SLAVKO AVSENIK - MLAJŠI Glasbenik » v ozadju« So Ijudje različnih poklicev, ki jih neustavljiva notranja potreba •žene k ustvarjanju. »Ni nujno, da so to ravno umetniki, lahko so tudi denimo slaščičarji,« je pol v šali pol zares dejal Slavko Avse-nik - mlajši, ki nedvomno sodi med plodne mlade glasbenike. Že pridevek »mlajši« pove, da je osemmdvajsetletni Slavko sin znanega očeta slovenske narod-nozabavne glasbe, zato mu je bila muzika takorekoč položena v zibelko. Kljub glasbeni nadarjenosti in spodbudnemu okolju - tudi nje-gova mlajša dva brata sta se za-pisala umetnosti - je moral Slavko posvetiti veliko svoje energije in let študiju Menda je edini Slovenec, ki je diplomiral iz jazza na graški Visoki šoli za glasbo, dramsko in upodabljajo-čo umetnost (mimogrede: diplo-me so mu nostrificirali le v Beo-gradu, pri nas ne), in eden red-kih (v Jugoslaviji jih je menda le deset). ki premore nekakšen glasbeni računalnik - inštru-ment, s katerirn komponira in iz-vaja orkestersko glasbo, ki jo si-cer v običajnlh okoliščinah pri-čara številen ansambel glasbe-nih izvajalcev. Slavko pa s po-močjo te moderne priprave -računalnika, terminala, tastature in klaviature, ki komaj zasedajo pisalno mizo, opravi vse sam. V računalnik lahko shrani različne vzorce iz akustičnega sveta glasbe, človeški glas, zvoke glasbil in druge, s pomočjo ka-terih potem komponira in izvaja največkrat lastne skladbe. Tisto dopoldne, ko sem ga obiskala na domu v Rožanski ulici, kjer stanujeta z ženo že ne-kaj let, je bil še ves pod vtisom pa tudi precej utrujen zaradi svojega delovnega obiska v Ma-kedoniji, kjer je bil posnel in tudi sam odigral ves orkestralni del šestnajstih skladb revijskega or-kestra za festival zabavne glas-be. Podobno je letos aranžiral in odigral za celo ploščo glasbe na besedila Božidarja Volfanda-Volfa, napisal je glasbo na bese-dilo Alenke Štefe - radijsko igri-co za otroke »Sto kosmatih -kakšna scena!«, katere promoci-ja bo v začetku novembra, tre-nutno sklada godalni kvartet, prihodnje leto bo napisal glasbo za musical — priredbo Jurčiče-vega Desetega brata, zelo pa si želi, da bi kdaj v prihodnosti skomponiral in posnel glasbo o literarnih temah iz daljne slovan-ske zgodovine. Poklic svobod-nega umetnika mu pravzparav ne pusti predaha. Rokov se je treba držati pa naj bo dan ali noč, petek ali svetek. Kljub temu pa mu ostaja tudi čas za lastna snovanja. Slavko Avsenik je namreč po uspešno opravljenih dvanajstih semestrih na graški visoki Soli, kjer je po- leg jazza absolviral tudi prvo stopnjo študija klasičnega kla-virja, odšel še za dve leti na iz-popolnjevanje v ZDA ter diplo-miral iz filmske glasbe na Visoki šoli za glasbo v Bostonu v Mas-sachusettsu. V Ameriki je poleg tega absolviral tudi ktasično glasbo. Pravi, da my jeStudij jazza podal tiste teoretske osno-ve, predvsem s področja harmo-nije in improvizacije, ki mu omo-gočajo precejšnjo ustvarjalnost in vpogled v sodobne glasbene tokove. »Nikoli pa nisem mislil, da se bom z glasbo ukvarjal na elektronski način,« pravi. Z ra-čunalnikom glasbo in zvok do-besedno secira, saj lahko prodre do samih »prafaktorjev« zvoka, do njegovega delčka, ki se žgodi v 27-tisočinkah sekunde: Glas-beniki večinoma nimajo smisla za znanost in elektroniko, če-prav sta umetnost in matematika nerazdružljivi,« razmišlja Slavko v svojem zvočnem laboratoriju, ki mu ponuja možrrosti tudi za lastna iskanja na področju ek-sperimentaine glasbe, zvočnega dizajna, scenske in filmske glas-be, vpliva glasbe na čute icvču-stva Ijudi. ter povezave tried glasbo in določeno vsebin#