo silo neugnano prodirajočega ter osvajajo-čega mohamedanizma. Pred vsem je potisnilo krščanstvo muslimane za stalno na Sicilijo. Tekem 10. in začetkom 11. stoletja jim je bilo iztrgano tudi to oporišče. Na Španskem so se razmahnile krščanske pokrajine napram Mavrom že v 8. stoletju. Od druge polovice 11. stoletja že napada krščanska Španija mo-hamedanizem. Španskim kristjanom pomagajo papeži in križarji iz Francije. Leta 1238 je ostalo mohamedancem v Španiji le še kraljestvo Granada, dokler jim ni bilo tudi to odvzeto 1. 1492. Križarske vojske. Leta 637 so se polastili mohamedanci Jeruzalema, a kljub temu so še romali kristjani iz zapadnih dežel v svete kraje. Še le okrog 969 so začeli zagrizeni muslimani svetodeželske romarje tolikanj šikanirati ter mučiti, da se je rodila v kristjanih misel: osvoboditi sv. mesta, ki so bila prav za prav skupna last krščanstva. Ko se je okrepilo in u-trdilo na zapadu cerkveno življenje in politična moč, je postalo za kristjane konskega predloga o zavarovanju brezposelnosti. — Novo nemško vlado brez socijalnih demokratov je sestavil centrum aš dr. Bruning. Poljska vlada ja že dolgo v krizi Predsednik republike je poveril sestavo nove vlade bratu maršala Pilsudskega Josipu. Upati je, da bo maršal sam podpiral brata in da bo prišlo do sestave delazmožne vlade. — Kljub vsem ugod nim izgledom se setava vlade ni posrečila mlajšemu Pilsudskemu. Predsednik republike MoscickI je poveril sestavo vlade voditelju skupine vladnega bloka, poslancu polkovniku Slawe-ku. Slawek pripada najožjemu krogu Pilsudskijevih prijateljev. Londonska razorožitvena posvetovanja so ostala brezuspešna, časopisje javlja, da bosta sklenili Angleška ter Amerika poseben razorožitven dogovor, Italija ter Francija se bosta pobotali radi moči vojnih ladij v Sredozemskem morju. Sklenila bi se naj zveza držav, ki so zainteresirane že po svoji legi na Sredozemskem morju. sramota, da Je ječala sv. dežela pod vla do nevernlkov, ki so svete kraje one-čaščevali. Zapadni kristjani so čutili vedno večje hrepenenje po krajih, kjer je Zveličar živel, deloval, trpel, umrl, vstal iz groba In šel v nebesa. Iz tega neugnanega hrepenenja se Je rodilo eno najbolj Idealnih ter velikanskih dejanj krščanstva — križarske vojske. Križarstvo je bilo poklicano v Življenje od ognjišča krščanskega življenja od papeštva, od njega je bilo podpirano in okrepljeno. Skozi dobo 200 let so se pomikale krščanske čete iz zapada v sv. deželo, dva milijona kristjanov Je žrtvovalo življenje v sedmih velikih in več manjših križarskih vojnih pohodih. Cilji križarskih vojsk. V boju za osvoboditev svetih krajev je zasledovalo zapadno krščanstvo troj nI cilj: 1. Priboriti si sv.deželo in oprati sramoto, s katero so oštrafotali mohamedanci kristjane. 2. Zavarovati zapa-dne dežele pred vedno bolj prodirajoči ml muslimani, ki so že stali pred vrati Carigrada ln grozili s poplavo celi Evropi. 3. Združiti vzhodno Cerkev z zapadno, ki je poznala le enega vidnega poglavarja — rimskega papeža. IBnovice Velika sreča v noereči! V Ormožu je v noči od 23. na 24. guJSca pogorela občinska hiša, v kateri so stanovali sami nepremožnl najemniki. Med drugimi je imel v tej hiši tudi mestni delavec Kopša Franc, kateremu je zgorel ves živež in ena enoletna svinja, svoje stanovanje. Dne 16. sušca 1930 je plačal ta delavec celoletno naročnino za »Slovenskega Gospodarja«. Ker ja zgorela hiša, v kateri Je stanoval, Ja bil torej zavarovan in upravništvo »Slovenskega Gospodarja« mu je dne 31. sušca izplačalo If-rs c?j-«T?cv podpore. Ni sicer bosve kako velik znesek, vendar bode Le delci uspehi križarskih vejsk. Resnični uspeh boja krščanstva proti mohamedankmu ni bil ta, kakor je bil zaželjen. Križarji so si sv. dežčlo siccr osvojili, a jo obdržali v posesti le sto ; let. Tudi združitev grško-vzhotlne cer. kve z Rimom ni bila iskrena in le Kisika. Stalno so ostali združeni z rimsko Cerkvijo le Armenci in MaronitL Križarji so odvrnili za nekaj sto let Turke od Evrope, a slednjič so se ti le polastili njenega vzhodnega dela. Vzrok teh neuspehov križarskih vojsk so bili Grki, ki križarjev niso podpirali, da, jim po možnosti kljubovali. Pridiužila" so je k vsemu temu še needinost kristjanov v jeruzalemskem kraljestvu. Kolonistov iz zapada v novo ustanovljeno kraljevino Jeruzalem ni bilo, izvzemši nekaj trgovcev, ki so pa dobri stvari več škodovali nego koristili. Kljub vsem tem le delnim uspehom križarst-va pa so utrdile žrtve križarskih pohodov cerkveno življenje, ugled papeštva ter vzbudile zavest skupnosti krščanskih narodov. Na posvetnem polju so po živile križarske vojske trgovino ter pro met, Izpopolnile rokodelstvo ter obrtništvo z novim znanjem; znanost ter umetnost so znatno razmahnile. Križarji so se na dolgih potovanjih zelo Izobrazili, viteštvo se je pospelo na vrhunec svetovnega slovesa. Papež namerava sklicati cerkveni zbor, na katerem bodo zastopani škofje iz celega sveta. Ob tej priliki bode proglašeno Marijino vnebovzetje kot verska resnica (dogma). Vprašajta Vaš« prijateljico, povedale Vara bodo, da je terpetinovo milo Gazela edinstven pralni prašek. Poskusite ga! Skoraj smešno je poslušati, kakšna neverjetna lepotna sredstva si mnogokrat neke prijateljice priporočajo 1 Hočete li čokati, da postanete stara in nagubana, preizfcuševaje po vrsti vse to na sebi? Ko Vam ni treba drugega, kot napisati dopisnico stari solidni tvrdki Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, na se preskrbite z brezhibnimi preparati, ki v resnici pomagajo! Poizkusite ob prvi priliki Fel-lerjevo Elsa-Creme-pomado, Elsa-pornado za rast las! Cena 40 Din za dva lončka gotovo nI previsoka! Poglejte se po 8 dnevih v ogledalu — zadovoljni bodete! nesrečnemu revežu 1000 Din gotovo prav prišlo. Opozarjamo na občni zbor Županske zveze v nedeljo dne 6. aprila v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru. «Delavska politika« je vztrajna v o-brambi ruskih boljševikov in njihovega nastopanja proti krščanstvu in vob-če proti veri. Kadarkoli najde v kakšnem nemškem socialističnem listu kak šno izjavo kakega francoskega ali angleškega lista v obrambo boljševikov in proti akciji krščanske Evrope v zaščito ruskih kristjanov, jo z radostjo in zadovoljstvom zabeleži. Ob rimskega papeža, ki je voditelj krščanske Evrope v obrambi ruskih kristjanov, se obregne, kjerkoli more. da bi njegove plemenite težnje predstavila v krivi luči. Srce »Delavske politike« je torej na strani nasilnih ruskih boljševikov in proti u-fcogim, krivično in krvavo preganjanim ruskim kristjanom. »Delavska politi-Ka« si bo pridobila globoko hvaležnost ruskih marksistov, če bo v tej smeri nadaljevala. Ali bo sledila ljubezni svo jega srca ter bo svoje papirnate šotore prestavila iz Maribora v Moskvo? Nad 1809 najbolj uglednih bivših ra-dičevcev se bo za letošnjo Veliko noč poklonilo v Beogradu kralju. Vlomilci odnesli meso in zabelo. V {ari Limbuš pri Mariboru so vdrli neznani vlomilci v hišo posestnika Mihaela Lešnika na Laznici pri Limbušu, Iz podstrešja so se podali v klet, iz katere so odnesli svinjskega mesa in zabele za 5000 Din. Ravnokar omenjeni Je šesti vlom v limbuški fari in o vlomilcih ni ne sluha in ne duha! Avtcmobilna zveza; Poljčane, Konjice, Vitanje je ukinjena, ker se nI izplačala. Dvoletna hčerkica kovača Kieffero-vih tovarn v Št. Lovrencu na Pohorju Sonja je utonila dne 27. marca v kanalu, ki pelje vodo iz Radolne na Ropiče-vo žago. Nesreča se je zgodila, ker kanal ni zavarovan. Tat, Že večkrat se Je v šaleški dolini gglasil pri lastnikih trpežnih čevljev mož, ki rabi samo čevlje. Tako lani v škalski župniji, zadnji teden pa v žup-nišču v Šmartnem. Da ga ne bo več zapeljala želja po tujih čevljih, so okno, ki so se ga že pred leti uzmoviči posluževali za vlome, zazidali. 3 petrolejem so Je polila in so nato tsžgaia soproga trgovskega zastopnika Kcritnika iz Prevalj. Umrla je v slo-venigraški bolnici po petdnevnim groznem trpljenju. Grozno dejanje je bilo izvršeno v duševni zmedenosti. Sjiirtna žrtev tihotapstva. V Prek-murju ob ogrski meji je bil ustreljen tihotapec Jožef Časar, posestnik v 2e-navljah. Bil je star komaj 30 let in premožen, da mu je bilo tihotapstvo s tobakom za pipo le nekaka zabava. Na klic finančne straže nI postal, ta je rabila orožje ln krogla je zadela tihotapca smrtno. Našli so pri njem 100 zavojč kov ogrskega pipinega tobaka ln 4 tisoč dinarjev. Otrok utonil. Pod Lipo v Prekmurju je padel triletni sinček Štefana Kalič v apnenco, ki 'e bila napolnjena z vodo, ter utonil. Nesrečo so zapazili drugi otroci, ko je bil fantek že mrtev. Taka je hvaležnosti 32 let je delal mož v Krupovih tovarnah, zdaj ko je star in slep postal, so ga poslali v domovinsko občino v Jugoslavijo. Zraven je prišel račun za hiralnico v Avstriji za okroglo 7000 Din. Moža mora vzdrževati občina in javna dobrodelnost! Od U jih Je utonilo 12. Na Ohridskem jezeru se je zgodila v nedeljo dne 30. marca popoldne grozna nesreča. Na razburkanem valovju je odrekel motor na čolnu in je utonilo od 14 oseb, ki so se vozile, 12. Med temi dva konzula in naš genral ProtiČ. Sm^tro Ja ponesrečil na Marijin praznik v Kotredeškem rovu v Zagorju ob Savi rudar Franc Šikovec. Eiez skfiu jo izginil 15. junija 1929 moj sin Kari Vijačko iz Žerjave, rojen dne 10. marca 1913. Ker ga išče oče, prosimo uljudno one, ki znajo za njegovo bivališče, da to sporočijo na naslov: Ignac Vijačko iz Zgornjih Žerjave, pošta Sv. Lenart v Slov. gor. Najnovejša iznajdba — nepregledno važnega pomena. Kulturnemu svetu je dobro znan italijanski izumitelj na polju elektrotehnike Marconi. V sredo dne 26. marca se je posrečilo Marconi-ju, da je užgal iz Genove na Italijan»-kem v glavnem mestu Avstralije Sid-neyu na razstavi 8000 električnih luči. Izumitelj je pritisnil na ladiji v Genovi na gumb in zgodilo se je čudo, da so se užgale električne žarnice brez žice na razdaljo 22.500 milj. Ta najnovejši 6u-dapolni uspeh je sad 141etnega dela in razmišljanja odličnega Italijanskega katoličana Viljema Marconija. Poskuse, ki so rodili najnovejšo iznajdbo, Je pričel Marconi že leta 1916 ln tudi v Genovi v hotelu, kjer je stanoval. Aparat je bil gotov že leta 1923. S poskusom od srede dne 26. marca t. 1. se je bavil Marconi od februarja 1.1. Ob 8. uri zjutraj v sredo dne 26. marca je poklical Marconi potom svoje iznajdbe z ladije v Genovi ravnatelja avstralskega radija v Sidneyu. Ta poskus se je posrečil sijajno in govor med Genovo in Avstralijo je bil nad vse pričakovanje razločen. Govori med Italijo in Avstralijo so se nadaljevali do 11. ure dopoldne, ko je Marconi zopet pritisnil na gumb in užgal brezžičnim potom na sidnejski razstavi 3000 žarnic. Električni val is Genove v Avstralijo je napravil pot 18 tisoč km. Luči so se užgale skoraj v i-stem trenutku, ko je bil sprožen gumb. Marconijeva opisana iznajdba je nepregledne važnosti, ker z njo je ustvarjen temelj, na katerem bo pozidana stavba brezžičnega pošiljanja električnih valov po celem svetu. Velika mesta z istimi imeni. Glavno mesto Nemčije Berlin ima še 20 mest istega imena v ameriških Združenih državah. Pariš najdemo v Združenih državah 12krat, London le šestkrat. Nekaj čudnega je, da je mestno ime Berlin v Ameriki mnogo večkrat nego London, akoravno je bila Severna Ame rika kolonizirana od Angležev in je tudi angleščina običajen jezik. Rim zasledimo razven v Italiji še v Meklen-burg-Schwerinu, na Francoskem ter v Avstraliji. Ime Roma je tudi na Švedskem. Glavno mesto Nizozemske Amsterdam je v Združenih državah dvakrat, enkrat v angleški Guyanl v Juž- Po^er I Moški, ženska, stari, mledil Vam vsem j« naša znana trgovina pripravila za spomlad in za birmo: veliko izbiro moških štofov, najmočnejše hlačevine, vsakovrstnega »imskega blaga, najnovejših svilenih robcev ter najmočnejšega usnja. Vse tako poceni kot še dosedaj nobeno leto. Zato pa, predno te reči kupite, oglejte si to veliko zalogo v trgovini MIRA PENIC, Maribor, Vetrinjska ulica 9 preje pri zadrugi. Dobi se tudi vseh vrst jamčena semena, u-metna gnojila ter veliko cenejše špecerijsK.0 blago kot dosedaj. — Izmenjava se tudi bučno aema. ni Ameriki in večkrat na otokih Indijskega Oceana. Ime mesta Riga je razven v Lettlandiji 2krat v Združenih državah. Glavno mesto Sofija izsledimo še na Ruskem. Naš Beograd je še enkrat v evropski Turčiji, v švedskem Stockholmu in lkrat v Združenih dr-žavah. Glavno mesto Španije je še enkrat v Združenih državah. Kje počivajo največje premogovne za« loge? Največ premoga na celem svetu je pod debelo ledeno odejo na neizmernih pokrajinah okrog južnega tečaja. Med najnovejšimi raziskovalci južnega tečaja Byrdove ekspedicije je bil tudi rudarski strokovnjak ter znanstvenik dr. Lavrence Gould. Prehodil in preplezal je skalovje ter ledenike Fritjoi Nanzenovega pogorja na tečaju in ugo tovil, da se skriva pod ledom po celem južnem tečaju neizmerno premogovno bogastvo. Isto je potrdil pred njim tudi Anglež Scott. Sedaj nastane uprašanj8, ali se bo lotila Amerika, ki je preskrbljena 8 premogom za 2000 let v naprej, dviganja premogovnih zakladov na juž nem tečaju? Najbrž ne, ker bi bila pridobivanje ter prevoz y obljudeni svet predraga. Vendar pa živimo v dobi vseh neverjetnosti in presenečenj. Vsi pred ameriškim raziskovalcem Byrdom so raziskovali južni tečaj na pasjih saneh, ameriška ekspedicija ga je fotografirala z letala in bila potom radija v stalni zvezi s kulturnim 3vetom. Bog-znaj, kaj še bodo iznašli, da bode tudJ dvig premogovnih plasti na južnem tečaju lahkota, kar je še sedaj naravnost izključeno. Presluli grški ropar ustreljen. Nikjer na svetu ni menda toliko velikih in daleč na okrog proslulih tolovajev kakor ravno na Grškem. Te dni je padel v hudem boju z žandarji grški ropar Dza-dzas, na kojega glavo je bilo razpisanih poldrugi milijon grških drahem. Z njim sta padla zadnja člana njegove razupi-te bande: Karantonis in Dzauburas. Cela Grčija se je oddahnila, ko je zvedela za smrt tega roparja. Zadnji zločin ustreljenega je bil ta, da je ujel 70 odličnih prebivalcev mesta Trikale, da bi iztisnil od sorodnikov drago odkupnino. Razbojniško postopanje je 1»-zvalo v celi Grčiji vihar ogorčenja in konečno so se oblasti le odločile, da iztrebijo tolovajsko bando. Kljub zasledovanju žandarjev se je posrečilo ban-ditu, da je ušel. Zatekel se je s par naj-zvestejšimi v grško Macedonijo in se boril z obupom proti premoči zasledovalcev. Skrival se je po gorskih kočah nad poldrugi mesec. Še le te dni so prejeli žandarji obvestilo, da se skriva a dvema spremljevalcema v gozdu v bližini vasi Mikrofelia. Gozd so obkrožili in začeli s prodiranjem. Pred solnčnim vzhodom je bilo orožništvo pred raz-bojnikovim skrivališčem in začel se je boj na življenje in smrt. Padli so trije razbojniki, a tudi na strani orožništva so občutne izgube. Ubiti Dzadzas je bil star 56 let in je bil strah ter trepet Grčije dobrih 20 let. Govoril je poleg ma terinščine še: nemški, francoski in angleški. Med siromaki je imel pristaSe, ker jih je obdaroval z naropanim plenom. Bcj s peskom. Največja puščava na celem svetu je afriška Sahara. Ako bi bile saharske s peskom pokrite neizmerne ravnine prepletene s kanalizacijo iz morja, bi puščava v zelenju oživela in milijoni in milijoni ljudi bi i-meli na razpolago najbolj rodovitno zemljo in najugodnejše podnebje. Danes naletimo v Sahari le na takozvane oaze - zelene otoke, ki nastanejo tamkaj, kjer je kak studenec. Afriške oaze bo seve rodovitne in pravi paradiži. Danes skušajo saharske oaze zvezati med seboj z avtomobilskim prometom. Največja ovira glede modernega prometa po puščavi je drobni pesek, ki je na videz nekaj prav neznatnega, a presneto neprijetnega ter opasnega, ako se dvigne v nepreglednih oblakih in se zopet epušča na zemljo. Radi peska je gradnja avtomobilskih cest po Sahari onemogočena. Peščeni oblaki so velika nevarnost ter nadloga za oaze. Pesek je popolnoma zasul že veliko zelenih otokov. V novejšem času zajezujejo peščene meteže s sajenjem posebne travnate vrste, ki zavira kolobarjenje ka-menitjh drobcev. Oaze se zavarujejo napram peščenim viharjem z visokimi ridi. Tisoč in tisoletja že bije človek brezuspešen boj s puščavskim peskom. Danes se pojavljajo inženerji s sprejemljivimi in mogočimi načrti, po katerih bi se dalo izpeljati vodo iz Sredozemskega morja v Saharo in jo ozeleniti v nekaj desetletjih. Tihotapec s prstami na nogi. Litvan-Bki (na severu) carinski uradniki so, kakor malokateri drugi cariniki, namazani z vsemi žavbami, če gre za to, da odkrijejo tihotapsko blago. Ker dobijo 50 odstotkov vrednosti zaplenjenega tihotapskega blaga kot nagrado, jim je celo mogoče, da v nemških obmejnih mestih vzdržujejo plačane ovaduhe, ki jim naznanijo osebe, ki so nakupile ob meji in nato skušajo kupljeno blago vtihotapiti čez litvansko mejo. Kakor hitro dotični prebivalec obmejnega o-zemlja prekorači mejo, kjer seveda nima nič carini podvrženega, je cariniku navadno treba samo seči v kak žep tihotapca, da privleče več ali manj vredno tihotapsko blago na dan. Nedavno je neki kmetski sin iz litvanskega ozemlja prekoračil mejo pri Ragitnu, kjer si je kupil za svojo poroko poročne prstane. Tudi njega so ovaduhi že naznanili litvanskim carinikom in na vprašanje, če ima kaj zacariniti, je seveda odgovoril, da nič. Tudi telesna preiskava je bila brezuspešna. Pri slečenem možu niso mogli najti kupljenih prstanov. Zviti uradniki so stali pred zago-netko, katero bi pa zelo radi rešili. Zato so možu obljubili, da ga bodo z njegovimi prstani neovirano pustili naprej, če pove, kam jih je skril. Smejoč se je mladi mož sezul nogavice in na prstih na nogah se je zasvetilo 6 zlatih prstanov. Porabil je namreč to priliko, da je tudi za dva svoja tovariša kupil prstane. Litvanski cariniki pa začnejo doslej vsako telesno preiskavo pri prstih na nogah! Bionizovo uhd. Ta naslov se je oprijel v starih časih v skalo usekane ječe v mestu Sirakuza na italijanskem otoku Sicilija. Ječa je bila tako naprav- ljena, da je bilo slišati v gotovi oddaljenosti še tako rahlo šepetajoče razgovore jetnikov. Sedaj se je raznesla iz Londona v svet vest, da so odkrili pred kratkem v gradu Hastings enako Čudo, kakor je bila sirakuška ječa. Angleška ječa je 15 čevljev pod zemljo in tudi usekana v skalo. Jetniki, ki so svoj čas ječali skupaj v tej dolbini v neprodirni temi, bo bili uverjeni, da ne sliši nikdo njihovih medsebojnih pogovorov in da si lahko popolnoma zaupajo med seboj. Kakih 20 m proč od ječe je bil v skalo izdolben prostor za paznika, ki je slišal vsako še tako tiho izgovorjeno besedo s povečano ja-kostjo. V poslušalnici je še danes slišati tikanje žepne ure iz ječe. To prikazen si razlagajo na ta način, da pelje skozi te skale v Hastingsu železnorud-na žila, ki upliva kakor zvočnik. Celi svet danes piše ter gleda v Indijca Ghandija, ki hoče svojo domovino osvoboditi in jo iztrgati Angležem brez orožja. Kdo in kaj je Ghandi, o tem so poučeni naši cenj. čitatelji iz tozadevne raz prave v lanskem letu. Tokrat hočemo opisati le Ghandijev najnovejši načrt, ki je presneto opasen tudi za sicer nekako vsemogočne Angleže. Ghandi je začel z 80 najzvestejšimi učenci peš pohod iz svojega bivališča v Achmadabadu. Končati hoče pot v zalivu indijskega mesta Bombay. Med potjo so se pridružile buditelju Indije nepregledne množice, ki poslušajo njegove nauke o svobodi ter samostojnosti. Kakor že omenjeno, je cilj Ghandijeve-ga romanja morski zaliv pri Bombayu, kjer se hoče lotiti s svojimi na lastno roko pridobivanja soli iz morske vode, ker je sol v Indiji angleški monopol. Ghandijev tokratni načrt je: Angleže brez nasilja izriniti iz Indije in sicer tako-le: On pridiguje: »Živimo tako, kakor bi Angležev pri nas sploh ne bilo! Obna-šajmo se tako, kakor da bi ne bilo nad nami indo-angleške vlade. Ne kupuj-mo nič od Angležev, ne plačujmo davkov in ne ozirajmo se na nobeno odredbo od strani oblasti. Ghandijevih besed so se oklenili že milijoni mož ter žen, ki so začeli sami presti bombaževino, jo tkati ter izdelovati platno popolnoma samostojno od Angležev. Na vseh poljih hoče uvesti prerok domačo obrt, ki bi naj bila neodvisna od angleških tvornic. Na tokratnem romanju poziva budi-telj rojake na štrajk glede plačevanja Letalo — pomočnik pri ribolovu. Nemški ribiči v Severnem morju so so poslužili letos pri lovu na polenovke letala. Ribič Mess pripoveduje sledeče: Dne 14. januarja t. 1. so bili pripravljeni ribiški parniki, da se lotijo polenovk na že znanih mestih Severnega morja. Zgodaj zjutraj je odfrčalo na izvid za ribami vodno letalo. Neverjetno, a resnično, da je videti z letala iz višine 400 do 500 m prav na dno Severnega morja. Jasno je razločiti polenovke, ki se porivajo pod vodo po več kilometrov na dolgo in nekaj 100 metrov na široko. Na ta način nam je javilo letalo po radiju, kam ravno je treba slediti ladjam in čolnom, da bo lov obilen. Aeroplan nam je omogočil, da je bil letošnji lov siguren in vsikdar prav obilen. * davkov. Ker je ena najbolj potrebnih življenskih potrebščin sol angleški monopol, bode dal Ghandi lastnoročno vzgled, kako treba to monopoliziranje onemogočiti. Ali ga ne bodo Angleži pri tem početju ovirali s silo? In kaj potem? Na ta vprašanja je on sam odgovoril: »Sam ne vem, kaj bo v nasilnem slučaju. Jaz nisem v položaju vojskovodje, ki postopa po natančno izdelanem načrtu.« Ghandi ni politik. Iz njegovih naukov, ki so prepleteni z narodnimi, so-cijalnimi ter verskimi resnicami, ni mogoče ustvariti kakega politično strankarskega programa. Pač pa se je priključila Ghandiju na tokratnem pohodu mogočna indijska stranka »Swaraj«. Swaraj ima v programu: neodvisnost Indije v smislu angleških dominijonov kakor so: Kanada. Južna Afrika, Avstralija ter Nova Zelandija. Ghandi bi se zadovoljil z manj nego zahteva omenjena stranka. Proti Ghandijevemu gibanju je poslala angleška Macdonaldova vlada indijskega podkralja lorda Irwina. Prispel je v Indijo s spravnim progrpmom, ki naj bi končal mirno brez nasilja ter prelivanja krvi. Kljub spravljivosti pa je že pustil podkralj zapreti nekatere Ghandijeve najbolj zveste, ki so bili po sebno delavni ter neustrašeni. * Oloh nesnage. Otok, ki zasluži po vsej pravici zgo-rajni naziv, se imenuje Kolgujev in leži v Barent morju — visoko na severu. Na otoku prebiva 29 samojedskih družin — v celem 230 oseb. Edina naselbl- gflBBBBSBBBBBflBBBBBBaBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBE:saS| | MOJ TOVARIŠ Nore' | FieUfvenift m mladeniče, s posebnim iiauhom za rej&he. Obseg 235 strani. Cena IS Din z rdečo obrezo In 29 Din, z zlato obrezo. Fo pošti 2 Din več. Dobi se v TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU, —Koroška cesta 5 in v podružnici Aleksandrova cesta 6. ~—— •1 ■ • - *!«K®«&SBnS0a®HHn3E3B£3&8;23BaBBSS3HBESESnBBil«BSHM J Mifelf ¡Hilfe m pohotio. ÍARQOV J3epši ¿zobje, Zdravi scobje, ^buhieča usta! 267 na velikega otoka ja »a južni obali in tvori oporišče sovjetske trgovine proti severu. Zelo težavno je pristati na otoku. Ob obali so peščeni prostori tako na gosto, da se mora najmanjši čoln ustaviti tri milje od trdne zemlje. Vsak mora tri milje čofotati peš po vodi. Človeška noga se pogreza globoko in ko stopiš na otok, pa je velika ovira ilovica. Človeška naselbina se imenuje Bug-rino in obstoji iz najbolj revnih kočur in vendar ima zastopnik sovjetskega trgovskega podjetja v svoji kolibi celo radijo. Radijo postaja na Kolgujev oto-■> ku je ena najbolj severnih, ki veže severno divjino s kulturnim svetom. — Čudno je, da ima ta tolikanj revna naselbina cerkev, katero uporabljajo obenem tudi kot skladišče za kože. V hramu božjem je altar, križ, svete posode in na steni visijo mašna oblačila. Ni pravega duhovnika, ampak opravlja službo božjo samojedski trgovec. Trgovski svečenik obiskuje grobe samo-jedov, ki so raztrošeni po okolici. Za opravljanje službe božje in obredov prejema od otočanov na tihem darove v jedi in pijači. Še bolj čuden utis nego to svetišče napravi na tujca otoška bolnica, ki je oddaljena od bivališča 1 km. Ima visoka okna, dve velikanski sobi in eno strežnico. Značilno je to, da ni v bolnici nobenega bolnika. Samojed se boji zdravniške pomoči in sploh nikdar ni bolan. Kako snažna je sovjetska bolnica, priča dejstvo, da se sprehaja noč in dan po njenih stenah nešteto stenic. V bolnici se shajajo Samojedi s tujci, kjer jim strežejo neprestano s čajem. Samojedi popijejo neverjetne količine čaja in zraven se pa še krepčajo z vodko (žganjem). Tujec, ki se ni prikazal na otoku z žganimi darovi (vodko), ne velja nič. Zgovoren in zaupljiv postane Samojed le pri vodki. Potopisec otoka Kolgujev pripoveduje, da je napravil s tovariši tudi izlet v notranjost pokrajine, ki jo imenujejo: »Tundra«. Za pot so se morali obleči po samojedsko v kožuhe iz kož severnega jelena. Treba pripomniti, da se Samojed nikdar v življenju ne umije in mu je tudi obleka polna uši. Kožuh severnega jelena ima lastnost, da očisti človeško telo potu in razne druge nesnage. Izletniki so se peljali na nerodni u-pregi, v katero je bilo upreženih 5--6 jelenov. Jelei* brzijo z neverjetno hitrostjo. Neprijetno pri vožnji je to, da frči od živali dlaka tako na gosto, da začne žegetati nenavajenega po celem telesu, obrazu in najbolj po nosnicah, da človeku kar sapo jemlje. Po čem se ravnajo samojedski vozniki pri vožnjah po puščobni Tundri, potopisec ni mogel dognati, Dasiravno ni kilometerskih znamenj in se vozniku nikdar ni sanjalo o kaki url, zna natančno, koliko kilometrov je prehitel. Po celodnevni vožnji je zagledala ekspedicija v daljavi kočuro. Ko so prestopili prag kolibe, so zagledali v notranjščini nepopisno nesnago. Hišni gospodar jih je sprejel z besedami: »Povsod je nesnažno, sedite kar na kup smeti!« Tujci niso mogli vzdržati v kolibi, ampak so si postavili zunaj šotor, ka- terega so pripeljali seboj. V noči je postalo pod šotorom neznosno mrzlo. Sko zi vse špranje je brila ledeno mrzla bur ja. Ko se je polegel veter, je objela ravan tišina, da ne slišiš nič drugega nego utripanje lastnega srca. Drugo jutro so bili vsi povabljeni v kočo. Dve ženski sta pripravljali kosilo. Roke kuharic sabile umazane, da se je vse kar treslo pri pogledu na nesnago. Ena od žensk je pljunila v skodelico in jo na ta način osnažila za poto-pisca. Gospodar je nalil čaja. Povabljeni se ni smel odreči ponujenemu, ker to bi bila smrtna žalitev. Siromaki so zaprli oči in pili! Mnogo več premagovanja nego za pozdrav s čajem je bilo treba za z mesom opremljeni obed. Ko so oglodali kosti, so jih pometali v kotel in ženske so skuhale iz tega juho. Ko je bilo nezabno ogabno in nesnažno pripravljeno kosilo pri kraju, so tujci kar planili na sani in odbrzeli iz koču-re, da so izbruhali povžite samojedske darove. Popisano je en vzgled, kako se brigajo ruski sovjeti za snago in napredek kulture. * Katp iar®¥HiM. Že iz sv. pisma je znano, kako je vrgel Aron pred egipčanskega faraona palico, ki se je spremenila v kačo. Isto so storili tudi faraonovi čarovniki s pomočjo zarotovanja. Že iz tega poročili stare zaveze je razvidno, kako se je tru dil človek v najstarejših časih, da bi u-krotil življensko nad vse nevarno kačo in jo uporabljal v čarovniške svrhe ter namene. Kačje čarovništvo je še danes v polnem cvetju na vzhodu po Indiji ter vseh delih Afrike. Kačji čarovnik se loti najbolj strupenih kač s pogledom ter s piskanjem na bambusovo piščal. — Znanstveno dognano je, da obstoja med kačo in zarotovalcem nekaka pogodba, katero lahko beležimo v besedah: Jaz (kača) ti sledim, dokler je tvoja (človeška) volja močnejša od moje. V Indiji n. pr. se podajo kačji zaroto-valci že precej v zgodnji mladosti v džunglo, koder se podi najstrupenejša kačja golazen. Ko je naletel na kačo naočarko, se srečata človek in pošast najnrei z očmi. Ako ima človeško oko na kačjega toliko moč, da lahko vrže krotilec kači nemoteno krog vratu lesene vilice, potem si je osvojil golazen za vedno. V nasprotnem slučaju je zapisan smrti po kačjem strupu. Na vzhodu obstoja stan kačjih čarovnikov, ki se podeduje od očeta na sina. V Se,verni Afriki je znana posebna verska ločina (sekta) -kačjih zarotoval-cev, ki se imenujejo »Aissanas«, so mo-hamedanci in se ukvarja bogzna koliko rodbin s kačjim čarovništvom. Ti ljudje uživajo pri Arabcih zelo velik ugled ter spoštovanje. Očividec pripoveduje, da je videl na lastne oči, kako je stisnil v mestu Tu-nis bogat ter ugleden Arabec kačjemu čarovniku v roko nakaznico na visoko svoto z željo, da mu pokliče s pomočjo kače nad njegovega štiriletnega sinčka blagoslov. Drugi mlad afriški Aissanas se je podal pred leti s kačami na razstavo v Fi-ladelfijo v Ameriki. Lahkoverne Ame-rikance je tako premotil, da se je pre« levil iz kačjega čarovnika v razlagalca sanj in je danes težak milijonar. Pogovor v vlaku. Jože: »Skoraj bi bil za< mudil vlak. Imel sem nekatere stvari za nakupiti, ker se pa vse ne dobi na enem mestu, sem letal od trgovine do trgovine, še en če'.rt vina nisem utegnil popiti.« — Jaka: »Viiiš, Joža, tako se godi tistemu, ki časopisov nt bere I Če bi te malo včasih pogledal v »SIot« Gospodarja«, pa bi našel, kaj noter stoji, da se pri Klanjšeku v Mariboru dobi vse kar rabiš. Midva z ženo sva šla od Vlaka naravnost tja, pa sva v tem kratkem času nabrala to vs» kar vidiš. To-le sva kupila otrokom oblek«, ker gredo k birmi, pa tudi za naju, ker greva za botra. Tam-le imava bcrks-usnje in podplate za celo družino. Potem sladkor, kavo ia tako drobnarijo je ona nabrala tam, jaz sem pa vzel nekaj deteljnega, travnega in pesnega semena. To vse sva dobila v eni trgovini. Pa tudi to-le železje in posodo sva dobila v isti hiši kar tam na oglu. Ker so nama nekaj ceneje računili, sva si prihranila na denarju in času, da sva si še pred odhodom vlaka mogla privoščiti eno malo južnico. Kadar greš, Joža, v Maribor, pojdi tudi ti tja, ne bode ti potreba toliko si pete brusiti po mestu, dobil boš tam vse kar boš rabil, pa boš zadovoljen z blagom kakor tudi s ceno.« — Joža: »Kako si rekel, kje je tista trgovina?« — Jaka: »No, na Glavnem trgu v Mariboru, napis pa je: Ivlanjšek Franjo.« PrlP^rOČil §€ r"infakturna trgovin» M. E. S E P E C 4R8 Marij) or, Grajski irg. štev. 2 1 jy WSVOWSSTVO Eospofiorsltfi ©Mcsüla Kolje za vinccrado In za sadno dravje, kakor mske rrste rezan les prodaja aH zamenja *a «nci se vabijo k obilni udeležbi! Precepljenja sadnih drevesc se praktično razkazuje v nedeljo dne 6. aprila ob 8. uri dopoldne v Kamnici pri Mariboru. — Istega dne »opoldne ob treh pa v Rušah pri Mariboru. Ža slučaj slabega yremena naslednjo nedeljo. Kapela pri Slatlna-Kadenclh. V zdraviliških irostorlh v Radencih se vrši, kakor znano, od f. januarja naprej te drugi gospodinjski te-laj. Na cvetno nedeljo dne 13. aprila, ko bo »klep tega tečaja, bo v zdraviliški reetavru-fijski dvorani pri gospodu Maršeku razstava rtujočo kmetijsko-gospodinjske šole, katero lahko vsakdo ogleda. Vso občinstvo, poseb-pa le žeae in dekleta, se opozarjajo, da si veleianimivo prireditev ogledajo, da se na stne »Ci prepričajo, koliko lepega in korist-ega M da doseči v tako kratkem času v km?-Ijsko-fospodinjskih tečajih. It luiž pri Velenju. Dne 16. marca je bil rt&nomi občni zbor podružnice Sadjarskega vrtnarskega društva. Gospod Miloš Levstik Celja je v poljudnih in praktičnih izvaja fcjih obrazložil veliki gospodarski pomen sed- J&rstva ter njega vzgojni vpliv na mladino, »riglalenih je 27 članov, izmed katerih se je fevolil sledeči odbor: Predsednik Gradišnik Karol, podpredsednik Strahovnik Franc, tajnik Weiss Matej, blagajnik Lešnik Avguštin, odborniki Bratkovič Anton, Ograjenšek Bernard, R6dnak Franc in Rednak Alojzij. Odbor Je na svoji prvi seji sklenil, prirejati mesečne sestanke in prvi sestanek določil na nedeljo d ie 6. aprila po službi božji v prostorih Prosvetnega društva. Vsi napredni sadjarji in um ne vrlnarice, zlasti ukaželjna mladina, iskre nn povabljena!. Sejem pri Sv. Jurija v Slov. goricah, V torek dne 22. aprila se bo vrSil pri Sv. Juriju v Slov. gor. velik živinski in kramarski sejem. Kupci in prodajalci so uljudno Rabljeni! Opozarjamo živi-notrgovce, cla je na robu sejmišča novo postavljena občinska moatovna tehtnica. — Županstvo občine sv. Jurij ▼ Slovenskih goricah. Sv. Križ na Slatini. Kmetska zveza je prire-di'a dozdaj tri dobro uspele vaške gospodarske sestanke. Dne 23. marca se je pri gospodu Anderliču v Platu zbralo 30 moških ln 10 žen-pi ih poslušalcev, dne 25. marca pa v Cerovcu pri g. Conču 20 mož ln 10 žen. Sestanki trajajo od pol Štirih do noči. Vsi poslušajo vneto polju dno in mestoma šegavo razjasnjevanje gosp. ekonoma Novaka. Živahno posegajo vmes in z raznimi vprašanji kažejo, kako hrepene po gospodarski izobrazbi. Da je gospod predavatelj dober govornik in izvrsten strokovnjak, pričajo zmiraj številnejši obiski in dejstvo, da vztrajajo kmetje po več ur na sestanku. V mraku se veseli razidejo z željo, da bi priipl gospod ekonom Novak še na tak posvet v rv'1-bovo sredino. Gornja Ponikva. Živimo v težkih časih, ko tu v Savinjski dolini preživlja kmet težko gospodarsko krizo. Navajeni na visoko ceno hme lja, nismo bili pripravljeni na udarec, ki nas je zadel letos radi takšnega padca iste. Da se v poznejših časih kolikor toliko zavarujemo proti takim udarcem in da bodo imeli sedanji in poznejši gospodarji vsaj za prvo silo pomoč, se je ustanovila v našem kraju podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki naj dvigne sadjarstvo in tudi vrtnarstvo naiega kraja. Kajti kraj je pri nas kakor vse k»že, zelo prikladen za sadjarstvo (uspevajo zelo dobro najboljše sorte), je pa lalibog zelo zanemarjeno. Omenjeno društvo pridno deluje, priredilo je že precepi j evalni tečaj ter celo vrsto predavanj; omenim naj samo predavanji gg. strokovnega učitelja Vardjana ln Hrastnika ic 8t. Ilja. Društvo ]a napravilo na šolskem vrtu toplo gredo, kjer bo vzgojilo za svoje člane razne sadike, katere si je moralo d03edaj za drag denar kupovati drugod. Ponkovljane vabimo, naj pridno pristopajo k društvu ter jim razodenemo skrivnost, da priredi društvo v lepem mesecu maju tombolo, za katero so obljubljeni lepi dobitki. Kakšne? Vam povemo drugič. Laško. V torek dne IS. marca se je vršilo tukaj za občine Marija Gradec, Sv. Krištof in Laško licencovanje bikov. Najboljše so bil! o-cenjeni biki sledečih gospodarjev: Antona Ter-šek Iz Harja, Martina Knez iz Sevc in Antona Goter iz Doblatine. Licencovanje je vodil inž. Oblak lz Celja. LaSko. V soboto dne 14. marca so se vršile pri sreskem načelstvu v Laškem volitve načelnika za sreski kmetijski odbor in dveh delegatov v banovinski kmetijski odbor. Izvoljeni so naslednji: za načelnika g. Alojzij Smld, veleposestnik lz Jurkloštra, ln Jakob Draks-ler, župan iz Dola pri Hrastniku, za namestnika pa Janez Goberšek, posestnik i« Globokega pri Rimskih toplicah. * Žita® trgovino. Stalno padanje cen žitu in drugim kmetskim pridelkom sili razne države k ukrepom, ki imajo namen omiliti rastočo krizo kmetijstva ter hkrati o skrbeti kolikor mogoče ugodno vse slo je prebivalstva s potrebnimi živili. Oglejmo se malo po svetu, da vidimo, kakšne korake so razne države storile v to svrho. Norveška je upeljala neko vrsto državnega žitnega monopola, ker je vlada vzela v svoje roke oskrbo prebival stva z živili, osobito z žitom. V Italiji spada uravnava žitnega uvoza, določitev žitnih cen, odredbe o uporabi žita v področje vlade. V Švici je tako urejeno, da zvezna vlada prevzame od do mačih poljedelcev pridelano žito za gotove cene, od zunaj upeljano žito pa se izroči svobodni trgovini. Poljska država je svoji vladi poverila veliko oblast nad žitno trgovino. Poljedelske zadru ge so ne samo pod kontrolo, marveč pod oblastjo vlade. Vladi na Poljskem so na razpolago razna sredstva, s katerimi popolnoma obvladuje žitni trg; takšna sredstva so n. pr. carinska tarifa, uvozne in izvozne carine, ki jih vlada urejuje po svoji uvidevnosti, premije za izvoz žita, nabiranje žitnih rezerv itd. To je torej politizacija žitne trgovino. K takšnim ukrepom so tudi prisilje ne države, ki pridelajo veliko žita ns spp^o "a lastno potrebo, marveč za iz-Tako morajo tudi Zediniene dr- •v c-everne Amerike posegati no po- litičnih sredstvih, da pripomorejo poljedelcem do večje možnosti prodaje in do višjih cen. V to svrho je v Zedinje-nih državah bil ustanovljen poseben svet farmerjev (poljedelcev), ki le podrejen ne kongresu (parlamentu), marveč naravnost predsedniku države. Namen tega sveta, ki )e opremljen z veliko avtoriteto (oblastjo) in z velikimi sredstvi, je pospeševati prodajo kmetijskih pridelkov, zlasti pšenice in koruze. S «ličnimi sredstvi skuša tudi Kanada (ameriška država severno od Zedinjenih držav) podpreti in povečati prodajo žita, osobito pšenice. V Avstraliji se trudi vlada upeljati nekako obvezno organizacijo za trgovino z žitaricami. Tako bo kmalu samo Argenti-nija ostala na stališču zgolj zasebne trgovine z žitom brez urejajočih in po-spešujočih ukrepov države. V drugih državah, kjer ni sicer monopolističnih uredb za trgovino s kmetijskimi pridelki, posebno z žitom, pa so gotovi predpisi za mline. Takšne mletvene predpise ima Španija, nadalje Anglija, kjer se namerava tistemu žitu, ki Izhaja z ozemlja britanske svetovne države, dati prednost pred žitom, ki se uvaža od drugod. V Franciji je predpis, da se sme v francoskih mlinih izdelati moka samo pod pogojem, da je 97% žita bilo francoskega izvora. Slični predpisi obstojajo tudi v Nemčiji, kjer so še tudi posebna določila za izvoz ječmena In za trgovino z rž;o. Kar se tiče naše države, obstoji poseben zavod za pospeševanje zunanje Trgovine. Poleg tega zavoda se je pretekli teden v Beogradu ustanovilo posebno društvo za Izvoz kmetskih pridelkov. V to svrho se je 10. in 11. ni r-ca vršilo v Beogradu posvetovanje izvoznikov kmetskih pridelkov in zastopnikov zadružništva. Šlo je za tri, da se ustanovi posebna organizacija, ki ima namen, da našim poljedelskim produktom, katerim cene vedno bo i j padajo, omogočuje možnost prodaje pod ugodnejšimi pogoji. Novoustanovljeno društvo ima dvojno nalogo: 1. razvijati notranjo trgovino v zvezi s propagando za naše pridelke, 2. vplivati na inozemstvo ter v njem vse potrebno pripraviti za to, da se naši pridelki tam kupujejo. Da doseže svoj cilj, se bo društvo ba-vilo z vsem, kar je potrebno za pospeševanje kmetijstva ter bo podpiralo ob-lastva pri izvrševanju zakona o*pospe-ševanju kmetijstva. Vršilo bo tudi propagando (razširjalo misel in zahtevo), da bodo naši kmetijski pridelki dobri, popolni ln tako sposobni za konkurpn-co na svetovnem trgu. Društvo se ne bo bavilo z razprodajo na lastni račun, marveč bo prodajalo na komisijski podlagi, to Je, na račun In kot pooblaščenec drugih. Omogočevalo bo prodajo kmetijskih pridelkov: koruzs in ostalih žitaric, vina, sadja itd. Njegov sedež bo v Beogradu. Kapital bo dala na razpolago država, deloma pa bodo prispevali tudi izvozniki in zveze poljedelskih zadrug. * 7i Dlj?Sto kuhinjo v Mariboru Je daroval I.ovro Vivkovnik, po domače Visočnik, ▼ Pod-srorju pri Slovenierradcu 20 Din. €C1I£ lil S€3mSk& PO5* Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 29. marca so pripeljali špeharji na 5i vo »eh 135 zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 16—17, špeh 19—20. Na trgu je bilo 31 voz i 113 vrečami krompirja po 0.70—1.50, 2 voza čebule po 2.50—3, 19 vreč zelja po 1—5. Sena j« bilo 18 vos po 65—85, 6 voz otave 85—90, 8 voz slame po 60—70. Pšenica 2.50, rž 2, ječmen 2, ovea 1.25—1.50, koruza 1.75—2, ajda 2, ajdovo pšeno po 5, proso 2.50, fiiol 2.50—S. Kokoš 30—50, piščanci 45-SO, gos 80—110, puran 75—150, domači zajec 5—40. Česen 14—16, kislo zelje 4, repa 2, Jabolka 3.50—12, suhe ilive 10—12. Mleko 2.50—3, smetana 12—14, surovo maslo 40—48, jajca 0.75—1, med 14—20. Elsrifcorsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 16 konjev, 15 bikov, 145 volovj 249 krav in 11 telet, skupaj 436 komadov. Povprečne cene ea različne živalske vrste na sejmu dne 24. marca 1930 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 9 do 9.50 Din, poldebeli voli od 8.50 do 9 Din, plemenski voli od 6.50 do 7.50 D, biki za klanje od 7.50 do 8.50 Din, klavne krave debele od 750 do 8.25 Din, plemenske krave od 6.50 do 7 Din, krave za klobasarje od 4.25 do 5 Din, molzne krave od 8 do 9 Din, breje krave od 8 do 9 Din, mlada živina od 7 do 9 50 Din, teleta od 12 do 13 Din. Prodanih je bilo 236 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 11 komadov. Krrifcorsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 28. marca je bilo pripeljanih 261 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 120 do 220 Din, -7—9 tednov 250 do 300 Din, 3—4 mesece 400 do 450 D, 5—7 mesecev 500 do 550 Din, 8—10 mesecev od 650 do 950 Din, 1 leto 1100 do 2000 Din, 1 kg žive teže 10 do 13 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 17 Din. Prodanih je bilo 164 svinj. Kssjsa cene v Mariboru. Volovsko meso od 16 do 20 Din, meso od bikov, krav in telic od 10 do 14 Din, telečje meso od 16 do 25 Din, svinjsko meso sveže od 15 do 28 Din. Pri hemorodalsi bolezni, zagatenju natrga-nih črevah, abscesih, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice, prinaša uporaba naravne »Frani Joseiove« gresčicc vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čase »Franz Joseiove« vode. »Franz Jose-lova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. 359 iisfiica crasaiš&a. Šmartno pri Velenju: Dopis za širje občinstvo, ki ni o stvari podučeno, nerazumljiv; odnosno v nekaterih delih za objavo prekoč-ljiv. — Puščava: Nam je še danes žal, ker smo objavili dopis o dekletih. Nikakor ne gre. da bi se zamerjali gostilničarjem! Nove hnllge. »O krščanski vzgoji mladine.« Pod tem naslovom Je Izšla v slovenskem prevodu okrožnica Sv. očeta Plja XI. z dne 31. decembra 1929. Papeževa okrožnica Je vzbudila pozornost ne samo pri krščanskih vernikih, ki 8 slnovsko vdanostjo sprejemajo vzgojna načela in navodila vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, marveč tudi pri tistih, ki bi najrajše šolo popolnoma odtrgali od cerkve in njenega vpliva. Ker je šolsko vprašanje eno najbolj perečih, priporočamo papeževo okrožnico vsem, da jo ne samo nakratko prečitajo, marveč temeljito proučijo. Slovenski prevod je izšel v zalogi prodajalne KTD (poprej Ničman) v Ljubljani. Stane 4 Din, po pošti 5 Din. Dobiva se tudi v prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. DMiSTm Krščanska ženska zveza v Mariboru ima v nedeljo dne 6. aprila ob 6. uri v stolni in mestni župni cerkvi velikonočno pobožnost s skupnim svetim opravilom, katero bo opravil prevzv. škof dr. Andrej Karlin. Uljudno se vabijo vse članice kakor tudi podporni člani, da se te pobožnosti udeležijo v čim večjem številu ter tako zadostijo svoji velikonočni dolžnosti. — Odbor. Hoče. Gledališko predstavo »Črnošolec«, ki jo je uprizorilo tukajšnje Katoliško bralno društvo preteklo nedeljo v svoji društveni dvorani, jo ponovilo omenjeno društvo v nedeljo dne 3Q. marca popoldne po večernicah v Šentjanžu na Dravskem polju v tamošnji dvorani Katoliškega prosvetnega društva. Vnrberg. Dne 25. marca je priredila Marijina dekliška družba prav lep dan za naše mamice. vedno uporabljate, isto je potrebno, da ;e istacajboljše kakovosti. S« danes zahtevajte od Tf39V3keg3iiQnig Stamocki, Celje, ilustrrani cenik ■ ve£ tisoč slikami, katerega dobite popoleo mi zastonj. | L^triinlk Dla IS, 42. 84, brivci »parat! Din 19, 21 ! 31 M, bri< vzgojitelja, da: »družina in šola sestrici st« dve, ena brez druge biti ne sme«, ter vi^rvai navzoče k složnemu sodelovanju p: >ji domače mladine. Ko so šolarji prav < :,x > l-peli tri pesmice, so nastopili pevci in pevK3 iz bralnega društva in zapeli dve pesmi v slovenski materi, nato pa je sledila Krevhov» igra: »Pod božjim varstvom«. Gledalci so tekom igre prepričali, kako je človek, ki zapusti svojo mater in gre v tujino, nesrečen, a vendar zopet srečen, če ohrani spomin na nj« in ljubezen do Marije, ki jo predstavlja sv»-tinjica, od matere otroku, v svet odhajajočemu, darovana! Od vseh igralk so se najbolj DR. O. ILAUNIG: 15 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. To teh besedah se dvigne cesar ter stopi proti vratom, a še enkrat se obrne ter reče skoraj oznevoljen: . »Mi hočemo, da vlada pravica in milost t Naši državi. Kdor misli, da se kuje zarota zoper Nas, naj to dokaže in tedaj hočemo rabiti meč pravice, ki ga je Nam dal Gospod kot strogi In vedno pravični sodnik. Na same govorice, to še enkrat ponavljam, pa se nobenemu ne sme skriviti las.« Knez Vaclav Lobkovic je mislil drugače, nego Je mislil njegov visoki gospodar. Poročila, ki jih je dobival iz Carigrada, so zahtevala največjo pozornost. Molče je stopal za svojim gospodom, o katerem je vedel, da ni zaupal svoji lastni moči ter se je vedno bal odgovornosti, da ne bi vsled strogih izvajanj njegovih vladarskih pravic trpel blagor njegove duše. Knez Lobkovic pa ni bil samo mož prevdarka, ampak tudi dejanja in je znal porabiti pravi trenutek, če j» bilo treba kaj doseči. IV. V Lr.ksenbucga. Tu gospoda kralju vsa lavpijas Bog ti slavo hrani večne čase I Svetlim vnukom tvojim dneve srečne! Hrum veseli po dvoranah bije. Levstik. V krasni dvorani cesarskega grada Laksen-burga pri Dunaju je sedel na dan »v. Leopolda leta 1667 cesar Leopold I. na zlatem prestolu. Nosil je velik plašč, pretkan z zlatimi nitmi, ki je imel tudi na notranji stl-ani vdelano najdražje blago. Ob cesarjevi strani je stal cesarski državni minister Vaclav Evsebij knez Lobkovic. Ob levi strani se je postavil Krištof Abele pl. Lilienburg ter čakal na povelje svojega vladarja. V neki oddaljenosti so se postavili najplemenitejši dvorjani cesarja, ki so se zbrali v tej uri v dvorani. Bila je to ura kratke avdiience. ki io ie dovolil » NB.(g < < «t g- ® 5 » i a " „ B* ►1 O _ 52 * .__L* 3* _ o p. w Z?« c HS.1 S a e' ""»(V p* s - a Z, S t 61 B C- 3 asm o s » S11 Izkazale: Albina Planine, Angela ter Kuna Pal, a tudi ostale so dobro rešile svoje vloge, kar priča obilno ploskanje po dvorani in pa solze ginjenih gledalcev. Vsi pa, ki ste prišli <♦ dom izobrazbe in zabave, pridite še vedno radi, če bo kaj! In to bo, ker mora biti! — Dne 6. aprila, to je v nedeljo popoldne, bodo »like in predavanje gospoda profesorja Šedl-vy iz Maribora o Rusiji, zato pridite v Društveni dom stari in mladi! Veržaj. Na cvetno nedeljo priredi Dekliška «veza krasno pasijonsko igro »Stabat Mater« » štirih dejanjih, in sicer popoldne takoj po večernicah v dvorani Marijanišča. Vabimo k «bilni udeležbi te pretresljive vprizoritvet Ev. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnjo Katoliško Izobraževalno društvo proslavi materinski dan, četudi že nekoliko pozno, dne 6. aprila, popoldne po večernicah. Na vzporedu je lepa in poučna igra »Cvetina Borograjska«, ki nad vse jasno kaže, kaj stori dobra vzgoja v otro ku, nekaj deklamacij in govor. Pridite v o-bilnem številu, posebno pa mamice! Ormož. Katoliško izbraževalno društvo od 8v. Tomaža priredi na cvetno nedeljo dne 13. aprila ob IG. uri v tukajšnjem Društvenem domu krasno igro »Cvetina Borograjska« v sedmih dejanjih. Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo dne 6. aprila priredi tukajšnje bralno društvo popoldne po večernicah na šolskem odru materinski dan. Reklamacija, govor in igra »Lurška pastari-ea«, vse bo posvečeno našim krščanskim materam ki so zato iskreno vabljene, da se udeležijo te njim v čast prirejene proslave. FodEctrfek. Na Marijin praznik dne 25. marca je priredilo tukajšnje Katoliško izobraževalno društvo materinski dan. Na vrsti so bile naj prvo deklamacije o Mariji in o materi, ki bo lih prednašali vsi dobro: dekleta, mladeniči in otroci. Jako imenitno so se pa odrezale nazadnje še dekleta pri enodejanki »Pismo«. Vsi navzoči so sledili celi proslavi z velikim zanimanjem in so napolnili ves prostor v cerkveni hiii. Mladini pa zopet kličemo: Le naprej pogumno po tej poti, ki edina vodi do pravega veselja in sreče! Zpornja Polskava. Materinski dan je praznovalo tudi izobraževalno društvo »Skala« v Zgornji Polskavi. V ta namen je članstvo pod delavnim vodjem g. F. Kobanom naštudiralo nekaj lepih deklamacijskih in igralskih točk. Marsikatero materino oko se je porosilo, obenem pa postalo ponosno. Materino srce je pač največji zaklad na svetu. Št. Janž pri Velenju. Dne 25. marca smo do »tojno proslavili materinski dan. Prosvetno društvo skupno z Marijino družbo in Marijinem vrtcem je priredilo prav čedno akademijo našim ljubim mamicam na. čast. DOPISI Dravograd. Dne 8. I. 1930 pri snaženju greznice stranišča na kolodvoru Dravograd-Meža, srez Slovenjgradec, se je našla na dnu mala monštranca za relikvije. Monštranca je iz modi; svojčas je bila pozlačena, a je zlata prevleka skoro povsem izginila, ker se je monštranca že kakih 10 let morala nahajatai v tej greznici. Na desni spodnji strani monštrance je mal kip sv. Florijana. Monštranca se začasno hrani pri žandarmerijski stanici v Dravogradu. Interesentje, osobito duhovniki, se opo zarjajo, naj si stvar ogledajo in se, če mon-' štranco prepoznajo, javijo sodišču v Slovenj-gradcu. (Ki 11/30). Leskovec. V nedeljo zvečer po »Zdrava Mariji, dne 23. marca, nas je zapustil dober prijatelj, »star mladenič«, obče spoštovan posestnik Janžek Šmigoc v 74. letu svoje starosti. V nedeljo je umrl, na Marijin praznik je bil poko pan. Od njegove hiše v Belavšaku se je pomikal dolg sprevod proti cerkvici sv. Andraža. Njegova zadnja pot ni bila žalostna, ne, bila je vesela, zmagoslavna. Dobri in zvesti hlapec je šel v veselje svojega Gospoda! Še pozni rodovi se bodo zgledovali na njegovi ljubezni do hiše božje. Sedem umetno poslikanih okenj nosi napis: »Daroval Janžek Šmigoc 1914.« Še pred smrtjo je mislil na hišo božjo. Svojemu nečaku Frančeku Šmigocu je naročil, da mora izplačati 10.000 Din, ko se bo začela popravljati že nad sto let stara fresko-sllkarija. Daj mu Gospod bogato plačilo v nebesih, naši ljub ki farni cerkvici pa še vsaj Sest takih dobrotnikov! Naj v miru počiva! Ev. Vid pri Ptuju. Ta teden je zapustil našo faro in se naselil v Sv. Lenartu v Slov. gor. naš dragi Josip Mlakar, krojač in posestnik v Lancovi vasi. Tukajšnje posestvo je prodal g. Kmetecu iz Draženc. Vsem nam je bridko žal za g. Mlakarjem. Bil je predsednik Prosvetnega društva od početka. Pod njegovim pred-sedništvom se je društvo jako dvignilo in lani postavilo lepi Slomškov dom, ki bo vedno pričal o marljivosti Mlakarjevi. Mlakar je bil tudi podpredsednik Narodne Odbrane, saj je bil najbolj narodno zaveden v naši fari tudi v težkih avstrijskih časih. Tudi pri hranilnici je bil v nadzorstvu. Res je bil vedno odločen narodnjak in katoličan! Težko nam je slovo od dobrega in delavnega moža, hvaležni smo mu za vse, kar je v fari dobrega storil. Vedno Te bomo ohranili v najlepšem spominu in se veselili Tvojega obiska. Bog plačaj vse delo m trudi Tudi njegovi družini želimo na novem mestu dosti božjega blagoslova! — Tako ja v enem mesecu izgubilo naše društvo predsed nika ln podpredsednika. Po Veliki noči bomo imeli občni zbor in izbrali nove može. Jurovec, Sv. Vid pri Ptuju. Pri nas je umrl osemletni šolar Franček Zaje. Ker je bil to jako priden šolar, ga je do groba spremila vsa šola z učiteljstvom vred. Učenci so mu zapeli lepo nagrobnico. Veseli se pri Bogu! Siovsnjgradec, Srebrni jubilej Hranilnice in posojilnice in ustanovitev Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Slovenjgradcu. V soboto dne 29. marca so se zbrali v Zadružnem domu stari, preizkušeni gospodarski in narodni bojevniki, neustrašeni kmečki očaki in gospodarji iz cele slovenjgraške okolice. Mala dvorana Zadružnega doma je bila nabito polna. In z neobičajno napetostjo so poslušali ljudje poročilo nadrevizorja gospoda VI. Pu-šenjaka o zgodovini našega kmečkega zavoda. Težak je bil začetek pred 25 leti na tukajšnji nezavedni severni meji, toliko večja je zasluga mož, ki so pripeljali v razburkanih valovih gospodarskih in narodnih bojev čoln našega zavoda v varen pristan sedanjega gospodarskega razmaha in procvita. Vič. g. župniku Pečniku in g. županu Luka Pogaču, prvemu slovenskemu kmetu v dravski banovini, k! je bil odlikovan z redom sv. Save, gre predvsem zasluga ohranitve naše hranilnice. Hranilnica je bila ustanovljena dne 6. aprila 1905 ter je sodeloval v nji kot član nadzorstva od 1. 1908 tudi mestni župnik vlč. g. Čižek. Po izčrpnem poročilu gospoda nadrevizorja je podal kaplan gospod Kotnik, izza leta 1924 agilni tajnik hra flilnice, zelo jasno sliko o gospodarskih odno-šajih slovenjgraške okolice ter njihovem upll-vu na razvoj zavoda. Pri volitvi odbora se je ponovno izbralo stare, preizkužene člane s predsednikom g. Gams Antonom na čelu. H koncu te tihe, v mestu skoraj neopažene slav-nosti se je vršil tudi ustanovni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge. Prvi kmetijski gospodarski zadrugi v našem mestu želimo čim mogočnejši razmah in uspeh v korist in blagor vsega domačega kmetijstva v Mislinjski dolini! Marija Devica v Brezju. V predo, 28. marca, se nas je zbralo precejšnje število ljudi, ki stanujemo v okolišu podružnične cerkve v Brezju. Razgovarjali smo se o tem, kako bi jim jez!nr 6 naslov IV. zvezke ari Mayevih spisov. Kad vse zanimivi do- rodki se odigravajo am na daljnem Ju-Irovem. S tem je zaključena zbirka štirih Kvezkov »KRIŽEM PO iUTROVEM«, ki so rezani v knjigo. Veza-Ri vsi 4 zvezki stanejo 15 Din, celo platno 70 Din. Naroča se posamezne zvezke kot tudi lepo vezano zbirko pri S¥. Cirilo ? rcsriHerra •esar Izjemoma različnim deputacijam, došlim iz aznih pokrajin, da izrazijo na dan cesarjevega lodu svoje vdane čestitke. Po deputaciji plemenitašev iz Zgornje Avstrije je prišla Štajerska. Bili so Ivan Friderik baron Tyrudl, Ivan Kašpar pl. Kellersperg, cesarski grajski stotnik v Gradcu Filip grof Bren-ner, grof Ivan Erazem Tatenbah ter župan graš-kega mesta Melhior Gelb. Tudi te odposlance je sprejel cesar posebno milostno ter jih odpustil po preteku četrt ure. Na poseben migljaj plemiča Lilienberg sta ostala oba grofa Brenner in Tatenbah v pred-dvorani, poklicana sta bila še enkrat k cesarju. »Mi smo vas, gospodje,« reče cesar prijazno, »še enkrat pozvali k Nam, ker imamo z vami še nekaj posebno zaupnega govoriti.« Oba plemenitaša še priklonita globoko in cesar nadaljuje: »Vas grof Brenner, poznamo že dolgo kot Našega vedno zvestega grajskega stotnika mesta Gradca, kateremu tudi čisto mirno prepustimo naše štajersko glavno mesto; Vi pa, grof Tatenbah, ste nam bili posebno v zadnjem času od več spoštovanih oseb tako toplo priporočeni, da vas ravno tako smatramo kot enesra neizvesteiših j plemenitašev Naše države in tako mislimo dati ■ vama poseben dokaz Naše. cesarske milosti in Našega posebnega zaupanja, da vaju določimo kot previdne in tajne čuvaje v štajerski deželi, kjer hočejo, kakor se je Nam poročalo, nasprotniki Naše vlade iz Ogrske in Hrvatske po vele-izdajniškem načrtu zanetiti upor.« Cesar je prekinil svoj govor, gledal obema grofoma v obraz, na katerih se je bralo, da so napravile besede različen utis. Docim je kazal grof Brenner presenečenje in osupljenost, je zaigral okoli usten grofa Tatenbaha rahel smehljaj, kakor bi bil v zadregi in njegov obraz je postal bled. Cesar je to opazil in ga pogledal pozorno. Grof Tatenbah najde hitro mir in samozavest, se globoko prikloni ter reče: »Veličanstvo, ako bi ne slišal besed o vele-izdajalskih načrtih sovražnikov, ki hočejo razširiti zaroto celo po Štajerskem, iz ust Njegovega Veličanstva, bi jih moral na vsak način zavreči, ker le blaznost in predrznost bi mogli roditi take načrte. Ker pa ima Njegovo Veličanstvo zanesljiva poročila, moram le zagotoviti, da se čuti grof | Tatenbah neskončno počaščenega in odlikova-. nega radi premilostljivesra zaupanja prevzviSe- bilo mogoče doseči ustanovitev lastne župnije v Brezju. To vprašanje stopa radi tega vedno bolj v ospredje, ker v tukajšnji okolici od meseca do meseca raste število hiš. Mariborsko predmestje se vsled ugodnega ozemlja vedno bolj razširja v smeri Brezja. Izbral se Je odbor domačinov, ki bo imel nalogo storiti vse potrebno, da bi se ta upravičena želja iimprej uresničila. &}. Pator pri Mariboru. Preteklo nedeljo se je slovesno zaključil II. gospodinjski tečaj, tdružen z javno skušnjo in razstavo. Tej ljubki slovesnosti so prisostvovali roditelji yo-jenk, zastopniki šole, cerkve in občine. Ta kakor tudi I. tečaj so priredile, oziroma vodila tukajšnje šolske sestre. — Občina je zaprosila vodstvo mariborskega mestnega avtobus-podjetja, da uvede tudi vožnje ob nedeljah in praznikih popoldne. — Čas vinotočev se pričenja. Tako je sedaj v občini že nič manj kot sedem vinotočev. Ker vina ni mogoče prodati, 80 vinogradniki prisiljeni, si pomagati z vinotoči. Da bi ga le Šentpeterčani, pa seveda tudi drugi po pameti pili, da bi pameti ne Izgubili, kakor pravi Slomšek. — Na belo nedeljo popoldne po večernicah se vrši zopet lanimivo predavanje s skioptičnimi slikami. St. Peter pri Maribciu. Gradnja nove okrajne ceste Nebova—Ložane se bo letos nadaljevala. S fem se bo uresničila stara želja Sent-peterskega prebivalstva. — Da so pri nas fejst fantje, imamo dokaz: dne 10. t. m. jih bo nad 20 vstopilo v vojaški stan. Da bi se le vsi zdravi in nepokvarjeni zopet vrnili! Vcrberg. Prejšnjo nedeljo so pri graščini preskušali stroj, ki sam koplje v vinogradu. Navzoč je bil grof Herberstein, njegov upravitelj in mnogo drugih ljudi. Kako so gospodje g preskušnjo zadovoljni, nam ni znano. — V tukajšnjem sanatoriju se je nekaj dni mudil kot gost gospod dr. Vladimir Levicki, šef Edravnik ruske bolnice v Pančevu. Prej Je bil docent na vseučilišču v Moskvi. O naših krajih se je zelo pohvalno izrazil. Jarenina. Smrt zaveže vedno skeleče rane, ko poseže v dragi dom, med sosede, med fa-rane. Posebno pa se stori bridko v duši zaostalih, ko zamahne smrtna kosa ob pohodu pomladi, ko se vse probuja k novemu življenju, k vstajenju božje prirode ter se pripravlja k veličastni proslavi Vstajenja Gospodovega. Vsa rast iz žemljice hiti, pa vzeti zadnje slovo, to zapeče, to boli. In tako je bilo tudi pri nas v Jarenini, ko smo na Jožefovo popoldne spremljali na poslednji poti vzglei-nega moža, očeta, soseda gospoda Janeza ša-beder, kmeta iz Vajgna. Lahno so rosile na številne pogrebce pohlevne kapljice, kakor da bi vsedobrotno nebo kropilo svoje dopadenje na smrtnega popotnika. Saj pa je bilo življenje blagopokojnega Janeza Šabedra res rekel bi ena lepa, Bogu ljuba molitev. Ljubil je sveti mir v domu, med sosedi in v župniji. Njegovo življenje je dihalo vseblažilno krščansko pravičnost in ljubezen do bližnjega. Vič. gospod kanonik je dokaj lepega povedal v obgrobnem govoru. Bog nam daj veliko takih vzglednih mož! Blagopokojniku časten spomin! Hodimo njegovo pot! Št. Ilj v Slov. gor. Dne 23. marca se je poročil gospod Alojzij Rus, žand&rski podnared-nik, z gd. Jožico From, posestnikovo hčerko v Št. Ilju. Želimo obilo sreče ter posebno istim, ki so bili na veseli gostiji. Bog živi! Vuhied. Pri Sv. Antonu na Pohorju je »Ine 23. marca preminula posestnica in gostilni-čarka gospa Marija Vamlek, po domače Han-cel, v starosti 69 let. Bila je prijazna in darežljiva ljudem, zato so se tudi ljudje izkazali v resnih urah dobri mamici hvaležni, prišlo jih je mnogo molit in kropit od blizu in daleč. Njeno priljubljenost je pričal tudi pogreb, niso šli za krsto samo sorodniki in sosedje, ampak tudi drugih je bilo precejšnje število. • Sv. Trcjlca v Slov. gor. Zima nas je zapustila in vesela pomlad nam polagoma prihaja v deželo. Že se pričenja po drevju in travni kih, njivah in gredicah novo življenje, nove brsienje. Imeli smo tudi že škorčev sneg. Mo goče nas prideta pozdravit še kukavičji iti vdebov sneg; česar si pa ne želimo prevc..! In v tem času na novo porajajočega se pomla danskega življenja se prenavljajo, belijo n snažijo tudi naše hiše po vseh dolinah in hribinah. In kako prijetno je za oko, ako vidi na bližnjem gričku sicer majhno, s slamo pokrito, vendar pa lepo belo hišico, ki kakoi beli golobček sedi med drevjem in prijazno pozdravlja mimo idočega popotnika! Pa kolikor lepše so naše hiše in hišice po trojiški fari, toliko slabše in revnejše pa izgleda zunanjost naše farne cerkve, na katero smo sicer mi Trojičani kaj posebno ponosni. Streha na zvonikih in vsa notranjščina cerkve je sicer bila popravljena p"ed nekaj leti, za kar gre vsa čast prejšnjemu župnemu upravitelju. Sedaj čaka popravila še zunanjščina cerkva. Posebno še severna stran cerkve izgleda tako, kakor bi se za n;o najhujše pretepali in streljali divji Turčini in Kruci. Bomo že morali, ako ne poprej, pa vsaj za prihodnjo birmo, pustiti kakega zidarskega mojstra na zunanje cerkvene stene, da nam jih bo za par tisočakov zamazal in pobelil! Fofospopi j« zelo lep, toda fiotrebno je, da mate dober aparat. Obrnite se takoj na veletrgovino Steriaecki, Celje, in zahtevajte z dopisnico veliki ilustrirani cenik. Naučil« kamera 6|jX9cm Din 360, ¡fX12 cm Din 375, i Fotar Ana»tlg-maiom Din 730, Agfa Standard 6>/»x9 cm Din 1116. Novost Agfa „Billy" kamera ¡a filmski svltek 6 x9 cm Din 570. Ogromna izbira vjeh kemikalij in ottalega pribora za fotosport U£na knjiga ln cenik z več tisoč slikami zastonj. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. Paketi čez Din 50j poštnine prosti. Trgovski dom R. Stermecki, Celje št. 24. Drav:;ka canovina. 207-5 Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Lansko la-i to smo postavili tudi pri nas dostojen spome« nik žrtvam svetovne vojne iz naše fare. Na poziv odbora za spomenik so se odzvali tudi naši izseljenci v Argentini, med katerimi je naš domačin Jožef Emeršič s hvalevredno vnemo nabiral ter dosegel zbirko 2500 Din, ki jo je zdaj poslal odboru. Darovali so lovran-:!d domačini: Emeršič sam 484 Din, Dreven-Boštjan 500, Gajser Jernej 250, Strmšek i * .: ..'.) 200, Brenči Janez 150, Konrad in Treza jZo.ter roj. Lampret 110, Intihar Franc 100, ; ;:ajšek Blaž 100, Ivančič Anton 50; prispevali ; pa so velikodušno še iz Ptujske gore Verde-j nik Anton 50 in Lesar Ludvik 50; od Sv. Vida Šimenko Anton 50, Kukovič Franc 50, Kosta-njevec Franc 50, Sitar Jakob 25; bančni ravnatelj I. Hribar iz Ljubljane 49; iz Leskovca Drevenšek Franc 22, Zabret Franc 50; iz Sp. Hajdine Zidarič Ernst 22; iz Prekmurja Časar Miha, Markovci, 44, Zlebič Jožef 25, Bočko Lo-vro 22, Ozmec Franc, Melince 22, Šuc Franc, Šmartno pri Litiji 25 Din. Lepo so naši Ame-rikanci s tem pokazali, kako se v hvaležni iju bežni spominjajo svoje drage domačije. Zato pa domačini izrekamo našim tukajšnjim rojakom, kakor tudi še posebej rojakom iz drugih krajev Slovenije Iskreno zahvalo in svoje tople pozdrave ter želje, da bi jih domači prej ali slej vrle, zdrave in srečne mogli zopet sprejeti pod domačimi strehami: Bog plačaj in na svidenje! Sv. Lovrenc na Dravskem polja. Naknadno naj bo še omenjeno, da so svatje na gostiji Korpič-Mohorko iz Lancove vasi in Apač poleg zbirke za novi društveni dom pri Sv. Vidu nega cesarja in gospoda. Izjavljam, da hočem biti zvest čuvar na Štajerskem ter službo, ki ml jo je naklonila neizmerna milost prevzvišenega vladarja, opravljati z vso vnemo in posebno previdnostjo, da se tako izkažem vrednega zaupanja presvetlega monarha.« Grof Tatenbah se po teh besedah spusti z enem kolenom pred cesarjem na tla, ki mu ponudi milostno roko, -da jo poljubi. Vladar vidno ganjen pogleda sedaj na grofa Brennerja, ki je stal hladno ln mirno. »Na vas,« reče cesar, »Našega vrlega grajskega stotnika se ravno tako zanašamo, da bode postopal previdno v tej zadevi, ki zahteva posebno pozornost.« Grof Brenner se prikloni ter kratko odgovori: »Veličanstvo, storil bom svojo dolžnost.« »Naj Bog vse modro uravna,« odvrne cesar, »moj državni minister,« pripomni vladar ter pokaže na kneza Lobkovica, »bo obema gospodoma dal nadaljna navodila; grofa Tatenbaha pa čaka posebej Naš tajnik pl. Lilienberg, pred dvorano, da izvrši naše naročilo.« Cesar se nekoliko nasmehne ter rahlo dvig-D9 roko v znamenie. da sta odpuščena. Ko sta zapustila dvorano, se je obrnil vladar do svojega ministra ter rekel: »Knez, ni težko nositi krone, dokler Imamo tako zveste služabnike, od katerih je posebno mladi ognjeviti grof Tatenbah ganil Naše srce s svojim navdušenim nagovorom.« — V preddvorani je stal dvornosvetni tajnik pl. Lilienberg, mož kakih 50 let. Grof Tatenbah ga je takoj spoznal. »O, kako veselo presenečenje,« vzklikne, »gospod pl. Lilienberg!« »Sem,« odvrne ta, »sem vaš stari prijatelj, s katerim ste bili na visokem Riegersburgu skupaj, kateremu ste ob priliki lova na Kamenšaku rešili življenje ln s katerim ste sklenili zvesto prijateljstvo. Da, jaz sem vaš odkritosrčen prijatelj, ki vam čestitam prvi k visokemu odlikovanju, ki ga je vam naklonil presvetli vladar.« »Visoko odlikovanje,« vpraša začudeno grof. »Da,« odvrne Lilienberg. Na migljaj odpre strežaj visoka vrata v malo dvorano, Lilienberg se nasmehne ter namigne z röko grofu Taten-bahu naj vstopi. Njemu sledi Lilienberg, za njima zopet zapre strežai vrata. ]sa reklama za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe fisliouijiB. kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran, de, dopisnice, le« taki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice ki jih izvršil}c v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah Titana su. Cirile s Migni, Horašfia c.S zložili tudi še 75 Din za novo bogoslovje v Ma riboru; z gostije Vuk-Predikaka v Pleterjah so pa za afrikanske misijone odposlali 2G5 I). Naj ljubi Bog obilo povračuje vsem blagim darovalceml Sv. Venčesl pri Slov. Bistrici. Nedavno je tukaj umrl in bil pokopan ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev Janez Šega, kmet na Zgornji Ložnici, čez 70 let star. Gospodaril je na svojem vzornem posestvu mnogo let, ter pridno delal in skrbel posebno za svoje otroke, za njih dobrobit. Kratek poslovilen govor vlč. g. župnika Zakošeka nam je orisal lepo ranjkega, rekoč: »Stojimo ob odprtem grobu moža, katerega ste vsi poznali. Ni bil šolan, a življenje je bila njegova šola. Zavzemal je razne odlične odgovornosti polne službe; bil je več let cerkveni ključar, župan, cenilnl mož Itd. Povsod je bil skromen in ponižen, mož na svojem mestu, pravičen in dobrohoten. Ohranimo mu blag spomini Počivaj v miru od zemskega truda!« Na veselo večno svidenje nad zvezdami I Sv. Venčesl pri Slov. Bistrici. Dne 18. marca smo spremljali to leto prvo na mirodvor 371et-no Antonijo Mlaker, posestnico in vzgledno mater in ženo, katera zapušča pet mladoletnih otrok in žalujočega moža. Njeno ljubezen do sosedov in faranov in do ubogih je pakazal njen dolgovrstni sprevod. Antoniji svetila večna luč, preostalim naše iskreno sožaljel Sv. Lovrenc v Slov. gor. Malo je danes župnij v obširni lavantinski škofiji, ki bi mogle obhajati tako ganljivo in tako prisrčno sloves nost, kakor jo je obhajala na Jožefovo dne 19. marca t. 1. naša lovrenčka fara. Preč. gospod zlatomašnik, duhovni svetnik in župnik Jožef Sinko je dopolnil svoje 80. leto. Porodil se je dne 24. marca 1850 na Biserjanah, župnija Sv. Jurij ob Ščavnici, na domu, kjer se je eno leto pred njegovo primicijo porodil minister g. dr. Arjton Korošec, ki je njegov sorodnik. Tukaj naj omenimo, da še danes živi devet duhovnikov, ki so jubilantovi sorrrln; i. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Juriju, gimnazijo pa v Varaždinu, kakor tedaj sp'oh večina študentov iz južnega dela Slovenskih goric. L. 1870 je vstopil v mariborsko bogoslovje in po končanem III. letniku leta 1873 je pel novo sveto mašo. Kaplanoval je potem na več krajih, kakor na Muti, pri Sv. Jakobu v Slov. gor., v Konjicah, 12 let pa pri Sv. Lovrencu v SI. gor. Nato je dobil župnijo Sv. Bolfenk v Slov. gor. Po smrti kanonika Jakoba Meško pa je prijel odondot za župnika k Sv. Lovrencu, kjer še danes pase svoje ovce in redno ter častno o-pravlja svojo dušnopastirsko službo. Dobro se spominja gospod jubilant služabnika božjega: škofa Antona Martina Slomšeka, kateremu je celo ministriral, ko je bil na birmi pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Gospod jubilant je bil za svoje zasluge na verskem polju dne 29. junija 1909 imenovan za kn.-šk. duhovnega svetovalca, kot narodni buditelj pa odlikovan z redom sv. Save IV. vrste. Svojim župljanom je bil vedno «dober in skrben oče. Zato smo se mu župljani hoteli izkazati hvaležne. Župnikov god, dan sv. Jožefa, smo slovesno praznovali. Dohod do cerkve, cerkev in župnišče, vse je bilo slavnostno okinčano. V slovesnem sprevodu so spremljala jubilanta v cerkev razna društva in cerkvene družbe, ki jim je bil on sam ustanovitelj. Mil. gospod ptujski prošt dr. Ivan Zager je orisal v cerkvi delovanje gospoda jubilanta, ki je po zgledu sv. Jožefa, svojega priprošnjika, bil vedno delaven in skrben varih v varstvo mu izročene Kristusove črede-Slovesna sv. maša se je zaključila z zahvalno pesmijo. Po pravici bi lahko zapeli s prleškim pesnikom Petrom Skuhalo: »Malo jih je, malo v takoj starosti, ki bi čvrsti bili, kakor Jožef, Ti, vrli no ponižni, kak si Ti, bili no ga vsi kak Tebe lflbilil« Da! V resniei zasluži od nas faranov častitljivi in sivolasi gospod župnik, da ga ljubimo rs! is vsega srca i ono otroško ljubeznijo, ki so jo dolžni skazovati le otroci svojemu dobremu očetu! In to tudi radevolje hočemo storili, da se bosta mogla pastir in čreda enkrat v nebesih veseliti! — J. R. Ljutomer. V Šibeniku je umrl Janko Pevec iz Radomerja. Služil je pri mornarici. Imel Je že doma kronično trganje v ušesih. Podlegel je vnetju srednjega ušesa. V dveh dneh je bil zdrav in mrtev. Bil j« vzoren fant, poln ljubezni do staršev, osobito do matere. Deloval je pridno pri vseh društvih, bil je vsem dober prijatelj in tovariš. Njegovo nežno «rce je go relo posebno v ljubezni do Boga. Hodil je mesečno k sv. obhajilu. Hrepenel je tudi pri vojakih po »v. maši in sv. obhajilu. Vzorna je bila njegova smrt, kakor je bilo tudi življenje zgledno. Zato ga bomo vsi ohranili v blagem spominu. Naj skoro zagleda večno Solnce ljubezni in resnice, za katero se je boril. Gospod mu daj večni miri Ormož. Knjižnica dekliške Marijine družbe si je v zadnjem času nabavila nekaj lepih novih knjig. Obiskujte knjižnico, ki izposojuje knjige ob nedeljah in praznikih od 9 do 10 dopoldne. — Mohorjeva družba je tudi napredovala za 6 članov, tako da jih ima sedaj 222. Tako je: eni odpadejo, pa drugi pristopijo. — Kmetijska podružnica ima skladišče za umetna gnojila in druge kmetijske potrebščine pri gospodu načelniku Peteku na Har-deku. Naročila je tudi že 2000 kg modre ga-lice za škropljenje. Postreže se predvsem članom. — Prosvetno društvo je od zadnjih prireditev vselej nekaj dalo za dobre namene: o božiču za siromašne otroke, od prireditve na praznik pa za pogorelce v mestni grabi. — V nedeljo je začela ob 10 zvečer goreti slamnata streha na občinski hiši v mestni grabi. Po vsem sklepati, je bilo podtaknjeno. Največjo škodo trpi mestna občina, v drugi meri pa stanovalci, sami revni ljudje: delavci in dva občinska reveža. Vsem je zgorel ves živež, kolikor so ga imeli na podstrešju, enemu delavcu edini prašič, drugemu delavcu, ki ima poleg bolehne žene še 6 malih otrok, pa edina koza, ki je dajala deci mleka. — Občinski odbor je že sklepal v četrtek, kako naj se priredi stavba nanovo. Do definitivnega sklepa ni prišlo. Eni odborniki so zagovarjali tik pred sejo vloženo prošnjo sokolskega društva, da se njemu prostor prepusti za postavitev sokolskega doma, drugi pa so povdarjali posebno socijalne dolžnosti občine do revežev in do drugih brezstanovalcev, ki so do sedaj tarn bivali. Za te naj bi se ta hiša ohranila in po možnosti še povečala, društvu se bo po možnosti drugod ustreglo, tako so povdarjali ti odborniki. Končnoveljaven sklep se bo storil pri prihodnji seji. Sv. Vid pri Ptuju, Marijina družba v Sv. Vidu je priredila na Marijin praznik dne 25. marca lep materinski dan. Po govoru vlč. g. župnika in po deklamacijah malih deklic se je vršila znana in lepa igra »Lurfika pastari-ca«. Čeprav so nekatera dekleta bila prvič na odru, je igra res lepo izpadla. Do solz je ganila marsikoga. Pohvaliti moramo Marijino družbo in želimo še dosti tako uspelih predstav! Tudi ljudstva je bilo dosti pri igri, saj je bila lepa in prostorna dvorana skoro polna. — V nedeljo dne 30. marca se je igra na splošno zahtevo ponovila. Ptuj. H koncertu Glasbene Matice nam poročajo: Mariborska Glasbena Matica J« ža večkrat v okolici priredila koncerte. Namen ji j« bil, da pokaže kmečkemu ljudstvu krasoto slovenske pesmi. Pokazalo pa se je pri teh prilikah, da naSi kmetje zelo radi poslušajo lepo petje, a si ne upajo blizu. Tudi ptujski koncert je namenjen našemu ljudstvu iz okolice. Želeti je, da bi razni pevovodjl s svojimi pevci posetili koncert, ki nudi pevcu več kot cele ure po pošip, Velki Riesling, Gutedel, Ranfol, da tudi manjše množine Izabela, cepljeno na Gothe št 9 Rip. Pori I. Detiček, Ptaje.Velenje. I. Vrbnjak, trsničar, Pobrežje, pošta Sv. Vi4 417 niže Ptuja. 461 Vaša $krl> Potintiilca Marl&or, AkKsafldreTa cesta 6 ¥ lastni, novozgrajeni polaCl Pred IranOlkansko cerkvijo Izvršuje vse bančne posle najhnlantnefe. - Najvišje obreslovanje vloš na Knjižice bi t f£&©€em računa. -- w pooblaščeni prodajalec sreOi državne razredne loterije. IN kaj boste oblekli, ali obuii je odveč ker kupile lepe moderne 2e od Din 290, 350, 390, 450 lld. mmuz ©nitke ^vr tm: s& »sva MIllMlMC modem«, & Din 65, 75, 85, 88 iitna in zahirane živine in sicer radi bogate vsebine na vitamina A in posebno radi vitamina D, ki ga v drugem nobenea krmilu ni. 297 ■■IIBIIIIRBIHB9 BBEaaaaBHBBaaiHiisaasBBBBa i nnnnmnr nrimof Predno si nabavite zimsko blago obiščite o m r i v Mariboru. Največja modna trgovina v Sloveniji mori 9S'/t mtr z 38 velikimi iziožbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi čudovito nizke cene. KONFEKCIJI plašče od 300 Din naprej kakor tudi vse biago cenej o kot drugod. Kodne knjige zastonj. 1399 Modne knjige zastonj. BBBESSBBBBSBBBBa BaasBsaBBBBB&aiaaaBBaBBBa 1 Noben rokodelec, delavec, kniet aH nieí.ítiíi ne zamudi ogledati si dospele za se in svoje otroke 1 Kahovosf žzvrsžnal 4S2 Cene neverjetno EizKel Sanio v nrasuloKtnrnl ln honlehclüsttl irá ovíiü J Celje.Krašjb Peírac.ísj Zaloga: Stekla Porcelana Svetilfk Ogledal Okvirjev Slik Kipov Vsakovrsinih Sip i. t. d. FEST» CELJE Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Najnižje cer.c Sn solidna postrežba. 23 Kedaj Jčbla;-° po ceni? lamo tedaj, ako je tudi dobro, to pa kupite samo v trg.viai JOS.FARKAŠ, Sv. Jurij ob Ščav. kateri Vam postreže z dobrim blagom in po najnižjih cenah. V zalogi ima vedno najnovejše vzorce volnenega in svilenega blaga, štofe, kamgarne, cefirje, kotone, barvarski druk, vse vrste platno, sežite obleke za otroke in odrasle, veliko izbiro nogavic itd. — Vseh vrst zelenjadnih, cvetličnih semen. — Za biciklista najmočnejše plažee, zračnice in vse posad»1» np^a gurntirauo steže seme rti ¡nene m .cü .ots.o .u «'. o. Mamut-pese, 1 iitr>r po 6 Din, 1 fcg po 20 Din, kak r \ s> drage vrste vrtnih iu cvetličnih semen se pro !aja najceneje v Épc-eerijski trjrovitii Josip K-emnl. M«ir>hflr M"1 «k» w>a ül mñ\ flo ZdTOVBh II¥€€¥? Bolni, onemogli živci lagrene življenje, povzročajo mnogo trpljenja kot bodeče in trgajoče bole ine, omotico, bojazen, šumenje v ušesih, motenje prebave, ne-ipanje, nedelavno t in druge nepiijetne pojave. Moja izšla poučna razprava kaže Vam pravo pot, kako se osvobodite vseh teh bolezni. V isti opisani so vzroki, postanka in zdravi euje živčnih bolezni po dolgotrajni izkušnji. To knjigo zdravljenja pošljemo vsakomur popolnoma brezplačno i ako piše na spodnji W naslov. 465 Tisoče zahvalnic potrjuje edini postoječi uspeh neumornega vestnega preizkuševalnega dela za dobrobit bolnega človeštva. Kdor pripada tej veliki četi živčno bolnih in kdor na teh mnogobrojnih pojavih boluje, si mora nabaviti knjižico mojega lečenja! Prepričajte se sami, da Vam ne obljubljam nič neresničnega, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma zastonj in franko to poučno razpravo. Dopisnico je poslati na: ERNST FASTEEKAGK, BERLIK, S. O. Michaslkirchplatz Nr. 13., Abi. 225. Ure, zlatnina, očala. Zaiamšzno prvevr^m? izdelke kupite samo pri urarju M. Ilaer-fpv*m Sinu Maribor, Gosposka ulica 15 ur. Popravila hitro, dobro in «~cz:t! ! lionjer, vešč vseh kme tijskih del in zanesljiv, se sprejme na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. 413 Mladi oženjen par s 4 močmi išče mesto vini-čarja ali majerja. Ivan Bogolin, viničar, vas Bučerca št 7, p. Videm Krško. 4U7 Mc zamudite pristne! Vsled pomanjkanja gotovine kupite za časa velike prodaje po brezkonkurenčnih cenah blago za možke in ženske obleke in perilo, gotovo [ erilo, predpasnike, nogavice in druge potrebščine. Oglejte si izložbe in primerjajte cene ne samo blagu ampak kvaliteti! 382 / ffiralta Pelra ing § (áesni Dren Brawe) i i i 4 i 4 A-%.. ¿t H. Ä A. A At» Ašk Jh A Spodnještojerslii Iju najboljše 5n najvarnejše pri msojilnici y Mariboru Gosposka ulica r. z. s n. z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. J5?aod"ibrcS nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i > > > > -w V ^y ^r x^xr^ w Mo|e delo f€> l^lrtlko ker perem po načinu Gazela. Voc^O najprvo omehčam z navadno sodo, s čemer je učinek mila še enkrat bolj izdaten. Poskusite tudi Vi in ne pozabite pri tem na pravo terpentinovo MILO GAZELA. Nti&filftl MUr i mmM. „ . . . V zadoščenje sem slišal, da „Bi-sulin" na domeni .talno Izvrstno učinkuje in nalezljivi katar že dve leti ni nastopil * svojimi slabimi posledicami." Žlvlnozdravnik Dr. H. Beri. Tlerarztl. Wochenschf. •1 Jg. Nr. 36. „Bissulin" se dobi samo ua odredbo živinozdravnika H. Tromma-iorff Chem. Fabrik Aacheu. Knjižico (brošuro) s sliko bolezai brezplačno po zalogi: „LYKOS" Mr. K.VOUK, ZAOREB, Jurievsk« uL8 594-T iBHaSBÜBISia b IBIu^iudiâBSH Semena vsakovrstna, kakor Semena travno, deieljno, pesno in vrtnarsko g seme v najboljši kakovosti priporoča « stereina.nn twiM fi. BERMJS • KstanovUeno 1869 naribor Centhl na razpolagat Listóle, dihurjeve, kunine in druge kože od divjačine, kupuje I. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica. 1475 Pohištvo — ¿Preproge posteljnina, vložki, n\odmei, zastari, posteljne odeje, pohtšioena tkanina ^ff / * 291 d'najeenlje pri &%Uttli O? f £tS J3eezplačni ceniki! (gosposka uliea 20 BIB9BIB39BIIBIBBI ¥§€ poireMoiic ï flOA WCISS fcoKefceusKa monm Celfe-flalcric 3 (v Uši g.P8cvčah) Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da imam veliko zalogo najnovejšega češkega in angleškega blaga po najnižji ceni. Ravnotako izgo-tovljene obleke za dečke in gospode v vsaki velikosti in najnovejših krojih.. 423 Deške obleke od Din 80-—, 150'—, 250-—. Obleke za gospode od Din 300-— naprej. Delavske obleke od Din 200*— naprej. Nadalje lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju. LPDTJIN, Celic Ustanovljeno leta 1898 BBBBmBSaBBBBBBBB IluHiliM Najvarnejše in najboljše naložite denar pri niči v registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog zna-Sa nad Din 85,000.000--. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hlž nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 193 j|lllllllllllllll!IIIUllllillll!lll!lllllllllllllllllllillll||||||(UIUI^ Rentni davek plačuje posojilnica lz svojega in ga ne odteguj« vlagateljem. 'HiHniliiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitir Tllll Jukar; Tiskarna »v, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar i Mariboru. UdaiateU; Konzoicij »sio-vsuskeis» fii^odtujas i»«UaUivuiki Jauužt Gul»e x Mariborih 55555555555555555555555555555555555555555555555Y55555555555555555556555555555555955555555555555555555555555555555555555555