Leto XV
Kavne na Koroškem, 31. oktobra 1978
St. 20
Izdaja delavski svet Železarne Ravne
Ureja uredniški odbor: Janko Dežman, Vida Gregor, Avgust Knez, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Helena Nerat, Rudolf Rajzer, Ivan Vušnik, Milan Zafošnik
Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861131, Int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1,72 prosto plačila prometnega davka
Tako večina od nas doživlja šport, to dejavnost, ki skoraj močneje od diplomacije podira meje in druži vse narode sveta. Počasi, brez velikih napovedi pa poskuša najti svoj prostor pod soncem tudi druga vrsta tekmovanj — merjenje sposobnosti med delavci iste stroke. Ravenski železarji so se udeležili vseh doslej in krepko posegali po prvih mestih v republiki in državi. Za kovinarji — obdelovalci so sredi oktobra nastopili kovači.
Enajst »moštev« iz prav toliko delovnih organizacij iz štirih republik je prišlo na Ravne, da se pomerijo med seboj. Naši so zmagali tako med ekipami kot posamezno. Vrstni red: 1. Ravne, 2. Zenica 3. Kruševac. Med posamezniki je bil najboljši naš Ferdo Mager, drugi Ekrem Muhič iz Zenice, tretji spet naš Branko Oder.
Med 43 nastopajočimi pa je z družbenopolitičnega področja najbolje odgovarjal Rejik Hase-lič iz Novega Travnika. — Iskrene čestitke vsem, našim mladim kovačem pa še posebno!
In zdaj misel, ki nikakor ni naperjena ne proti športu ne proti naši opisani »udeležbi« v njem, kaže pa vendarle v nasprotno smer: velika, ne do kraja razkrita možnost se kaže v teh tekmovanjih med delavci. Pri njih ima prav vsak možnost, da ohrani svojo osebnost ter jo razvija v delovni ustvarjalnosti in samoupravljalskem znanju. Ni se treba vživljati v nikogar drugega, vsakdo je lahko z učenjem in delom kovaški Bojan Križaj, brusilski Borut Petrič ali varilski Rok Kopitar. — V svoj in naš ponos ter v dobro vse železarne.
Z. Strgar
Kako izpolnjujemo planske obveznosti
Za nami je tretje četrtletje. Proizvodni rezultati, ki smo jih dosegli v tem obdobju, ne dosegajo predvidenega letnega načrta, s tem pa se nam tudi vedno bolj odmika načrtovana letna proizvodnja.
V septembru zaostajamo za planom skupne proizvodnje 4,3 odst., v kumulativi pa 3,3 odst. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem smo prekoračili skupno proizvodnjo za 2,9 odst., medtem ko zaostajamo v septembru za 3,2 odst. Tudi odprema ni bila dosežena, saj znaša zaostanek 10,5 odst., v kumulativi 4,3 odst. V primerjavi z enakim obdobjem lani znaša zaostanek 3,4 odst. Nekoliko se je izboljšal kumulativni zaostanek fakturirane realizacije, ki sedaj znaša 4,1 odst., saj je bil v septembru zaostanek le 0,2 odst. Fakturirana realizacija se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 16,4 odst., v septembru 9,8 odst.
Zaostanek za planiranim izvozom znaša 17,1 odst., v primerjavi z enakim obdobjem lani pa 14,6
odst. V septembru smo ga dosegli le 83 odst., medtem ko je v avgustu znašal 52,6 odst. Pri izvozu najbolj zaostaja TOZD jeklovlek.
Ker so rezultati posameznih TOZD razvidni iz obeh tabel, pri analizi ne ponavljamo številk.
TOZD jeklarna. Zaradi podaljšanja generalnega remonta 40 t el. obločne peči, okvare generatorja na 25 t el. obločni peči in pomanjkanja delovne sile, ki se še povečuje z bolniškimi in neopravičenimi izostanki, TOZD ni dosegel planirane skupne proizvodnje. Delno je temu kriv tudi slabo sortiran domači odpadek. Ob večjem sodelovanju drugih TOZD pa bi se to lahko izboljšalo in prispevalo k boljšim rezultatom jeklarne.
TOZD jeklolivarna. Značilne za sedanje razmere, v katerih TOZD posluje, so prenizke prodajne cene pri nekaterih kupcih. S temi cenami namreč niti niso pokriti proizvodni stroški, ki s podražitvijo surovin in energije nenehno naraščajo. TOZD vidi rešitev v izdatnejših naložbah v mehanizaci-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Tekmovanja v znanju in delu
Če slišimo besedo »tekma«, takoj pomislimo na nogomet, košarko, odbojko itn., torej na šport. Imamo ga radi vsi vprek, ker je zdrav, ker pritegne, nas tudi obsede. Kot pristaši kluba uli kot Jugoslovani »navijamo«
za »naše«. Vso tekmo živimo z njimi, smo v njihovi koži, se vznemirjamo in veselimo z njimi. Čeprav v resnici sploh nismo vrhunski športniki, v tistih urah smo, ker se enačimo in istovetimo z njimi.
Kolobarji
(Nadaljevanje s 1. strani) jo in modernizacijo livarne, saj lahko doseže večjo produktivnost le na ta način, nikakor pa ne s povečanim fizičnim naporom delavcev. V septembru se je izboljšala tudi kakovost. Odstotek izmečka, ki se je v minulem obdob-
TOZD stroji in deli. V septembru je bil plan skupne proizvodnje nekoliko presežen, v kumulativi pa TOZD še vedno beleži zaostanek.
TOZD industrijski noži. Proizvodnja je premalo kontinuirana, ker primanjkuje delavcev (bolni-
zervnih delov za koračno peč, ki je stala tri dni. TOZD primanjkuje delavcev (neupravičeni izostanki).
TOZD rezalno orodje Prevalje.
Kljub pomanjkanju karbidne trdi-ne, previsokemu odstotku izmečka rezilnega orodja pri termični
ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE (ga)
	Skupne proizvodnje		Odpreme		Fakturirane eksterne realizacije		Izvoza	
TOZD								
	septem- ber	kumu- lativa	septem- ber	kumu- lativa	septem- ber	ku.mu- lativa	septem- ber	kumu- lativa
Jeklarna	94,9	96,8	—	—	—	—	—	—
Jekloli varna	98,2	92,6	92,9	90,5	93,0	88,6	80,1	81,4
Valjarna	95,7	97,7	82,6	95,2	94,7	103,3	34,2	56,1
Kovačnica	99,5	95,1	107,4	104,1	125,0	110,1	84,3	104,7
Jeklovlek	110,0	102,1	116,7	104,6	112,4	99,9	1,1	12,9
Stroji in deli	100,8	86,0	99,0	83,5	87,9	76,7	130,0	99,2
Industrijski noži	43,1	55,6	87,2	74,7	93,2	76,9	77,0	85,2
Pnevmatični stroji	96,0	86,0	102,0	83,6	128,4	100,1	94,8	61,6
Vzmetarna	99,6	97,1	95,3	96,9	105,5	106,2	167,9	154,8
Rezalno orodje	104,5	95,4	81,8	88,3	81,4	96,0	112,6	147,9
Kovinarstvo Ljubno	87,5	91,6	87,5	91,6	98,6	96,4	—	—
Skupaj DO	95,7	96,7	89,5	95,7	99,8	95,9	83,0	82,9
ODSTOTEK DOSEGANJA			V PRIMERJAVI Z		ENAKIM OBDOBJEM		LANI	
TOZD	Skupne proizvodnje		Odpreme		Fakturirane eksterne realizacije		Izvoza	
	septem- ber	kumu- lativa	septem- ber	kumu- lativa	septem- ber	kumu- lativa	septem- ber	kumu- lativa
Jeklarna	97,3	101,9					—	—	—	—
Jeklolivarna	105,7	112,0	109,6	109,0	115,0	113,6	52,6	101,3
Valjarna	94,4	102,2	88,1	91,8	101,0	114,3	84,3	68,7
Kovačnica	98,3	102,8	94,1	102,6	133,0	114,7	57,1	291,4
Jeklovlek	124,8	130,7	116,7	128,5	106,4	130,6	1,0	18,6
Stroji in deli	108,9	92,9	94,4	90,0	106,9	106,6	62,1	62,2
Industrijski noži	32,8	77,3	111,5	121,8	106,7	128,4	130,3	173,4
Pnevmatični stroji	84,2	103,8	96,2	109,9	131,4	130,4	185,9	26,6
Vzmetarna	111,2	121,7	110,4	119,9	122,9	139,5	241,9	188,2
Rezalno orodje	127,8	97,4	64,3	88,3	80,4	111,8	75,0	144,6
Skupaj DO	96,8	102,9	92,9	96,6	109,8	116,4	68,6	85,4
ju gibal okoli 7—8, se je v septembru znižal na 5,3.
TOZD valjarna. Tudi v septembru niso dosegli planirane skupne proizvodnje, in to predvsem zaradi nerednih dobav ingotov iz jeklarne, za kar pa je vzrok omenjeni izpad 25 t peči. Pri tem ima svoj delež tudi drobni asortiment na srednji progi, medtem ko je na lahki primanjkovalo listov za krožne žage. V adjustaži je bilo tudi pomanjkanje delavcev.
TOZD kovačnica. Tudi v septembru proizvodnja ni potekala po planu. Zaradi okvare sta izpadli dve črpalki, zato stiskalnice niso delale z vso zmogljivostjo. Tudi kvaliteta vložka je bila nekoliko slabša, saj je bilo treba precej vložnega materiala prekovati v podrejene namene. Z dodatnim čiščenjem je bilo treba pogosto reševati slabo površino ingotov. Počasi se slabša tudi sprotno vzdrževanje, saj trajajo zastoji na ključnih agregatih (stiskalnice) dalj časa kot pred meseci.
TOZD jeklovlek. Manjši zastoji so nastali le pri luženju CrNi žice zaradi zavaljane škaje. Tako znaša prekoračitev skupne proizvodnje v septembru 10 odst. in je to edina TOZD, ki je v 3. četrtletju prekoračil plan.
ški stalež). Končna kontrola zaradi pomanjkanja ljudi ni zmožna prekontrolirati celotne proizvodnje.
TOZD pnevmatični stroji. Vzrok za nedoseganje plana je v drobnem asortimentu, večjem izpadu strojev zaradi okvar ter pomanjkanju delavcev (bolniške).
TOZD vzmetarna. Skupna proizvodnja bi bila lahko presežena, če TOZD ne bi primanjkovalo vložka za vzmetne palice. Nepravočasne so bile tudi dobave re-
obdelavi, ki je nastal zaradi pomanjkljivega delovanja elektro instrumentov ter generalnega remonta strojev in peči za termično obdelavo, je TOZD presegla skupno proizvodnjo v septembru, zaostaja pa še v kumulativi.
TOZD kovinarstvo Ljubno. Po spremembi proizvodnega programa TOZD ne dosega več svojega proizvodnega plana. Zaostanki so razvidni iz tabel.
U. F.
V septembru se ni zgodilo nič izjemnega. V Železarni Store so izdelali 440 traktorjev, kar je največja mesečna proizvodnja. Predelovalci žice so dosegli letos naj-višjo mesečno proizvodnjo in presegli linearni mesečni načrt proizvodnje za 12°/o.
Proizvodnja surovega železa lepo, enakomerno napreduje in je bil mesečni plan zopet presežen,
Jesenice je znašala izvršitev 91°/o in v jeklarni Železarne Ravne 94 »/o. Razumljivo je tudi skupni rezultat pod mesečno načrtovano količino, in to za 6 %. Ob koncu tretjega četrtletja je letošnja proizvodnja jekla skoraj docela enaka lanski proizvodnji v enakem času. Izvrševanje zbirnega načrta je pa dobro le v Železarni Store, kjer so izdelali 8% več jekla, ko
znaša načrt; na Jesenicah znaša
zaostanek 5 % in v Železarni
ne 4%). Skupna proizvodnja jekla
zaostaja po 9 mesecih 3% in zaradi sorazmerno velikega zaostanka v jeklarni Železarne Jesenice je komaj še kaj upanja, da bi letos presegli 800.000 ton. Poprečna mesečna proizvodnja v preosta" lem četrtletju bi morala znašat 72.000 ton.	.
Blagovna proizvodnja je on v septembru okoli 9% nižja k ^ v avgustu. V železarnah so proiz vedli za tržišča okoli 10“/» mani kot prejšnji mesec in znaša realizacija mesečnega načrta 95 /«• Plan so prekoračili le v Zelezar Store za 6 “/o. Železarni JeseJl1c/. in Ravne sta dosegli obe po 92 načrtovane blagovne proizvodni • Po 9 mesecih je realizacija zbirnega načrta skupno za vse tri železarne 96®/o, posamezno pa izV0,' šujejo: Železarna Jesenice 95 Železarna Ravne 94 °/o in Železarna Store 99 °/o.
Kot je že omenjeno, so predelovalci žice v septembru bo 1 uspešno delo. Samo v Plamenu s ostali 8 °/o pod planirano količio ^ ostali so plan visoko presegli- f tretjem četrtletju izvršujejo zbirni načrt: Plamen 89%, Tovil 99 Veriga 90% in v Žični 116% skupno predelovalci žice 97%- ~. bodo predelovalci v naslednJ1 treh mesecih proizvedli pribliz11 enako količino kot v septernbru: imajo še možnost doseči letnx plan. Za SOZD praktično ni ve“ možnosti, da bi dosegli letno ha' črtovano količino blagovne Pr°lZg vodnje, saj bi morali popre*3,, preseči mesečni načrt za okoli j. %. V primerjavi z lanskoletnih^ rezultati po 9 mesecih izpolnjevanja letnega gospodarskega načrt3’ je letošnja blagovna proizvodni za 7% večja.
Izvoz je bil v septembru ne"” boljši kot zadnje mesece, vend še vedno pod poprečno načrtov3 no mesečno vrednostjo. Izjernn^ visok izvoz so imeli v Verig1
V lOUlV IZiVUZ. ou	i ivj. i. v »	;
181 %, kar je dvignilo tudi s^u?go rezultat predelovalcem nad 1 . %, čeprav razen Verige v nobe
Proizvodnja slovenskih železarn septembra in po tretjem četrtletja
tokrat za 8%. Večji skok z 22% presežka so napravili v Železarni Štore in znižali zaostanek, ki je nastal po več kot dvomesečnem zastoju na začetku leta na polovico. Po 9 mesecih izvršujejo plan na Jesenicah 107®/» in v Štorah 95% ter skupno za SZ 102%.
Mesečni plan proizvodnje surovega jekla so presegli samo v Železarni Štore za 12 %, v Železarni
delovni organizaciji niso doseg mesečno predvideno vrednost-primerjavi z lanskim 9 mesečrP obdobjem so izvršili letos v® ' Železarna Jesenice, Železarna Stre, Veriga Lesce in Žična Ce" ' Druge delovne organizacije so 1 vršile toliko manj, da je vredno letošnjega izvoza 6% nižja, K je bila v enakem obdobju lani-Nadvse zadovoljni smo pa z rezultati ustvarjene vredno® plačil za prodano blago. V odno na mesečni plan so dosegli nW slabši rezultat v Železarni RaVia z 99,8 %, vsi drugi so visoko Pr segli mesečno predvidene vredn sti prodaje. Železarne so v seP tembru realizirale 108% in Pj delovalci 121 % poprečno mesečn^ načrtovane eksterne realizacij ’ Ob koncu tretjega četrtletja d sedanje stanje in mesečna gib3"!,, kažejo, da bi lahko tudi tiste a lovne organizacije, ki še zaost jajo v zbirnem načrtu, do k°n
leta dosegle načrtovano realizacijo. V primerjavi z lanskoletno realizacijo vrednosti prodaje je letošnja višja za vse tri železarne skupaj 27 °/o in pri predelovalcih 12 %. Ta podatek zgovorno dokazuje, četudi upoštevamo spremembo cen, ki je nastala v letošnjem letu, in večji obseg proizvodnje, da se je spremenila tudi struktura proizvodnje v smeri višje vrednosti.
Teče že prvi mesec v zadnji četrtini leta. Čeprav je že očitno,
da ne bo mogoče realizirati več vseh nalog in ciljev, zajetih v letnem gospodarskem načrtu, je pa možno sedanje dosežke še izboljšati. Majhna odmikanja od načrtovanih količin proizvodnje govore o realnosti planiranja. Primerjava z lanskimi rezultati pa o ponovnem napredku, ki bi bil lahko tudi boljši, kot je že dosežen, ker so za to dane realne možnosti.
Milan Marolt, dipl. inž.
S SEJE DELAVSKEGA SVETA ŽELEZARNE
Svečan sprejem mladih kovačev
Delavski svet železarne Ravne le na 14. seji v začetku oktobra sprejel samoupravni sporazum o skupnih nalogah s področja ljudske obrambe in samozaščite, pravilnik o prometnem redu v železarni in pravilnik o ravnanju z obiskovalci in drugih protokolarnih vprašanjih. Vsebino omenjenih aktov, izmed katerih je prvi Zaupne narave, bomo na primeren način predstavili v Informativnem fužinarju. Zaradi tega tokrat o tem ne poročamo.
Ko je delavski svet sprejel pravilnik o ravnanju z obiskovalci in drugih protokolarnih vprašanjih, le bilo med drugim ugotovljeno, da bi bilo potrebno v železarni končno realizirati že dolgo zasnovani propagandni film. Z njim ni vsem obiskovalcem železarne, Preden jim pokažemo posamezne obrate in oddelke, v sejni dvorani ha upravi predstavili celoten Proizvodni proces in proizvodno-tehnološko usmeritev železarne, ®hako kot je to v navadi v dru-Sih večjih delovnih organizacijah. Propagandni film bi lahko tudi ob drugih priložnostih in za dru-namene železarno kar se da celovito predstavil. Zadolžitev za realizacijo te zahteve je sprejel Poslovodni svet s sugestijo, da bi lahko tak film realizirali tudi s sorazmerno majhnimi sredstvi, če bi realizacijo poverili Koroškemu kjnoklubu in primernim strokovnim delavcem železarne.
Delavski svet je potrdil tudi Predlog povišanja zneskov odškodnin za poklicno bolezen sili-k°zo, o čemer smo že poročali v Prejšnji številki, ko je zadevo obravnaval in priporočal odbor za kadre in splošne zadeve. Delavski s'/°t je tokrat tudi pooblastil poslovodni svet, da imenuje strokovno komisijo za izvedbo izvensodnih poravnav za odškodnine a poklicno bolezen silikozo.
. V razpravi na delavskem svetu •c bilo s tem v zvezi posredovano Jhhenje delavcev iz čistilnice, ki /Penijo, da so predvideni zneski Odškodnin za naj hujšo obliko sili— koze absolutno prenizki. Njihovo ^henjg j6j ^3 ^j jjh morali povi-ati. Razprava na delavskem sve-h Pa je pokazala, da je poviševale zneskov nesmotrno, ampak se ie treba zavzemati za izboljšanje delovnega okolja in storiti vse Prnge ukrepe na področju variva pri delu in kadrovski politiki »lede premeščanja delavcev, da Primerov silikoze pri naših delav-,‘n ne bi bilo več. Delavski svet J« bil mnenja, da je potrebno na-
dai
J e vati s sistematičnimi pregle-
di delavcev, obenem pa razmišljati o takšni kadrovski politiki, kjer bi delavci po določenem času dela na ogroženih delovnih mestih avtomatično bili premeščeni na drugo delovno mesto v bolj zdravo okolje.
V zvezi s tem je delavski svet železarne priporočal delavskemu svetu TOZD jeklolivarna, da navedeno problematiko skupno s strokovno službo preuči in o ugotovitvah ter o morebitnih ukrepih ali predlogih ukrepov do konca leta poroča delavskemu svetu železarne.
Delavski svet je med pomembnejšimi vprašanji na tej seji obravnaval tudi kratko analizo v zvezi z delovanjem samoupravnih organov in uresničevanjem delegatskega sistema v železarni v obdobju od leta 1976 do 1978 za preteklo mandatno obdobje samoupravnih organov TOZD in delovnih skupnosti. Osvojeno je bilo stališče, da morajo uresničevanje delegatskega sistema in delovanje samoupravnih organov analizirati predvsem družbenopolitične organizacije in samoupravni organi temeljnih organizacij. O tem je zlasti primerno razpravljati na kandidacijskih konferencah ob potrjevanju kandidatov za nove delegate samoupravnih organov.
Ko je delavski svet razpravljal o tej problematiki in o problematiki informiranja nasploh, je sprejel tudi zahtevo, da mora center za samoupravo izdelati register samoupravnih splošnih aktov in poseben seznam aktov, ki naj bo posredovan vsem samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam. Ta register mora vsebovati minimalne podatke o tem, kdo in po kakšnem postopku je akt sprejel, obveznosti po tem aktu, obdobje, za katerega velja, in druga pomembna vprašanja. Vsem samoupravnim političnim dejavnikom naj bi bil posredovan v obliki knjižice.
Delavski svet je na tej seji na predlog odbora za kadre in splošne zadeve sprejel tudi predlog družbenoekonomskega in političnega izobraževanja. Po tem programu naj bi do konca meseca marca realizirali seminarje za predsednike vseh samoupravnih organov in delegacij ter za delovodje in druge organizatorje dela. Poseben poudarek je na družbenopolitičnem izobraževanju te strukture, ki smo jo zapostavljali, ki pa ima pri izvedbi samoupravnih akcij pomembno vlogo. Na delavskem svetu je bilo s tem v zve-
zi tudi rečeno, da je potrebno v program vključiti tudi nekatera vprašanja marksističnega izobraževanja.
Delavski svet je na tej seji v drugostopenjskem postopku razpravljal o ugovorih nekaterih delavcev zoper odločitev odbora za gospodarjenje, ki je zavrnil nekatere predložene racionalizacij ske, inovacijske in tehnične izboljšave. Tu gre med drugim za še vedno nerazrešeno osnovno dilemo, kaj spada med delovne zadolžitve posameznega delavca in kaj se lahko tretira kot inovacija ali racionalizacija in se tudi ustrezno nagradi. Mnenja o tem so še vedno precej različna, tako da so samoupravni organi, ki odločajo o višini nagrade za racionalizacij ske predloge, pogosto v zelo težki situaciji. Samoupravni organi, ki o tem odločajo, pa se soočajo tudi s strokovno neutemeljenimi ali nedorečenimi predlogi, ko nekateri strokovnjaki predlog zagovarjajo, drugi pa negirajo njegovo smotrnost.
Na 14. seji je delavski svet sprejel tudi ustrezne sklepe o izgradnji zaklonišč v železarni ter razpravljal o nekaterih drugih vprašanjih v zvezi s problematiko ljudske obrambe in družbene samozaščite, o čemer bo podana posebna informacija.
Delavski svet je tudi obravnaval vprašanje namenske uporabe sredstev sklada, ki se oblikujejo iz sredstev iz naslova davčnih olajšav tistih TOZD, ki zaposlujejo invalide. O tem je na zahtevo delegatov podala poročilo in ob tem določene predloge kadrovska služba. Iz poročila je razvidno, da TOZD, ki imajo v strukturi vseh delavcev več kot 10 odst. invalidov, plačajo davek od dohodka po 4 in ne po 7-odstotni stopnji. Lansko leto so tako iz tega naslova temeljne organizacije plačale 3,829.676,40 din manj republiškega davka, kot bi ga sicer. Ob razpravah o zaključnem računu za leto 1977 so delavski sveti TOZD in delavski svet delovne organizacije sprejeli sklep, da se sredstva, pridobljena na ta način, združijo na ravni delovne organizacije v sklad za rehabilitacijo delovnih invalidov S temi sklepi je bila posebej poudarjena tudi namembnost tako oblikovanih sredstev in zadolžitev, da program smotrne uporabe teh sredstev izdelata delovna skupnost za kadre in splošne zadeve in TOZD razvoj in raziskave.
Delavski svet je na osnovi teh ugotovitev na predlog kadrovske službe sklenil razširiti namembnost uporabe teh sredstev, kajti rehabilitacija invalidov je le ena od oblik reševanja invalidske problematike. Primarna naloga, ki bi jo reševali s temi sredstvi, bi verjetno morala biti sanacija delovnega okolja ter strojev in naprav, dokvalifikacija in prekvalifikacija invalidov, odpiranje produktivnih del, kjer bodo lahko zaposleni invalidi, ukrepi za varno delo ter nabava specialnih sredstev za osebno varstvo pri delu.
Da bi lahko stanje celovito analizirali, je potreben določen čas. V tem smislu je delavski svet soglašal s predlogom kadrovske službe, da problematiko preuči in ob koncu leta delavskemu svetu poroča ter v obliki samoupravnega sporazuma ali na drug način predlaga delavcem TOZD in delovnih skupnosti celovite rešitve.
Delavski svet je na tej seji ugotavljal, da poteka postopek za imenovanje predsednika poslovodnega sveta in da tega postopka iz objektivnih razlogov ni mogoče v zakonitem roku izvesti. Zaradi tega je sklenil, da se začasno imenuje za delovno mesto predsednika poslovodnega sveta Franc Fale kot vršilec dolžnosti, imenovanje pa velja le za čas do izbire na podlagi izvedenega javnega razpisa, vendar najdalj za šest mesecev.
- deja
IZREKI
Sola daje znanje, pameti pa ne.
Cervantes
*
Vojska je zimsko spanje kulture.
Nietzsche
*
Ideal je resnica od daleč.
Lamartine
*
Ideja je napoved šaha resničnosti.
Y Gasset
*
Sodobni človek nima višjega cilja, kot da umre — zdrav.
Peter Sellers
Najboljša telovadba za rekreacijo je pravočasni dvig izza polne mize.
Giorgio Pasetti
A
MNENJA DELAVCEV:
Mč več mrtva Meža
Onesnaženost okolja v Sloveniji je zelo velika. Delno je tako zaradi industrializacije ter urbanizacije, delno pa tudi zaradi neugodne oblikovanosti krajine. Kljub temu mesta rastejo dalje, kmetijske površine se zmanjšujejo in degradirajo, zrak ter vode se še naprej onečiščujejo, odpadki se kopičijo, medtem pa povzročitelji vire onesnaženj vse prepočasi odpravljajo.
Tako stanje je bilo vse do letošnjega poletja tudi v Mežiški dolini. Ni treba posebej spominjati na nezadovoljstvo med občani zgornje Mežiške doline. S pričetkom obratovanja nove odpra-ševalne naprave v Žerjavu, ki bo odslej vsrkavala iz ozračja strupeni svinčev prah, je nezadovoljstvu konec. Pred mesecem dni so pri mežiškem rudniku končno tudi uspeli speljati v opuščene rudarske rove z muljem onesnažene odpadne vode, ki se skozi nasuto jalovino dokaj dobro očistijo.
Torej so za varovanje človekovega okolja v naši občini pri rudniku Mežica naredili precej. Kaj pa je na tem področju naredila železarna Ravne, saj je do pred leti tudi bila ena tistih, ki je precej onesnaževala ozračje nad Ravnami? Kako je danes z one-čiščevanjem okolja v spodnjem delu doline in kako je z odpadnimi vodami, ki jih železarna spušča v Mežo, smo vprašali nekatere naše sodelavce, ki imajo opravka tudi s temi področji.
Jože Kert, inženir, vodja oddelka za investicijsko dejavnost:
»Mislim, da je to ena tistih aktualnih tem, ki je vselej zanimiva in potrebna za informiranje. Kakšno je stanje danes pri odpraše-valnih napravah pri elektro obločnih talilnih agregatih? Tu mi-
slim predvsem na tisto, kar lahko vidijo naši delavci in krajani, kar se dviga iz naših topilnic. Talilne peči v topilnici so bile montirane pred več kot 20 leti in takratni predpisi niso zahtevali, da se morajo tudi odpraševati. Prav tako
so takrat ne v Jugoslaviji ne drugod ni gledalo istočasno na zaščito delovnih mest pred onesnaženim zrakom. Sredstva, ki so nam bila v železarni ob izgradnji na voljo, niso zadostovala, da bi lahko pokrivali še izdatke, in to dragocene devize, za uvoz odpraševalnih naprav. Res je tudi, da pred 20 leti skoraj ni bilo nobenega metalurškega podjetja, ki bi ob vsem tem še bilo pozorno na zaščito okolja. Povsod je šlo za to, da so delavci dobili čimprej zaposlitev in da so si ustvarili minimalen življenjski standard.
Zaradi tega tudi ni bilo podjetja, ki bi se ukvarjalo s proizvodnjo podobnih odpraševalnih naprav, vsaj ne takih, ki bi odpra-ševale peči v sedaj zahtevani količini prahu. Predpisi, ki urejajo ekološke razmere in se nanašajo na elektro obločne peči, postajajo v svetu vedno ostrejši. Najbolj v ZDA, kjer jih morajo tudi dosledno izvajati, pa četudi bi morali kakšno podjetje zapreti. V Sovjetski zvezi so predpisi prav tako ostri, vendar jih tam dosledno ne izvajajo. Pri nas so predpisi nekoliko milejši, vendar je treba računati, da bodo vedno strožji. Toda ne glede na to, kakšni bodo predpisi, moramo vedeti, da je naša dolžnost in bo dolžnost zanamcev, da bomo vdihavali čist zrak, da bomo zdravi.
Prav zato smo pri programiranju posodobitve jeklarne I predvidevali sredstva za nakup odpraševalnih naprav. Dobili smo devet ponudb. Od teh sta le dva ponudnika zadovoljila našim potrebam. Komisija si je ogledala več odpraševalnih naprav na Švedskem, v Angliji, ZRN, Belgiji in Franciji. Odločila se je za dobavitelja opreme iz uvoza, medtem ko kooperanta za domačo opremo še ni izbrala. Razgovori z domačimi in tujimi partnerji tečejo. Računamo, da bo pogodba z inozemskim dobaviteljem sklenjena še v tem letu.
Nekaj besed še o obstoječi od-praševalni napravi v jeklarni II. Prav o njej je bilo zadnji čas precej napisanega. Ljudje znajo kritizirati, ko se še kaj pokadi iz topilnice. Ob tem pa pozabljajo, kako je bilo prejšnja leta. Danes dnevno poberemo okrog štiri tone prahu, kar bi letno znašalo okrog 1.200 ton. Mislim, da je to velik napredek in da smo lahko s tem zadovoljni. Tako danes pade prah tam, kjer želimo mi, in ne, kakor bi hotela narava. Čeprav naprava ni najbolj sodobna, vendar svoje poslanstvo opravlja zadovoljivo. Deluje res le z 20 odstotki teoretične zmogljivosti. Uvozili smo jo iz Italije po zelo nizki ceni, poleg tega pa jo še odplačujemo s petletnim kreditom. Res je tudi, da v prvotni obliki ni delovala. Zato jo je dobavitelj na svoje stroške dopolnil. Kolikor pa bodo nove odpraševalne naprave nad jeklarno I bolj kvalitetne, ni rečeno, da ne bomo rekonstruirali tudi naprave nad jeklarno II.«
Janez Pcrman, dipl. inž., vodja službe za kemijo in kemijske raziskave:
»Kaj je za obvarovanje okolja naredila železarna in kakšno je stanje nad Ravnami danes? Mislim, da se danes lahko pohvalimo z vsem, kar smo storili za čisto okolje. Za izboljšanje ekološke situacije v železarni je bil napravljen program, ki do leta 1985 predvideva rešitev vseh vprašanj varstva. Podrobno so obdelani ukrepi za izboljšanje ozračja od 1968 do 1977. Ugotovljeno in ana-
Janez Perman
lizirano je bilo dejansko stanje, izdelani katastri emisij, pripravljeni ukrepi za izboljšanje in spremljan njihov učinek. Največji problem so bili žveplovi oksidi, ki smo jih zmanjšali od prejšnjih 4000 ton S02 letno na vsega 250 ton kljub podvojitvi proizvodnje jekla, 100 na 200 tisoč ton letno ali od 36 na 1,25 kg SOj/t jekla. Ta ukrep je delno tudi vplival na emisije prahu, ki so se z optima-lizacijo gorišč in z odpraševalnimi napravami na novi jeklarni v istem obdobju zmanjšali od 2400 ton na 1150 ton letno oziroma od 25 na okrog 5,5 kg/t jekla kljub uvedbi tehnologije pihanja s kisikom. Za izboljšanje odpraševa-nja je bila izdelana študija o emisijah v posameznih fazah proizvodnje jekla v elektro obločnih pečeh. Z uvedbo toplarne so se močno znižale tudi emisije iz naselij. Tako lahko rečem, da so zakonski predpisi že zdavnaj doseženi, vendar se delo nadaljuje do največjega možnega izboljšanja.
Kot je znano, so vse norme narejene za človeka. Rastline so občutno občutljivejše, zlasti še iglavci. Toda smo eni redkih, ki smo uspeli tako znižati onesnaževanje, da so prej poškodovani gozdovi v fazi regeneracije. Pred nedavnim je bil v Ljubljani mednarodni simpozij gozdarjev na temo ,onečiščenje okolja in vpliva na gozdove*. Tako so udeleženci obiskali tudi štiri najbolj ogrožene predele Slovenije, med njimi tudi Mežiško dolino. Prav Ravne so se pokazale kot izreden primer velikih naporov pri zaščiti ozračja in uspešnosti pri zaščiti nadaljnjega propadanja gozdov. Tu so si ogledali vrsto rezultatov naših prizadevanj za očiščenje okolja in okoliških gozdov, ki so bili prej hudo
Jože Kert
načeti, danes pa se postopoma spet obnavljajo.«
Dušan Vodeb, magister, projektni inž. za energijo in varstvo okolja:
»Ko so v železarni še obratovali plinski generatorji, je v strugo Meže odtekalo precej finalnih odplak, ki so jo precej onesnaževale. Danes, po ukinitvi generatorjev, se je tudi izločil ta vir onesnaževanja, ki je metal črno senco no železarno. V tem trenutku v železarni praktično ni virov onesnaževanja, ki bi lahko resneje onesnaževali Mežo. Res železarna spušča v Mežo majhen odstotek onesnaženih voda, ki pa ne ogrožajo življa v Dravi, Meža je _Pa tako mrtva. Vsi tisti obrati v železarni, ki naj bi potencialno onesnaževali Mežo, so opremljen1 z ustreznimi čistilnimi napravami, ki ne dovoljujejo nekontroliranega spusta onesnaženih voda P° kanalizaciji v Mežo. To so: lužil' nica, kemijski laboratorij, valjar/ na itn. Ti obrati bi lahko ogrožali Mežo, če delavci pri svojem delo ne bi bili pazljivi. Znano je tudi, da v železarni uporabljamo velik0 količino industrijske vode za ohla' jevanje talilnih agregatov in pr°® v valjarni. Te vode se v tehnol°' škem postopku ne onesnažijo, ra' zen v valjarni, kjer imamo za to izdelano posebno jamo za odstra' njevanje mehanskih delov.
Vendar pa tudi pri nas v žele' žarni in v občini že razmišlja0}0 in delamo na problemu čiščenja odpadnih voda. Tako smo železar' no najprej razdelili na dva delaj na obstoječi stari in novi del (n°'. vogradnje). Osnovni problem, » ga moramo rešiti, je, da ločimo z internim kanalizacijskim slSJe’ mom čiste hladilne vode od fe' kalnih odplak in onesnaženih VO' da. To je povezano s čisto tehni°' nimi vprašanji, ker je za bioloŠk0
Dušan Vodeb
čiščenje nezaželena prisotnost do ločenih sestavin, ki se dnevn^ uporabljajo pri tehnološkem Pr° cesu in prav te lahko pridejo P^ kanalizaciji v Mežo. Pri °°.v?e gradnjah teh problemov ni, saj 1 pri načrtovanju novega upošteva mo potrebe po zaščiti odpadni voda v skladu z dano zasnov’ ■ V železarni imamo že nekaj ča politiko, da se poskuša najti tak optimalna rešitev, da bi se PoS a vila enostavna čistilna napi-3 za mesto in železarno.
V tej smeri je že naročena st dija, katere namen je, da se P
kažejo stroški in možnosti izvedb. Tako naj bi bila nova centralna čistilna naprava, ki bi očiščevala odpadne vode iz Prevalj, Dobje ''asi, Janeč, Raven z železarno in Kotelj, locirana pri Votli peči. So Pa tudi predlogi, da bi naselja 'mela svoje čistilne naprave.
. Ob koncu morda še to. Kolikor le mežiškemu rudniku res uspelo
po toliko letih očistiti z muljem onesnaženo Mežo, potem ni več daleč dan in ni preprek, vsaj kar se tiče onesnaževanja iz železarne, za ponovno oživljanje Meže. Res pa je, da bomo morali za bistro Mežo storiti še marsikaj in ne nazadnje vložiti precej denarja, še posebno v stari del železarne.«
F. Rotar
S SEJE ODBORA ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE
V začetku oktobra se je na 16. seji sestal odbor za kadre in splošne zadeve pri delavskem svetu železarne Ravne in obravnaval več pomembnih vprašanj. Najprej program družbenoekonomskega in političnega izobraževanja, ki ga je sicer sprejemal delavski svet železarne. V zvezi s tem programom, katerega osnutek je pripravila kadrovska služba, je odbor priporočal delavskemu svetu, naj v okviru družbenoekonomskega in političnega •žobraževanja zajame predsednike vseh samoupravnih organov ‘n delegacij kot tudi delovodje, v°dje služb in organizatorje dela. Odbor je v zvezi z izvedbo progama izobraževanja menil, da bi 'horali zlasti seminarje za predsednike novo izvoljenih samoupravnih organov v tozdih v oktobru izvesti takoj, ostale seminarje pa čimprej in da bi se morali pri izvedbi seminarjev opreti Pa lastne sile. Program seminarjev naj bi bil tudi čimbolj prak-hčen, brez nepotrebnega teoretičnega balasta, saj gre za dodatno funkcionalno izobraževanje, ki ‘ahko koristi le tistim udeležencih, ki določeno predznanje že
lrnajo.
Na tej seji je odbor poslušal Pdi poročilo in obravnaval postopek ter merila in kriterije za jhezpiačno letovanje delavcev v etu 1978, Ta razprava je bila /'žpodbudena glede na kritike o nepravilnosti postopkov pri dode-levanju ugodnosti brezplačnega etovanja. Odbor je ugotavljal, da določeni kriteriji že izdelani ,er verificirani na svetu sindika-a v začetku letošnjega leta, da ?a bi morali pripraviti še letos 'Plošni akt o kriterijih in merilih C brezplačno letovanje. Vanj bi .Po primerno vključiti tudi pro-fernatiko zdraviliškega zdravi jeza9 -n načfn oblikovanja oziroma iPfPževanja sredstev za izvedbo v'ovanja ali zdravljenja ter vsa ^Poredna vprašanja. Glede na ‘°> da so določeni kriteriji že prijavljeni, tak splošni akt ni pro-f®thatično izdelati in je odbor .Plenil, da mora biti predložen jr sprejet še letos. V letu 1978 n delavci železarne že brezplačen letovali po naslednjih kriteri-P in merilih: za delovno dobo, j. Posebne pogoje, za socialni polja j glede na sprejemanje otro-vjhga dodatka, matere samohra-u. e, invalidni otroci oziroma na plemen socialni položaj delavče-j družine. Posebne dodatne toč-® dobi delavec glede na leta sta-vrednoti pa se tudi krvo-3lalstvo. Na podlagi omenjenih .j Perijev je prek računalnika izdana prioritetna lista. Po teh
kriterijih, ki naj bi bili sestavni del bodočega samoupravnega sporazuma, kolikor bodo kot taki sprejeti, bi vsak delavec vsaj enkrat v času zaposlitve v železarni pridobil pravico do brezplačnega letovanja. Brezplačno letovanje pa bo nujno moralo vsebovati določene oblike rekreativnega in
NAS INTERVJU:
zdraviliškega zdravljenja, tako da ne bo samo sebi namen.
Odbor pa je na 16. seji obravnaval tudi splošno kadrovsko problematiko. Zlasti veliko je prošenj za ugodnosti pri šolanju ob delu. Na žalost pa je mnogo primerov, ko gre samo za šolanje ob delu, ne pa tudi za delo, ko se delavci izobražujejo mimo interesov tozdov in delovne organizacije. V teh primerih jim odbor seveda ne more nuditi ugodnosti, kljub temu da se dogaja, da komisije za kadre v tozdih podajo priporočilo, ne da bi navedle, kaj naj bi z ustreznim kadrom počele.
Odbor za kadre se je na tej seji ponovno soočil s prošnjami za finančne pomoči. Glede na to, da je bilo po zaključnem računu za loto 1977 v skladu skupne porabe namensko za dotacije odobrenih samo 10 milijonov S din, seveda ne more veliko storiti, čeprav ugotavlja, da bi bilo treba nekatere prošnje nujno podpreti.
-dej a
Z ramo ob napredka
rami do Raven
Zadnji čas se je nabralo nekaj pripomb na račun gradbenikov v naši občini. Tako je bilo slišati pripombe na kvaliteto novih stanovanj in tudi na račun nespoštovanja rokov, do katerih naj bi bile stavbe zgrajene. Da bi izvedeli, kako je v resnici s tem, smo prosili za razgovor tovariša Toneta Zaletelja, direktorja TOZD Gradis Ravne.
»Tovariš direktor, ali ima potrošnik — stanovalec možnost sodelovati oziroma izražati svoje želje že pri načrtovanju novega stanovanja?«
»Vsekakor je sodelovanje zaželeno. Kupec ali bodoči stanovalec ima vso pravico, da lahko vpliva na načrtovanje bodočega novega stanovanja. Na Ravnah imamo že več let tako sodelovanje, predvsem z železarno Ravne in njenimi službami, ki so odgovorne za delavčev standard. Mi železarno kot naj večjega kupca vseh naših stanovanj vselej vprašamo, kakšna stanovanja naj gradimo, enosobna, dvosobna ali trisobna. Mislim, da je tako tudi prav. Moram reči, da smo skoraj vse želje do sedaj izpolnili, bilo je le nekaj zadržkov, to pa predvsem zato, ker ni moč vselej zagotoviti, da bodo gradbeni materiali na razpolago. Danes je na Ravnah že tudi nekaj drugih kupcev naših stanovanj, ki pa prav tako sodelujejo pri načrtovanju.«
»Kako imate urejeno garancijsko dobo, saj je prav na izdelavo novih stanovanj precej pripomb?«
»V gradbeništvu je garancijski rok dve leti. V tem roku mora izvajalec del opraviti vsa naknadna opravila, ki so se pojavila zaradi pomanjkljivosti ali malo-
marnega dela. Res pa je tudi, da se prav okrog garancij dostikrat no razumemo s stanovalci oziroma investitorjem. Tako se dogaja, da zaradi odlepljene tapete ali le delno počenega zidu obesimo vse to na velik zvon. Mislim, da bi lahko te pomanjkljivosti vsak stanovalec z malo dobre volje odpravil sam. Nc bom rekel, da mora popravljati zidove, ampak tapete ni tako težko zalepiti nazaj.
Tone Zaletelj
Vse, kar je bilo večjega, bolj zahtevnega, smo do danes popravljali sami. Kar pa se tiče manjših popravil, je bolj težko. Naši kooperanti, ki so izvedli obrtniška dela, so iz oddaljenih krajev. Za-
to je pozivanje nazaj na Ravne predrago in še dolgotrajno. Res je, da je pri sodišču zadeva okrog garancij. Gradis mora opraviti popravila v novih stanovanjih in blokih za okrog 120.000 din vrednosti. To je malo denarja in tudi ne bi smelo biti vprašanje, pač pa je vprašanje časa in obrtnikov.
Morda ob vsem tem še to. Znano je, da vseh napak ne povzročamo samo izvajalci del, ampak v veliki meri tudi stanovalci. Kar poglejte, koliko težav imamo, ker puščajo strehe. Temu so krivi stanovalci sami. Nekontrolirano postavljajo na vrh blokov antene, ki so največji vzrok poškodb strešne kritine. Lahko rečem, da vse premalo spoštujejo bogastvo družbe, ki jim je zaupala milijonsko vrednost stanovanja. Zato bo res treba storiti še marsikaj. Tudi pri gradbincih, da bomo svoje napake odstranjevali sproti.«
»Kako ravenski Gradis sodeluje s svojimi kooperanti? Kot je znano, so prav oni bili največ krivi, ker svojega dela niso opravili do določenega roka, na javorniški šoli.«
»Javorniška šola je velik objekt po zahtevnosti projekta in konstrukciji. Zato je tudi bil postavljen zahteven rok izgradnje. Res smo se domenili, da morajo dela biti nared do pričetka šolskega leta 1978—79. Danes ugotavljamo, da objekt kasni z izgradnjo. Vzrokov za to je več objektivnih kot subjektivnih. Ker smo kritike slišali tudi mi izvajalci, bi želel povedati več o tem. Res se nismo mogli držati določenega roka kljub svoji veliki volji. Ne bom se opravičeval, češ to in ono je bilo krivo, gradbinci pa sploh ne. Mislim, da moramo spregovoriti odkrito. Znano je, da je bila lani izredna cementna kriza, katero smo občutili tudi na Ravnah. To nas je stalo precej dragocenega časa. Ko je bil objekt zgrajen do tretje faze, so se pojavile nove težave. Dela so nadaljevali obrtniki, in sicer kar 22 kooperantov. Ne bom jih našteval, saj vemo, da mora tak objekt imeti električno, vodovodno in telefonsko instalacijo itn. Ne nameravam jih ščititi. Kar je res, je res. Dolgoletna sodelovanja so nam omogočila, da smo se dodobra spoznali, zato o njihovi nesposobnosti ne bi mogli govoriti. Da dela niso mogla biti opravljena do določenih rokov, je v veliki meri krivo pomanjkanje materialov. Skratka, precej težav so imeli tudi obrtniki, ki jih kljub dobri volji niso mogli reševati.
Menim, da je prav, da o naših težavah zvedo tudi delovni ljudje in občani. Ne mislim tokrat zagovarjati našega podjetja, še manj kooperantov. Ne bi govoril o težavah, ki jih poznamo mi, investitorji in gradbeni odbor. Rečem lahko le, da je šola kot izreden gradbeni objekt nared varno in kvalitetno, da se bodo v njem učenci in učitelji počutili prijetno. Naša in želja investitorja je bila, da smo zgradili lepo šolo in poceni. To pa dostikrat izključuje kratek rok, katerega si tudi mi želimo.«
»Ali ste sploh kdaj gradbinci odgovarjali ali pa celo morali plačati penalc, ker delo ni bilo nared do določenega roka?«
»Ne vem za vsa gradbena podjetja, kako rešujejo te probleme.
Mislim, da so takšna, ki morajo plačevati tudi penale. Za ravenski Gradis lahko rečem, da jih v zadnjih petih letih nismo plačali, saj za to ni bilo vzroka. Pri tem je treba nekaj reči. Ne more se vsak objekt tako hitro zgraditi, kot se je npr. Nama na Ravnah. Šola je nekaj drugega. Njena konstrukcija je dosti bolj zahtevna. V gradbeništvu se enkrat lahko prisili gradbince, da dajo vse iz sebe. Zmeraj česa takega ne moremo zahtevati, saj so vendar tudi ljudje. Lahko trdim, da smo znani po kratkih rokih in da se jih držimo. Kot vidite, pa z roki tudi zamujamo. Kot sem že dejal, je temu botrovala višja sila in ne nazadnje nepopolni projekti, ki so se dopolnjevali in zahtevali dodatna dela, ki se pojavljajo pri vsaki investiciji. Dobro vemo, kako dolga je pot do zagotavljanja dodatnega denarja. Pri tem je tudi res, da investitor in izvajalec ne gledata na dobiček. Uspeh za izvajalca je že, da je objekt nared do določenega roka, saj vsako zavlačevanje več sta-
»Ali se vam ne zdi, da vselej kratek konec potegne investitor in le malokdaj izvajalec del?«
»V svoji gradbeni praksi, ki ni majhna, ne poznam primera, da bi investitor potegnil kratki konec. Mogoče so tu mišljena dodatna dela, ki se pojavljajo pri vsaki investiciji. Reči moram, da smo pri tem mi le izvajalci del. Vsaj za nas gradbince na Ravnah lahko rečem, da take politike, da bi kdo potegnil kratki konec, nismo nikoli gojili. To tudi pogojuje standard naših delavcev, ki ni nič bogatejši od onega naših investitorjev, prav tako tudi osebni dohodki. Cene novih objektov postavljamo take, da so ugodne za nas in našega investitorja in da dajejo garancijo, primerno standardu, ter da za enako kvalitetno opravljeno delo naj med delavci ne bi bilo bistvene razlike.
Ob koncu naj še dodam, da zelo pozdravljam tak način informiranja med železarno Ravne in Gradisom, ki sta po vojni vzporedno rastla v dobrih in slabih časih ,z ramo ob rami* in ustvarjala to, kar lahko danes na Ravnah vsakdo vidi.«
F. Rotar
PREDSTAVLJAMO NAŠEGA KONSTRUKTERJA:
Štednja ob nepravem času
Tokrat smo v TOZD raziskave in razvoj v konstrukcijskem biroju obiskali konstrukterja Franca Bivšeka, ki se je v železarni zaposlil 1967. leta. Prve mesece je delal na konstrukciji orodja, po odslužen ju vojnega roka pa se je resneje lotil konstruiranja pnevmatičnega orodja in naprav. To delo opravlja še danes.
Franc Bivšek
»Po končanem pripravniškem stažu sem se vključil v delo skupine za razvoj pnevmatike v železarni. Prvi večji projekt poleg manjših, na katerem smo takrat delali, je bila modernizacija vrtalne garniture RGVN-1. Odločili smo se za novo varianto s hidravlično manipulacijo. Zaradi obsežnosti projekta se je v to delo vključilo tudi nekaj konstrukter-jev iz drugih skupin. Nekje do
voj, kar je po mojem zelo zgrešeno. Edini novi večji projekt, na katerega izpopolnitvah sedaj delamo, sta hidravlična lafeta za globinska vrtanja in razne variante manjše lafete RTVN-1 za zunanja kladiva RK-21 in RK-28. Zaradi nerazumevanja in pomanjkanja lastne prototipne delavnice pa je tudi tu izvajanje zelo počasno.«
»Kaj bi predlagali za čim hitrejši razvoj te gospodarske veje v železarni, ki je zadnja leta nekoliko zaostajala?«
»Za hitrejši razvoj pnevmatike je nujno potrebna modernizacija zastarelega strojnega parka. Sliši se, da je v pripravi projekt nove proizvodne hale, vendar tudi ta ne bo rešila problema, če ne bomo imeli do takrat pripravljenega programa dela ter kadra in seveda kratkoročnega in dolgoročnega plana razvoja. Prav tako je potrebno spremeniti mnenje o ljudeh v razvoju — konstrukter-jih. Naše delo je namreč slabo ocenjeno in temu primerno slabo nagrajeno. Poleg tega pa skoraj tudi ni možnosti za izpopolnitev oziroma izobraževanje na konkretnih področjih. Nam manjka tudi stikov s prakso. To je po mojem varčevanje na nepravem mestu in ob nepravem času.«
»Ali ste zadovoljni s sodelovanjem s proizvodnjo?«
»Morda sodelavci iz proizvodnje ne postavljajo dovolj kon-
V obratu
kretnih pripomb oziroma premal° sodelujejo pri usmeritvi razvoja’ Dobro sodelovanje bi veliko k°' ristilo, saj bi se lahko vodil*11 sproti dogovarjali o proizvodni1' ki jo zahteva tržišče. Mislim, da se vse preveč zanašamo na vel1' ko povpraševanje trga po nas* izdelkih, ki pa lahko hitro usah ne.«
F. Rotar
leta 1971 smo poleg dokumentacije uspeli izdelati že prvi prototip ter z njim opravili tudi nekaj poskusnih vrtanj. Pri tem smo odkrili nekaj bistvenih pomanjkljivosti, ki smo jih v naslednjem letu tudi odpravili. Zal smo jih odpravili samo na papirju, saj do realizacije ni prišlo vse do leta
1977.	Da ne bi bile naše ideje predolgo neuresničljive, smo nekatere sklope vgradili na staro vrtalno garnituro in tako izdelali samohodno vrtalno garnituro SGV-73, ki je še sedaj v proizvodnji. Od leta 1973 dalje smo izdelali še precej projektov, za katere se je zanimal trg, vendar večina od njih ni bila tudi praktično realizirana.«
»Kdaj se je v železarni sploh pričela najbolj intenzivno razvijati pnevmatika?«
»Na to vprašanje bi težko natančneje odgovoril, ker je bilo to pred mojo zaposlitvijo v železarni. Skupina za razvoj pnevmatike pod vodstvom tovariša Štefana Otta je bila nekako do leta 1972 precej močna tako številčno kot tudi strokovno. Od takrat naprej na tem dela vedno manj ljudi — trenutno največ trije.«
»Baje se bo v bližnji bodočnosti v železarni dosti hitreje razvijalo tudi področje pnevmatičnega orodja in naprav. Ali v tem času pripravljate kaj novega?«
»Glede hitrejšega razvoja pnevmatike v železarni sem zelo pesimističen, predvsem zaradi slabih izkušenj v preteklosti, kakor tudi zaradi sedanjega stanja. To utemeljujem s tem, da se je zaradi dolgotrajnih dogovorov s tujimi firmami za sodelovanje popolnoma zanemaril domači raz-
KREDITI KONČNO RAZDELJENE
Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve je 5. oktobra 1978 končno razdelil kredite za individualno in individualno organizirano gradnjo. Zakasnitvi je bil vzrok zlasti sprejemanje samoupravnega sporazuma in pravilnika o stanovanjskih razmerjih ter stališče, da kreditov ne bomo delili po starih kriterijih. Celotna prioritetna lista prosilcev obsega 91 kandidatov za individualno gradnjo in 10 kandidatov za organizirano gradnjo v Kotljah. Vseh deset kandidatov za organizirano gradnjo v Kotljah pridobi kredit v letošnjem letu, po prioritetni listi za individualno gradnjo pa 47 kandidatov, ostali pa v prihodnjem letu.
Zelja in potreb za kredite v letu 1978 je bilo za okrog 800 milijonov S din, sredstev, če oddvojimo obveznosti iz preteklega leta, pa točno 268 milijonov S din. V celotnem postopku dodeljevanja kreditov je odbor prišel do dokončne ugotovitve, da je nujno potrebno spremeniti oziroma dopolniti obstoječe samoupravne splošne akte, sporazum in pravilnik o stanovanjskih razmerjih, ki smo ga spomladi z referendumom sprejeli. Prav tako je odbor ugotovil, da sta sporazum in pravilnik v nekaterih določilih zelo nejasna ter je zato njuna uporaba otežkočena. Podobno kot za postopek dodeljevanja kreditov velja tudi za postopek dodelitve oziroma zamenjave stanovanj, da je precej zakompliciran in da večina delavcev ugotavlja, da krite-
riji, ki smo jih sicer samouprav*1^
sprejeli, niso sprejemljivi. lajajoč iz teh ugotovitev je °d“° zahteval, da podkomisija za sta' novanjska vprašanja skupaj strokovnimi delavci izdela oSP , tek avtentičnega tolmačenja do' ločenih določil stanovanjskih
tov, ki mora biti potrjen na
lavskem svetu železarne. Obeneip mora podkomisija takoj pristop' ti k izdelavi predloga spreme*11 in dopolnitev samoupravnih sp1® nih aktov, s katerimi urejala stanovanjska razmerja, da bi J L lahko v zimskem času korigira in v prihodnjem letu pravočas*1 delovali že po novem.
-dej a
IZREKI
Pamet išče, srce najde.
Sand
Leta ne ustvarjajo modrijanoV> ampak starce.	.
Smetchine
•
Vsoda je morje brez obale.
Surinburne
Usoda meša karte, mi pa i9ra
haneT
Krivi se boji zakona, nedolg nsode.	SyfUS
Schopen
aai
VI
mladih
Železarne Ravne
RAVNE
PREŽIHOVO '78
Na sončnem Preškem vrhu ob vznožju Uršlje gore, kjer stoji pomnik pisatelju in revolucionarju Lovru Kuharju — Prežihovemu Vorancu, se je v soboto, 7. oktobra, zbralo na trinajstem tradicionalnem srečanju Prežihovo 78 okrog 3000 mladih tabornikov in mladincev. Prišli so z avtobusi in vlakom na Ravne iz Maribora, Murske Sobote, Slovenskih Konjic, Celja, Ljubljane in prvič letos tudi iz Nove Gorice.
v Nekateri so morali na dolgo pot proti Prežihovim Kotljam že zelo zgodaj. Kljub naporni poti so bili na zbirališču pred spomenikom NOB na Ravnah veseli in ponosni, da so tudi oni udeleženci prireditve, ki je bila posvečena N. kongresu ZSMS.
Z Raven so kolone mladih tabornikov krenile mimo Kefrovega mlina, kjer sta v hudih časih bila 2. in 3. kongres SKOJ, kateremu so
prisostvovali tudi mladi ravenski komunisti, na čelu s Prežihovim Vorancem. Pot jih je nato vodila skozi Prežihove Kotlje na Preški vrh. Tu so se zbrali mladi in prekaljeni revolucionarji, med katerimi je bil tudi Ivan Ko-kal-Imre, španski borec ter udeleženec obeh omenjenih kongresov.
Mladim je najprej spregovoril o dediščini Kefrovega mlina in o delu njihovega vzornika Prežihovega Voranca profesor Alojz Krivograd. Slavnostni govornik, mladi delavec ravenske železarne in delegat X. kongresa ZSMS Franjo Miklavc, pa je med drugim dejal:
»Danes se moramo tudi mi mladi zavedati svoje vloge in nalog, ki nam jih nalagajo pravila ZSMS in Z K. Mladi moramo poleg svojega dela v osnovnih organizacijah ZSMS uspešno delovati tudi na svojem delovnem mestu, saj bomo le tako lahko pomagali k
še hitrejšemu razvoju naše socialistične domovine.«
Kot vedno se je srečanja mladih tudi tokrat udeležila vdova Prežihovega Voranca, kateri so taborniki odreda Samorastnikov iz Maribora izročili spominski album in cvetje. Objemi in stiski rok so povedali, da mladi ne bodo nikoli pozabili tega, kar je njihov vzornik Prežihov Voranc naredil za njihovo brezskrbno življenje.
Mladi so s tega srečanja poslali pozdravno pismo X. kongresu ZSMS v Novi Gorici. K uspehu prireditve so svoj delež prispevali tudi člani MKUD Franci Paradiž Gimnazije Ravne, pihalni orkester ravenskih železarjev ter mladinska pohodna brigada iz železarne.
F. Rotar
Informiranje — člen v izboljšanju
Ali veste, da je od spomladi do danes devet 00 ZSM prenehalo z delom, najmanj toliko Pa je skoraj popolnoma neaktivnih?
Vam je znano, da se je predkongresnih raz-Prav v naši občini udeležilo le nekaj nad sto ttiladih?
Da so seje komisij in področnih konferenc Vse prevečkrat nesklepčne, ker ni delegatov, ki so jih v OO ZSM predlagali v posamezne komisije, oziroma konferenco?
Prepričan sem, da niti vsi mladi člani ZSMS tega ne veste, da ne govorim o vseh drugih.
Kdo je temu kriv? Kdo je odgovoren za tako slabo delo v vrstah ZSMS v času, ko bi naj Paša aktivnost dosegla višek? Nikakor ne mi-skm samo na posameznike, ker smo krivi mi Vsi, ki smo in se še tudi danes premalo zavejmo, kaj smo kot člani ZSMS dolžni narediti. Srno res že preveč materialistično usmerjeni? t^am ni mar, kaj se dogaja okoli nas v delu ZSM, v društvih, skratka povsod, kjer srno prisotni? Seveda nam je to še kako mar, Poste dejali, le... Tu bi lahko naštel sto vzrokov. Med temi bi vas mnogo morda tudi rek-da ne veste, kaj morate delati, kdaj so Posamezne akcije, kdaj so bili sestanki, ne P°znate predsednika ... skratka — niste obveščeni! Tudi to je resnica. Obveščanje ni •Pkšno, kot bi ga morali imeti v naši OK ~SMS. Toda tudi za to je več vzrokov. Kakor JPha delo mladine, tako niha tudi obveščanje, ?er je pač sestavni del ZSMS. Vsekakor pa ie prava informacija na pravem kraju lahko °dločilnega pomena za določeno akcijo, za po-s&rneznika.
. Kakršno bo informiranje, takšno bo najbrž Pdi naše delo, zato bomo morali prav temu vPrašanju posvetiti v času, ki prihaja, mnogo v®č pozornosti. Čeprav je bila komisija za ^formiranje že v preteklosti med najaktivnejšimi v naši OK ZSM, ne smemo s takim Pelom nadaljevati, ker je bila to več ali manj Aktivnost posamezne skupine, ki ni imela zajetnega stika z bazo, z OO. Prav ta podatek treba v tem obdobju najbolj upoštevati. Vprašali boste, zakaj? Zato, ker se nam je za-aPi neobveščenosti iz posameznih sredin zgo-
dela ZSMS
dilo to, kar sem že omenil, da je veliko OO ZSM prenehalo z delom.
Če bi nam sistem informiranja pravočasno odkril, kje so težave, bi tudi akcija za odpravo le-teh najbrž bila pravočasna in učinkovita. Zaradi tega smo si v COP (Centru za obveščanje in propagando) pri OK ZSM v tem obdobju zastavili nekaj nalog — novosti, ki to niti niso. Predvsem ne bomo omejevali števila članov COP. Več nas bo, bolje bomo obveščeni. Tam, kjer pa nimamo pokritega področja, bomo morali zadolžiti posameznike, člane COP, da bodo odgovorni za to.
Delo COP je kot vsako delo odvisno od članov. Ti pa se bodo vključevali, če bodo našli
v njem tudi nekaj svojega zadovoljstva, zato bomo skrbeli, da bo naše delo kar se da pisano in privlačno čim širšemu krogu mladih. To bomo storili z raznimi akcijami, kot so izkaznice COP. Vsak član bo po določenem času prejel izkaznico, ki mu bo omogočala prost vstop na predstave mladinske ravni z obveznostjo, da bo o tem obveščal bodisi lokalna sredstva obveščanja ali širši slovenski prostor. Podpirali bomo tudi literarne želje posameznikov in skrbeli za občasno objavljanje takih prispevkov v posebnem glasilu.
Brez izobraževanja ne gre. Tega se tudi mi posebno zavedamo, zato bo za člane centra organiziranih več predavanj, ki bodo dala najosnovnejše znanje s področja informiranja vsem, ki bodo to hoteli. To so v kratkem novosti v COP. Naloge, ki pa so pred nami, so več ali manj znane, pa vendar:
— V vsaki OO ZSM poiskati vsaj enega člana ZSMS, s katerim bo COP v stiku.
— Poskrbeti, da bo informiranje postalo sestavni del dela vsake OO ZSM.
Prežihovo 78 — v čast X. kongresu ZSMS
A
Brigadirka
— Poživiti izdajanje glasil v OO ZSM.
— V vsako OO oglasno desko, ki naj bo ogledalo aktivnosti.
— Poskrbeti za čim hitrejši pretok informacij iz osnovnih sredin do OK in naprej v sredstva javnega obveščanja ter obratno.
Možnosti, ki nam jih za obveščanje daje to naše glasilo, bo vsekakor treba načrtneje izkoristiti in s tem uresničevati sklepe KK ZSMS v železarni z dne 4. 10. 1978. Informiranje je tako široko področje, da ga je nemogoče zajeti v celoti. Zavedamo se, da je to del dejavnosti s področja informiranja, ki smo si ga zastavili člani COP, da bodo tudi za uresničitev teh ciljev potrebni napori vsega članstva ZSMS. Jasno nam je tudi, da ne bodo rezultati našega dela vidni takoj jutri, ampak da je to proces, ki bo svoje rezultate pokazal v bližnji prihodnosti. Vse pa je odvisno od naporov in resnosti, s katerimi se bomo lotili dela.
Pozivam vse mlade člane ZSMS, ki čutijo interes do dela v informiranju, da se nam pridružijo, vsem ostalim pa — več volje do dela v ZSMS!
Rudi Mlinar
Obisk v Ljubnem
30. 9. 1978 so člani OO ZSM stroji in deli obiskali mlade v TOZD kovinarstvo Ljubno. Srečanje je potekalo v prijateljskem in delovnem vzdušju, ki ga ni motilo niti deževno vreme. Izmenjane so bile izkušnje v delu OO ZSMS, sledila pa sta ogled obrata in razgovor s predstavniki sindikata, ZK in mladine.
Mladi obeh OO so se pomerili tudi na športnem področju, in sicer v kegljanju, nogometu in vlečenju vrvi. V vseh disciplinah so bili prepričljivo prvi mladi iz Kovinarstva. Cenrav je srečanje potekalo delovno in v prisrčnem vzdušju, bi vendar bilo treba omeniti, da se ga je udeležilo vsega 18 mladih iz OO ZSM stroji in deli. To je vsekakor malo, če primer-j-amo stroške, ki so z obiskom nastali. Za tako slabo udeležbo je brez dvoma krivo deževno vreme, delovna sobota.
Vsekakor je potrebno pri podobnih akcijah v priprave vložiti v bodoče še več naporov, saj tako organizirana akcija kakor ta, kljub vsem pozitivnim stranem ne opraviči svojega namena.
To sem poudaril zato, ker se tudi drugje dogajajo podobne stvari, kar le še povečuje že tako slabo finančno stanje v OO ZSM. Nisem proti podobnim akcijam, ker krepijo našo povezanost in enotni nastop ZSMS, prav tako tudi v mladih razvijajo prijateljstvo in družabnost. Zavedati se moramo le enega: brez temeljite priprave se ne spuščajmo v po-
Lokalna MDA
Minilo je kar precej časa od tega, ko so se zaprla delovišča številnih delovnih akcij razen akcije Samac—Sarajevo, ko so se mladi spet vrnili v svoje delovne sredine, ko so ostali le še prijetni spomini... Beseda akcija pa še ni povsem zamrla. Več kot sto brigadirjev že od 25. septembra vneto vihti krampe in lopate, sliši se tisti značilni HO-RUK nad pohorskim granitom. Seveda pa ob tem ne manjka tudi pesmi. Skratka, vse daje videz prave pravcate akcije. Obiskovalcu se nehote porodi misel, da se tod dogaja nekaj velikega, prelomnega. In vse brez dvoma drži.
Tako. Sedaj pa je najbrž že skrajni čas, da povem, o čem in kakšni akciji bo telda beseda.
»Lokalna MDA Mislinja 78,« so dejali mladi, ko so tekle priprave na akcijo, »naj bo naš prispevek v mozaiku številnih prireditev, ki jih mladi prirejajo na tak manifestativen način. Izražajo idejno in akcijsko pripadnost jubilejnemu X. kongresu ZSMS.«
Na pomoč so jim priskočili mentorji z Ekonomskega šolskega centra, pa tudi TGO »Gorenje« iz Velenja je poslala nekaj mladincev. Tako je akcija v polnem razmahu. Zdi se, kot
Spregovorila bom o reklamah oziroma o razmerah glede reklam pri nas. Mnogokrat reklamirajo izdelke, ki si tega ne zaslužijo ali pa izvajajo reklamne akcije, pri čemer ne upoštevajo načel samoupravnega socializma, saj jih diktirajo tržni mehanizmi oziroma ozki interesi podjetij. V zadnjem času skušajo vnesti določena merila, ki bi se skladala s širšimi družbenimi interesi.
Razmere na področju reklame je potrebno podrobno proučiti, kajti pri reklamiranju posameznih izdelkov mnogokrat nastopajo otroci; bodisi zato, ker so nekateri izdelki namenjeni otrokom ali pa so reklamni strokovnjaki ugotovili, da se poveča prodaja predmetov, namenjenih odraslim, če v reklame vključijo malčke.
Vsekakor bi lahko razpravljali tudi o tem, kako se ujema podoba emancipirane žene z razvrednotenjem njene osebnosti, ko postane objekt reklamnih domislic (deodoranti, pijače ...)
Analize tržišča so prikazale mlade kot pomembne potrošnike, ki izvajajo pritisk na starše in na njih računa industrija tudi kot na kasnejše potrošnike najrazličnejših izdelkov. Kako reklame vplivajo na miselnost mladih ljudi, so že dostikrat govorili, med drugim tudi na RTV Ljubljana, ki je, kot vemo, eden glavnih medijev za to. Na razširjeno konferenco so povabili številne strokovnjake, pa tudi tiste, ki se ukvarjajo z vzgojnimi problemi mladih. Prav gotovo mora biti pri nas prav TV tista, ki naj bo najbolj zainteresirana za to, kako pristopiti k načrtovanju EP sporočil, ki zadevajo mladostnike... Treba je določiti kriterije, ki bi dokončno opredelili razmejitev med dopustnim in nedopustnim reklamiranjem izdelkov. Rečeno je bilo, da imajo reklame vzgojni učinek, ker so preračunane na psiho otroka in na njegovo doživljanje.
dobne akcije. Zastonj so nam točno določeni sklepi, do minute izdelani programi, če se tega ne držimo oziroma jih le delno izpolnjujemo.
Omenjene ugotovitve se ne nanašajo samo na OO ZSM stroji in deli, ki je s svojim delom med aktivnejšimi OO v železarni, ampak sem jih navedel za primerjavo, ker se tudi v taki OO, kot je naša, kljub pripravam, za katere pa ne morem reči, da so bile površne, lahko zgodi napaka. Tam pa, kjer so stvari urejene še slabše, lahko pride še do večjih napak.
Rudi Mlinar
»Mislinja '78"
da so brigadirji vnesli v ta kraj in med ljudi povsem drugačen, svojstven utrip življenja. Dela potekajo pri kopanju jarkov višinskega vodovoda izpod Pohorja, ki bo napajal naselja vse tja do Slovenj Gradca. Kot je povedal komandant akcije Dušan, dobro napredujejo in bodo dela končana do predvidenega roka.
Sicer pa so tudi brigadirji navdušeni nad akcijo in nekateri menijo takole:
»Prvikrat sem na akciji, zato je ne moren* primerjati z drugimi. Ne morem povedati, ka' ko srečna sem, da sem jo lahko doživela, m brigado moraš doživeti, ne da se je opisati 2 besedami...«
»Vzdušje je bilo enkratno. Nikoli si ne hi mislil, da je brigadirsko življenje tako lep0' Še bom šel v brigado ...«
Vidite! Takšni so torej vtisi nekaterih bri' gadirjev. Prišli so, da bi s svojim delom dokazali in pokazali, da so sposobni braniti t°> kar imamo. Prišli so, da bi skupno srečo, t°' varištvo in ljubezen razdelili na milij°n koščkov in jih trosili na vsakogar izmed nas-Morda jim je delček vsega tega vendarle uspelo na tej akciji...	Silvo Jaš
Znano je, da se posamezne reklame pojavljajo na malih zaslonih več let zapored, °a pritegnejo otroka tudi s svojo dinamiko, glasbeno spremljavo ter z likovnim izrazom. Pre' veva jih prepričljivost ter dodelanost izvedb«-Nujno je potrebno ovrednotiti dosežke ter določiti merila, po katerih bi lahko nagrad'1 dobro reklamo in preprečili vpliv nedopustn ter slabe reklame.
Začelo se je obdobje dolgoročnega načrtn0' ga dela, ki bo omogočilo vrednotenje dosevkov in bo hkrati napotek proizvajalcem re' klam, da bi se izognili stihiji. Iz te razprav^ je bilo razvidno, da lahko štejemo za negativne tiste reklame, ki vzgajajo otroka v potrošnika in mu vcepljajo potrošniško miselno® ' Neprimerne so tudi reklame, ki spodbujal^ igre na srečo in deloma tudi tiste, ki spodbijajo zbirateljsko strast (Cirkus, ArgentiO3’ Odpisani...) ali so idejno preživele.
Reklama lahko pomaga pri izbiri izdelka« ne potrebujemo pa ubogljivega potrošnika, bo vsak hip hlastal po novostih, ki jih propagirajo reklame. Zdi se mi, da bi potrebova^ take reklame, ki bi usmerjale otroke v najrazličnejše dejavnosti, aktivnost, ne pa ubogljivo brezosebno stvar. Lastno delo in o dno do družbe sta merilo za vrednotenje človek •
Želimo pač take reklame, kjer bi začutil* skrb za človeka, ki bi jih prevevalo spozna nje, da je delo tisto, ki daje človeku občute zadovoljstva, ne pa golo posedovanje dobr*
Na žalost lahko še sedaj mnogokrat spren* ljamo na naših ekranih reklame, ki zbujaj občutek, da dobrine dežujejo same od seb ’ da posedovanje dobrin lahko enačimo s sre«^ in brezmejnim zadovoljstvom. To pa so le n® ivni, lahko rečemo, lažni odbleski, ki se P*, ko slej sprevržejo v svoje nasprotje. Mislm" da bi tisti pregovor, ki pravi: »Ni vse zla* 1 kar se sveti,« kar držal. Mar ne?! V. G.
Reklame - toda kakšne?
Moja babica
(Nadaljevanje)
Veste, moja pavrška babica nima samo le-Pega grunta, ampak je tudi ona lepa. Hočem reči, izredno lepo in moderno se oblači. Zad-hje čase pa je še posebej ekstravagantna. Ko sem jo, medtem ko sta se z mojo ta drugo, se Pravi mestno žlahtnico, delali kunštni in razpravljali, zakaj mora mestna v mesnici za kilogram mrtve govedine odšteti glih trikrat toliko kot dobi pavrška za kilogram žive, opazoval od nog do glave, sem ugotovil, da je na Pjej res vse »a la zadnji krik«. Bila je oblečena v široko nabrano kiklo, čez kolena dolgo |n še rožasto povrhu. Tudi bluza je bila točno taka, kot se spodobi. Veliko časa sem namreč Potreboval, da sem razvozlal, kako ima na sebi res žensko bluzo, krojeno v naj novejšem stilu in ne ene izmed ohranjenih srajc pokojnega dedija. Iz previdnosti, da je ne bi užalil, le raje nisem vprašal, kako je to mogoče, ko Pa dobro vem, da si že leta ni kupila čisto nič novega. Tiste reči, ki ji ob raznih praznovanjih prinesejo otroci in vnuki, pa kot verjetno pri vseh drugih babicah, ležijo lepo zložene v omarah, ker jih je škoda dati nase in pojo še itak prav prišle. Zal pa se uboga babica ne zaveda svoje modernosti in bi jo vsak komentar na račun njene obleke užalil.
Velikokrat ob obredu srebanja kave oziroma obiranja mlajši, predvsem ženski del naše zlahte začne preklinjati usodo, kadar je beseda o lepih trepalnicah, ki jih baje ima sosedova Tončka. Menda je barva oči, trepalnice jn sploh vse v zvezi z očmi dedno. Se pravi, na bi po pravilih morala mati narava obdariti yse naše ženske v žlahti s tako lepimi očmi h> gostimi trepalnicami, kot jih ima babica. Pa jih je usoda pustila na cedilu in tega ji seveda ne bodo nikoli odpustile. Ne morem razumeti, zakaj je zaradi pomanjkanja dlak pkoli oči potrebno prenašati toliko sekiranci-je. Moja teta celo pravi, kako se ji sploh ni treba bati, da bi se zredila, ker se pri vsakem Pogledu v ogledalo razburi do take mere, da 1* potem še jesti ne diši več.
A le zakaj, ko pa imamo danes tudi tovar-he, ki zelo dobro izdelujejo nadomestke vseh Ugotovljenih pomanjkljivosti na moji teti v obliki samolepljivih dodatnih dlak ali barv Za poudarjanje razredčenih, že od matere narave darovanih trepalnic. Vso to dodatno lepljenje dlak, ki so v malo dražji verziji menda celo naravnega izvora, pa ne služi samo za Polepšanje, temveč tudi dokazuje, da spadamo ^ razvitejši, se pravi premožnejši sloj tistih, ki poznajo izrek: »Če nisi pameten, bodi vsaj
lep«.
S svojimi poprečno razvitimi možgani si tudi ne znam razložiti, zakaj kljub temu, da hha vse te dodatke v izvedbi vse mogočih Zavb in vse nadomestke urejeno namazane in Polepljene na sebi ter je zato videti kot vzeta s filmskega traku, moja teta ne more preba-y*ti sosedove Tončke, ki pri vsem tem, da ji le mati narava podarila zelene oči in goste Prne dlake pod očmi, prav gotovo ni imela nič 2faven. Morda pa je mati narava vedela, da Sl sosedova Tončka vseh teh lepotilnih pripomočkov nikoli ne bo mogla privoščiti.
Pomembno je to, da Franci Tončke ni vzel ‘Uradi lepote. Vzel jo je zato, ker je Tončka ?°bra in pridna gospodinja ter še boljša mati, ker je odlična žena in ker ga ima rada kljub tmu, da je njen Franci navaden delavec. In rancl ne pelje svoje Tončke na sprehod, na Ples ali v kino, da bi razkazoval njeno lepoto, k°t bi peljal na sejem kravo, ampak preprogo zato, ker jo ima rad tako, kot je, ker se zaveda, da ima dobro ženo in da je ona srečna Vsakokrat, ko jo kam pelje.
Franci in Tončka bosta prav gotovo tudi le-°s silvestrovala, čeprav Tončka ne bo dobila Pove, specialno za to noč narejene obleke. J'1dite, moje od sekirancije in zakompleksira-Posti vitke mestne žlahtnice pa si že od avgu-m naprej rahljajo živce in non-stop kupujejo er prelistavajo nekakšne BURDE, iz katerih
bi izbrskale tak silvestrski model, ki bi iz popolnoma poprečnih predstavnic ženskega spola naredil pristne silvestrske unikate.
Ja, ko moje žlahtnice in njihove prijateljice sejejo cele popoldneve in kar naprej jamrajo, kako zelo hiti čas, ki ga za počitek in razvedrilo sploh ne ostane več, zraven pa samo za obiranje ob kavici porabijo več časa kot vsi samoupravni organi naše temeljne organizacije združenega dela za vse sestanke skupaj, vedno pridem do zaključka, da imajo moje žlahtnice in samoupravni organi naše TOZD vendar nekaj skupnega. Tudi člani samoupravnih organov namreč vse pogosteje jamrajo, kako imajo za delo vedno manj časa.
Med temi strokovnimi, že kar do maksimuma izpiljenimi sistemi obiranja jaz navadno gledam skozi okno in opazujem svet pod sabo. Takrat me vedno prešine misel, kako lepo je biti zgoraj nad to množico ljudi, ki kar naprej nekam hiti, in ne biti vključen v vsakodnevne probleme, ki te ljudi tarejo.
2e več kot leto dni opazujem streho nad Trgovskim domom na Cečovju, kjer je že prav toliko časa razstavljeno mnogo več materiala kot pa na pultih v trgovinah pod streho.
Ko so pred dobrim letom dni popravili streho in odšli, so na strehi pustili ne samo preostali odpadni material, temveč tudi popolnoma nov, še neuporabljen, ki je po mojem tam ostal kot višek. Včasih me ima, da bi nekaj tistega materiala pobral in prodal ter si tudi jaz kupil novo silvestrsko obleko. Morda bi dobil še kak dinar honorarja, ker bi streho očistil. Na koncu koncev pa si vedno premislim, saj bi me lahko še kdo obdolžil kraje in bi me vtaknili v arest. Za nameček pa bi se najbrž zameril vsem sosedom, ker bi jim priskrbel pogled na preveč monotono, dolgočasno, očiščeno streho, ki nikakor ne bi bila v skladu z našim načinom obnašanja glede varovanja človekovega okolja.
Nočno življenje. Nočni klub. Sladko življenje. Ali niso prečudovite besede? Vzeli smo jih s televizije in iz kino dvoran, kjer nam neprestano prikazujejo in dokazujejo, kako lahko je življenje, ki ga živimo sedaj, sladko. Moje žlahtnice so vedno bolj prepričane, da je življenje, ki ga živimo sedaj, tako prekleto dolgočasno, da res ni več za nikamor. Kar naprej poslušam, da so že site vseh naših gostiln, ki jih vse po vrsti zapirajo ob desetih. Zaradi tako groznega pomanjkanja sladkega nočnega življenja tu pri nas na Koroškem je
mojim žlahtnicam padla morala in volja do družabnega življenja na zaskrbljujočo raven.
Pa so prišle odrešilne govorice, ki so na krizo mojih gospa delovale tako zelo blagodejno, kot ne bi delovale najboljše diagnoze najboljših psihologov. Na Ravnah bodo ob renovi-ranju kavarne zgradili tudi nočni klub, kot temu rečemo — BAR. Zdaj je njihovo psihično stanje spet uravnovešeno in normalno. Dobro, da ne vedo za pobudnika te ideje, ker bi čisto za gvišno sprožile kampanjo za postavitev spomenika temu človeku. Začele so se zanimati tudi za gradbeništvo in budno sprem ljajo vsak korak delavcev Stavbenika ter se jezijo na vsakega, ki sloneč na lopati pokadi cigareto in s tem zadržuje gradnjo.
Pred dobrim mesecem se jim je posvetilo. Saj vendar ne moremo dočakati otvoritve bara v Kavarni tako neizkušeni in nenavajeni nočnega življenja. Ker se ne bi znali obnašati tako, kot se spodobi, bi si še sramoto nakopali. Sklenile so, da je treba takoj pričeti trenirati.
2e naslednjo soboto smo se nabasali v avtomobile in se odpeljali proti Celju. Do tam je šlo vse v redu. Zatikati pa se je začelo že pri iskanju vhoda v bar. Saj veste, kako je, če prideš iz vasi v tako veliko mesto in si povrhu še v bar namenjen. Dobro, da imajo precej urejeno prometno signalizacijo, ki te z vseh vogalov s puščicami in napisi »NIGHT CLUB« opozarja, v katero smer moraš. A kljub temu smo morali dvakrat okoli hotela in še bi re-kreirali, če nam ne bi neki prijazen fant pojasnil, da so se hotelski šefi premislili, zaprli vhod v bar od zunaj in da se sedaj hodi kar skozi restavracijo. Tam, v restavraciji mislim, smo pa sploh bili ta glavni. Zraven vseh tistih siromakov, ki so v nekakšnih safari oblekah in celo kavbojkah čakali na odprtje bara, smo bili v naši ekskluzivni opremi dolgih ženskih oblek, narejenih po modelih iz letošnjih BURD in z metuljčki okoli vratov nas moških kot iz drugega sveta. Pa saj so nas tudi gledali, kot da smo prispeli z Lune.
Prekleto! Ko smo naročili liter ta boljšega, nas je pa še kelner gledal tako, kot da smo čisto zares z Lune. Kakšna sreča, da nam ta — boljši ni bil všeč in smo nadaljevali kar s cvičkom.
Jej, potem se je pa začel program! Ob prekrasni, intimni, čisto rdeči luči je spiker najavil »ciganski ples božanske Silvije«. Na oder se je prizibala, zavita v tri metre čisto prozorne svile, ki jo je ob zares božanskem zavijanju z boki počasi, kot se po njenem opisu delovnih nalog spodobi, začela odvijati s sebe. In potem njene prsi, pa ... prijel sem se za mizino nogo.
Vso pot nazaj do doma sem se držal za glavo in vseskozi sem imel občutek, da držim
Prispeli so »Samorastniki« iz Maribora
A
v rokah oslovo glavo. Najprej deset jurjev vstopnine, pa triindvajset za cviček, pa naga Silvija, o ceni ta boljšega bom pa raje molčal.
Ja, v ponedeljek je bilo, ko sva se spet skregala zaradi moje borne plače, ki ji ne do-
Bere se lahko v razvedrilo ali pa tudi prav nasprotno; vse podobnosti z dejanskim stanjem pa so zlonamerne (za nekatere).
Povsem slučajno, torej nenamerno, sem postal eden tistih redkih državljanov, ki se pred drugimi lahko šopirijo, da so lastniki dveh avtomobilov. Prvega mi je pred leti z izdatno pomočjo žlahte uspelo kupiti na sejmu, za drugega pa nisem plačal še niti obroka, čeprav je že globoko v jeseni življenja in torej ni pretirano drag. Ob vseh avtomobilističnih izkušnjah, ki sem jih z leti pridobil ob dotrajanih avtomobilih, sem prišel do globokoumnega spoznanja, da je avto dobrina samo tako dolgo, dokler se ne pokvari, potem pa bi zanj lahko poiskal povsem nasprotna imena.
Pri izredno gosti servisni mreži in kvaliteti ter cenenosti servisnih storitev sem često sam zavihal rokave ter se pognal pod pokrov motorja. Taka »flikarija« tudi ni preveč obremenjevala mojega skromnega mesečnega proračuna. Dolgo sem tudi sanjal o svoji garaži, v kateri bi lahko do mile volje razdiral in sestavljal svoja invalidna avtomobila brez radovednih pogledov ter zlobnih jezikov. Kako, da zlobnih jezikov ni? O ja, pa so!
Kar naprej berem, da se posamezne postavke iz komunalnega prispevka za tiste, ki so ga plačali, ponavljajo kot nadaljevanke na TV. Plačaš milijon, pa čez leto ponovno dobiš račun za isti milijon in potem se ti zgodi, da ga dobiš še enkrat ali še celo večkrat. Toliko denarja logično ne premorem, saj sem že ob nakupu teh totalno bankrotiral. Če mi bi slučajno dodelili družbeno stanovanje in bi moral plačati dobrih šest starih milijonov soudeležbe, se bi moj bankrot povečal avtomatsko za šestdeset tisočkrat.
Ampak, povrnimo se k mojima avtomobiloma!
Zgodilo se mi je pred kratkim, da sta mi oba odpovedala. V tem trenutku nisem imel kaj premišljevati, saj bi v primeru, če bi ju odpeljal na servis, takoj povečal bankrot. Po kratkem premisleku sem odločil, da poskusim usposobiti tistega z manjšo okvaro in z močno voljo sem ga v rekordnem času razkopal. Joj, kako sta se mi smilila nepokretna revčka! Ampak ne dolgo!
Na vsem lepem sem prijel sila ljubezniv dopis, v katerem so me nadrejeni vljudno Opo-
voljuje kupiti nove bluze, samo petindvajset jurjev. Zdaj smo zaradi hudega »musklfibra« za nekaj časa prekinili s treniranjem sladkega nočnega življenja.	Bojan	Lesjak
(Se nadaljuje)
zorili na mojo trditev o zlobnih jezikih, in sicer tako, da me je že uvodoma zbodel reklamni oglas:
Zadeva: odstranitev avtomobilov.
V nadaljevanju je v glavnem bilo zapisano, da so stanovalci stavbe št. 6 zahtevali, da takoj odstranim ob stavbi parkirana konjička. Ta zahteva je bila tudi ustrezno utemeljena. S stavbo namreč upravlja hišni svet. Sostanovalci, ki so lastniki avtomobilov, pa zaradi množice le-teh nimajo kje parkirati svojih vozil.
Kot pošten in reden dopisnik sem takoj stopil v akcijo in pripravil naslednjo anketo:
Tovariš stanovalec številka 1: Kaj mislite o zahtevi vašega hišnega sveta?
— O kakšni zahtevi?
— No, o tisti za odstranitev avtomobilov.
— Kakšnih avtomobilov?
— Ja, tistih, ki so parkirani pod balkoni!
— Ne vem. Dajte mi mir!
— Stojte, tovariš stanovalec številka 2! Samo minutko pozornosti mi posvetite. Pripravljam namreč zelo izvirno in sodobno anketo. Kaj menite o zahtevi vašega hišnega sveta?
— Kakšnega hišnega sveta?
— Tistega, ki upravlja vašo stavbo.
— Oprostite, za kakšno izjavo gre?
— Kaj ne veste? Pa saj ste vendar eden tistih lastnikov avtomobilov, ki nimajo kje parkirati.
— Res je. Parkiram na različnih parkiriščih, pač tam, kjer mi najbolj ustreza.
— Torej res nimate nič pri tisti zahtevi?
— Kakšni zahtevi?
Oprostite, prej sem mislil, da bo anketa zanimiva in izvirna, pa ... Po anketiranju sem kar tako s koraki premeril dolžino stavbe in jo ocenil na približno štirideset metrov. Premeril sem še oba svoja avtomobila in ugotovil, da oba skupaj merita kakih sedem metrov. Po enostavnem sklepnem računu bi torej poleg mojih lahko bilo parkiranih še devet avtomobilov, razen fička, ki ga zaradi izjemne dolžine resnično ni več mogoče stlačiti na preostanek prostora. Akcija se nadaljuje.
Ob vseh zbranih analizah sem končno odpisal na prijazno pisemce, in to kar na hišni
svet.
»Zadeva je nerodna,« sem zapisal. »Avtomobila sem parkiral v nevoznem stanju in se prepričal, da nikjer ni znaka niti omejitve, ki bi opredeljevala, kdo na prostoru lahko Par" kira in kdo ne.«
Vidite, če nič ne piše, če nič ne omejuje, potem lahko v obdobju zakonov, samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov itd. po-čenjamo, kar si namislimo, samo da lahko dokažemo, da našega početja noben zakon ne prepoveduje. No, to mi menda ja ne bo težko-
Ali pač! Ljudje namreč krojijo zakone tudi po svoji presoji. Tako je tudi omenjeni hišni svet brez vednosti anketirancev sprejemal obvezujoče sklepe, žal le enostransko obvezujoče.
Tako! Pokvarjen stroj je pričel delovati, da pa ga ne bi prenašal po vsej dolžini dvomlji' vega in spornega parkirišča, sem prvi avto premaknil za kakih dvajset metrov naprej in s tem totalno onemogočil parkiranje tudi lastnikom tičkov in najverjetneje še kolesarjem’
Navsezadnje je vse kazalo tako, kot da sem se do infarkta preplašil vseh groženj in v Pre' plahu premaknil avto. Največja čast, ki me je zatem doletela in je še dolgo ne bom pozabil, je tale:
Na ulici me je ogovorila predsednica hiš' nega sveta: »Kdaj mislite odstraniti avtomO' bila?« je vprašala.
»Zakaj?«
»Ja, menda ne mislite, da bomo mi (stanovalci) pazili, potem pa odgovarjali, če bo kaj padlo z balkona na avto?« Bil sem zaprep3' den, da ne rečem kompletno brez besed.
»Če ne nameravate odstraniti avtomobil°v’ vas bomo predali sodniku za prekrške ali P® bomo dali le-te odstraniti na vaš račun, ®®1 tu ni pokopališče avtomobilov.«
Moje živčne celice so doživele ponoven alarm, preplah na celi fronti. Kar pomisli*6’ kakšna mučenja me še čakajo zato, ker ima*11 dva avtomobila, ker sem snob.
Toda — ali sem res?
Lojze Snobi6
MISLI
Alimenti so nadomestilo za nesrečo Prl delu.
*
Blagor bedakom; rešilne slamice ih13 jo vedno pri sebi.
Nihče ne ve, kam to pelje, vendar ne kateri vedo, kaj jim bo prineslo.
*
Na trnovi poti vsi trgamo; eni cvetove, drugi trnje.
*
Oni, ki se prepozno primejo za glav°’ po navadi ostanejo praznih rok.
Uredniški odbor sestavljajo: Marija Kncžafj Marjana Volmajer, Rudi Mlinar, Franjo k11' klavc, Silvo Jaš ter Vida Gregor, ki je odg° vorna tudi za vsebino Mladega Fužinarja.
Vse sodelavce prosimo, da oddajo svoje Prl spevke v mladinski šobi do vsakega prvega v mesecu.
Mali so prvič prišli na Preski vrh
Sem res snob?
RAZMIŠLJANJE
Verjetno ni delavca v delovni organizaciji, ki se ne bi bolj ali hianj zanimal, kaj se pripravlja okoli samoupravnih aktov, ki zadevajo delitev po delu. Zanimanje za sistem, po katerem bo posameznik nagrajen za svoje delo, le zelo poraslo.
V obdobju, ki je za nami, se je v kratkih presledkih menjalo že nekaj sistemov, na podlagi katerih smo sproti ali pa ob določenem času izračunali in priznali Približen delež posameznika pri delitvi OD. Razmišljam, da dosedanji sistemi, ki so bili v veljavi, res niso bili dovolj dobri. Vendar se tudi sprašujem, ali bomo sploh mogli izdelati takšen princip nagrajevanja, ki bo resnično stal na trdnih temeljih; sistem, ki ga ne bomo že takoj po sprejetju zlorabljali in se nanj na veliko pritoževali. Menim, da bodo morale strokovne službe ob tako kočljivih vprašanjih, kot je oblikovanje sporazuma in pravilnika o nagrajevanju, bolj sodelovati s Prizadetimi. Naposled je to naš sporazum, tak ali drugačen, glavno, da bi bili z njim zadovoljni. ^ pretiranim vztrajanjem in doslednostjo pri teoretičnih rešitvah Verjetno ne bomo mogli doseči splošnega zadovoljstva, čeprav bomo morda sporazum z referendumom le sprejeli. Ljudje imajo radi enostavne, razumljive in Praktične rešitve, pri katerih vsakdo z lahkoto najde svoje mesto.
Z raznih forumov so bile omenjene kritike na dinarske urne Postavke v obstoječem plačilnem sistemu, ki temelji na skupinah Zahtevnosti delovnih opravil in halog. Vendar to niti ni tako nepraktično, čeprav preveč mislimo na plačilne razrede, a živimo v brezrazredni družbi. Če pa govo-rjrno o točkah in enotah, je vide-*i> kot da bi dinarju hoteli nadeti blaško z veselim ali žalostnim izrazom. Nazadnje pa jo le moramo sneti.
Ze dolgo iščemo prave metode Za delitev OD. Toda čeprav jih najdemo, jih potem do potankosti n® uveljavimo. Primer te trditve j® priznavanje prejemkov iz PD, s katerimi smo ponekod le skušali popraviti vrednost skupine zahtevnosti del. Pri dokončnem sprejemanju odločitev tudi n°te ali nehote spregledamo nekatere umestne pripombe. Ironič-bp je, da se delavcem ob strojih, k* imajo nizko ovrednotene PPD, prejemki iz tega naslova zvišujejo za paro ali dve.
Ni še dolgo, odkar je bilo v In-Iormativnem fužinarju podanih nekaj kazalcev vrednotenja delovnega prispevka, katerih do se-naj nismo dosti upoštevali. Navedene komponente ovrednotenja Prispevka posameznika bi bilo '.redno upoštevati. Ne bi smeli Judi opredmetiti, ko jih prikažejo kot vmesni zobnik ali ročico, brez katere stroja ne moremo “Praviti v pogon. V praksi vidijo, da so ob delovnih napravah azporejeni ljudje različno samo-jojni in ustvarjalni. Ne moremo sak dan prestavljati z enega de-ovnega mesta na drugega niti hudi niti delovnih opravil. Dela-
vec je zadolžen za orodje pri stroju, dela pa so tudi lahko raznolika glede na tip stroja. Neracionalnost in slabo vzdušje ustvarja sistem, ki sposobnemu in strokovno izobraženemu delavcu nudi nizko ovrednotena dela in ga s tem prikrajša pri osebnih prejemkih. Dvojnih meril ne bi smeli imeti.
Ko sklenem svoje razmišljanje, bi rad poudaril, da je neka družba toliko zdrava in močna, na kolikor zdravih temeljih sloni njena notranja ureditev. Čim več bo treznega premišljevanja in sprejemljivih rešitev, tem manj bo nezadovoljstva, ki lahko včasih preraste v resen spor. Zavedati pa se moramo, da idealnih rešitev tudi pri prisvajanju OD ni mogoče doseči. Toliko, kot nas je ljudi, toliko je tudi želja in hotenj, katerim pa še tako dober sistem ne more povsem ustreči.
Jože Jesenek
Spoznajmo TOZD Kovinarstvo Ljubno
Na srečanju v Ljubnem dne 30. 9. 1978 smo se mladi iz TOZD stroji in deli seznanili med drugim tudi z zgodovinskim razvojem in rezultati dela TOZD Kovinarstvo Ljubno do danes.
Kovinarska dejavnost v tem delu Savinjske doline se je pričela močneje razvijati z letom 1972, ko so pri Gradbeniku začeli širiti kovinarstvo. To je bilo pogojeno s poslovno tehničnim sodelovanjem z RSC Velenje. To sodelovanje pa se je končalo že 1973. leta. V tem letu so navezali stike z DO SIP Šempeter, za katero so proizvajali izdelke za kmetijsko mehanizacijo, ter s SKIP Ljubljana. Značilno za to obdobje je, da so bili sposobni izdelovati le manj zahtevne elemente zaradi nezadostne strojne in tehnološke opreme in seveda z neprimernimi delovnimi prostori. V tem letu so pričeli s prvo serijsko proizvodnjo roletnih okvirov za DO GLIN Nazarje.
Sodelovanje z DO SIP Šempeter je pokazalo možnosti za povečanje proizvodnje, ki bi jim pokrila 100.000 norma ur dela. V letu 1974 so usmerili proizvodnjo v izdelke za Šempeter z namenom, da osvojijo to proizvodnjo. Pripravili so investicijski program, v katerem so zajeli tudi izgradnjo novih delovnih prostorov ter seveda nabavo strojev in tehnološke opreme za potrebe kovinarstva.
Decembra 1974 so položili temeljni kamen za novo proizvodno halo in s tem proslavili pomembno odločitev, saj je to pomenilo največjo investicijsko vlaganje v zgodovini GP Gradbenik Ljubno. V tem času so izglasovali formiranje TO in tako je s 1. 1. 1975 kovinarstvo postalo TOZD Kovinarstvo Ljubno. V rekordnem času so uspeli realizirati zastavljene naloge, saj je bila otvoritev nove hale septembra 1975. V tem obdobju so se srečali z določenimi težavami. Kljub petletni pogodbi s SIP Šempeter, ki je obojestransko zavezovala in zagotovila pokritje proizvodnih kapacitet v TOZD Kovinarstvo s 140.000 norma urami dela, je uspela DO SIP Šempeter ob sklepanju pogodbe zavezati TOZD Kovinarstvo Ljubno le s 30.000 norma urami, kar je pomenilo, da je Kovinarstvo v zelo kritičnem stanju. Takrat jim je pomagala DO SKIP Ljub-
ljana, ki jim je zagotovila pokritje vseh kapacitet.
Začetek proizvodnje v novih prostorih je bil zelo pester, saj so izdelovali skoraj 1000 različnih izdelkov. Zato so morali čimprej razčistiti proizvodne usmeritve in načrt razvoja ter se odločiti, kam bodo v bodoče usmerili prizadevanja.
Zato so v letih 1975—76 navezali stike z več podjetji kovinarsko predelovalne industrije. Posluh za to smo imeli predvsem v naši železarni in tudi v Gorenju.
Za združitev smo se odločili na referendumu dne 29. 11. 1977 in tako je TOZD Kovinarstvo Ljubno del železarne Ravne od 1. januarja 1978.
Težko je na kratko prikazati, koliko naporov, samoodpovedova-nja, prizadevanja in prostovoljnega dela je bilo potrebno, da imajo danes to, kar imajo in da jim je uspelo zagotoviti današnji in jutrišnji dan.
V obdobju 1972—77 so povečali število zaposlenih od 39 na 124. Vrednost proizvodnje za 18-krat in dohodek za 18,4-krat. Ob tem pa niso pozabili na usposabljanje oziroma izobraževanje ob delu ter na primerno kadrovsko politiko.
Visoki gozd
Prav tako lahko danes ugotovimo, da je TOZD Kovinarstvo dosegla več pomembnih zmag samoupravljanja, in sicer:
— uspešen referendum za združitev z delavci železarne,
— uspešno osvojena groba faza izdelave zobatih vencev,
— preusmeritev celotne ključavničarske proizvodnje na bolj donosno in trajnejšo proizvodnjo (oprema staj za svinjerejo in sestavne dele bagerskih nakladalcev).
Dosegli in presegli so zasedbo proizvodnih kapacitet, tako da del proizvodnje odstopajo tudi drugim. Prav tako so v svoje delo vključili 10 občanov, ki opravljajo v občini Mozirje samostojno obrt.
Leta 1978 gre h kraju in od njih zahteva nove napore predvsem pri realizaciji investicije v proizvodnji zobatih vencev (vrednost 5 milijard). Tako je TOZD Kovinarstvo Ljubno danes pomemben dejavnik v občini Mozirje.
Vsi skupaj jim želimo, da bi tudi v naslednjem obdobju dosegali lepe rezultate.
Miroslav Garb
V dolino
ZA NAŠE DOPISNIKE:
Kako napišemo poročilo
Vemo, kaj je vest in kako se napiše. Naslednja najvažnejša oblika novinarskega izražanja, ki spada v kategorijo strogo informativnega žanra, je poročilo.
KAJ JE
Pravijo, da je to v bistvu razširjena vest. Snov za poročilo so politični in drugi javni dogodki, kongresi, posvetovanja, sestanki, dogovori. V našem primeru pišemo poročila o sejah delavskega sveta železarne, o zasedanjih skupščine občine, o problemskih konferencah, o pomembnih prireditvah (npr. srečanje borcev slovenskih železarn), kako izpolnjujemo plan ipd.
Medtem ko vest odgovarja samo na vprašanja; kdo, kaj, kje, kdaj, poročilo obširneje pojasnjuje še kako in na kakšen način se je nekaj zgodilo. Torej vest v nekaj stavkih obvešča o dogodku, poročilo pa opisuje potek dogajanja ali pojava.
Razlika med vestjo in poročilom se lepo vidi v naslednjem primeru:
VEST
V železarni Ravne so danes točno opoldne izdelali 200 tisočo tono jekla. Plan, ki so si ga zastavljali več let, je bil danes prvič v zgodovini železarne dosežen.
POROČILO
Jesenski mraz in ropot tovarne je nenadoma prebodel pisk sirene. Čudno, da je tulila točno opoldne na čisto navadno sredo. Nekdo je rekel: »Sala? Požar?«
Nič takega. Sirena je ponosno naznanila tisočim delavcem in svojemu kraju, da so topilci druge izmene prvič v zgodovini železarne dosegli že leta planirano proizvodnjo —	200	tisoč ton
jekla.
Nekaj minut za tem je to novico zvedela po zvočnikih vsa tovarna ...
Da bi bilo poročilo popolnoma pripravljeno za tisk ali oddajo, mora enako kakor vest upoštevati novost, aktualnost, resničnost,
pomembnost in zanimivost. Biti mora kratko oz. le tako dolgo, kolikor je potrebno, in končno, napisano mora biti korektno in v čistem jeziku.
ZVRSTI
Poznamo tri vrste poročil:
— navadno,
— reportersko,
— komentatorsko.
Navadno poročilo srečamo najpogosteje po radiu in v dnevnih časopisih. Značilnosti: to je mirno, korektno poročilo, napisano v klasičnem stilu, brez težnje, da se vnese kaj novega v izraz, skratka je zavestno šablonsko napravljen zapis. Pri navadnem poročilu gre za kronološko popisan tok dogajanja.
Drugi dve vrsti poročila prideta bolj kot pri nas v poštev na radiu, TV in pri večjih časopisih (Delo, Večer).
In na koncu: dobro novinarsko poročilo ne nastane za pisalno mizo, iz zapisnikov sej ali iz referata. Novinarstvo je izraz življenja, iz dneva v dan beleženje vsega tistega, kar se dogaja na ulici, v domovih, po tovarnah in na poljih. Tu vre življenje, tu se dogajajo spremembe ljudi in družbe. Zato je nujno čim večkrat oditi na teren — da bi bilo manj poročil z raznih sej in zasedanj pa več iz življenja.
O čem napisati poročilo za Fu-žinar? Denimo o rečeh, ki se dogajajo v naši delovni sredini, o delavcu, ki je zaradi vestnosti preprečil nesrečo, o rečeh, ki bodejo v oči, ker so drugačne, kot želimo, da bi bile, o življenju v kraju. Tako in toliko. Prihodnjič bomo pisali o težji novinarski zvrsti — o komentarju.
Pripravila: Zlatka Strgar
Literatura:	Dušan	Slavkovič,
Osnovi novinarstva i informisa-nja, Bg. 1975.
Sestavili so program za vso sezono in ni se bati, da bi jim ne šlo od rok, čeprav je z njimi zdaj tako, kot pravi tista lepa narodna, ki smo jo vzeli na naslov.
Se že svita, bo den
Življenje je tisto, ki da pesmi vsebino. Polni jo z običaji, ljubeznijo, s smrtjo ... Te reči na-rede pesmi žalostne ali vesele, da si jih ljudje jemljejo za pogreb ali veselico, včasih pa preprosto zato, da se izpojejo kjerkoli in kadarkoli. Posebno lepo je slišati ubrano petje slovenskih narodnih. V Mežiški dolini je zdaj dosti zborov, ki prepevajo in so s trudom dosegli zgledno kvaliteto. Tokrat pa ne gre za velik zbor, pač pa za osem fantov, ki so začeli peti skupaj pred osemnajstimi leti na pobudo Petra Grogla. Sprva so prepevali ljudem po okoliških krajih od Libelič do Kotelj. Sčasoma pa so postali glasovi čistejši, bolj zveneči, da so se nenadoma zaslišali po vsej Sloveniji. Vrstili so se koncerti, snemanja na radiu v Mariboru in Ljubljani. Prislužili so si dovoljenje za nastop zunaj države in se odpravili na desetdnevno turnejo po Češki. Povsod so jih prisrčno sprejeli, v Plznu so jih za
Z. Strgar
OB SLOVESU
Odslej odmev trobente tvoje gozdovi bodo poslušali.
Njih pesem mu bo zibel, uspavanko mu pel bo zvon
domači
v svoj večerni ave zlil bo zvoke tvoje posejane in naznanjal v nas spomin, da bil ves zdrav in živ je Ivanček z Dobrave.
-kot
Z ODRSKIH DESK
9. oktobra se je na Ravnah P1"1' čelo tretje srečanje gledaliških skupin Slovenskih železarn. y naslednjih dneh so se nam Pre,7
stavili gledališčniki amaterji,
ki
Naš novi drevored
tamkašnji radio tudi posneli. Za naš radio Ljubljana so posneli kakih dvajset pesmi. Plošče niso izdali, ker so imeli nesrečno roko pri organizatorjih, čeprav ni bilo nikoli pretežko dobiti sredstev za gostovanje ali garderobo. Železarna jim je vselej pomagala, pa tudi sami niso nikdar zatajili, ko je bilo treba peti na domačih prireditvah, sprejemih tujih gostov in delegacij.
Tudi tovarišu Titu so peli, ko je leta 1970 prišel v Slovenj Gradec. Takrat je Maršal stopil proti njim in dejal: »Pa od kod so ti fantje? Dobro ste zapeli, hvala vam!«
To je bilo doživetje, ki je v njih odmevalo močneje kot takrat, ko so dobili Gallusova odličja. Zakaj tudi ne, saj človek ne poje vsak dan Titu.
Pa kakor vse na tem svetu razpade in spet na novo vzklije, tudi pesem ni mogla za zmeraj zvezati fantov. V starem sestavu je do zadnjega nastopa, ki so ga imeli lansko vigred ob počastitvi 40-letnice ustanovitve KPS in ob 85-letnici tovariša Tita v unionski dvorani v Ljubljani, ostalo pet pevcev. Po tistem so se razšli. Kdo bi vedel natančno čemu, pač zgodilo se je in na vsem lepem so potihnili. Na srečo pa se vselej najde kdo, ki mu ni vseeno, da kaka reč zamre. Tako so se »novi« fantje domenili, da oktet mora biti. V novi zasedbi je od starejših ostal samo Alojz Fink, ki ne more brez pesmi in je preprosto vesel, kot pravi, da lahko komu pokažeš, kar si se leta učil.
Vodstvo novega okteta je prevzel Tone Ivartnik, pa tudi tehničnega vodjo so dobili. Izmojstriti bo treba te mlade glasove, zato pridno vadijo, so s srcem pri stvari in s čutom za realnost, saj vedo, da si kmalu še ne bodo mogli privoščiti večjih koncertov. Bodo pa nastopali doma na raznih prireditvah in srečanjih, kakor nekoč pred osemnajstimi leti.
delujejo v delovnih organizacijah v Štorah, na Jesenicah, pri nas na Ravnah, sodelovala pa je tudi gledališka skupina iz Št. Jakoba v Rožu.
Prvi so nastopili igralci iz štor. amatersko gledališče »Zelezar« s Cankarjevo dramo Kralj na Be' tajnovi v režiji Boruta Alujeviča, igralca SNG iz Celja. Amatersko gledališče »Tone Čufar« z J nic se je predstavilo s komedij® »Hvarčanka«, ki jo je napisa Martin Benetovič. Rožani so za' igrali »Miklovo Zalo«.
Kot zadnje smo videli domače dramsko delo »Judenburg«, ki £a je priredil inž. Mitja Šipek P° romanu Prežihovega Voranca »Doberdob«. Igrala je ravenska gledališka skupina »Prežihov Vo* rane«.
Srečanje, ki je potekalo v P?' častitev krajevnega praznika m kongresov sindikata, je organi*1' rala komisija za kulturo pri sveta sindikata železarne Ravne.
Z. s.
IZREKI
Svet je velik oder: prideš, odigraš, odideš.
Klavdij
Svet postaja vsako jutro bolJs in vsak večer slabši.	,
Hubbarb
Dolar, ki ga danes prištediš, b° jutri vreden tričetrt dolarja.
Nixon
Tudi največji talenti se v delu izgubijo.
Tolstoj
Trdoglavost je energija bedakov.
Sartre
Op. Franc Sušnik—80-letnik
Rodove nazaj so imeli Sušniki domačijo na Uršlji gori. Ko je v prejšnjem stoletju grof Thurn zaokrožal svoje gozdno bogastvo, je tudi Su-ško postalo njegova last. Takrat kot danes so na Koroškem tovarne vabile v dolino; Sušnikov oče se je odzval in postal fužinar na Prevaljah, ded se je Gori na ljubo ponižal v Pastirja tuje živine.
Pa ni bilo tačas za male ljudi sreče ne v gozdovih ne v fabrikah. 14. novembra 1898 se je rodil Franc v dobo velike evropske gospodarske krize. Račun je mrzlo pokazal, da je Postala dotlej mogočna prevaljska železarna nerentabilna, torej so jo ustavili in prepeljali naprave v avstrijski Donavvitz. Delavec pa, kakor hočeš — s stroji vred na tuje ali životarjenje doma!
Sušniki so se odločili za tak dom. Zato sta bila Francu dana proletarsko otroštvo in trdo učenje. Na srečo tudi talent, da je z nemške osnovne šole mogel v celovško gimnazijo. Mohorske knjige so ga učile knjižne slovenščine; šestošolec je že izdajal dijaški list in v njem lastne literarne prvence.
Kot vojni maturant je skusil rusko fronto, in ko se je ob polomu avstroogrskega cesarstva vrnil domov v Mežiško dolino, je prve prevratne dni sodeloval v Narodnem svetu z geslom, da »svoboda ne sme biti anarhija«. Pomagal je preseliti Mohorjevo družbo iz Celovca na Prevalje, prebolel pa nikoli ni, da mu je plebiscit ljubo Koroško prerezal na dvoje.
Brez štipendije se je lotil študija nemščine in jugoslovanskih književnosti na univerzah v Ljubljani in Zagrebu. Preživljal se je s honorarnim čelom, diplomiral in opravil doktor-sko disertacijo iz nemške književnosti.
Na Koroškem takrat zanj ni bilo čela. V Murski Soboti je kot mlad Profesor začel pot pedagoga. Prek kratkega službovanja v Beogradu se Je za ves medvojni čas ustalil v Ma-fiboru kot profesor, kulturni delavec m literarni zgodovinar.
V letih 1926—1928 je urejal mladinski list »Naš dom«, leta 1929 je 'zdal »Prekmurske profile« o »naro-ču, ki se mu smeje in joče kakor °troku«. Postal je knjižničar Prosvetne zveze v Mariboru, hkrati pa objavljal v Slovencu podlistke s Koroške ter gledališke recenzije.
Trideseta leta so mu bila pisateljsko najbolj plodna. Tako je I. 1930 °bjavil »Jugoslovansko književnost«, v njej je vse bistveno o naši literar-ni tvornosti strnil na nekaj tiskovnih P°l. Ogromno truda je terjal njegov Samorasli »Pregled svetovne literature« , ki je izšel I. 1936; je prvi ter čoslej še zmeraj edini priročnik te vmte na Slovenskem.
Dachau je bil Sušnikova zadnja in Ppjhujša vojna skušnja. Po osvoboditvi se je za stalno vrnil domov na broško. Takrat se je začelo njego-v° drugo ustvarjalno obdobje pro-Svetarja, bibliotekarja in publicista, Pionirja današnjih ravenskih kulturah ustanov.
Kdor hoče vsaj približno doumeti b°men Sušnikovega dela, mora pomisliti, da je vsa današnja koroška Kajina do osvoboditve premogla le .^eščanski šoli v Slovenj Gradcu in
ci praktično uničili. Na Koroškem ni bilo ne srednjih šol ne galerij, ne gledališč, knjižnic in muzejev, torej ustanov, ki so meščanom nekaj samo po sebi umevnega.
Takratni čas je bil res bolj kot katerikoli prej naklonjen gradnji vsega novega, tudi širjenju kulture in prosvete, ni pa sam od sebe razsipaval z darovi. Zahteval je udarniške načrtovalce, organizatorje in realizatorje. Vse to je Sušnik bil, zato se je zagnal v delo.
Korak za korakom je napredoval po nemalokdaj ovinkasti poti. V podržavljeni grad grofa Thurna na Ravnah je naselil gimnazijo, ki je I. 1949 dala prve maturante. Hhrati je začel zbirati knjige. In ko je sedem let po osvoboditvi gimnazija dobila lastno poslopje, jo je v gradu nasledila študijska knjižnica, ob njej pa je zrasel Delavski muzej. Tačas so se že začeli vračati domači inženirji, zdravniki, profesorji.
Do upokojitve kot ravnatelj gimnazije, po njej do danes kot ravnatelj študijske knjižnice je dr. Sušnik ves čas načrtno uveljavljal nekaj temeljnih načel:
— omogočiti koroškim kmetom in delavcem šolanje in kulturno izobrazbo njihovih otrok,
— dati deželi domače strokovnjake,
— stremeti k takemu tipu kulturnih ustanov, ki bodo povezane z delovnimi ljudmi, ne da bi zaradi po-Ijudnosti zanemarjale svoje znanstveno poslanstvo.
Slednje je mogel še posebej uresničiti na knjižničarskem področju, saj je ob širjenju študijske knjižnice razvil in strokovno usmeril mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic v ravenski občini. Zadnji tak odziv potrebam časa pa je ustanovitev marksistične bralnice na gradu ter povezava študijske knjinžice z vsemi oblikami političnega in strokovnega študija ob delu. Stalna je skrb za slovenske knjižnice onstran meje.
Dr. Franc Sušnik
Čeprav je tako obsežna in raznolika kulturna dejavnost nekoliko Zavrla Sušnikovo publicistično in znanstveno tvornost, je vendarle ni opustil. V treh povojnih desetletjih se mu je nabralo precej objav, pri čemer je namerno dajal prednost domačim tiskom (Koroški fužinar, samostojne društvene publikacije itn.) Pozornosti vredni so tudi njegovi govori in napisi na spominskih ploščah padlim za svobodo. Izbor del iz tega obdobja je izšel I. 1968 z naslovom »In kaj so ljudje ko lesovi«.
Z delom in življenjem ostaja dr. Franc Sušnik zavezan Koroški in kulturi. Zvestoba temu motu ter spoštovanje in ljubezen njegovih študentov, sodelavcev in krajanov sta mu ob visokem jubileju nemara največje zadovoljstvo in ponos.
Še na mnoga zdrava leta!
Marjan Kolar
epos ovje našii avcev
M
ezici, slovenske knjige pa so Nem-
TIP-TOP, ENA A, NIMAŠ KAJ
(humoreska)
Bil je zadnji delovni dan v letu. Izkoristil sem ostanek rednega dopusta. Srečam svojega nadrejenega. Vpraša me, če sem bil v naši delavnici. Potem pravi: »Da vidiš, kakšen pogrinjek! Dobro so si to uredili... v delavnici. Nimaš kaj ... Ena a! Pijače, kolikor hočeš!« Nato je odšel nekam — v direktorjevo pisarno.
V avtu je nekaj hreščalo in pokalo. Pokličem mehanika. Malo pobrska okoli motorja in avto kmalu spelje kot iz topa. Pa mi reče: »Avto je tip top, motor vže ena a, nimaš kaj...!«
Stojim v bifeju ob točilni mizi in pijem malo rdečega — za zdravje. Od nekod se prismuka sodelavec Tevž, me pocuka za rokav ter pravi: »Ali veš, tista os, ki si jo ti delal, veš, kontrolor je
rekel, da je ,ena a, ni kaj ...‘« Servirana novica me je stala še nekaj denarja, tokrat na Tevževo zdravje.
Spet se mu razveže jezik: »A veš, naš glavni ima okus, da mu ni primere. Njegova nova tajnica je dekle tip top, ena a, ni kaj ... A?«
Cas je že bil, da mu tudi jaz kaj povem: »Veš, s tistim zahtevkom, ki si ga dal za višji plačilni razred, se še ne ve, kako bo. Prišlo bo do nekih sprememb. Po novem mora biti vse tip top po načelu delitve po delu. Ni kaj... Baje se bo nagrajevalo tudi po nekem sistemu v smislu od ena a, b, c, d in tako naprej. Dokončno mi še ni znano.«
»Kaaaj?« se je raztogotil Tevž. »Delam za plačo, abcd pa si naj nekam prilepijo! Ampak, ta rdeča kapljica je pa ena a, nimaš kaj ... Hk!«
Arne
NASA BODOČNOST
Ni samo se govorilo, marsikaj se tudi je nar’dilo, mislim na tozdiranje, ki povzroča zdaj nerviranje.
Lepe stroje so nam dali, da na njih bi mi garali, nič zato, če bi trpeli, da le ne bi se usmrdeli.
Vse se suče zjutraj okoli peči, pa so le prižgali jo k sreči, švigne plamen — še več dima, to je naša nova klima.
Komaj malo prej še videl sem, bili so trije, nato pa črni dim, jih vse lepo zavije.
Ko ga pri peči vsak zaužije, naprej po hali se razlije, da tudi drugi so veseli, v naši hali zamegleni.
Le kaj pomaga nam vsak trim, če v tovarni vdihavaš le še dim. Če ne uredi se ventilacija, stara ne bo ta generacija.
Jože Jamnik, TOZD Kovinarstvo
MALI OGLASI
Zaradi vedno večje kritike neposrednih delavcev, da administracija prerašča dogovorjene okvire, razpisuje SOZD jekloko-muna delovno mesto referenta za opravljanje nalog:	analitično
ugotavljanje in ocenjevanje navedene problematike ter upravičenosti navedene kritike.
Delo je za nedoločen čas.
Posebni pogoji: dokončana šola s 5399 urami teoretičnega pouka (domače naloge niso vštete).
Razpis velja 10 dni po objavi. Cenjene ponudbe pošljite čimprej kadrovski službi zgoraj omenjene DO.
Arne
S KNJIŽNE POLICE
Domača dela
Svetlana Makarovič, Teta Magda, MK, Lj., 120 din.
Avtorica nam pripoveduje o dogodivščinah tete Magde in njene nečakinje, v katerih se teta vdaja raznovrstnim domislekom in klavrnim akcijam, ki vse po vrsti propadejo. Seveda se zdi, da Makarovičevi ne gre le za predstavitev neurejene ženske, pač pa med drugim za občutek o majhnosti prebivanja in preseganja tega, se pravi — po svobodnem živetju, kar pa je le nevarna igra, v kateri teta Magda izgublja.
Janez Strnad, Fizika, 2. del,
DZS, 277 str., 300 din.
Delo vsebuje poglavja: tok, napetost, upor, električno polje, valovno optiko, geometrijsko optiko. V knjigi je 178 slik in obširno stvarno kazalo. Delo je namenjeno predvsem študentom fizike, po njem pa bodo segali tudi drugi, ki jih zanima zahtevnejše uvodno predavanje.
Branko Žužek, Uporna Galeja,
pesniška zbirka, Lj., 52 str.
Žužek je v svoji novi zbirki prelil v pretresljivo epsko pesniško govorico tisočletno zgodovino človeškega trpljenja, bojev in upanja. V sedemdesetih epskih in lirsko epskih pesmih je segel v davno preteklost, vse tja do mogočnih faraonov pa nazaj do časa, ko so galjoti združili svoje moči in poterjali svojo pravico in svobodo.
Prevodi
Ivan Kušan, Stolp, CZ, Lj., 120 din.
Stolp je zajedljiva, vseskozi pa razgibano in živahno napisana
pripoved o gradnji »izrednega« stolpa v nekem panonskem kraju. Občinski veljaki vidijo v njem simbol svoje izjemnosti in moči, v resnici pa je za pisatelja pretveza, s katero učinkovito razgalja moralno podobo provincialnih oblastnikov in odklonov, ki jih ponazarjajo slikar j i-naivci, nenačelni novinarji in prostituirane ženske — vsekakor zanimivo branje.
Leon Uris, Bes v gorah, roman, PZ, MS, 264 str., 140 din.
Bes v gorah opisuje dogodke po nemški okupaciji Grčije, kakor jih je doživljal »diletant v mednarodnih spletkah«, ameriški pisatelj Morrison. Gre za zgodbo, polno zapletljajev, kjer Nemci zasledujejo Morrisona, ki ima zaupne zapiske, ne da bi njemu samemu kaj pomenili, kajti kot ameriški pisec ni razumel spopada, v katerem je bil angažiran. Seveda je tu tudi ženska, ki njegovo usodo zaplete.
VVilli Hcinrich, Železni križec,
roman, PZ, MS, 539 str., 170 din.
Heinrich sodi med najbolj brane nemške pisatelje. Železni križec pa je tudi kot film zbudil dosti pozornosti. V tem vojnem romanu spremljamo preobrazbo človeka, ki je vodil desetine nemških vojakov, ki se v krutem okolju neusmiljene vojne soočajo z lakoto, izčrpanostjo in skrajnimi človeškimi napori. V tem boju za obstoj prihajajo na dan najnižji človeški nagoni, najslabše poteze ljudi.
(Po knjigi 78 in Knjižnem trgu iz Dela)
PROGRAM KOROŠKIH KINEMATOGRAFOV V NOVEMBRU 1978
Tudi tokrat vam posredujemo program filmov, ki jih bomo v naših kinematografih Crna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne, Kotlje, Dravograd, Slovenj Gradec in Mislinja predvidoma predvajali v mesecu novembru. Tokrat bi vas želeli seznaniti z najosnovnejšimi oznakami, ki so jih o njih podali kritiki.
Profesorica ima lepe noge, italijanski barvni.
Film je simpatična pikantna komedija o situacijah, tipičnih za mlade.
Za pest diamantov, ameriška barvna kriminalka.
Razburljive akcije drže gledalca v napetosti od začetka do konca. To je eden najboljših filmov tega žanra.
Drakula — oče in sin, francoska barvna komedija.
Zgodba o legendarnem grofu Drakuli, le da sedaj v obliki moderne parodije.
Dolge ladje, angleško-jugoslo-vanski barvni zgodovinski film.
Akcije na morju ponazarjajo življenje Vikingov.
Vrnitev D janga, italijanski barvni vestern.
Bugsi Mallon, angleški barvni kriminalistični muzikal.
Zelo zabaven film z odlično glasbo. Na letošnjem canskem festivalu je dobil dobre ocene občinstva in kritike.
Nasilje v Neaplju, italijanska barvna kriminalka.
Zena pri oknu, francoska barvna drama.
Kvaliteten film, predstavljen na FESTU 1977.
Bitka za Midway, amer. barvni vojni film.
Super spektakel, predstavljen na FESTU 1977.
El Mako, kavboj, italijanski barvni vestern.
Jaz in žene, ameriška barvna komedija.
King Kong je pobegnil, ameriški barvni fantastični film.
Prerokba, ameriška barvna grozljivka.
V klancu Nevade, ameriški barvni vestern.
Vsi gremo v raj, francoska komedija v barvah.
Romanca na Rivijeri, ameriška barvna komedija.
Siciljanska zveza, italijanska barvna kriminalka.
Džingis kan, angleški barvni zgodovinski spektakel.
Doktor Mladen, jugoslovanski barvni vojni film.
Junake iz NOB so upodobili naši priznani igralci Ljuba Tadič, Ljubiša Samadžič, Pavle Vujisič, Vanja Drah in drugi.
Letalci velikega neba, jugoslovanski mladinski vojni film.
Film je prejel Grand Prix Pariz 1977, nagrado predsednika francoske republike na drugem mednarodnem filmskem festivalu.
O predstavah v posameznih kinematografih vas bomo obveščali prek naših reklamnih vitrin v krajevnih skupnostih in prek radijske postaje Slovenj Gradec, ki oddaja svoj program ob sobotah od 8. do 10. ure, ob nedeljah od 10.30 do 11.30 in 12.30 do 14.45 ter ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17. ure.
Prepričani smo, da bo vsak našel v programu naših kinematografov nekaj tudi zase.
Kinematografsko in grafično podjetje »Kinegraf« Prevalje
O.	O. E. Kinematografi
BOJAN FERARIC
Kot mora je padla med nas težka vest, da se je pri opravljanju dela smrtno ponesrečil naš sodelavec, tovariš in prijatelj Bojan Fcrarič. Ko stojimo pred krsto, še vedno ne moremo dojeti, da je prenehalo biti srce komaj dvaindvajsetletnemu sodelavcu, s katerim smo delali in izvrševali naloge strojnega vzdrževanja.
Rodil se je 1956. leta v Slovenj Gradcu, končal industrijsko šolo in se kot kvalificiran ključavničar — monter avgusta 1975 zapo-
slil v naši TOZD. Po odsluženi vojaščini sc je vrnil med nas in delal vse do tragičnega dne.
V svoji mladostni zagnanosti se je loteval vsakega dela ter ga opravljal strokovno in vestno. Želel je šolsko znanje dopolniti še
Kmalu bo vse golo
s praktičnimi izkušnjami in ■j® dozoreval v dobrega in perspek' tivnega ključavničarja — mo«*' terja.
Aktivno je deloval v organi**' ciji mladine, bil je član predse®' stva osnovne organizacije in Pre^j sednik komisije za šport. Tun sam je bil vnet športnik.
Naključje je hotelo, da je ug* snilo mlado življenje delavca, je bil med sodelavci cenjen • priljubljen. Pripravljen je bil P magati povsod, kjer je bila nJ gova pomoč potrebna. Čutili ® , mo veliko praznino predvsem njegovi najožji sodelavci, še h®"_ ša pa je izguba za njegove svoJ ce, katerim je bil velika opora pomoč.
Tak je bil naš sodelavec Boj*®’ dober ter pripravljen Ponia?tj. vsem, ki so bili pomoči potreb • V naših srcih bo ostal sPonL. nanj in misel nanj nas bo spre®? ljala pri vseh delovnih nalog*
V imenu vodstva TOZD stroj®® gradbenega vzdrževanja, sart> . upravnih organov, DPO in vS njegovih sodelavcev izrek* iskreno sožalje vsem svojcem sorodnikom. Naj bo mu lahka * roška zemlja!
Herman Lešja*
______________ZAHVALA	__
Ob smrti dragega moža in 9^1-Pavla Grobelnika se zahvalj®).^ mo vsem, ki so darovali vence cvetje. Zahvaljujemo se tudi se skim pevcem, obema govornik,^ ma, duhovniku, ravenski godbi vsem, ki so nam pomagali, še P ^ sebej sindikatu za dano Por® ' Hvala vsem, ki so ga v tako v likem številu spremljali na ®J govi zadnji poti.	.
Žalujoči žena, hčerki z družina®1 in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob moji upokojitvi se vsem ®p delavkam in sodelavcem TO*' družbeni standard prav lepo z , hvaljujem za pozornost, ki ste ® jo izkazali. Hkrati pa vam v b, doče želim še mnogo uspeha P vašem delu.
Marija Tom
^20/1978	INFORMATIVNI	FUZlNAR
REKREACIJA IN ŠPORT
NOGOMET V TOZD
Osnovna organizacija sindikata strojno gradbenega vzdrževanja Je organizirala interno prvenstvo ^ malem nogometu. Tekmuje sedem ekip po sistemu izpadanja.
Rezultati predtekmovanj: pri-Prava dela — zidarji 6:2, centralna delavnica I — centralna de-Javnica II 3:0, montažna skupi-Pa — delavnica jeklarne 2:1. V Padaljnje tekmovanje se je uvrstila še delavnica valjarne po zrebu.
Polfinalni tekmi: priprava dela — delavnica valjarne 3:1, skupina montaže — centralna delavca I 1:1, po streljanju enajstmetrovk je zmagala montaža s 6:4.
V nadaljevanju prvenstva elektrotehničnih storitev so bili doseženi naslednji rezultati: delavnica mehanične — šibki tok 10:2, delavnica kovačnice — vodstvo RTS 7:2, delavnica mehanične — delavnica valjarne 7:2.
Po petem kolu vodi delavnica JPehanične z osmimi točkami, drugo mesto si delita delavnici valjarne in kovačnice, ki imata P° štiri točke.
DRUGO SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV OBMEJNIH DEŽEL
Murska Sobota je bila za Ravnami drugi gostitelj slovenskih fPortnikov iz Italije, Avstrije in Madžarske ter naših občin: Rav-Pe in Murska Sobota. V športnem Programu srečanja so se mladi Pomerili v nogometu, odbojki, Pošarki, namiznem tenisu in šara; Dekleta so tekmovala le v odbojki in namiznem tenisu.
Naši predstavniki so bili zelo 'Spesni: pri odbojki so osvojili Prvo mesto tako pri dekletih kot Pri fantih, prve so bile tudi igral-Jj® namiznega tenisa. Drugo me-so osvojili košarkarji, šahisti P igralci namiznega tenisa; no-j>°metaši pa so med petimi eki-Pami osvojili tretje mesto.
atletski Cetveroboj
, Na Ravnah je bil tradicionalni etveroboj Pomurja, Ptujskega s°lja, Šaleške doline in Koroške. Meška dolina je v moški in žen-M konkurenci osvojila prvi me-, l in s tem prepričljivo osvojila jddi ekipni pokal. Koroška dekle-a so bila druga, fantje pa tretji. , Naša dekleta so v štafetnem te-IP 4 x 100 m osvojila prvo mesto P s časom 52,2 izboljšala koroški ,ekord. Šob rova je zmagala v te-na 100 m, dvojno zmago sta °segli Skukova in Šobrova z Pakim rezultatom v teku na 400
"Petrov.
Rri fantih sta dosegla dvojno JPago skakalca v višino Dušan ^trrnčnik in Igor Filipančič, s tem P je Strmčnik dosegel nov ko-°ški rekord s 193 cm. s bolj kot atletinje in atleti so l izkazali marljivi funkcionarji ^roškega atletskega kluba kot dlični organizatorji.
JESENSKI KROS
* ^a Ravnah je bilo občinsko venstvo v jesenskem krosu, na
katerem je tekmovalo 310 posameznikov. Udeležba je bila množična predvsem pri mlajših kategorijah. Rezultati:
Mlajši pionirji, 1000 m (49 tekmovalcev) :
1. Sašo Sirk, ŠŠD Pionir Ravne, 2. Franc Božank, OŠ Javornik, 3. Jani Kogal, ŠŠD Pionir Ravne.
Mlajše pionirke, 1000 m (43 tekmovalk) :
1. Daniela Černjak, OŠ Prevalje, 2. Mirjana Bavče, ŠŠD Pionir Ravne, 3. Stanka Podojstršek, OŠ Prevalje.
Starejši pionirji, 1000 m (61 tekmovalcev) :
1. Dani Ošep, ŠC Ravne, 2. Matko Kadiš, Gimnazija, 3. Simon Pečnik, Gimnazija.
Starejše pionirke, 1000 m (53 tekmovalk):
1. Frida Bivšek, OŠ Mežica, 2. Marija Tominc, OŠ Mežica, 3. Rezka Medi, OŠ Mežica.
Mlajši mladinci, 2000 m (14 tekmovalcev) :
1. Ivan Okrogelnik, ŠC Ravne,
2.	Anton Smolar, ŠC Ravne, 3. Drago Franc, Gimnazija.
Mlajše mladinke, 1500 m (84 tekmovalk):
1. Tanja Skuk, Gimnazija, 2. Darinka Štefl, Gimnazija, 3. Olivera Smrečnik, ŠC Ravne.
Mlajši mladinci, 2000 m (2 tekmovalca):
1. Janez Legner, ŠC Ravne, 2. Bojan Pogorevc, Gimnazija.
Starejše mladinke, 2000 m (3 tekmovalke):
1.	Andreja Bari, Gimnazija, 2. Betka Biskop, ŠC Ravne, 3. Terezija Iskrač, ŠC Ravne.
Pri članih je nastopil samo član KAK Vebi Tahiri.
NAMIZNI TENIS
Na drugem pozivnem turnirju za člane je v Mariboru zmagal Urh pred Savnikom. Zelo visoko se je uvrstil naš tekmovalec Bojan Pavič, ki je med člansko elito osvojil peto mesto. V drugi kakovostni skupini je zmagal Ljubljančan Kadar pred Iztokom Janežičem.
V Ljubljani je bil drugi pregledni turnir mladincev, na katerem sta bila najboljša igralca koroške selekcije: Likar je osvojil prvo, Ginter pa drugo mesto.
V Ptuju so imele pozivni turnir članice in mladinke. V prvi skupini članic je zmagala Krsnikova, katero je premagala samo Jana Ačko. Naša dekleta so se uvrstila: Jana Ačko na četrto, Ingrid Trbižan na šesto in Barbika Logar na sedmo mesto.
V drugi skupini mladink se je Jasna Janežič uvrstila na drugo mesto.
PONOVEN START V PRVI ZVEZNI LIGI
Mlada ženska ekipa Fužinarja je imela prvi dvoboj v prvi zvezni ligi. Gostovala je v Hrastniku in izgubila srečanje z republiško
selekcijo, ki nastopa pod imenom Olimpija, s 6:1. Edino točko je priborila Trbižanova z zmago nad Krsnikovo z 2:0.
V moški republiški ligi so naši igralci prijetno presenetili. V gosteh so premagali selekcijo Zasavja s 5:4. Pavič je zmagal trikrat, po eno točko pa sta priigrala Leš in Janežič.
ODBOJKA
V drugi zvezni in v republiških ligah so odigrale ekipe tekme prvega kola v novi tekmovalni sezoni. Naše koroško zastopstvo je številno in kakovostno.
V moški zvezni ligi nas ponovno predstavljata Fužinar in Mežica, pri ženskah pa Fužinar. V republiških ligah imamo kar štiri ekipe: Mislinjo in Žerjav pri moških ter Mežico in Mislinjo pri ženskah.
Ze v prvem kolu zvezne lige sta se srečala koroška rivala. Člani Fužinarja so bili tudi tokrat boljši in zmagali tesno s 3:2. Če bodo Mežičani zaigrali tudi v naslednjih kolih tako dobro, bodo »zagotovo« obdržali status zveznega ligaša.
Članice Fužinarja so odpravile borbene igralke Marčane iz Pulja s 3:1.
V republiški moški ligi je Žerjav izgubil s Polskavo na domačem terenu s 3:1, Mislinja pa je v gosteh premagala Ljutomer s 3:1.
V ženski republiški ligi sta zmagali obe ekipi: Mežica je v Ljubljani odpravila Vič s 3:1, Mislinja pa doma Kamnik s 3:0.
NOGOMET
V petem in šestem kolu članske lige koroške regije so bili doseženi naslednji rezultati:
Črna — Leše 6:0, Korotan — Radlje 0:0, Akumulator — Slovenj Gradec 2:1, Fužinar — Korotan 3:1, Ojstrica — Peca 2:1.
Tekma med Lešami in Slovenj Gradcem je bila prekinjena v 71. minuti pri rezultatu 2:1 za Leše. Srečanje med Holmcem in Aku-
mulatorjem je bilo sporazumno preloženo. Ojstrica in Radlje sta bila prosta. Po šestem kolu vodi Fužinar z osmimi točkami.
ROKOMET
V drugi zvezni rokometni ligi so igralci TUS Partizan Slovenj Gradec igrali dve tekmi. V gosteh so izgubili z Jadranom s 24:20, na domačem terenu pa igrali neodločeno 25:25 z ekipo Jelovice. Po sedmem kolu so Slovenjgradčani med 12 ekipami na devetem mestu.
Člani Fužinarja so zapored izgubili dve tekmi. Na domačem terenu jih je premagal Polet s 33:19. Boljšo igro so prikazali v Ormožu, čeprav so izgubili srečanje z 32:28. Na tej tekmi sta dala največ zadetkov Oprešnik in Ha-ber — vsak po sedem.
Mladinci Fužinarja so gostovali v Grižah in izgubili prvenstveno tekmo z Minervo z 21:10.
ŠAH
Na Ravnah je bil prijateljski dvoboj med reprezentancama Varvarja iz Železne Županije in Koroške. Tekmovanje je bilo izvedeno po dvokrožnem sistemu, in sicer med 10 člani, 5 članicami in 6 mladinci. V vseh kategorijah so zmagali Korošci. Tehnični re-
zultati: člani 14,5:5,5, članice 7:3, mladinci 7:5. Skupen rezultat: 28,5:13,5 za Koroško. Š. F.
PROBLEMSKI ŠAH
Rešitev problema št. 6: Te3.
Problem vsebuje odlično prevaro, ki je zapeljala nekatere reševalce. Prevara: 1. Tg3? — obramba: Tb3!
Razvrstitev reševalcev po 6. problemu: Po 12 točk so zbrali Jože Jesenek, TOZD pnevmatični stroji, Franc Pšeničnik, TOZD vzme-tarna, Dušan Posedi, TOZD valjarna, po 10 točk pa imajo Ante Sirovina, TOZD priprava proizvodnje, Maks Pešl, DS za gospodarjenje, Erih Kodrun, TOZD kontrola kakovosti. Tovariš Rok Kotnik, ki ni član našega kolektiva, je zbral 12 točk.
V. Pesjak
Dobre volje na jesenskem dopustu
A
0	/V,	’
100 tET V':
fS siSlbSKEBA
BRDSTVA ravn
MODA - NAJBOLJ MNOŽIČNA ZVRST KULTURE?
Svečano in množično so gasilci proslavili visoki jubilej
REKREACIJSKI DOPUST 30-LETNIH JUBILANTOV DELA
V turizmu vedno bolj prodira novo spoznanje, da je treba gostom nuditi raznovrstne pogoje bivanja — rekreacije in razvedrila. To naj bi vplivalo na kvaliteto dopusta in na splošno psihofizično stanje gostov. Torej: ne več samo spanje in plaža, temveč tudi posamezne aktivnosti, ki jih nekateri hoteli že nudijo v svojih športnih centrih s posebnimi strokovnjaki za šport v turizmu vred. Eden takšnih naj večjih športno-rekreativnih centrov na Jadranu je v Poreču, v katerega naša železarna že nekaj let pošilja svoje 30-letne jubilante na brezplačen dopust in o čemer je Fužinar že večkrat bolj obsežno pisal.
V programu imajo okoli 70 različnih vrst športne rekreacije. Za skupine, ki jih organizirano pošiljajo razne delovne organizacije, so tudi posebni zdravniški pregledi na začetku in koncu dopusta, da se s testiranjem ugotovi zdravstveno stanje posameznika.
Na sl. (str. 15) je del druge skupine naših delavcev, ki je letovala v hotelu Delfin od 23.9. do 3. 10.
1978.	Zal v tem času v hotelu še niso uredili bazena za plavanje v topli vodi, kar je naša skupina od vseh športnih aktivnosti najbolj pogrešala.
V. H.
Problem št. 8 — F. Blaschke, 1953
Mat v dveh potezah
Beli: Kg3, De5, Te7, Tf3, Ld2 (5) Črni: Ka4, Ld8, Sa8, B7 (4)
REZERVNI VOJAŠKI STAREŠINE V CELJSKI VOJAŠNICI
Dne 7. 10. 1978 smo rezervni vojaški starešine občine Ravne na Koroškem obiskali vojašnico v Celju. Obisk je bil posvečen prazniku artilerije.
Gostitelji so nas lepo sprejeli. Program obiska je bil sestavljen iz dveh delov. Najprej smo si ogledali orožje, nato pa so sledila športna srečanja. Tekmovali smo v odbojki, malem nogometu, šahu in streljanju.
Dan se je nagibal k popoldnevu, tako da smo se po napornem »tekmovanju« že vsi veselili »pasulja«, ki nam je bil postrežen v domu JLA ob spremljavi vojaškega ansambla. Počutili smo se zelo prijetno, tako da nam je ta dan prehitro minil.
Zahvaljujemo se vsem vojaškim starešinam v vojašnici Celje za prijetno enodnevno bivanje med njimi in si še želimo takšnih ali podobnih srečanj, ki jih je vedno premalo.
Edo Medvešek
IZREKI
Misli na peto zapoved: ne ubijaj — časa!
Gracian
*
Ne ubijaj se z jezo, temveč s smehom.
Nietzsche
»
Bolje se je učiti eno uro ponoči kot moliti vso noč.
Tagore
Čestitka
Jože Kotnik iz TOZD SGV je
kot strugar osvojil častno 2. mesto na tekmovanju kovinarjev Jugoslavije v Beogradu. Za ta uspeh ti, dragi Jožko, iz srca čestitamo in želimo, da ne bi__bil tvoj zadnji. Prav tako izrekamo priznanje vsem ostalim tekmovalcem, ki so branili barve železarne Ravne.
Sodelavci TOZD SGV
3S5S:S:S5SvS!SvS!S'S5S!S!S5S:S5S5S5SvS5SsS5;
Naj nam je moda in vse, kar je z njo v zvezi, všeč ali ne, da ima večji ali manjši vpliv na način življenja, ne moremo zanikati. Tudi njen najbolj zadrti nasprotnik ne nosi kravat izpred petih let in pri nakupu avtomobila ne izbere črnega.
O modi kot družbeno estetskem področju so pisane učene razprave — mi jih ne bomo. Precej tednikov ima modne kotičke — mi ga ne bomo uvedli. Ker pa je le več kot samo zrno resnice v trditvi, da moda podružblja umetnost ter vsak dan bolj podira pregrade med družbenimi sloji, približajmo bralcem na kratko nekaj osnovnih pravil, ki veljajo že več kot deset let in bodo zagotovo še kak čas. — Vsaj za osebno testiranje lahko komu služijo.
OSNOVNA PRAVILA DOBREGA OBLAČENJA
1. Ne kopirajte drugih (naj raje drugi vas).
2. Bodite zmeraj urejeni.
3. Ne polnite omar brez potrebe.
4. Imejte raje manj oblek, a tiste lepe.
5. Držite se pokončno.
6. Pazite na hojo.
7. Oblačite se v skladu s svojimi leti.
8. Strogo se držite linije, ki vam najbolj pristaja.
PRAVILA ZA ENOSTAVNO IR ELEGANTNO GARDEROBO
1. Kupujte kvalitetno blago.
2. Pred nakupom poglejte, kaj potrebujete.
3. Dobro premislite o izboru tkanine.
4. Ne nosite kričečih barv.
5. Če imate skromno garderobo, kupujte enobarvno blago.
6. Nosite to, kar vam pristaja.
7. Pazite na kombinacijo barv.
(Se nadaljuje)
Fotografije za to številko prispevali: F. Kamnik, F. Rotal in informacijska služba.
MISLI OB DNEVU MRTVIH
Mladi lahko umre, stari mora umreti
Jugoslovanski pregovor
Smrt je surova, življenje pogosto še bolj
Če ne vemo, kaj je življenje, kako naj razumemo smrt?
Konfucij
Ne bojimo se smrti, temveč razmišljanja o njej
Seneka
Za drevo, ki ga je zadela strela, ni prostora v nasadu
Po smrti boga predstavniki novega modroslovja složno naznanjajo smrt njegovega ubijalca — uničenje človeka.
Dufrenne
Najboljše zdravilo proti misli na smrt je delo
Umre se dvakrat. Druga smrt je pozaba
Fontain
Kdor se boji smrti, izgublja veselja življenja
Človek dan za dnem gleda, kako umirajo živa bitja, pa vendar se obnaša, kakor da on sam ne bo nikoli umrl.
Mahabharata
Vse ure ranijo, poslednja ubija
Napis na javni uri v starem Rimu
Ob zadnji uri smo vsi enaki
Latinski pregovor
Roditi se pravi čas je milost nebes, umreti pravi čas je prav tako milost nebes.
Lijah-Tse
Umirajoč puščamo za seboj iste neumnosti in lopovščine, med katere smo se rodili.
Voltaire