Zasavski
Izdaja Okrajni odbor SZDL TrbovlJ« • Urejuj« orednlSkl odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 - Telefon štev 81 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-K.B-10-148 - List Izhaja vsako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečne 40 dinarjev
•	Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v LJublJan .	,
•	Cena Izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti » uredništvo oajkaar ‘
vsak torek, ne vračamo	iJSlC** I.
......................................................—-------------- ~*mi «* 4 -
Štev, 13
TRBOVLJE, 28. MARCA 1958
Leto XI
Glasovali smo za Titovo Jugoslavijo
OD SKUPNEGA ŠTEVILA VOLILNIH UPRAVIČENCEV (78.337) JIH JE GLASOVALO 73.495, KAR ZNAŠA 93.74% — V TRBOVLJAH JE GLASOVALO 97.6%, HRASTNIKU 96.5%, ZAGORJU 95.4%, V BREŽICAH 91.2%, NA SENOVEM 90.2%, RADEČAH 91.6%, SEVNICI 87.6% IN V VIDMU-KRŠKEM PA
86.5% VOLIVCEV
Končno niti ni moglo biti drugače: Adenauer se je odtočil za nadaljevanje politike čeprav so se Zahodni Nemci v veliki večini izrekli Proti atomski oborožitvi.
ZAKLJUČEK
ZUNANJEPOLITIČNE
DEBATE
® zahodnonemškem parlamen-tu je prinesel zaupnico vladi, resolucija Zveznega zbora pa }e pooblastila vlado, da obo-r°ii Bundeswehr z najmoder-•Jfjšhn orožjem, izvzemši z vodikovo bombo, dokler ne bo apsežen sporazum o razorožit-VU Federacija zahodnonemških sindikatov pa bo, kot piše neki časnik, zahtevala, naj se 6 mi-hjonov njenih članov opredeli ° vprašanju atomske oboro-Zahodne Nemčije. Razgovori o nujno potrebni konferenci Vzhoda in Zahoda se nadaljujejo. Vendar za zdaj ni
NIČESAR NOVEGA čeprav so v zadnjem času ®Pet izmenjali več pisem in Poslanic. V zadnjem odgovoru Sovjetske vlade na ameriški Memorandum je med drugim rečeno, da SZ ponovno zavrača ameriške poskuse, da bi za-če.li razpravo o položaju v vzhodni Evropi in še enkrat tojavlja, da vprašanje združitve obeh Nemčij ne more na dnevni red sestanka Pfl najvišji ravni, pač pa meni, “a bi se morala konferenca črnejiti na bistvena vprašanja, katerih rešitev bo pripeljala zboljšanja vsega mednarodnega položaja. Ko je pred anevi ameriški zunanji mini-°}er odgovarjal na vprašanja V-ovinarjev, je med drugim povedal, da
SOVJETSKA NOTA daje upanja na sestanek na *ajvišjem nivoju. Naštel je rsto ugovorov, ki po njego-črn mnenju slabijo upanje na Klicanje konference. Stari *P!°W-at pa je seveda na “-rdii, da je nujno nadalje-a‘i razgovore s SZ o vseh h po diplomatskih ka-■ Z eno besedo: še vedno ,č vrtimo v začaranem krogu u kot je videti, državniki še č bodo kmalu sedli za zeleno 'zo. v vrsto pomembnih zunanjepolitičnih dogodkov sodi tu«i obisk
HAMMERSKJOELDA V MOSKVI
generalni tajnik OZN se je v ,	sreča! tudi s prvim se-
t>cm,arjem CK KP SZ HruSče-hof1’ sestanku Hammar ni i tel ničesar povedati, vendar očitno, da sta se menila o ^z°rožitvi, o Bližnjem Vzho-n^n drugih problemih, ki za-niajo organizacijo Združenih ‘“r°dov. Bližnji Vzhod pa je *toh r^nevi 2 zanimanjem pri-
DOGAJANJEM v jsaudiji
rfjfP.tovski tisk je namreč spoti j čla je baje pr&stolona-
KESETOVA MAMA IZ TRBOVELJ JE VOLILA MED PRVIMI
Preteklo nedeljo je naše ljudstvo ponovno dokazalo, da je trdno odločeno nadaljevati prehojeno pot, da je neomajno prepričano v zmago socializma. Izredno skrbne in razgibane priprave za te volitve, za katere lahko trdimo, da so zajele malone vse državljane trboveljskega okraja, so v nedeljo dale rezultat, ki nas navdaja z zaupanjem, hkrati pa nam kaže veliko pripravljenost zasavskih občanov ramo ob rami korakati sktrpno z milijoni jugoslovanskih državljanov lepši prihodnosti naproti.
Obiskali smo mnogo zasavskih volišč in vsepovsod so nam člani volilnih odborov žarečih obrazov pripovedovali dosežene volilne rezultate. Vsa volišča je zajelo plemenito tekmovanje kdo bo prvi zaključil volitve. Revirji so se tudi tokrat izkazali. Rudarji na Dobrni, pa v Zagorju, Kisovcu, Hrastniku, na Senovem so enodužno prihajali na volišča že v najzgodnejših jutranjih urah in oddali svoje glasove za svoje poslanske kandidate. Pa naša mladina. S kolikšno prizadevnostjo, voljo in pogumom se je lotevala še predvolilnih nalog. Vsepovsod je bila prva, zanjo ni bilo ovir. Tako se je izkazala tudi na sam dan volitev. Ne le, da je med prvimi prihajala na volitve, marveč je predvsem pomagala, kjerkoli je bilo potrebno. Nič čudnega, če je s svojim delom dala zgled tudi rrmog^p odraslim, ki se kar niso mogli ustavljati njihovi domovinski vnemi. Tudi v spodnjem delu okraja je bila velika ragibanoet, tisoče volivcev je volilo že v zgodnjih dopoldanskih urah, živahno so med seboj pomenkovali in odhajali na svoje domove, prepričani, da so s svojo volilno udeležbo postavili še en kamen k mogočni stavbi socializma.
Pomenkovali smo se—z aktivisti. Izračunali smo, d& je sodelovalo pri teh volitvah najmanj 15.000 prizadevnih članov SZDL, med njimi ogromno število mladih ljudi. Ta je- povedal, da bo-
do na njihovem volišču zaključili volitve že dopoldan, drugi spet, na drugem volišču, da čakajo le še nekaj posameznikov. In tako je bilo vsepovsod. Ze ob 13. uri smo imeli pri rokah rezultate posameznih občin. Številka so bile več kot lepe in to nas je še spodbodlo, so pripo-
prihajali iz oddaljenejših volišč in prinašali vedra poročila. Toda število volišč, ki so ob tej zaključile svoje delo, je bilo toliko, da sto posamezna politična vodstva po naših občinah štela le še volišča, ki so čakala zakasnele volivce. V občinskih središčih smo imeli priliko slišati
Feisal prevzel vso fcl. v Riadu in zahteval iz-^jhteiteu Saudovih siietoval-
to vlade ter ločitev kra-naVeRa in državnega proraču-
ne> so vzbudile v Združeni državi živahne ko-
¥ ul u"Zui/Tlc0Q pru/uu*
trj Čeprav te vesti niso po-
^	gn	,,	7J.id.tli
u£ll.tarje in kairski krogi ne Pei^tojo možnosti, da se bo odnSa^ zavzemal za tesnejše Z Egiptom. Sicer pa: trn-,a uOibanja bi bila ne-- -Ut‘ha. Prihodnji dnevi bodo
kako bo v bodoče Budova Arabi.
}avila te dni vest o
napovedali tekmovanje, so volivci živahno komentirali in ugibali koga bo zadela čast zmagovalca. Ni bilo malo takih, ki so po končani volilni dolžnosti, obiskali sosednja volišča, da bi se prepričali če je res lepše-okrašeno ali podobno.
Nič koliko posameznih primerov zavesti bi lahko našteli. Na volišča so prihajali stari, onemogli ljudje, oprti na svoje do-
mače ali pa so jih pripeljali z vozili. V Senožetih nad Zagorjem so že v zgodnjih urah pripeljali partizansko mamico Ocepkovo na volišče in šele kasneje smo zvedeli, da je mamica že šest let priklenjena na posteljo. In naši brigadirji? V nekaterih občinah so nam povedali, da so zjutraj telefooično poklicali politična vodstva in pozdravili vse volivce, hkrati pa ponosno povedali, da so sami volili že zjutraj ob 7. uri — vsi brez izjeme. V hribovskih vaseh
so še prejšnji dan divjali snežni viharji, pa tudi na sam dan volitev so se morali ljudje prebijati do volišč. Malo je takih, ki jih je oviral sneg in mraz.'
Pozno v noč smo hiteli proti domu. Za nami je bil prelep dan, ki je ponovno pptrdil visoko in neomajno zavest naših ljudi v uresničenje vseh naših načrtov. Glasovali smo za razcvet naše socialistične domovine, glasovali smo za tov. Tita in za mir v svetu.
V Vidmu-Krškem je potreben nov zdravstveni dom
VSA VOLIŠČA SO BILA LEPO OKift^ENA
'
vedovali volivci, da smo sklenili osebno obiskati take, ki morda niso imeli namena voliti. Dobra beseda, dobro mesto najde!
Mnogo so jih prepričali. In tako so rezultati rastli.
Ob 15. uri je od 78.337 volilnih upravičencev glasovalo že 68.583 volivcev, kar je znašalo 87.6%.
Kurirji pa so še vedno nenehno
rezultate, ki so jih objavljali po zvočnikih. Toda napovedovalci ljudi niso seznanjali zgolj z volilnimi reultati, marveč so jim pripovedovali o razvoju krajev, gospodarskih in drugih uspehih in ob zvočnikih se je število ljudi nenehno večalo. Vsepovsod tam, kjer so posamezni terenski odbori Socialistične zveze
Zdravstveno osebje v Občini VI-dem-Krško im« polne roke dela. V preteklem letu so v ambulanti Krško. Videm ln Raka pregledal! 1S.S2« oseb v obratni ambulanti Tovarne celuloze pa 8104. To delo sta opravila dva zdravnika, stomatolog. denittet ln fttftrle honorarni specialisti.
Laj^ko leto so ljudje obolevali največ n* gripi in prehladilh. Zelo veliko je bilo tudi poškodb. Te so najbolj nastopale po praznikih in nedeljah, ald Pa v zadnjih urah »tožbe V veliki meri so poškodbe nastale zaradi popivanja, utrujenosti delavcev, delno pa tudi zaredi; slabdh zaščitnih naprav. Vseh poškodb je bilo 215.
Potrebe po zdravnikih so vedno večje. V občim odpade na enega zdravnika 2000 prebivalcev, medtem ko Je okrajno povprečje 4300 oseb, republiško pa 1800 oseb na enega zdravnika. Ko se bo zdravstveno zavarovanje razširilo tudi na kmečko prebivalstvo, bo vprašanje še težje. Zato ie treba nujno misliti na tretjega zdramik-a.
Težave so tudi z zdravstvenim domom. Čeprav je ta dokaj dobro opremljen, ne ustreza več. Pro-strov ni Več dovolj, niti niso primerni. Zato upravni odbor zdravstvenega doma kakor tudi ObLO že razmišljata o gradnji novega. Skleniti so. da bodo letos naro-čMi načrte in določili lokacijo, v jeseni oziroma prihodnjo spomlad, pa bodo začeli z gradnjo. V zdravstvenem domu bo potem tudi lekarna. Trenutno je t» v privatnj hiši. in še to pogojno.
Pomožna ambulanta na Raki je
bila v začetku obratovanja zelo slaibo obiskana. Zdravniško po* moč je iskalo le do 10 bolnikov, sedaj jih je tudi do 35. Vse kaže, da liudje čutijo vedno večje zaupanje do zdravnikov.
Kakor je videti, bo treba sčasoma urediti pomožno zdravstveno ambulanto tudi na Velikem Trnu. Žal pa M primernih prostorov. To vprašanje bi se dalo za sedaj rešiti na ta način, da bi zaprlii kako gostilno in jo preuredili v smbulento, ki bj ‘ljudem več koristila kot gostilna, j
MLADIKA V VIDEMSKO-KRŠKI OBČINI SE JE IZKAZALA
OBČNI ZBOR SZDL V ZO. HRASTNIKU
Aktivnost v družbenem upravljanju
Med mladinci, ki so letos prvič volili, je bil tudi Tone Ho-star, mizarski vajenec, -ki je dejal: »Največjii praznik mojega življenja so verjetno današnje volitve, kajiti postal seim človek — ustvarjalec — enakovreden drugim.«
Podobnih primerov je bilo še
Na volišču
V	kino dvorani na rudniku je bil pred kratkim v navzočnosti 400 članov redni letni občni Zbor organizacije SZDL v Zg. Hrastniku, na katerem sta predsednik, tovariš Zibre. in organizacijski sekretar, tovariš Povše. podala poročilo o delu organizacije v minulem letu.
Tovariš Zebre je v svojem obširnem referatu govoril o Vlogi delavskega razreda v ratzvodu naše družbe in o Uspehih, kj Jih je delavski razred Jugoslavije, organiziran v veliki organizaciji SZDL. dosegel skupno z ZKJ. Govoril ie o napredku na gospoda rskem področju ki smo ga dosegli v povojnih letih, pri čemer je poudaril ttidii usipehe. ki so Jih dosegli tudi delovni ljudje v Hrastniku. Dejstva, potrjujejo, da smo napraviti po osvoboditvi mnogo. Medtem ko je bilo v stari Jugoslaviji. zgrajeno komat pet stanovanjskih hiš, so po vojni v Hrastniku sezidali preko 300 stanovanj, razen tega p* Se nad 140 eno- ln dvosobnih zasebnih stanovanj v »kupni vrednosti nad 900 mdMio-nov dinarjev. Nadalje Je Zg. Hrastnik po vojna dobil še novo šolo. vodovod itd. VSe to zgovorno priča o prizadevanju družbe in vseh ljudii, da se izboljšajo pogoji hrastmlškiih rudarjev.
V	družbenem In delavskem
upravlitnju »o člani SZDL zelo delavni. sa(j je teh v raznih svetih in komisijah pri ObLO preko tisoč, kar priča o več ali manj akbtvnem sodelovanju vseh državljanov pri vžigati In preobrazbi naše družbe. Tudi Hrastničani se zavedajo, d® je napredek njihove komune odvisen največ od njih samih, kako bodo delali in kako gospodarili. Velik uspeh so dosegli tudi hišni sveti. — Poročilo naaaja nadalje, da nekateri volivci nočejo postati člani SZDL. vendar Je teh malo ln Je upati da bo še z bolj aktivnim delom mogoče pritegniti v organizacijo tudi tiste, kii te tega alt onega vzrok« še danes stoje ob strani. Organizacijsko poročilo pravi, da Je od 2205 volivcev 1939 članov SZDL. Treba bo torej še preostale pritegniti v organizacijo.
Po poročilih Je sledile živahna razprava, ki je tudi nakazala smernice za nadalljnje delo. Občni zbor je z velikim navdušenjem sprejel pobudo ritasto iške mladinske organizacije, da skupno s člani Socialistične zveze uredi glavno cesto v Hrastniku. Od sklepov, ki Jih je sprejel občni 'zbor Jih navedimo saimo nekaj: treba le več predavanj, na katerih se bodo državljani seznanjali z gospodarskimi in drugimi problemi), potrebno le nadalje bolj sistematično delo pn sprejemanju mladih ljudj v članstvo, prav tako naj organizacija poskrbi za dostojno praznovanje 1. maja in občinskega praznika. Sklenili os tudi. da se bodo pcrmoštevtilno udeležili volitev v zveznt. to republiški zbor. Ta sklep so v nedeljo tudi v polni meri izvršili.	—en—
več. Mladina je bila cel dan v prazničnem razpoloženju.
Po vsem krškem okolišu se jo zlasti izkazala mladine, saj jo bila njena volilna udeležba že ob 10. uri dopoldne skoraj na vseh voliščih občine 100-cd3tot-na. V tem pogledu se je zlasti odlikovala mladina Leskovca, ki je svojo državljansko dolžnost o pravi 1A že do 8. ure zjutraj.
Rezultati volilne udeležbe so bili ob lO.uri v občini sledeči: Krško 72%, Videm 80%, Leskovec 89%, Raka 58%, Zdole 73%.
Celokupen rezultat volitev ob 12.uri je bil v občini 86%. Do te ure pa je 7 volilnih okolišev volilo že 100-odstotno, med njimi prvi Libno, Dolenja vas itd.
Miha
Odločil g« ie za najboljšega
Naročite Zasavski tednik, priljubljeno glasilo prebivalcev zasavskega kraja
\ajboljši so dobili nagrade
GrADNJI dveh velikih k. PREDOROV,
Tra T>ovez°vali Kazahstan in dri,ns*čavkazijp, medtem ko bi io f600 izvrtali skozi Himala-bi povezoval Sovjetsko in Indijo.
VREME
^JHed 27, jn 29. marcem ponov-^ Hočna ohladitev a snegom n,0, n.,žln- Nato razjasnitev z •hr«" m* mrzlimi vetrovi In |a nZl>ln Ponoči. V začetku aprl-1*0, °n°Vno ,epo vreme In toplo. b»e n*^e Pomladansko lepo vre-
j^N^dalJnjl (zgledi: med 8. /n lev a®r'l»m zopet močna ohladl-* »nagom do nliln.
V občini Vldem-Krško je bilo rta dam volitev vse živo, zlasti v jutranjih urah. Tekmovanje, katero volišče ho pri valitvah najboljše, je bilo v polnem teku.
Temu primerno so bila okrašena tudi volišča. Naijlepše je bilo na Zdolah, kjer so postavili tudi slavoloke z raznimi gesli.
Najboljši je bil KO Senuše ki je do 12. ure v celoti opravil volitve in tudi prejel prvo nagrado. Drugo nagrado je dobO KO Zdole, kjer so končali volitve ob pol 3. uri pojioldne. Tretjo nagrado so prisodili! Li-benčsmom, ki so volitve zaključili cb 7,45. Prvi dobe nagrado 50 tisoč, dirugi 30 tisoč, tretji oa 20 tisoč dinarjev. Najprej so volitve opravili volivci iz Smo-člc pri Vel. Trnu, In sicer že ub pol 8. uri.	n
Nagrajeni so namenili denar
za raizne komunalne naprave.. Večino sredstev bodo porabili za elektrifikacijo.
IZVOLJENI POSLANCI za republiški in zvezni zbor proizvajalcev iz skupine industrije, obrti in trgovine v trboveljskem okraju.
V	republiški zbor proizvajalcev:
Janez VIdenič, Jože Knez, Anton Sihur, Franc Naglič, Jože Bračun.
V	zvezni zbor proizvajalcev: Lojze Ribič, inž. Anton Koželj.
bi
IZVOLJENI POSLANCI v trboveljskem okraju
Pri nedeljskih volitvah v Zvezno in Republiško ljudsko skupščino so v okraju Trbovlje volivci potrdili smernice naše gospodarske politike in s polno udeležbo izvršili svojo državljansko dolžnost
V	ZVEZNI ZBOR SO BILI IZVOLJENI;
Volilni okraj 204 (Videm-Krško, Sevnica, Senovo in Brežice); izmed 43.593 volilnih upravičencev je volilo 39.649 ali 91 %. Za kandidata MARTINA GOSAKA je glasovalo 32.013 ali 80,7 % volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 7.636 ali 19,3 %.
Volilni okraj 205 (Trbovlje, Zfigorje, Hrastnik in RadečaL izmed 34.744 volilnih upravičencev je volilo 33.786 ali 97,2%. Za kandidata LIDIJO SENTJURC je glasovalo 32.513 ali 96.2 % volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 1.273 ali 3,8%.
V	REPUBLIŠKI ZBOR SO BILI IZVOLJENI:
Volilni okraj 120 — JOŽE INGOLIČ. — Od 8.590
vpisanih volivcev je glasovalo 7.763. Kandidat je dobil 7.024 glasov, neveljavnih pa je bilo 739 glasovni?.
Volilni okraj 121 — FRANCE KIMOVEC. — Od 9.314 vpisanih volivcev je glasovalo 8.939. Kandidat je dobil 7.631 glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo 1.308.
Volilni okraj 122 - STANE NUNClC. — Od 9.260 vpisanih volivcev je glasovalo 8.163. Za kandidata je glasovalo 6.304 volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 723. — Za drugega kandidata JULIJA GLIHA pa Je glasovalo 1.136 volivcev.
Volilni okraj 123 - KAREL STERBAN. — Od 5.: 75
vpisanih volivcev je volilo 4.822. Za kandidata je glasovalo 4.554 volivcev, neveljavnih glasovnic pa je bilo 268.
Volilni okraj 124 — CIRIL KNEZ. — Od 11.154 vpisanih volivcev je volilo 9.966. Za kandidata Cirila Kneza je glasovalo 6.190 volivcev, za kandidata Slavka Štruklja pa 3.173 volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 603.
Volilni okraj 125 — MIMA ZUPANČIČ. — Od 6.282 vpisanih volivcev je volilo 5.856 državljanov. Za kandidata je glasovalo 5.220 volivcev. Neveljavnih Glasovnic je bilo 636.
Volilni okraj 126 — Stane BREČKO. — Od 6.669 vpisanih volivcev je volilo 6.530. Za kandidata je glasovalo 6.332, neveljavnih glasovnic pa je bilo 198.
Volilni okraj 127 — MIHA MARINKO. — Od 5.307 vpisanih volivcev je volilo 5.291. Za kandidata je glasovalo 5.247 državljanov. Neveljavnih glasovnic je bilo štiriinštirideset.
Volilni okraj 128 — FRANC KRALJ. — Od 6.696 vpisanih volivcev je volilo 6.562 državljanov. Za kandidata je glasovalo 6.430 volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 132.
Volilni okraj 129 — JOŽE KLADIVAR. — Od 9.790 vpisanih volivcev je glasovalo 9.490 državljanov. Za kandidata je oddalo svoj glas 9.035 volivcev, neveljavnih glasovnic pa je bilo 455.
Pod točko razno...?
ALI JE RAZPIS VOLITEV V DS RES TAKO MAJHNA IN NEPOMEMBNA ZADEVA?
Presenetilo nas je, da' so na zasedanju v nekem velikem podjetju v trboveljski občini postavili na dnevi red razpis volitev DS med obilico drugih točk, ki obsegajo kar 15 raznih vprašanj.
Sodimo, da so volitve v delavske svete tako pomemben dogodek za vsak delovni kolektiv, da jih ne moremo obravnavati zraven drugih vprašanj, pač pa na posebnem zasedanju ali sestanku.
Se posebej je graje vredno to, da so pod točko »Razno-« določali tudi število članov za bodoči delavski svet ter imenovali razne organe za izvedbo volitev.
Tovariši iz trboveljske Elektrarne naj nam ne zamerijo te graje, ker moramo razgovore o tako pomembnem vprašanju, kot so volitve v delavski svet, postaviti pač na pravo mesto — hkrati pa opozarjamo ostale kolektive, da razprav o delavskem svetu ne moremo obravnavati pod točko »Razno«.
t. k. k.
f ' »
f
azmishmo - sto
Delavski sveti podjetij te dni sprejemajo zaključne račune. To opravilo je izredno važno. Zakaj? Zaključni račun je za podjetje in skupnost najvažnejši dokument, v njem se namreč zrcalijo uspehi in neuspehi gospodarjenja za vsako preteklo poslovno leto. Z njim opravi podjetje obračun o svojem poslovanju pred družbo, ki mu je zaupala sredstva v upravljanje. Takrat ko delavski svet razpravlja o zaključnem računu, se dokončno odmerijo obveznosti do
Klub mladih proizvajalcev v hrastniški Steklarni marljivo dela
Klub mladih proizvajalcev v stekl-ermi v Hrastniku Je zelo požarni svoje delo. Klub so mladi proizvajalci lazSididi ter 1e v niem sedaj že preko 40 članov, ki delajo v treh sekcijah, namreč steklarji — pihalci in steklarji ob stroju, ki se urijo v Izdelovanju novih steklarskih vzorcev vsako nedeljo zjutraj, nadalje brusilci za fino brušeno steklo ter stekloali-karke. Vsi marljivo delajo in pripravljajo nove izdelke za razstavo, ki bo na dan mladosti.
Klutbu nudi vso pomoč vodstvo tovarne, namreč tehniičnt;, vodja steklarne ter direktor podjetja..
Olani kluba mladih proizvajalcev teže za tem. da vzgon tovarna nove dobre steklarske kadre. Uprava podjetja je že obljubila, da bo nudila čUhom kluba več poučnih ekskurzij v ostale steklarne v državi.
R. V.
družbene skupnosti in sredstva kolektivu za plače ter skupno uporabo. Podatki so torej važni tako za podjetje kot tudi za družbo. Iz zaključnega , računa lahko kolektiv in družba razbere, kako je posloval, lahko opazi, kaj je storil v preteklem letu napak, da so bili uspehi manjši, kaj bo moral storiti, kakšne slabosti odstraniti, da bodo v tekočem letu boljši, da bo dohodek večji.
Toda poglejmo, ali povsod dobro razpravljajo o zaključnih računih. Ponekod j»e. V marsikaterem podjetju se je dogodilo, da delavski sveti niso obravnavali podrobnosti inventarnih popisov in primanjkljajev, niso izdali odločb o kritju primanklja-jev. Marsikje niso obravnavali, zakaj so dosegli manjši uspeh, kot so računali, in niso sprejeli ustreznih nkrepov za bodoče delo. Letos veliko razpravljamo o nagrajevanju, o tarifnih postavkah, premiranju in normiranju. Lani so morali kolektivi opravljati izredno važno delo, bcenje-vati delovna mesta. Ponekod o vsem tem niti besedice. Ponekod so potrošili veliko denarja za potovanja, reklame, skratka potrošili so denar za stvari, ki niso nujno potrebne. In o vsem tem delavski sveti premalo tehtno razpravljajo, z vsebino zaključnih računov ne spoznavajo članov delovnih kolektivov, ne poslušajo njihovih pripomb in jih ne upoštevajo pri svojih razpravah in odločitvah. To pa so, milo rečeno, stvari, ki nam lahko povzroče dokajšnje preglavice pri poslovanju v tekočem letu.
Sedaj ko razpravljamo o zaključnih računih, se nam ponuja zelo lepa priložnost, da razmislimo tudi, kakšna so naša razmerja s komuno. Marsikdaj trdimo, da so na področju občine komunalne naprave slabo urejene, da ni dovolj stanovanj, da so trgovine slabo založene, tla ni dovolj uslužnaetnih obratov, da je premalo menz itd. Itd. Skrat-
trošili za nešteto stvari, zložili skupaj, nekaj bi pride jal še občinski ljudski odbor in tako ustvarili sklad, skupen sklad podjetja in komune ter od tu črpali sredstva za urejanje vseh tistih stvari, ki lahko vpli-
zaključne račune, ali smo sredstva, ki so na razpolago, prav razporedili, ali bi jih lahko potrošili še za kaj bolj smotrnega, kot smo menili v začetku za-zasedanja, ko smo razpravljali o zaključnem računu. In. če
-M

t ■
I.«r
f -r’
L
STARO NA LENINOVEM TRGU SE JE UMAKNILO NOVEMU
vajo na boljše življenje občanov.
Razmislimo, storimo, smo zapisali. Da, razmislimo. Razmislimo, ali pravilno obravnavamo
lahko ta sredstva bolje potrošimo, potrošimo ob sodelovanju komune, potem jih vložimo v skupni sklad in od tega bomo imeli vsi skupaj veliko koristi.
Zasavski rudarji ur vi na voliščih
V spominu mi je ostal tudi tale dogodek. Nekaj dni pred volitvami je tov. Miha Marinko obiskal tudi vo* livce v spodnjih Trbovljah. Govoril jim je v dvorani »Svobode-Zasavje«. Polna dvorana ljudi je pozorno sledila njegovim toplim besedam, videti je bilo, da so bili poslušalci in tov. Miha eno, saj so malone vsak njegov stavek odobravali in sproščeno ploskali. Potem, ko je govoril že skoraj polno uro, je nenadoma dejal:
«Sicer pa naj še tov. Cink neka^ pove, saj je tu precej njegovih volivcev!« Vsa dvorana se je bučno zasmejala in tov. Cink je, hočeš nočeš,, moral vstati in spregovoriti. Pa tudi tov. Miha se je šegavo nasmehnil, ko pa je tov. Cink končal, je še enkrat vstal in spet govoril — spet skoraj polno uro.
Tudi med trboveljskimi rudarji je bil tov. Miha v tistih predvolilnih dneh menda kar štirikrat, in vedeli smo, da je rad med svojimi volivci.
Ko danes še vedno govorimo o nedeljskih volitvah in gledamo volilne rezultate, vidimo, da so bili zasavski rudarji, posebno trboveljski, hrastniški in zagorski, med prvimi na voliščih in da so izkazali popolno zaupanje svojim kandidatom. .Nič čudnega, če je bila najboljša volilna udeležba v volilnem okraju, kjer je kandidiral tov. Miha Marinko, saj so rudarji bili prvi. ki so želeli, da v njihovem volilnem okraju kandidira tov. Miha Marinko, in so mu zato na dan volitev izkazali neomejeno zaupanje. Na terenu, kjer je kandidiral, je bilo vpisanih 5307 volilnih upravičencev, zvečer pa so na okraju ugotovili, da je med 5291 oddanimi glasovnicami samo 44 neveljavnih.
Podobno je bilo tudi v Zagorju in Hrastniku, pa tudi na Senovem. Rudarji so bili prvi na voliščih in mnogokje so končali volitve že v dopoldanskih urah. Potem pa so mnogi postajali pred zvočniki in z zani-. manjem sledili objavljanju volilnih rezultatov z drugih volišč.	(v)
H%a)i pod Sto) dhacc
Sicer hrupne, svetovljanske Mokrice, so v tem letnem času umirjene. Čeprav so vrhovi Stoj Drage še tu pa tam pokriti s snegom, je v Mokricah in krajih okrog njih že prava pomlad. Pomlad, ki te ob obisku te doline očara.
Ze zairadi tega bi bilo vredno obiskati Stoj Drago in kraje Jesenice, Veliko dolino, Bre-gansko selo, Cirnik, Koritno, Ponikve, Nov<5 vas, Obrežje. Kraje, kjer se v trikotu Brega-na izliva v Savo', k: uradno deli
imajo tam lepo urejene Vinske kleti. Kraji tam okoli pa imajo iz pretekle dobe lepe spomine. Ce boste zdaj hodil.; po teh krajih, vam bodo prebivalci radi pripovedovali o Uskokih, Med

gradu odkriti spomenik Matiji Gubcu. Ponarediti so hoteli zgodovinske podatke, saj je dokazano, da Matija Gubec ni bil nikoli tam. Za spomenik so nabrali kar precej denarja, zdaj
POZOR! AVTOBUSI, ODHOD!
Pred kratkim sem obiskal dijaški dom in se nekaj časa pomudil pri njegovi upravnici, tov. Martini Hočevarjevi. Zastavil sem |i nekaj vprašanj, na katera mi Je prav rada odgovorila.
VPRAŠANJE: V KAKŠNIH TEŽAVAH SE JE ZNAŠLA UPRAVA DIJAŠKEGA DOMA V NOVEM Šolskem letu?
— Ustanovitev TSS v Krškem Je zahtevala tudi svoj dijaški dom za gojence TSS. V novem šolskem letu so dijaški dom, ki Je bil pred 12 teti pripravljen izključno za učence nižjih šol (zlasti za partizanske in druge sirote), zasedli dijaki novoustanovljene šole. Kot sem že omenila, je bil dijaški dom prirejen samo za učence nižjih šol, zaradi česar nalete dijaki na mnoge težave: postelje so zanje prekratke, premalo Je umivalnic, stranišč ni... Dijaški dom tudi nima vode, ker hišna napeljava ne ustreza več svojemu namenu; Imamo angleška stranišča, vendar brez vode ... Inventar Je popolnoma izrabljen. Zakaj? V garderobi imamo omare še iz starih avstrijskih časov, ki Ze same težko stoje, posteljno perilo pa že tudi jemlje konec ... Re* Je, da Je ObLO Videm-Krško kupil 50 novih odej, vendar So potrebe večje.
Potrebovali bi nadalje ve* prostorov:	dnevno sobo, čistilnico,
klubsko sobo in drugo. Omenila bi še, da Je dijaški dom neprimerno daleč od šole in delavnic, ki so oddaljene druga od druge pol ure in še več.
KAKO STE ZADOVOLJNI Z DIJAKI?
— Zelo, saj imam posla že s samimi starejšimi mladinci, vendar pridemo včasih tudi do nesporazumov.
KAKO PA JE Z OSEBJEM DQ-MA?
— Trenutno imamo dve kuhinjski pomočnici, dve čistilki in dva vzgojitelja, toda nobeden od njih ne pozna rednega delovnega časa, kajti vsi poslujejo cel dan. Vzgojitelja sta po poklicu učitelja in poslujeta v Internatu le popoldne. Bojim se, da ne bodo vsi skupaj nekega dne odpovedali od prenapornega dela...
IN DIJAKI SO ZADOVOLJNI?
— Vsi* občutimo stanovanjsko krizo, zlasti pa še dijaki pri svot Jem delu. Pripominjam pa, da se zavedajo svoje dolžnosti, kar Je razvidno lz celokupnega šolskega uspeha v prvem polletju, ki je znašal celo nad 80%, kar je nad povprečjem podobnih šol.
Videm-Krško
Sribar Lojze prvi na volitvah
V lepo okrašenem pirostoru gimnazije v Krškem je bilo v nedeljo zjutraj že ob 5. ur; vse pripravljeno za volitve.
Ze ob 5Jl5 zjutraj so narahlo zaškripala vrata in v sobo je stopil 25-letn; Lojze Sribar, delavec iz Kovinske zadruge, kateri je to pot prvi opravil svojo državljansko dolžnost. Ko je voMl, je ponosno dejal: »Volitve — te so nam potrebne, kajti
Kapaciteta doma Je izkoriščena. Ko bo v novem šolskem letu, se lahko samo vprašujemo. Prepričana pa sem, da bo to vprašanje rešila stanovanjska komisija tukajšnje občine,
KAKO STE ZADOVOLJNI S POKLICEM? ALI RADI DELATE Z MLADINO?
—	Zelo, kijti zavedam se, da z vzgajanjem mladine ustvarjamo lepšo bodočnost. Tudi s poklicem sem zadovoljna, vendar mi že popuščajo živci, ker je služba za žensko zelo naporna.
Ko sem zapuščal dijaški dom, sem zastavil vprašanje še vzgojitelju, tov. Jožetu Urbanču, ki je ravno prišel iz šole.
RAZEN SVOJEGA POKLICA OPRAVLJATE SE DELO VZGOJITELJA V DOMU; ALI BI SE V PROSTEM ČASU RAJE UKVARJALI S KAKŠNIM DRUGIM DELOM KOT Z MLADINO?
—	Vsekakor, kajti delo z mladino od ranega jutra do poznega večera Je prenaporno.
Ob odhodu sem bil prepričan, da bo dijaški dom na stalne prošnje vendar enkrat naletel na razumevanje pri ObLO v Vidmu -Krškem in OLO Trbovlje, ki se bosta zavzela tudi zg življenje dijakov, ne pa samo za šolo.
MIHA
VAŽNO 0P0PZ0RIL0 VSEM NAROČNIKOM »ZASAVSKEGA TEDNIKA«
Prve dni meseca aprila vas bodo, dragi naročniki in bralci našega lista, obiskali pismonoše, ki vam bodo prinesli položnico za plačilo naročnine za Ust za prvo polletje 1958. Ker mora uprava našega tednika pisati položnice že prej in je možno, da je kdo od rC-ročnikov medtem že poravnal naročnino, prosimo, da nam oprosti opomin za poravnavo naročnine. Na položnico naj samo napiše, da je naročnino že poravnal.
Prepričani smo, da ne bo med vami nikogar, ki ne bi poravnal naročnine, saj je ta minimalna.
»Zasavski tednik« je najcenejši slovenski tednik. Pripominjamo, da so vsi njegovi naročniki, ki imajo sproti poravnano naročnino (vsaj do 15. v mesecu za. nazaj), zavarovani za primer nezgode in smrti ob njej. Vsi naročniki »Zasavskega tednika« prejemajo vsakih 14 dni brezplačno prilogo »Uradni vestnik okraja Trbovlje«.
Naročnina za naš list je za eelo leto 400 din, za pol leta pa 200 din.
UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA«.
ka, tarnamo o prenekaterih stvareh, ki vplivajo, seveda slabo, na življenjsko raven vseh občanov. In ob takšnem tarnanju po navadi gledamo samo komuno, češ, komuni prispevamo toliko, vse to naj uredi ona, saj je to njena dolžnost. Ali je res samo dolžnost komune, da skrbi za vse te stvari? Ne. Kdo sestavlja komuno? Mi vsi skupaj. Mar ne bi bilo prav, če bi sredstva, ki smo jih v podjetjih po-
NAD STARO SE ELEGANTNO PNE NOVA AVTOMOBILSKA CESTA PROTI ZAGREBU
hrvaško ozemlje od slovenskega.
Toda žal smo navajeni, da se v tistih nekaj poletnih mesecih zgranjamo v Mokrice, zdaj spomladi pa pride le malo gostov. Toda prav zdaj bii lahko dale Mokric© in kraji okrog njih mnogim našim ljudem zaželeni oddih .
PLESEVICO in kraje okoli nje verjetno bolj poznat« po odličnem vinu. Pridelovalci
tako bomo na novo oživili naš delavski razred 4n naiše družbeno življenje. S kandidati sem zelo zadovoljen, kajt; v njih vidim pmav® predstavnike -»a naš napredek.«	Miha
narodnoosvobodilno borbo pa so se na tem področju družno borili slovenski in hrvatski partizani.
MNOGO ljudi iz krajev pod Stoj Drago se je zaposlilo v novi tovarn; v Bregam; in v ostalih podjetjih v tem kraju. Tu pa tam lahko Se vedno slišite besed© hribovec ali dolinec. To je dediščina preteklosti. Delo zdaj združuje i poljance ; hribovce in ni več daleč čas. ko bodo ta nasprotja pozabljena.
NISEM si zapomnil številke, niti si nisem zapisal statističnih podatkov. Niti ne b; rad utruja/bralce, toda vseeno moram poudariti, da je bila zadnja turistična sezona tudi v Mokricah do zdaj najboljša. Ze sedaj pa se vneto pripravljajo na novo.
KO že pišemo o Mokricah je prav. da omenimo neko zanimivost z gradu. Prejšnja uprava gostišča je nameravala v
pa, kakor pravijo, tam okoli ni spomenika m n© denarja.
SKORO na vsakem sestanku na Brezjah, v Ponikvah, v Lazah, v Koritniku dn v Cirniku razpravljaj o tem. kako bi tudi v te vasi napeljali elektriko. To jim j© bilo namreč v pretekli dobi že večkrat obljubljeno, elektrike pa dejansko še sedaj
nimajo. Želijo pa s; tud; vodnih zajetij in vodovoda, saj morajo nositi zdaj vodo Po eno uro al; pa še dlje.
SLOVENSKA šola za to ob-, močje je v Veliki dolini. Dejstvo pa je, da Velika dolina ni primerno središče. Otroci '.majo precej daleč do te šole. Šola je tam še iz avstroogrskih časov. Zato j© razumljivo tudi že dotrajala. Ker imajo otroc; daleč do šole, ni nič čudnega, če hodijo nekateri otroci v hrvatsko osnovno šolo v Bregano. Gradnja nove šol© za kraje pod 6toj Drago več kakor poterbna.
LAHKO rečemo, da je kultur-no-prosvetno življenje na te®# območju kar razgibano. Težave pa so v tem, ker ni na voljo primernih prostorov. V Veliki dolini jim na .primer klet, kjer hranijo dirva, slui; kot dvorana za prireditve. Sicer pa so tam agiln; pevci, godbeniki in d-ram-- sk; igralci. To. kar prebivalci krajev pod Stoj Drago nimajo doma. najdejo v Bregani. Kino, gledališče, športna Igrišča, klubske prostore.
Življenje se spreminja. Slovenski in hrvatsk; živelj V teh krajih okoli Bregane se prepleta. Vsem je bolje. Življenje je lepše in svetlejše. Sinovi slovenskih in hrvatskih kmetov so danes že krvalllfiolrand delav ei v podjetjih ...
M. Lipovšek
Z občnega zbora KZ Dol pri Hrastniku
PRVI PRIMER
rani
V nedeljo Je bil v zadružni dvo-na Dolu občni zbor domače kmetijske zadruge, na katerem so člani ugotovili, da Je zadruga preteklo leto dobro delovala. Iz poročil smo posneli, da Je zadruga načrt dela za lansko letov celoti
NAŠ KOMENTAR
Tuji prsti v Indoneziji
Pred dnevi Je predstavnik Indonezijske armade sporočil, da so enote osrednje vlade zaplenile na Centralni Sumatri precejšnje količine ameriškega orožja, ki je prišlo s Formoze. To orožje so verjetno poslale na Sumatro zasebne ameriške družbe, za katerimi stoji mednarodni kapital.
Minilo je leto dni, odkar so se vojaški komandanti v Centralni Sumatri uprli vladi v Djakartl in predsedniku indonezijske republike Su-karnu. Pogajanja z njimi niso obrodila nobenega sadu. Medtem ko je Sukamo, predsednik indonezijske republike, živel nekaj tednov v tujini, so uporniki ustanovili svojo vlado, ki je poslala centralni vladi v Djakartl ultimat: Z nami ali s komunisti.
Jasno je, da niti ena vlada ne bi dovolila, da ji neka skupina kontra-revolucionarjev postavlja ultimate. Zato je Sukamo ukazal, naj armade s silo zatre vstajo reakcionarjev in zavzame vsa področja upornikov. Prod dobrim tednom dni so se začeli boji na Sumatri, ki še trajajo. Vse kaže, da je Intervencija vlade zaustavila uporniško gibanje In da se uporniki umikajo v gore in neprehodne džungle.
Uporniki, ki jih vodi polkovnik Ahmar Husein in nekdanji guverner indonezijske banke Praviranagari. sedanji predsednik uporniške vlade v Padangu, upajo, da bodo uspeli.
Prepričani so predvsem, da je vlada v Djakartl nesposobna, da bi zlomila njihov upor. Prepričani so tudi, da je Sumatra središče ekonomske moči Indonezije in da bi sedanja vlada brez Sumatre in njenih gospodarskih zmogljivosti kaj kmalu propadla. Sumatra je namreč izredno bogata dežela, polna različnih rud, ki jih sodobni svet nujno potrebuje.
Uporniki obtožujejo predsednika Sukarna in %lado v Djakartl, da sta v rokah komunistov. Znano je, da indonezijska vlada ni uspela vzpostaviti notranjo stabilnost in da se je morala bojevati proti številnim težavam, odkar sl je Indonezija pridobila neodvisnost. Sukamo je kot realistični politik zastopal idejo o tako imenovani »dirigirani demokraciji«, se pravi o vladi, v kateri bi sodelovali zastopniki vseh strank. Ker pa je Komunistična partija ena Izmed največjih in najmočnejših strank v deželi, je normalno, da tudi komunisti sodelujejo v upravljanju države. Ne bo odveč, če povemo, da so komunisti pri nedavnih volitvah na Javi, osrednjem otoku Indonezije, na
katerem živi skoraj 60 milijonov ljudi, dobili prvo mesto. Vsa Indonezija pa ima nekaj nad 80 milijonov prebivalcev. Komunisti so torej ena izmed najmočnejših političnih sil v Indoneziji in bilo bi izredno slabo — vsaj tako meni Sukamo — če njihovih teženj in zahtev ne bi upoštevali.
Vse tiste sile v deželi, ki sodijo, da je bodočnost Indonezije odvisna od večje ali manjše povezanosti z Zahodom, so se uprle težnjam Sukarna, zlasti sodelovanju komunistov v upravljanju dežele. In pri tem niso požele samo aplavza inozemstva, temveč tudi njegovo neposredno pomoč.
• Druga najpomembnejša osebnost Indonezije, o kateri mnogi govore, da je rival Sukarna, Mohamed Hata, bivši podpredsednik republike, ki je pred meseci podal ostavko zaradi tega, ker so komunisti sodelovali v vladi, noče ničesar slišati o sporazumu, na katerega ga Sukamo skoraj vsak dan poziva. (Hata je predstavnik stranke Masdjumi, ortodoksne muslimanske stranke, ki se zavzema za sodelovanje z Zahodom in jo podpirajo zlasti reakcionarni politiki na Srednji Sumatri in Cc-lebesu.)
Vse tiste sile, ki sodijo, da je bodočnost Indonezije odvisna od so-
delovanja ali nesodelovanja s komunisti, so se pridružile uporniški vladi na Srednji Sumatri. S tem je kriza prišla do vrhunca. Vsi predlogi, da bi spor rešili na miren način, so ostali brez rezultatov. Sporazum ni bil mogoč. Uporniki so zahtevali, naj Sukamo odstopi, naj odstopi sedanja vlada ter prepusti svoje mesto izrazito protikomunistični skupini ljudi, ki bi vključila Indonezijo v zahodni blok. Tega seveda Sukamo ni mogel sprejeti. In z njim je večina indonezijskega ljudstva. Ker pa se uporniki nikakor niso hoteli spametovati, je Sukamo naročil armadi, naj s silo zatre upor. Tako je prišlo do državljanske vojne, o kateri danes govori ves svet.
V to vojno so se vmešali tuji imperialistični krogi, ki sodijo, da je Indonezija najboljši teren za zaostritev nasprotij med Vzhodom in Zahodom, se pravi med enim In drugim blokom. V Indoneziji danes divja državljanska vojna. Toda uporniško gibanje ni zrastlo na indonezijskih tleh, za njim stoji tujina. In prav to je problem. Dokler se bodo tujci vmešavali v notranje zadeve Indonezije, toliko časa v tem delu sveta ne bo miru, toliko časa bo njihovo vmešavanje v indonezijske notranje zadeve povzročalo skrb, strah in negotovost.
izvršila. Razen S pospeševalni# odsekov deluje v kmetijski za-drugi tudi hranilnica in posojil' niča, v katero so člani vplačali nad 900 tisoč dinarjev vlog, odobrenih posojil pa Je okrog mlU-Jon 300 tisoč dinarjev.
Od pospeševalnih odsekov Je bil najdelavneJSi žlvinorejsko-pašni-škl odsek. Ta Je razen organizl-ranega pogodbenega pitanja živine, odkupa mleka ln kolektivnega zavarovanja živine opravil tudi mlečno kontrolo pri 40 kravah. V okviru tega zavarovanja Je živina zavarovana tudi za brezplačno zdravljenje, lcar je pomemben ukrep pri! nadaljnjem pospeševanju žlvinčbeje. Zadruga sl prizadeva. da bi h kolektivnemu zavarovanju živine pridobila vs* kmetovalce. — Na novem zadružnem pašniku v Gorah Je bilo lani na paši 34 telic. Nadalje je zadruga z dotacijo lz republiškega kmetijskega sklada očistila in pognojila deset hektarov pašnikov.
Zadruga se ukvarja tudi t odkupom živine, kmetijskih pridelkov, lesa in mleka. Odkup mleka kil je bil organiziran šele prot} koncu lanskega leta, pa Je uspe' le delno zaradi nediscipliniranosti članov, ker mleko prodajajo tudi mimo zadruge. Sprožen Je bffl predlog, da bi zadruga zajela celoten odkup mleka. S tem bi s« promet povečal Zadruga je spričo tega sklenila kupiti tudi hladilnik. s katerim bi se preprečila okvara mleka v poletnih mesecih.
Lep primer sodelovanja med zadrugo in kmeti so pokazslt v Turju, kjer bodo zadružniki * pomočjo zadruge nasadili okroi 12 ha strnjenih Jablanovih nasadov. Ker primanjkuje hlevskega gnoja in tudi delovne sile, bodo letos zasadili le okrog 4 ha nasadov V ta namen bo potrebno 39* tisoč dinarjev. Od te vsote bodo kmetje prispevali 124 tisoč dinarjev, ostali znesek pa bo dala z*' druga te investicijskega sklada. Vredno Je omeniti, da je to prvt primer kooperacije v našem okraju. Zadruga sl bo prizadeval* ustanoviti še več podobnih proizvodnih združenj v drugih kmetijskih področjih.
Prav tako namerava zadrug* letos dograditi skladišče za poljske pridelke tn za potrebe trgovine s kapaciteto pet vagonov-Zafo Je večji del ustvarjenega dobička 255 tisoč dinarjev dodelala za investicijske namene.
R. T.
Ijanja in izrazili nezaupanje v
se marsikje razlikujejo od

r ' :
Zavarovanci čakajo na pregled
Ce človek prisluhne zavarovancem po čakalnicah trboveljskih splošnih ambulant, zve marsikaj zanimivega. Najčešče govore ljudje o boleznih, ki jih tarejo in odnosih med zdravstvenim osebjem in njimi.1
Tudi nas so zanimali odnosi med trboveljskimi zavarovanci in ambulantnimi zdravniki in obratno. Govorili smo z l|ucfmi v treh čakalnicah in zdravniki: dr. Cerglom, ki je hkrati upravpik trboveljskega zdrav-. stv enega doma, dr. Komorov siti jem in dr. Južniče vo.
Upravni odbor zdravstvenega doma dostikrat razpravlja o odnosih med ambulantnimi zdravniki in zavarovanci tar obratno, in skuša kakršnekoli nesporazume rešiti v obojestransko korist. Ni dolgo tega, ko se je neki zavarovanec pritožil nad samovoljnim ravnanjem zdravnika- okulista, ki prihaja dvakrat, trikrat tedensko iz Ljubljane v Trbovlje. Zdravnik je namreč zapustil ordinacijo polno uro prej, kot bi smel, petorica zavarovancev, ki je čakala, pa je morala domov praznih rok. Upravni odbor zdravstvenega doma Je storil svojo dolžnost tudi v tem primeru. O medsebojnih odnosih pa govori celokupno zdravstveno osebje tudi na raznih seminarjih, ki jih prireja zdravstveni dom.
Zavarovanci pravijo, da so sicer odnosi dobri, da se malone vsi zdravniki prizade.
/
splošni ambulanti na Vodah so nam povedali povsem odkrito svoje mnenje. Kadar koli pride po zdravniško 'pomoč kak simulant, to najbolj občutijo na lastni koži. Posebno v ordinaciji dr. Južničeve, k; je v Trbovljah komaj dobršno leto in seveda še ne more poznati vseh zavarovancev tako temeljito, kot jih n. pr. pozna dr. Komorovsky. Sami zavarovanci, so priznali, da je zdravnica navadno po takih obiskih mnogo bolj nezaupljiva kot sicer. Ravno tako se hudujejo nad protekcijo, ki jo lše vedno uživajo nekateri zavarovanci, zlasti iz vrst uslužbencev. To nam je potrdila tudi dr. Južničeva. Nekateri uslužbenci trboveljskega rudnika namreč ne morejo razumeti,®da njihove pravice niso nič večje kot pravice rudarjev in ostalih delavcev. Navadno nikoli ne utegnejo čakati, menijo pa, da marajo imeti tudi razne pred. nosti pri klimatskem zdravljenju. Ničesar nenavadnega ni, da nekateri uslužbenci, trboveljskega rudnika sodijo, da je povsem naravno, da jim mora zdravnica podpisati napotnico za zdravniško komisijo, le-ta pa jih potem napoti v zdravilišče. Najhuje pa je to, da se potem, ko pridejo iz zdravilišč, skozi vse leto niti ne oglasijo v splošni ambulanti, pač pa šele takrat, ko menijo, da je napočil čas, ko naj bi ponovno romali v zdravilišče. Nič čudnega, če rudarji in ostali delavci menijo, da je razmerje med njimi
KAKŠNI SO ODNOSI MED AMBULANTNIMI ZDRAVNIKI IN ZAVAROVANCI V
TRBOVLJAH
Brez protein?
vajo pomagati, kolikor je v njihovih močeh, da pa tu pa tam še cvete protekcija. Značilno je, da se malone 95 odstotkov zavarovancev zaveda obremenjenosti trboveljskih ambulantnih zdravnikov. V vsaki ambulanti sprejme ambulantni zdravnik dnevno od 70 do 80 pa tudi več zavarovancev. Res je, da morda tretjina pacientov prihaja po injekcije, tablete, na preobvezovanje, in da navadno vsa ta dela opravlja ostalo zdravstveno osebje. Res pa je tudi, da ostane kljub temu,še vedno preveč pacientov, kajti ambulantni zdravnik ne more zavarovance odpraviti v nekaj pičlih minutah. Dr. Ce,rgol sodi, da bi v njegovi ambulanti delo precej laže teklo, če bi zavarovanci prihajali že v zgodnjih jutranjih urah. Potem pacienti ne bi čakali tri in včasih celo štiri ure v čakalnici. Zal pa ljudje najraje prihajajo od desete do dvanajste ure, kar. kajpada podaljšuje čakanje. Kljuib temu pa dr. Cergol sodi, da naj bo prva dolžnost slehernega trboveljskega ambulantnega zdravnika, pa. cienta temeljito pregledati, da bo le-ta čutil, da mu želi zdravnik pomagati in ga pozdraviti Videti je, da v tej ambulanti torej ni kakršnihkoli trenj ali slabih odnosov, saj so nam tudi zavarovanci potrdili, da so le-ti dobri, dr. Cergol pa je še dodal, da so ljudje močno hvaležni skrbi, ki jo uživajo.
Omenili smo protekcijo. Zavarovanci v
in uslužbenci dostikrat preveč neenako. To pa tudi drugače kvarno vpliva na razpoloženje delavcev, ker upravičeno sodijo, da je med njimi in temi nedopustna razlika, kajti' socialno zavarovanje je za vse enako.
Kajpak pa včasih odnosi med zavaro. vanci in zdravniki trpijo tudi zarad, nepravilnosti pacientov. Samo primer: iz vodenske ambulante so pred dnevi napotili v ljubljansko bolnišnioo nekega delavca iz zunanjega obrata trboveljskega rudnika. V ljubljanski bolnišnici pa je odklonil zdravljenje z injekcijami, češ da jih ne prenese. Podpisal je odpust iz bolnišnice, seveda na lastno odgovornost, naslednji dam pa je žena prišla v ambulanto in zahtevala domačo oskrbo. Ze res: dobila je zdravila za bolnega moža, zdravnica pa ga ni mogla vpisati v stalež bolnikov, ker je svojevoljno odklonil zdravljenje. V tej ambulanti pa smo še zvedeli, da se je lani mlad zavarovanec sam namerno poškodoval, samo da je dobil bolniški dopust. Dobro je, kot rečeno, da zavarovanci samj odkrivajo take iz podobne primere, da se zavedajo velikih ugodnosti našega social, npga zavarovanja in izdatne pomoči, ki so je deležni ob vsaki resnični bolezni, ravno tako pa vedo, da so pravzaprav sami upravljavci te naše velike pridobitve in obsojajo vsako izkoriščanje socialnega zavarovanja, kot obsojajo tudi protekcionaštvo. M. V.
Odstranimo
Ob volitvah v delavske svete
Volitve v delavske svete so nekak mejnik izredno pomembnega razdobja, ki je bilo izpolnjeno z važnimi dogodki, kot so bili to kongres delavskih svetov, sprejetje perspektivnega načrta razvoja gospodarstva, izdaja novih zakonov itd. Nov način poslovanja gospodarskih organizacij, ostvaritev njihovih dohodkov občine zahtevajo tesnejšo povezavo med organi samoupravljanja in komunami. Z novimi gospodarskimi predpisi je namreč ostvaritev osebnih materialnih koristi neposredno povezana z dvojno dejavnostjo delovnega človeka, in sicer kot proizvajalca i n upravljavca v podjetju in komuni. To pa nalaga delovnim kolektivom, da odstranijo tovarniške ograje, s katerimi se često zapirajo sami vase in ne vidijo širših problemov, ki so zunaj teh ograj, in od katerih je v veliki meri odvisen dvig življenjskega standarda delovnih ljudi.
V našem okraju so priprave na volitve v delavske svete že zelo razgibane. Sindikalni sestanki, obratne konference, posvetovanja mladih proizvajalcev
tovarniške plotove
moglo priti do polnega izraza, dokler je bilo v kraju, kjer živijo, neurejeno tržišče, zaostala in nepopolna uslužnostna obrt in tako dalje.
Pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ je pomagalo, da delovni kolektivi laže razkrivajo napake v delu organov samoupravljanja in vodstva podjetja. Ena izmed zelo važnih ugotovitev na predvolilnih sestankih je bila, da so posamezniki v podjetju često odločali mimo delavskega sveta, ki je pozneje samo formalno potrjeval že izvršena dejstva. Res je sicer, da so odgovorni ljudje v podjetjih to delali največkrat dobronamerno, vnndar so s tem kršili načela kolektivnega uprav-
do celo izdali posebne knjižice, tako da bo vsak član delovnega kolektiva lahko temeljito preštudiral podatke o poslovanju podjetja in o delu organov samoupravljanja in se tako pripravil na razpravo. V zagorskem rudniku bodo redno izdajali bilten, ki bo tudi mnogo pripomogel k boljšemu obveščanju čla^ nov delovnega kolektiva o delu delavskega sveta in o problemih podjetja. Ravno to je bilo v preteklosti zelo zanemarjeno in je povzročalo veliko škodo. Delovni človek v podjetju se namreč najlaže znebi občutka mezdnega delavca, ko spozna, da mu nihče nič ne prikriva in da dejansko* on upravlja podjetje. Dokler pa ima občutek, da se mar-
PRIZOR, KI GA JE BILO VIDETI V TRBOVLJAH IN
družbeno zavest delovnega kolektiva. Neupravičeni so izgovori, češ da delovni kolektiv ozir. delavski svet ne bi imel razumevanja za to, da podjetje prispeva del razpoložljivih sredstev za popravilo cest, za izgradnjo kulturnega doma ali za druge namene, če bi jim dokazali, da je to koristno in potrebno.
PO VSEM ZASAVJU
njega in da nima pregleda nad poslovanjem podjetja, misli, da je še vedno vse po starem, ker nima občutka, da on upravlja, ali bolje rečeno — vlada.
Osebni sestav bodočih delavskih svetov je seveda tudi zelo važen. V organe delavskega samoupravljanja morajo priti najboljši ljudje, taki, ki ne vidijo samo svojih osebnih interesov, ampak tisti, ki imajo tudi zelo razvit občutek odgovornosti do skupnih nalog.
Pri izbiranja kandidatov v delavske svete ne smemo pre-k zreti mladih delavcev in žen, ki bodo s svojo odkritostjo, 8 svojim hotenjem in pripravljenostjo za reševanje skupnih problemov zelo poživili delo marsikaterega delavskega sveta in ga približali delovnemu kolektivu.
Mladi člani delavskih svetov in žene so že s svojim dosedanjim delom v delavskih svetih dokazali, da so vredni zaupanja volivcev. Na sejah delavskih svetov so dali mnogo koristnih pobud in predlogov, prav tako pa tudi niso pomišljali, kadar je bilo treba razkriti napake in nepravilnosti, ki so zavirale uspešno delo organov samoupravljanja in poslovanja podjetja.
Iz Kapel
Občni zbor SZDL. — Prejšnjo nedeljo so imele organizacije Socialistične zveze na območju Kapel občni zbor. Na tem področju so obstajale štiri organizacije, katere so se na občnem zboru zedinile v eno organizacijo s sedežem v Kapelah. To je bilo že nujno potrebno zaradi lažjega dela in koordinacijskega sodelovanja z občinsko organizacijo.
Lz podanih poročil je bilo razvidno, da so vse štiri organizacije zadovoljivo delale ter se dosti prizadevale za pridobivanje novih članov na svojem območju.
Novoizvoljenemu odboru želimo v bodočem delu čimveč uspehov.	A. B.
prejšnjih prav po tem, da ne obravnavajo samo ozkih problemov podjetij, ampak tudi širša vprašanja občine, okraja in celotne skupnosti. Morda so te razprave tu in tam še vedno preveč načelne in deklarativne, toda povsod ni tako. V številnih podjetjih se delovni kolektivi že zavedajo, da so tudi oni dolžni prispevati svoj delež k rešitvi mnogih problemov v komuni, od katerih je nep^edno odvisna tudi ostvaritev njihovih osebnih materialnih koristi. Delavci se vse bolj zavedajo, da na življenjski standard ne gre gledati le skozi prizmo osebne plače, ker so pač izkušnje pokazale, da povečanje nominalne plače ni
Nekateri delavski sveti, kot na primer v rudnikih in tudi v nekaterih drugih podjetjih, so se tokrat mnogo bolj potrudili pri sestavljanju poročil za člane delovnih kolektivov, ki bodo resnično prikazali prerez ekonomskega in družbeno - političnega stanja v podjetju. Ponekod bo-
MESTO POD GRADOM
fftoe S SENCAMI! SMO SVETO-VALI TOVARIŠU PREDSEDNIKU
Ko sva s fotoreporterjem Mila-"°m Cerlnškom prispela v Sevni-l0. se nam Jc predstavilo vse v ®°ncu ln grad je ponosno kralje-nad n.ltm. Prisluhnila sva “‘tipu mesteca, tistega starega ln novega, ki se šele poraja. Oba sta ,'vnlfanom zelo pri srcu: na pr-ifrga Jih veže preteklost, polna ,a1ostt ln še več tegob, na dru-.»e*a pa se navezujejo njihovi upi ln obeti za bodočnost.
»Najvcčjl uspeh sevnlške občine J letošnjem letu?« — sva vprašala Jtedsednlka občine, tov. Kolma-ra. ko sva ga zvabila z občnega ‘bora gozdarske poslovne zveze v ‘bsllskem domu.
•O problemih bi laže govoril.«
To »va mu že verjela, toda tl-Jbga sončnega dne nama res ni .“‘•o do tega, da bi se razgovarja-Ia o sencah. Pa ni bilo treba, ker tovariš predsednik že začel z ”*Pehi: priprave za gradnjo ponovnih prostorov tovarnice kon-‘*Kctje »Lisce«, načrt za novo T*°vsko hišo v bližini železniške j®*taje, zamisel o lesnem kombi-Jštu, ki bo morda čez štiri pet let • stvarpest Itd.
Tovariš Kolman ni mogel držati obljube in Je začel pripovedovati o sencah. Največ jih je v kmetijstvu, ki Je zelo zaostalo. Kmetijske zadruge bodo morale storiti vse, da bodo usmerile zadružnike v proizvodnjo najholj donosnih kultur. Ena Izmed teh bo prav gotovo hmelj, ki Je tod že rasel in bi ga bilo treba spet obnoviti...
Pa Je tudi nekaj sončnih strani v kmetijstvu. To sva videla, ko
cev. Prosili smo ga, da bi stehtal kllsko štruco ln on Je to rad storil. Najbrž ni slutil, da se bo kazalec tako zelo nagnil k uteži. Toda, dragi bralci, ne sodite prehitro! Na tehtnico smo dali še dvokllsko štruco, ln glejte, kako zadovoljen nasmeh je spreletel Zvegllčev obraz...
V otroškem vrten, zada] za občino, so se otroci ravno igrali »Slepi Jakec išče svojega bratca«.
MESTO POD GRADOM
_______ posestvo,
ga uspešno vodi tov. Cerne-
BI SE BILA TUDI K1LSKA NAGNILA K POTROŠNIKU . ..
sva
ki	__
tova. Posestvo ima 14 hektarov sodobnega sadovnjaka, kl bo dal letos — če ne bo vreme preveč muhasto — 10 vagonov pridelka. Letos ln ■ prihodnje leto pa bodo uredili nadaljnjih 14 hektarov sadovnjakov
Obiskali smo tudi kmetijski te-“aj. Njegovega sposobnega ln požrtvovalnega upravnika, tov. Bogoviča, nismo našli doma. Vseeno smo vstopili v učilnico, In najbolj zgovoren fant, tov. Margon Je v Imenu vseh povedal, da so zadovoljni s predavanji. Na tečaju so — kakor so nama rekli — mnogo pridobili. Pridobljeno znanje bodo s pridom uporabili doma na posestvu ln v zadrugi, ko se bodo vrnili domov.
Pri peku Zvegliču smo preizkusili njegovo poštenost do odjemal-
Ugotovill smo, da se zna tovarišica Hedvika dobro vživeti v otroško Igro. Se lepše pa Zna pripovedovati pravljice. Tisti o slamici, bobku ln kamenčku sva še midva s fotoreporterjem rada prisluhnila. Se bolj pa seveda otroci.
V gostilni pri Petru smo — kakor pravimo — ujeli pogovor pri litru dobrega vlnčka. Možakarji so se razgovarjali o drobnih vsakdanjostih. Pristopili smo k njim, da hi jih fotografirali. Tisti na desni, doma z Bučke, Je dejal: »Nič ne boste zaslužim« Ko smo Jim povedali,* da smo od časopisa, so ugibali, alt bo slika objavljena ali ne. Možakar na desni Je rekel: »Saj ne bo! tisti na sredi pa: »Bo, bo!«
Najin sestavek ne bi bil vreden naslova, če ne bt obiskali tudi
gradu Ze pred vhodom smo ugotovili, da ga Je začel razjedati zob časa. Potem smo vprašali ženi, stanovalki gradu, kako se počutita v takem stanovanju. Odgovorili sta, da bi bilo vse dobro, samo ko ne bi bilo treba tako daleč po vodo.
»Ali se stranke razumete med sabo?« Je bilo naše naslednje vprašanje.
»Nekatere se razumejo, druge pa spet ne, »smo dobili v odgovor, nato pa še: »Veste, nekatere stranke so zelo hudobne!«
To Jima seveda nismo verjeli, kajti če bi vprašali tiste »hudobne«, bi nam najbrž Isto povedale. Bkončall smo razgovor ln sl ogledali še notranjost gradu. Ko smo šil po mračnem grajskem hodniku, me Je pocukala za rokav neka ženica ln ml zašepetala na uho:
Se o tistih s proge bi morali kaj zapisati, saj so bili nekaj časa redni obiskovalci gradu ...«
Brod na Savi Je seveda tudi zanimivost Sevnice. Brodar nam Je povedal, da vsak dan prepelje preko Save okoli 100, »včasih pa tudi 200 ljudi. Nekoč so »purgarji« — tako Je Imenoval Sevnlčane — radi zahajali v Gospodarlčevo gostilno na desnem bregu Save, danes pa te gostilne ni več.
Ko nas Je prepeljal na drugo stran, nam Je predstavil teto Rezko, kakor kličejo Reziko Mlinarič, mater narodnega heroja Alojza Kolmana. Vračala se Je lz vinograda In Je bila dobre volje. Ko smo jo vprašali o sinu, nam Je odgovorila: O, ko bi bil »ln živ ...« potem pa še: »Ce bom res na sliki, bom morda prišla pogledat ta vaš ustni časopis ...«
V Domu onemoglih se nam Je predstavila starost: siva ln betežna, kljub spomladanskemu soncu, kl Je privabilo tudi starce na l^lo-pl pred vhodom.
Mrak Je že legel na dolino, ko sva se s fotoreporterjem tpračala proti Trbovljam. Ko sva se peljala mimo Sevnice, sva se s pogledom še enkrat poslovila od gradu. Bila sva zadovoljna, ker sva vsaj nekaj časa prisluhnila utripu življenja mesta pod gTa-dom.
MLADI KRJAVELJ IZ DOMA ONEMOGLIH V IMPOLCI SE JE ZARE2AL V OBJEKTIV
V SRCU MLADIH D0B0VČAN0V JE RESNIČNA POMLAD
Vreme nas to leto precej vara m vleče za nos. Komaj so ceste osušene in se v nas zbudi ljubezen do sončnih in toplih pomladnih dni, že nas spet presenetijo hladne snežinke, ki so letos z nami zelo neusmiljene. Saj je zima prijetna. Toda takšne letne dobe, kot je letos, v koledarju ni. In prav te vremenske spremembe so za na3 tako neprijetne, da se tudi mLadi ljudje počutimo stare, kakor da so izčrpane vse življenjske moči.
Navzlic vsem vremenskim neprilikam pa Je v mladini ostalo še vendar nekaj upanja in življenja. To lahko trdim zlasti za dobovsko mladino, posebno še za mlade zadružnike, kl ob času svojih sestankov in kmetijskih predavanj niso poznali ne snega ne blata ali dežja in so kljub slabemu vremenu skušali reševati velike kmetijske probleme. Preko desetkrat so se sešli na sestankih, kjer so reševali razne načrte za delo in poskusntštvo. Štirikrat so imeli obširna predavanja o umetnih gnojilih, o zaščiti rastlin, sadnih podlagah ter o splošnem pomenu tega aktiva. V načrtu pa imajo še preko deset kmetijskih predavanj, preden bodo začeli delati praktično na poljih.
Predvsem bodo uredili šolski vrt, kjer oodo preizkusili vse sadne podlage, ki so danes v rabi, prav tako pa bodo v tem vrtu napravili nekaj poskusov z Jagodičevjem. V Jovsih pa imajo načrt poskus-ništrva, ki bo po mnenju kmetijskih strokovnjakov edinstven v Sloveniji. Tu so namreč obširna področja, ki so bila pred regulacijo Sotle stalno poplavljena ln so danes močno zamočvirjena. Zato na teh površinah, kl so zaradi zamočvirjenosti kislega karakterja, ne uspeva nobena kultura. In mladi zadružniki imajo namen prevzeti v svoje roke dve parceli po 16 arov. Ti parceli bosta razdeljeni na manjše parcelice, na katerih bodo gojili najrazličnejše okopavine, metuljnice, žitarice ter deteljno-travne mešanice. Ob smotrnem gnojenju in kalcificiranju se bo pokazalo, katere rastline bodo na doslej nerentabilni površini najbolj uspevale. Mladim zadružnikom bo povsod priskočila na pomoč tudi kmetijska zadruga, tako da bo uspeh čimvečjl in problem neplodnosti teh površin rešen.
Razen teh uspehov mladih zadružnikov naj priporrinim, da so ti obiskali 16. marca kmetijsko zadružno šolo v Sevnici ter si ogledali vzorno urejeno posestvo. Takoj ob prihodu Jim je upravnik šole tov. Jože Bogovič lepo obrazložil pomen strokovnega kadra, ki se v tej šoli vzgaja v popolnoma samostojne strokovnjake. Zato se je že isti dan odločilo za to šolo tudi nekaj dobovskih mladih zadružnikov.
Po govoru upravnika so si gostje ogledali šolo in tople grede. Po izdatnem kosilu in bizeljski kapljici so si mladinci ogledal) še vzorne plantažne nasade Kmetijska tehničarka Lizika Tompa Je mladim zadružnikom vneto pripovedovala o obdelavi teh plantaž, o njihovi vzgoji in problemih, ki jih povzroča voluhar. Vse premalo'Je bilo časa za vprašanja, ki so jih postavljali mladi zadružniki.
Premalo Je bilo besed, s katerimi bi mladinci izrekli zadovoljstvo nad tem obiskom, ki so ga doživeli v prijetni Sevnici in še danes zahvaljujejo vsem, ki so organizirali ta obisk še bolj pa tistim, ki so Jih tako lepo sprejeli. Hkrati pa si žele še več podobnih obiskov ln ekskurzij kamorkoli na urejena posestva, saj je edinole tako mogoče pogovoriti se o problemih ln obenem utrdit! znanje ki ga terja od nas prihodnost.
Ob koncu poudarjam, da ta aktiv mladih zadružnikov ni nobena propaganda za zadruge, kakor nekateri kmetje mislijo, ampak da je to le zarodek mladih kmetovalcev, ki ne bodo gledali samo v jutrišnji dan, temveč v desetletje, kjer bodo uživali sadove naših žuljev mladi, srečni in ponosni rodovi.
Jože Pučke
Po sevniških vaseh
Tretji pomladanski dan ]e pozdravila zimska volilna nedelja. Vendar sneg, bliato in mraz niso preprečili slavnostnega razpoloženja, ki je že nekaj dni prevladovalo v Posavju, včeraj pa doseglo z dobro volilno udeležbo vrhunec. V Brežicah, Vidmu—Krškem, Senovem in Sevnici ismb že v zgodnjih jutranjih urah srečevali'lujdi, ki &o se napotili na volišče, da opravijo svojo državljansko dolžnost.
Ob pol devetih je v sevniški Kopitarni volilo že 60% vseh volivcev, iz Krmelja pa so po telefonu sporočili 50 odstotno udeležbo.
Avto je premeril pot po sevniških vaseh. Zjutraj, kakor tud! popoldne, sta zaostajala za drugimi kraji Studenec in Bučka. Na Studencu je ob 9. oddalo svoje glasove 44 od 133 ljudi.' Malo je k temu pripomoglo slabo vreme In premajhna razgibanost
POGOVOR OB POLIČU VINA
političnega aktiva. Sneg in .blato pa nista mogla preprečiti zgodnje volilne udeležbe tov. Tomažinu s Studenca, kl je invalid brez noge. Svoj glas je oddal prav ob našem obisk«.
V	Krmelju je pet minut pred pol dvanajsto uro volilo že 294 volivcev od 331 vpisanih.
V	Cerovcu pri Šentjanžu so z volitvami zaključili ob 11. uri. še prej pa v Brezju.
V	Šentjanžu je do 12. ure volila že večina, čakali so le še n* tiste, ki so bil v službi.
V	Tržišču je od 188 opravile-svojo dolinost 150 volivcev.
V	Šmarju smo se srečali z nad 70-letno Jožefo Bele, ki je hudo bolna, pa se je vendarle odločila za pot na volišče.
Končno smo na Ledini slišali še nekaj pripomb zaradi pomanjkljivega volilnega imenika; (nekdo je bil v njem vpisan kar trikrat), v drugi vasi nad Blanco pa smo ugotovili, kako Velik« pomembnosti je, v kakšni htSI določijo volišče.
-dak
f
'-V	.. ,
v
.y^i-
Litimi vtti Seiir ni
mladi zadružniki iz dobove so obiskali plantažni
NASAD V SEVNICI
DPD »Svoboda« na Senovem si je zadala nalogo, do priredi literarni večer, na katerega bo povabila predstavnike štirih mladih pesnikov.
To svojo zamisel je društvo tudi uresničilo. Prejšnjo soboto se je v šolski dvorani na Senovem nabralo kar lepo število ljubiteljev slovenske poezije. Prevladovala je zlasti mladina, kar je še posebej pozdraviti.
STRELCI NA DOLU PRI HRASTNIKU SO MARLJIVI
Večkrat berem v vašem Časniku razliCna Imena za naš trboveljski okraj. Včas: h pravite Zasavje, včasih Posavje včasih trboveljski okrai im podobno. Alj ne bi bilo bolje odločiti se za eno stalno ime?
V C.. Sevnica
SoglaSaml Recimo: trboveljski okraj.
Kot vem. bomo v Toplicah pri Zagorju izvoMU noveea občinskega odbornika. Zanima me kdai bodo te nadomestne volitve?	D.	L.. Toplice
S. aprila!
Zednjdč 91 nas potegnil, ko •i napisal da bo trboveljski most čez Savo odprt že sredi marca? Daj povel zdai točen datum če moreš?
R C.. Trbovlje
Morem, če me spet niso naplahtali! 29. marca!
Kaj pa kaj Sputnjik štev. 4. Je kai novega? D. K.. Brežice
Je! Pravijo, da bo tehtal kar 6000 kg in da bo kmalu zletel v vesolje.
Včasih smo rekli 1. malti de-lavsk praznik Zadnla leta ca 60 mu nekateri nadeli novo ime, im sicer: družinski praznik. Nikolj se nisem mogel •prijaznih; s tem imenom in tem mneniem Kaj praviš?
E. L.. Hrastnik
Pritrjujem ti! Letos »pet v siprevode.
gremo
Tudi na Dolu imamo svojo strelsko družino, ki nosi ime padlega prvoborca Erna Drakslerja -Marka. Ustanovljena je bila šele pred dobrima dvema letoma, vendar je že številna, saj šteje z mladinci in pionirji 124 članov.	. *
Mnogo težav smo imeli s nakupom orožja in strelskih potrebščin. Z vztrajnim in požrtvovalnim delom smo tudi te težave premagali in se zdaj že urimo v streljanju. Naše strelišče v »Peklu« pri Dolu ie sicer skromno in nedograjeno, a nam vsem vliva voljo do tlela. Dokončno ga nameravamo urediti letos, če nam bodo to finančna sredstva dopuščala Manjše podpore smo dobili od sindikalne podružnice steklarne, rudnika in KSS Hrastnik
Preteklo leto smo imeli pet družinskih tekmovanj z - zračno puško in tri meddružinska tek movanja z vojaško puško Na okrajnem prvenstvu je pionirska ekipa \ dosegla I. mesto Pionirji so se udeležili tudi republiškega tekmovanja v Ljub Ijani, kjer so bili pionirji Bara-kini, Podlogar in Košir nagrajeni.
Tudi ob praznovanju občinskega praznika smo v tekmovanju s člani SD Hrastnik dosegji I. mesto. Ob dnevu vstaje smo na Dolu priredili strelsko raz-
stavo, ki je pokazala delavnost dolskih strelcev.
Društvo ni pozabilo na vzgojo mladih streloev. Organiziralo Je predavanja, na katerih so se mladi ljudje seznanili s tehniko streljanja. Da bi pridobili še več mladine v naše vrste, smo ustanovili strelsko sekoijo tudi v vasi Turje.
V tem mesecu smo organizirali meddružinsko tekmovanje v patroinem teku s streljanjem na smučeh in zasedli na njem drugoj mesto.
m
Od ŠTIRIH MLADIH, to je naših najmlajših pesnikov Cirila Zlobca, Kajetana Koviča, Toneta Pavčka in Janeza Menarta, sta se povabilu senov-ske »Svobode« odzvala poslednja^ dva pesnika.
Tajnica društva, tov. Kristina Radej, je ob uvodu poudarila potrebo, da se bolj seznanimo s to obliko književnosti in pri tem pripomnila, da se v naših knjižnicah ovaža naraščanje zanimanja' tudi za pesniške zbirke in dela.
Najprej se je poslušalcem predstavil Tone Pavček, ki je bral svoja najnoveiša dela. Nato je sledila vrsta recitacij, ki so seznanjale občinstvo tudi z obema ostalima pesnikoma, to je Zlobcem in Kovičem, ki ju to pot žal ni bilo. Nato sta se menjala v branju svojih pesniških del oba prisotna pesnika Tone Pavček in Janez Menart.
Po dolgotrajnem aplavzu in navdušenju, ki sta ga bila deležna oba najmlajša predstavnika slovenskih nesnikov, lahko presojamo samo del tistega prijetnega doživetja, ki rta ga s svojimi v srce segajočimi, lepo zvenečimi in včasih ‘razmišljajočimi, globokimi verzi nudila zbranim poslušalcem. Ti so s tega večera odhajali s spoznanjem, da se v mladih vrstah slovenskih nesni kov poraja krepka struja poetov, ki bo nadomestila praznino, ki je v pesništvu nastala v zadnji dobi. Razen otožnih, medi-tacljskih pesnitev je zlasti nekaj Menartovih pesmi poskrbelo. da sta se med poslušalci vžgala veselost in smeh.
Oba predstavnika r aših nla-dih pesnikov sta pripravila
Senovčanom prijeten večer zahvaliti pa se moramo tudi domači »Svobodi«, da je pričela s to novo, koristno obliko svojega dela. Prav verjetno je, da bo ob prihodnji podobni prireditvi še več poslušalcev, tako da bo dvorana pretesna
lz Skopit
Izpiti gasilcev. — Prejšnjo nedeljo se je zbralo. precej vaščanov pred gasilskim domom v Skopicah. kjer je pokazala svoje znanje nova desetina izprašanih gasilcev PGD Skopice. Devet krepkih kmečkih fantov, med njimi pet mladincev, je s prav dobrim uspehom opravilo izpit za izprašanega gasilca.
Gasilski tečaj Je dobro uspel Član komisije, podpoveljnik ob-*' činske gasilske zveze Brežice, tovariš Savrič, je po končanem o-cenjevanju dejal: »Zadovoljen sem z znanjem, ki ste ga danes pokazali. Veseli me. da je vaše društvo eno izmed najboljših na sektorju Krška vas Novi desetini kakor tudi ostalemu članstvu želim pri bodočem delu mnogo usoehov.«
Naj omenim še to. da bodo gasilci v Skopicah slavili letos 25-letnico obstoja svojega društva in da bodo ob tej slavnosti razvili svojo društveno zastavo.
—Tl—
rphjbfvsikdjLge,

ŽJ
Na Gvidi v Trbovljah že dolgo nisem bil, zato so me zadnjič gospodinje zlasti tiste, ki stanujejo blizu internata, kar potegnile v stanovanja »Glej, Pepče.« so tarnale: »nič kolikokrat smo že na raznih sestankih pa celo na zborih volivcev zahtevale, da se svinjaki internata Rudarske šole odstranijo, pa kot zakleto, ničesar ne dosežemo! Kam naj se še obrnemo, da ne bomo noč in dan živeli v smradu in v strahu, da nas podgane ne poženejo po svetu?« Res, smrdelo je. čisto po svinjsko in zavihal sem nos za 180 stopinj. Pa ni nič pomagalo Obljubil sem stanovalcem, da bom napisal peticijo :n jo poslal občinskemu ljudskemu odboru, in če niti to ne bo pomagalo, bom spregovoril še kje drugje. No, pa mislim, da bo zdaj te pomagalo!
Preden se poslovim od Trbovelj, bi vam rad zaupal še tole: na Vodenskt cesti se kar bohotijo črni vinotoči. Kaj če bi se prodajalci tega vinca enkrat srečali z organi tržne inšpekcije? Še na trboveljsko pošto sem skočil. Tov. blagajničarka mi Je potožila, da me je zadnjič tista tovarišica, kJ Je prinesla same kovance, naplahtala. »Kako?« sem vprašal. »Ja, veš«, je odgovorila blagajničarka: Denarja sploh ni nameravala poslati, ampak ga pri nas zamenjati, tega pa seveda pri nas ne delamo, marveč je za to poklicana banka« Potem sva oba skupaj ugotovila, da je dobrota sirota, sam pa sem sklenil, da se bom tisti ženski enkrat ob priliki oddolžiL
Pri vas
še kaj. »Ve0, *
Sevnico, »najbolj se mi smilijo nekateri čebelarji.* ki so Čakali, da bi odkupili razsut sladkor po znižani ceni. Le zakaj, vraga, so bii tako nespametni? Tako bi naredili kot nekateri, ki so ga odkupili zastonj. In se sedaj ob vreči sladkorja škodoželjno smejijo. Pa še to sem zvedel: pravijo, da se bodo vse žabe, ki ste jih v prejšnjih letih izvozili v tuje dežele, spet vrnile v Sevnico, ker ste ustanovili žabje podjetje. No. pa veliko sreče in zaslužka!
Obiskal sem tudi taborniški dom Kako sem se prevaral! Mislil sem, da zahajajo v ta dom samo ljubitelji narave, ki ne marajo pivske družbe. Ah. kajf naletel sem ravno na neki poslovilni večer in boter alkohol je kraljeval. Predlagam: ven z alkoholom iz hiše treznostil Lepe pozdrave!
9 Je sedaj, Sevničand, vse sladko: Sava, ribe, vi in /eš, Pepče,« ml je nekdo dejal, ko sem prišel v
Loka Iib življenje mladine v njej
Kdo ne pozna Loke pri Zidanem mostu? Prikupna in mala vasica je, čeprav na pogled tiha in mirna. Toda kdor bi to mislil, bi se zmotil. Polna življenja je, polna pomladi in vedre mladosti. Mogoče boste vpraša-
Materialno je družina zelo šibka, zato upamo, da bodo v bodoče bolj gledali na to športno vejo, ki je zelo pomembna za krepitev naše armade.
Zvone Sebasn
Ob letnem obračunu zagorskih športnikov
Kaho pridobiti mladino?
Lep napredek
na Glasbeni šoli v Hrastniku
Novi odbor glasbene šole v Hrastniku se je sešel 20. t. m. na svojo prvo sejo. Ravnateljica šole, tov. Serbahova, je ob navzočnosti ostalih pedagogov na tej šoli izčrpno poročala o bodočih nalogah odbora in s tem v zvezi napravila jasno sliko o finančnem oolo-iaju te kulturne ustanove.
Pereča vprašanja bi bita: popraviti zelo slabe učne prostore, rešiti vprašanje dvojnega lastništva nekaterih nodal in prositi ObLO, da odobri ti celoti že obljubljeno dotacijo za nakup najpotrebnejših godal.
Na pobudo ravnateljice šole, naj bi z novim šolskim letom odprli pomožno učilnico na
Dolu, so prisotni sprejeli ta sklep z veseljem. Predstavnik kraja Dol je obljubil, da bo mladinski orkester domačega TVD »Partizana« odstopil v ta namen svoj lokal in tudi razpoložljiva godala.
Kvaliteta pouka se vidno dviga. Tudi je opaziti večje zanimanje za učenje na trobila in pihala.
Odbor je mnenja, da bi bilo nujno treba večjega in tesnejšega sodelovanja med zainteresiranimi činitelji, zlasti še s predstavniki »Svobod• v Hrastniku, česar preteklo leto žal ni bilo.
Glasbena šola ima za letošnje leto izbran zelo bogat delovni program, ki se delno
V porbčtMh kakor tud« v razpravi so dosti govorili o mladini, zlasti še tam kjer so poročali o tem, da usipehi zagorskega »Proletarca* v zadnji dobi niso bili najboljši. Morda bi med vsemi sekcijami kazalo za blodno in požrtvovalno delo pohvaliti le košarkarsko, kjer se mladi športnika kljub precejšnjim težavam res uspešno uveljavljajo. Tudi med nogometaši ie precel mladih, vendar pa ni pravega vodstvo zanje in so največkrat le-ti prepuščena sami sebi. Včasih Je temu vzrok tudi pomanjkanje finančnih ze Izvaja, saj je bilo Že nekaj sredstev vendair pa bi se lahko javnih in internih produkcij.	z _5r'®A®.^obrtL vol^e da'°
Zelo uspela je bila javna produkcija pred dnevi v -indikal-ni dvorani kemične tovarne. Nastop najmlajših je navdušil vse prisotne, žal da ni bilo take udeležbe, kot bi jo sicer pričakovali. Nadvse so poslušalce navdušili mali violinisti pod veščim vodstvom prof. Staniča. Točka posebej pa je bil mali violinist Oblak s svojim zelo zahtevnim »Car-dašom«.
Takih javnih nastopov st že želimo.
znatno izboljšati, predvsem še.
bi bilo več volje ln požrtvovalnosti do dela
Na občnem zborfL so sklenlM, da bodo prenehali z dosedanjo prakso. ko so posamezne sekcije ali klubi žrtvovali, predvsem še zato, ker na bilo v njih zadosti mladine. V Zagorju je precejšnje zanimanje mladih za športno udejstvovanje. Treba pa le nekoga. ki bi te ljudi pridobil za delo v društvu in potem tudi z njimi delal. Upamo, da bo ta prelomnica pomenila preobrat v življenju in delu zagorskih športnikov.
Skoda 1«, da se je precejšnji ded razprave sukal o tem, ali naj se odcepi kegljaški klub in se
osamosvoji, ali pa naj še nadalje ostane v sklopu matičnega društva. /Razna osebno stališča seveda Se ne morejo biti odločilna za tako ali drugačno rešitev Končno so navzoči člani društva sklenili, da klub še nadalje ostane v sestavu društva. Verjetno bi bilo bolj koristno če bi tist, čas posvetili razpravi o tem, kake športne panoge bi lahko še uveljavili v Zagorju (v mislih imam lahko atletiko, odbojko ln druge), za katere so dani vs, pogoji
V prihodnje kanijo zagorski športniki vključiti v svoje vrste več mladine, sodelovati kair najtesneje s TVD »Partizanom«, uvesti redne športna tekmovanja med šolami in društvi itd. Mladinsko moštvo neke športne panoge (ali nogometno ald košarkarsko) pa bodo poslali v celoti na mladinsko delovno akcijo, na gradnjo avtoceste Bratstva ln enotnosti.
Upajmo d« bodo nastopili sa zagorski šport boljši časiil
IZ SROMELJ
Gradnja ceste Videm—Bizeljsko.
— Ob številni udeležbi Je bil prejšnjo nedeljo pri nas predvolilni shod, katerega se Je udeležil tudi naš kandidat, . tovariš France Kimovec. Navzoči so z velikim zanimanjem poslušali njegovo poročilo, v katerem nam Je v poljudni besedi orisal naš politični in notranjepolitični položaj, uspehe, ki smo jih do sedaj dosegli, ter naloge, ki Jih moramo še izvršiti, da bomo dosegli. kar vsi želimo: boljše življenje našega delovnega ljudstva.
Po govoru tovariša Kimovca naj omenimo izmed mnogih zadev ln predlogov, ki se Jih je nanizalo v prosti diskusiji, samo davno željo Sromljanov za graditev prepotrebne ceste Videm— Bizeljsko. Kot znano. Je začetna dela na našem odseku pretrgala minula vojna medtem ko so z delom proti Zdolam zadnji leta
DSLUZNOSTNI OBRAT %LI MOLZNA KRAVA?
Mnogim okrepčevalnicam na pomembnejših železniških postajah se Je lani pridružila tudi peronska prodajalna v Sevnici, ki jo upravlja tamkajšnje gostinsko podjetje. To je vredno pohvale. Prav pa ni, da so cene v tem uslužnost-nem obratu previsoke. Tako stane 10 dkg bonbonov »kikl« 60 din, sadni bonboni v zavitkih veljajo 30 dinarjev itd. Povprečno je tu vse gladko za 10 dinarjev dražje. Brhko dekle, k) prodaja, se opravičuje: •»To ni trgovina... to je gostilna.«
Potniki pa seveda niso takšnega mnenja ln pravijo: »Okrepčevalnica na železniški postaji naj bo dobra In cenena gostilna in trgovina hkrati!«
—jak
krepko nadaljevali ln lani dokončno dovršili. Da Je ta cesta za nas, ki smo glede komunikacij pač na najslabšem mestu, življenjskega pomena, ni treba posebej dokazovati.
Vinogradništvo Je pri nas pač glavna kmetijska veja. Vendar spričo dejstva/ da obstajajo današnji nasadil po večini še lz dobe prve obnove. Je razumljivo, da so večidel opešani ln mnogokje delajo z njimi že z izgubo. Vedno bolj stopa tu v ospredje problem sodobne obnove naših goric in se bomo moral; s tem vprašanjem resno spoprijeti.
Avsenikov kvintet - polna dvorana v Trbovljah
»Prosim, dve vstopnici za Avsenike!«
»Nemogoče! Vse razprodano!«
»Za obe predstavi,«
»Za obel«
Taki in podobni razgovori so bili pred blagajno v Delavskem domu v Trbovljah te dan pred nastopom Avsenikovega kvinteta. In dvorana je bila v resnic* nabito polna, ko Je napovedovalka Jana Osojnikova predstavila pevca Danico Filipičevo ln Franca Korena ter glasbeni kvintet Mimogrede povedano Je bilo njeno napovedovanje najboljši del vsega programa, saj so poslušalci skorai soglasno 'ugotovili, da bi bila za »Najpriikupnejšo Slovenko« najprimernejša prav Jana Osojnikova. Ob veselih zvokih in »vižah« kvinteta ln ob pesmih dueta ki Jih slišimo mnogokrat v ljubljanskem Radiu, se je občinstvo navdušilo in ni varčevalo z glasnim priznanjem. Pač zopet dokaz, da si ljudje žele lahkotnih večerov, na katerih pozabljajo na svoje vsakodnevne skrbi. Prav zato pa tudi kvalitetnejše In težje dojemljive prireditve spolze mimo večine trboveljskih prebivalcev . .
Res je, da prireditelji zadnje čase skrbe za učinkovito reklamo Ni dovolj, da ie prireditev objav-liena le v avli Delavskega doma pa morda Se tu ln tam kak lepak na glavni cesti. Prav tako na) bi bile vstopnice za posamezne prireditve dostopne vsakomur in naj ne bi bile na razpolago le nekaterim To velia predvsem za go-stovanla ko prihajajo gostje od drugod.
MLADI GASILCI IZ SKOPIC
mmm
•	9EST LESJAKOV
V sevntškem »Jugotaninu« dela kar šest ljudi, ki se pišejo Lesjak. Dva med njimi sta brata, drugi pa sl niso v sorodu.
Pa še nekaj Iz Sevnice. Lastniki hiše št. 52 v Šmarju so na pročelju svoje hiše označili višino vede v poplavi, ki je bila pred nekaj leti. To znamenje vzbuja zanimanje ljudi, ki pridejo prvič v Sevnico. F. K. - Sevnica
•	UDOMAČENA SRNA
Pred približno 10 meseci so otroci z Blance našli v Brezovski hostl kake pol kilograma težko srnico. Po enem tednu je *iš!a ta živalica v roke lovcu Avgustu Marnu, ki jo je začel vzrejati.
Zdaj srna ie ponosno skaklja okoli hiše. .te največ mleko. Ne boji se strela, z domačim psom pa sta velika prijatelja.
Žival prebije noč v gozdu, zjutraj pa se vedno vrne. L«
■■
mam
pred nekaj dnevi je ni bilo tri dni. Takrat je prekoračila Savo In se mudila v osem kilometrov oddaljenem kraju.
Zanimivo je Se to, da vzame hrano le iz rok domačih.
J. J. - Blanca
• UJEL SAMEGA SEBE
Špeharjev Nesti je v Krki pri Podbukovju lovil postrvi Možakar je gladkega obraza ln precej debelušen, to pa ga ne ovira posebno pri ribolovu. Vendar, tistega dne je Imel smolo. Blestlvka se mu je zataknila sredi vode, on pa jo Je hotel s silo rešiti. Ko je vlekel k sebi z vso močjo, se Je blestlvka nenadoma odpela in mu kot krogla priletela naravnost v mesnato lice. Trojček se je globoko zapičil, pocedila se je kri. V sili Je Iskal pomo-,či pri čuvaju. Lojze, ki prav rad katero »pogrunta« na račun ribičev. Je vzel klešče In potegnil trojček Iz mesa, nav. zllc zverinskim glasovom
»pacienta«, nato pa je z žganjem razkužil zevajočo rano. •Zdaj vidiš, prmejduš, kako boli ribo, kadar ji puliš trnek Iz ust,« je dejal in vrnil Nest-lu blesttvko In trojček v spomin.	»Ribič«
• »JUNAK«
Stefan Cefrač je bil pogumen mož. Pa so ga farji premotili, da je stopil v belo gardo. Navdušen je Cefrač popil dva decl, nato pa je s puško odracal k svoji Katri. Ta pa je bila huda! Kot bi trenil, mu Je Katra vzela puško In ga začela Ailatlti, Cefrač pa hitro pod posteljo.
»Tako torej, med izdajalce »I šel?« Je sopla jezna Katra. Klela je, da so se kar Iskre delale ln prestrašenemu Stefanu žugala z metlo: »Cokla farška, marš ven!«
Cefrač so je še bolj stisnil K zMu in se trikrat prekrižal, potem pa pogumno Izjecljal:
»Nak, dokler jc v meni kaj korajže, pa že ne...«
li: »Kdo pa daje tej mali vasici tako podobo? Na kratko!
Mladinska organizacija v Loki je med najživahnejšimi. Deluje kot malokatera organizacija. ki ima boljše pogoje za razvoj. Lahko rečemo, da je vseiga posnemanja vredna.
Najbolj aktivna je s predavanji. Letos jih je imela že pet, na dnevnem redu pa so debatni večeri, Pred kratkim so mladinci ustanovili marksistični krožek. To je drugi krožek v ra-deški občini, v petek pa so začeli z rednimi predavanji, ki bodo primerna šolski izobrazbi mladine.
Loška mladina Je naročena na
dosegla, da je pripravila seb! kakor tud* odraslim prav prijeten večer in mimo tega dosegla majhen, a zanjo prav razveseljiv dobiček.
Prav tako sodeluje mladina v kulturnoprosvetnem društvu, ki je uprizorilo igro »Svojeglav-ček«. Sama pa študira igro »Dama Škrat« in »Veseli večer«. Upamo, da bo eno kot drugo uspelo in da bodo Ločan; presenečeni.
Tudi na krepitev svojega telesa mladinci niso pozabili. Pridno delajo oziroma dokončujejo igrišče in se pripravljajo na njeno otvoritev, ki bo meseca maja
Dan na Bohorju
Ze velikokrat sem bila na Bohorju, toda nikolj se mi ni zdelo tako lepo kot tisti dan. vsa dolina pod nama Je bila kot morja zavita v meglo, katero Je obsevalo sonce s svojimi zlatimi žarki. v mojih mislih so bHe besede: »Kako lepo Je vse to!« Z vrha sva se napotili do koče kjer sva sedli na podrto drevo, odpočili sva se po dolgi poti. malo pomallcali, tn Marija ml Je potožila: »Žejna sem, a kje dobiti vode?« Nasmejala sem *e. kajti vedela sem. da je prvikrat na Bohorju tn ne ve, da je dobre tri minute od koče izvirek vode. katera človeka tako osveži. Odložili sva v koč<* nahrbtnika 1n odšli k vodi. Nekaj korakov skozi gozd, in že se Je pred nama odprla planjava.
»Encijani« je vzkliknila Marija. Pozabila je na željo ln ie le sedela med lepimi modrimi cvetovi.
Mariji sem pokazala ie veliko lepot Boharja. Prehitro nama Je čas potekel in morali sva se odpraviti proti domu. Marija je bila z izletom zadovoljna, v meni pa Je bila misel: »Koliko ljudi Je na Senovem, ki še ne poznajo lepot našega Bohorja!«
Otroški vrtec
dnevne časopise, revije itd. Za to je treba denarnih sredstev. Mladina pa si jih zna pridobiti: z maškarado, k; so jo priredile pridne roke mladincev in v uvidevnostjo staršev, je mladina
Senovem
Ze vnaprej se nam zdi, da niso to prazn© besede, čeprav j® sestav organizacije pisan, so vendar vsi eno — mladi rod, rod socialistične domovine.
S.-a-
Sevniška kronika
Smrt pod vlakom. Prejšnji petek dopoldne je stopil Franc Orehovec, 36-letn; gluhonemi delavec na boštanjskd žagi, v bližnjo trgovino po malico. Na povratku je le-ta prekoračil železniško progo na nedovoljenem mestu. V trenutku, ko je bil sredi tira, je privozil dolenjski mešani vlak, ki odhaja ob 8.40 dz Sevnloe, ki ga pa Orehovec ni opazil. Stroj ga je podrl 1n vlekel dober kilometer daleč do prvega predora, kjer je truplo obležalo. — Njegovi delovni tovariši, ki so iz bližnje žage videli ta prizor, niso mogli preprečiti; nesreče.
Čebelarska druži*, a Sevnica bo imela v nedeljo, 30. marca, ob 8. uri zjutraj, v gostilni »Pri lovcu« svoj letni občni zbor. Sestanek bo združen s poljudnim predavanjem in razgovorom o perečih vprašanjih za
Pismo Iz Brestanice
Spoštovani uredniki Se nikoli se nisem oglasil v našem Zasavcu. Zato upam, da ne boš mol ega oltarja enostavno vrgel v koš čeprav morda ne bom povedal nič kaj novega. Veš. zadmlč sem brskal po arhivu brestaniške »Svobode« Pa se md le oko ustavilo na nekaterih številkah, ki sem sl lih zapisal pa Jih sedal poštl-iam v objavo Odkar obstaja pri nas delavsko prosvetno društvo, smo Imeli ker 64 predstav in to 8 premier z 10 reprizam; na domačem 1« tuj*h odrih Devetnajstkrat pa so pri nas gostovale razne skupine iz bližnje In daline co-seščlnc. Razen tega pa Je bilo v Brestanici še 16 ostalih kulturnopolitičnih prireditev. Veš. društvo pa 1e staro komaij dobri dve, leti. Torej, kar len uspeh, čeprav kot vem, brestaniški prosvetaril a tem «e ntl«o zadovoljni ln bodo v bo-doče poskrbel! bolj za Izobraževalno delo. ki zdai Se šepa
Ts vrstice sem zapisal, ker sem zadnjič slučajno bral Peočku da pri nas rti tuilh gostovanj — Lepe pozdrava! Breataničan
vse čebelarje iz Sevnice ln oko-lioe.
Veliko gramoznico za gradnjo avtomobilske ceste Ljubljane — Zagreb pripravljajo na dojenjem Boštanjskem polju ob Savi. Tu nameravajo pridobiti dnevno 30 do 40 vagonov betonskega gramoza, ki ga bodo odpravljali preko Trebnjega na gradbišče ceste. — Pripravljal« na' dela so že v teku.
»SacialistiCna zveza na| bo nosilec politične dejavnosti na svojem terenu«
S tem geslom so tl«m SZDL terena II v Hrastniku polagali obračun svojega dela na letni konferenci prejšnji teden. Teren O Hrastnika zajem« pretjlvalstvv SP Hrastnika, to 1e ljudi tamkajšnje klinične tovarne |n steklarne, naselij za Sovo tn preko Save. Navzlic i azaetnootl terena pa je b^o organizacijsko kakor tudi politično delo odbora inf organizacije nt dokajšnji višini, v organizaciji j« vključen 1.3OT član nit 96,85 •/. vseh volivcev. Tudi preostalih « neorganiziranih volivcev bo treb* pridobiti v SZDL, ker imajo vsi pogoje za sprejem v organizacijo-
Razprava na konferenoi ie pokazala. da te na terenu Se precej problemov, predvsem zaradi nedelavnosti določenih svetov Treba bo organizirati Se več pol'ti** n ih in gospodarskih predavan! med članstvom Posebno vprašanje je nadaljnje utrjevanj« ostalih društev In orgarttaecH v okraju, čeravno te bilo ugotovlleno. da je bil lansko leto doaežen znaten napredek, zlasti v delu ml»-d nske organizacije v steklarni 1" kemični tovarni k1er *o v LMS pritegnili preko KM) mladince* n mladink Pra,, tako ao n* konferenci ugotovili d« se bodo morale sindikalne organizacij« preorl en tirati bol) nn polltičsio-vzgolno delo
Letne konference Soči«]'stične meze se je udeležilo preko »*® članov, ki «o dvorano do kr«l»
napolnili.
R. V.
—Pl
I k * Mi
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
■ngšssšSiMšššiiiŠi
Veliko meddruštveno smučarsko tekmovanje na Dobovcu
Preteklo nedeljo Je Smučarsko društvo »Kum« na Dobovcu priredilo v svojem kraju meddruštveno tekmovanje v smučarskih tekih in skokih. Nastopilo Je več društev, le iz bližnjih Trbovelj ih Zagorja ni bilo nikogar. Tudi skakalcev, ki Jih Jei sicer dovolj, hi bilo. Vse priznanje pa morate0 izreči SD »Celje«, "ki Je poslalo nad 20 tekmovalcev, in pa TVD »Partizanu« iz Radeč ter Ostalim tekmovalcem.	_
Dopoldne so se mladi tekmovalci najprej pomerili v tekih. Dlani so tekli po 12 km dolgi, lepi m idealni progi, mladinci pa so *o pomerili na 8 km dolgi progi. Mladinke so imele seveda lažjo, samo 2 km dolgo progo. — Rezultati v tekih so bili naslednji: Člani (12 km, 14 tekmovalcev): i Ivan Runovec (Celje) 53:21; 2, jterto Smodiš (Kum) 56:59; mla-“inci (6 km, 20 tekmovalcev): 1. Franc Totolini (Kum) 25:22 ;	2.
Franc Trotovšek (Kum) 25:53 ; 3. "?že Rozman (Celje) 25:57; mladinke (2 km, 8 tekmovalk):	1.
Ema Savinek (Celje) 13:52; 2. Anl-£? Smodiš (Kum) 14:37; 3 Mira rofolini (Kum) 15:06.
,Da bi pripomoglo k razširitvi tekmovalne discipline v smučarskih tekih, je SD »Kum« pripravilo lep pokal za ekipnega prva-
ka. V ekipi so se ocenjevali 4 najboljši člani in mladinci ter 2 mladinki iz vsakega društva. Ekipa SD »Kum« Je dosegla najkrajši skupni čas 372 min. 33 sek. in tako osvojila prehodni pokal. Ekipa SD »Celje« je bila s časom 375 min. 16 sek. druga. Tretja Je bila ekipa iz Radeč.
Popoldne Je sledilo tekmovanje v skokih na novozgrajeni 30-me-trski skakalnici. Le škoda, da je nastopilo samo 8 tekmovalcev.
Vsekakor pa moramo pohvaliti mladega Eriha Poljšaka iz Hrastnika. ki se je kljub mladosti pogumno poganjal preko mostička. Tekmovanje si je ogledalo lepo število domačinov, ki so navdušeno zaploskali vsakemu tekmovalcu, ko se je pognal preko odskočne mize. Posebno je še zabučalo med ljudmi, ko je Dobov-čan Ivan Dolanc vzletel visoko z odskočne mize ter pristal skoraj v dolinii pri 27,5 m ter tako postavil rekord skakalnice.
Rezultati: 1. Ivan Dolanc (Kum) 224 točk (25,5, 27,5 m); 2. Pavle Knez (Kum) 217,5 točke (25, 25 m); 3 Ivan Debelak (Celje) 215 točk (23 24,5 m).
Zakaj nogomet v Sevnici šepa?
Zadnje čase se pojavlja med Sevnlčani. posebno med tistimi, ki se zanimajo za nogomet, zlasti med mladino vprašanje, kai ie s sev niškim nogometom. Znano 1e da so v Sevnici včasih radi igrali nogomet ta je bilo tudi med občinstvom mnogo zanimanja .zarnj. Vedno boli pa Je začela ta lepa dinamična igra v kraju Izumirati.
Pogosto se kdo vprašuje kje je vzrok propadanja tega športa. Tisti, ki ne pozna razmer v Sevnici, bo morda mislil, da ni potrebnega prostora za Igranje. Vendar temu ni tako. saj Je v Sevniei dobro »n razsežno nogometno
MVC NOGOMETNA LIGA
V Celiu neodločeno
V nedeljo v cnarlborsko-varaž-“hlsko-celjski ligi ni bilo tektno-J^nja ,pa so se srečali v prijateljskem dvoboju, v Celju domači ‘Kladivar« in »Rudar« iz Trbo-*elj. Kljub premoči »Kladivarja« v ‘Prvem polčasu so Rudarjevci E° Majcnu dosegli vodilni gol. "hhiači igralci so izenačili igro “e,e proti koncu tekme po Poski-fu- Rezultat 1:1 ustreza poteku >gre.
v predtekmi so se pomerili mla-Jhhci o-beh moštev. Tudi ti so *®taii neodločeno 2:2.
v nedeljo bo moštvo »Rudarja« tiralo v Varaždinu proti »Slobodi« Ostale tekme v nedeljo. 38. marca:
V Šoštanju »Usnjar« (»Šoštanj«) : »Svoboda« (Trbovlje):	v Celju
ZSD Celje : Sloga (Trbovlje); v Štorah »Kovinar« (Store : Brežice; v Rogatcu Bratstvo (Rogatec) : Rudar (Hrastnik); v Hrastniku Bratstvo (Hrastnik) : Proletarec (Zagorje).
tgršče. Res ie sicer, da golti niso v najlepšem redu, vendar Je to popravljiva napaka. Torej moramo Iskati vzrok drugje. Po mnenju pisca teh vrstic je prvi in najvažnejši vzrok v tem. da v kraju ni prepotrebnega tTenerja. 2eleti bi tudii bitlo, da bi upravni odbor TVD »Partizana« pri urejanju teaa vprašanja pokazal malo več aktivnosti. Nehote Da človek opaža, da upravni odbor daje posebno prednost, namiznemu tenisu in morda še odbojki, medtem ko za razpravljanje o nogometu ne najde časa. kakor ni bilo za to č: lia na občnem zboru.
Tudi bo mogoče kdo mislil, da med mladino ni zanimanja za ta šport. Tudi tu bi se tak človek zmotil. Nasprotno, v Sevnici ie za nogomet mnogo zanimanja.
Prav tako se marsikdo vprašuje, adi ne bi biilo bolje, da se mladina izživlja na igriščih, v tem primeru na nogometnem, kot pa da zahaja popivat v gostilne, ki Jih v Sevriiej ne manjka. Vsak trezen Sevničan želi, da se to vprašanje reši, da mladina spet najde na nogometnem Igrišču svoje razvedrilo in zdravo zabavo.	V. A.
Z
—J
U_
Nadia Gray, ki je od leta 1948 igrala v mnogih filmih, namerava zapustiti film in se posvetiti spet gledališču. Do leta 1948 je bila Nadia ena najbolj cenjenih umetnic bukareštanskega gledališča. Pozneje je igrala tudi v Parizu. Sedaj pripravlja Vol-menovo dramo »Slovanski čar«.
*
Po mnogih filmih, v katerih so prihajale do veljave zlasti njene plavalske sposobnosti in lepota, je dobila popularna ameriška igralka Esther VViliams tudi resnejšo vlogo. Ob tej priložnosti je Esther izjavila: »Z zadovoljstvom sem sprejela to vlogo, kar sem že sita plavanja. Pravzaprav pa ne vem, kateremu je to bolj presedalo: gledalcem ali meni.« Njen najnovejši film »Raw Wind in Eden« snemajo v Italiji. Igrajo še: Jeff Čhandleru, Carlos Thompson in Rossana Podesta. Esther Wi-liams predstavlja v filmu mlado ženo, ki preživi letalsko nesrečo in pride na neki osamljen otok, kjer njena prisotnost razbije idilo med mladima zaljubljencema (Jeff Chandler in Rossana Podesta).
•
Pravijo, da uvrščajo med kandidatke za letošnjega Oscarja tudi Deborah Kerr, ki
smo jo gledali v »Salamonovih rudnikih« in filmu »Zima prihaja« in Lano Turner, ki se je spominjamo iz dela »Žena z neapeljskih ulic«.
*
22. marca 1958 se je z zasebnim letalom smrtno ponesrečil znani ameriški filmski producent Mike Todd. Odletel je skupaj s scenografom Artom Cohnom in pilotom Vennerjem iz Kalifornije proti New Yorku, kamor pa letalo ni prispelo. Na tla je treščilo v goratem predelu v višini 2.000 m, 55 kilometrov od Grantsa. Iz ruševin so potegnili tri trupla, čeprav trdijo letalske oblasti, da so bili v letalu štirje potniki.
Toddova žena, igralka Elizabeth Taylor, se je v zadnjem hipu premislila in zaradi prehlada ni odpotovala z možem.
Pred dnevi so sporočili, da ‘je priznani francoski karakterni igralec Michel Simon v življenjski nevarnosti. Zaradi zastruplje-nja z barvo za barvanje brade in brk je postal gluh, brez okusa in skoraj slep. Mimo tega pa kaže tudi znake norosti. Zdravniki dvomijo v njegovo ozdravljenje.
FILM
FILM
FILM • FILM
Bratstvo : Usnjar (Šoštanj) 7:0
Na igrišču v Hrafsrtniku i« zasluženo zmagalo domače moštvo »Bratstvo« froti gostom lz Šoštanja. »Bratstvo« je bilo vses-kozi v premočd.
dince hrastniškega »Rudarja« z 2:0.	R. V.
TABELA
PRVENSTVA CELJSKO- ZASAVSKE SKUPINE PO 13. KOLU
Na Dobovcu v počastitev volitev
Nedelja. 23. marca. — Danes -^Poldne je smučarsko društvo Kum « z Dobovca v počastitev »olitev v najvišje organe naše oržave priredilo smučarsko tekmovanje v smuku. Se prej so vsi mani društva opravili svojo državljansko dolžnost in oddali svo-•7 glasove za kandidate Socialistične zveze delovnega ljudstva.
, Tudi so člani društva opravljali "hrirsko službo, v kolikor je bilo I°Pri volitvah potrebno, kajti pobočje Kuma pokriva pol metra Qebela snežna odeja.
Tekmovanje je bilo na 1800 meri0'’ dolgi in znani progi za smuk tePoa Kuma, ki ima kakih 400 mete'5'’ . višinski'ražfifte.' Tekmovali 60 člani, mladinci in pionirji.
Rezultati so naslednji; člani: 1. Marijan Bajda 1:45.5;	2. Janez
J«tez 1:51.5. — Mladinci: 1. Ivan Pplenc 1:41,5 2. Jani Odlazek 1:45,5. pionirji: 1. Ivan Glavač 2:30,0; 2. J°ze Ravnikar 2:49,0.
P. R.
Na stadionu brestrniškega »Rudarja« pa sta njegovo moštvo in »Proletarec« Iz Zatgoria' odigrala tekmo 1:1. Tekma Je bila zelo živahna, moštvi sta bili enakovredni, vendar Je rezultat goste ~zšl3 Celje presenetila, ker so računali na Rudar Hrastnik zmago.
Brežice	13	11 1	1	45:17	23
Bratstvo Hrastnik	13	8 2	3	32 35	18
Proletarec	13	5 6	2	32:17	16
sloga Trbovlje	13	7 2	4	27:28	16
svoboda Trbovlle	13	6 3	4	31:26	15
13 7 1 5 37:33 15
V predtekmi so mladinci zagorskega »Proletarca« premagati ml«-

T
*	Ob gledališki premieri . ! "Dnevnik Ane Frank« v j
*	Delavskem domu v Trbov- i
*	ljah, jutri, v soboto, 29. ;
*	marca, ki jo bo dalo DPD
OLIMP Celje Kovinar Store Rudar Velenje Usnjar Šoštanj Braltstvo Rog
13
13
13
13
13
13
5 3 5 31:30 13 346 21:29 10
2	5 6 29:39 9
3	2.2 23:32 8 3 1 9 24:44 7 2 2 9 15:37 6
REZULTATI 13. KOLA
* »Svoboda-Center« v Trbov-
t ljah, bodo praznovali 30-let- ;
•	nico gledališkega delovanja : ? tovariši: ROBERT PLAV- :
•	SAK, KARLO MALOVRH, :
Brežice : Bratstvo Rog 3:0 Bratstvo Hr. : Usnjar Soš. 7:0 OLIMP Celje : Kovinar 4:4 : Rudar Hrastnik : Proletarec 1:1 Sloga Trbovlje : Rudar Vel. 1:0 Svoboda Trb. : ZSD Celje 4:0
Poročila poslušajte vsak dan Ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«, ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 4.40. oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
Brežiški nogometaši uspešni
Nogometaši iz Brežic so pričeli e spomladanskim prvenstvom skoraj brez priprav: stadion je hil stalno neuporaben ta imeli so le nekaj suhih treningov v telovadnica. V prvem srečanju so gostovali v Zagorju in tamkaj igrala proti »Proletarcu«, kjer so na težkem terenu pridobili dragoceno točko.
V	nedeljo so imeli v gosteh NK »Bratstvo« ta Rogatca ln zmagali z rezultatom 3:0 (1:0). Domači so bili kljub blatnemu igrišču v terenski premoči. Posebno sta se odlikovala mladi Lenič ta Ceka-d», gole pa sta diala Golič in Bašič. — Gostje so pokazali oster, borben nogomet, vendar Jih Je le odličen vratar Prevolšek s pomočjo ostale obrambe rešili večjega poraza.
V	nedeljo bodo Brežičani gostovali v Štorah, kjer se bodo pomerili z domačim -»Kovinarjem«.
-ek
•JANEZ SEME in MILKO
•	RAK.
•	Čestitamo!
.•••••■•• ••..••«•« >•»•«••• »••*•»*•• •••••»■
RE9ITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 11. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata lz 11. številke našega tednika se glasi (vodoravno in navpično): L RIBA, 2. IBAR, 3' baba, 4. arab.
n_2reb je prisodil nagrado za rešitev magičnega kvadrata Marijanu JAMNIKU, učencu 1. razreda gimnazije, Vrhovska vas 20, pošta ;r«kaje ob Krki, Dolenjsko, nadalje Nuši REGANCIN, učenki V. a ffjreda osemletke v Toplicah, pošta Zagorje ob Savi. Obema bomo •teslalt knjižno darilo po pošti.
M Vsem ostalim pionirjem ta pionirkam, ki Jim žreb žal ni bil nagnjen, za poslano rešitev prisrčna hvala.	UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA POSETNICA ZA PIONIRJE Poskusite rešiti sledečo posetnico:
V. SENICA
. Ca boste črke v gornjem imenu pravilno razvrstili, boste dobili «ne prijaznega kraja v našem Zasavju, kamor ta tovarišica rada ‘«haja vsako leto v jeseni, ki J® posebno dobro znan po izvrstnem *®dju.
„ Rešitev vizitke nam prinesite ali pošljite po pošti do nedelje, ”■ aprila opoldne Za pravilno rešitev posetnic imamo pripravljeni Qve lepi knjižni nagradi, ki ju bomo razdelili po odločitvi žreba. n Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega ime-?* ]n priimka tudi razred šole, ki Jo obiskujete, nadalje pošto in KraJ, kjer ste doma.
, Vsem pionirjem lepe pozdrave!	UREDNIŠTVO
_____________________________liamirirr-r---------
Ob koncu leta bodo
ČLANI PREŠERNOVE DRU2BE.
za redno članarino 320 din pet, za 550 din pa celo sedem knjig. Ena izmed njih je TONE SELIŠKAR:
tTELIKA GALA PREDSTAVA
. > Vsi bodo kaj radi segli po najnovejšem romanu za mladino, ^Iga je spisal priljubljeni pesnik in pisatelj Tone Seliškar, »Ve-gala predstava«. S to knjigo nas pisatelj popelje v vedno "lika v ni in na pol pustolovski svet komediantov. Odlike tega Hovega Seliškarjevega romana za mladino so zlasti preprost, nevsiljiv slog, prisrčen oris značajev otrok, staršev, drekih artistov, kmetov in potepuhov, silna vedrost, ki premaga Vs® težave, izredno dobrosrčen humor, tovarištvo in neomejena Vera v življenje.
Medtem ko visi groza atomske smrti nad vsem svetom tn temne sile kale mir med narodi, je Seliškar zbral pod velikim clrkuškim platnom v slogi In delu artiste različnih narodov •'teta, ki z vnetim prizadevanjem razdajajo milijonom vse, kar V*d° in znajo.
Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjenik! Prešernove ^rhžbe, ki so skoraj v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knjl-“*rne, podružnice »Slovenskega poročevalca« in »Ljudske pra-ice« In uprava Prešernove družbe v Ljubljani, Erjavčeva c. I4a.
•
Na osnovi določili prvega odstavka 5. člena Uredbe o sečnjah ®°zdnega drevja (Ur. list LRS št. 27-H41-57) obvešča Oddelek r® gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Sevnica, da je za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja za 6ečno sezono ®®~59 določen za čas
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri gospodarskem podjetju »Komunala«, Brežice, razpisuje natečaj za vodilno delovno mesto
TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA
POGOJI: gradbeni tehnik z. 2—5-letno prakso v gradbeni stroki, vešč vseh del vodenja podjetja po tehnični strani.
Plača po tarifnem pravilniku. Prednost imajo domačini, ki stanujejo v bližini Brežic, ker podjetje nima na razpolago stanovanja.
Nastop službe s 1. majem 1958.
Kandidati naj pošljejo prošnje na naslov:
Komunalno podjetje »Komunala«, Brežice, Cesta prvoborcev 11.
ZAHVALA
Ob prerani Izgubi našega nadvse dobrega moža fh očeta
IVANA MAJCNA
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sočustvovanja in pomoč y teh hudih trenutkih. Zahvaljujemo se zdravnicam in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice Trbovlje za vso skrb in pomoč v času zdravljenja. Posebna zahvala njegovemu najboljšemu prijatelju Poldetu Ovniču za požrtvovalnost in skrb v času bolezni. Najlepša hvala sosedom za vsestransko in nesebično pomoč in vsem ostalim za podarjene vence in cvetje. Se posebej se zahvaljujemo organizacijam OK ZKS, komunistom obrata, rajonskemu odboru SZDL Center, OO ZB, kolektivu strojnikov in kurjačev obrata Dobrna-Neža, sind. aktivu obrata Dobrna-Neža, sosedom hiše Novi dom št. 31, 32 in hiše 46—47, nadalje se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, pevskemu društvu »Zarja« in del. godbi »Svoboda-Center« in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Fani in hčerka Fanči z družino.
NEDELJA, 30. marca
7.35 Veseli pžle-mčle; 8.00 Športna reportaža; 8.45 Mladinska radijska igra — Mark Twain: Pustolovščina Toma Sawyera (prir. Lojze Maruško); 9.16 Slovenske narodne ta umetne pesmi; 10.00 Se pomnite, tovariši — Drago Kumer: Grenki spomini; 11.30 Baletni in-termezzo; 12.00 Nedeljska panorama zabavnih zvokov; 13.30 Za našo vas; 17.30 Posnetki reportaže o smuških skokih v Planici; 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes; 20.00 »Halo, halo!« (javna zabavna glasbena oddaja).
PONEDELJEK, 31. marca
6.05	55 minut s slovenskimi moj-
stri; 9.20 Vesele in poskočne v narodnem tonu; 9.45 Parada orglic; 11.05 Radijska' šola za srednjo stopnjo:	Vaščani govore o novi
cesti; 12.40 Umetne ta narodne pesmi poje moški zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; Oslovski most: 15.40 Listi iz domače književnosti; — Ognji ob progi; 18.00 Mladinska oddaja; 18.45 Radijska'univerza— Dr. Dušan Reya: O problemih sodobnega prometa; 20.00 Zavrtimo naš glasbeni globus.
TOREK, 1. aprila
8.05	Slovenske umetne ln narodne pesmi; 9.30 Slavni virtuozi in pevci vam igrajo ta pojo; 10.10 Rezervirano za prenos otvoritve del na avtocesti Ljubljana—Zagreb (prenos iz. Novega mesta); lil.30 Za dota ih žene; 12.00 Za dobro voljo igra Kmečka godba; 14.20 Za otroke — Primite se za nos, letimo na Mars! 15.40 Potopisi in spomini: Iz dnevnikov mladih brigadirjev; 17.10 »Glasba ne pozna meja«; 18.00 Športni tednik; 20.00 Najboljši jugoslovanski zbori vam pojo.
SREDA. 2. aprila
8.05 Pisana paleta; 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 30 minut za ljubitelje narodnih in domačih napevov; 11.00 Melodije S la carte; 1315 Pesmi ln plesi narodov Jugoslavije; 15.50 Koncert po želiah;
17.10	Sestanek ob petih; 18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih.
ČETRTEK, 3. aprila
8.05 Naši amaterski zbori pojo;
10.10	S popevkami po tujih deželah; 11.30 Cicibanom — dober dan! (Gustav Strniša: Muha ln čebela); 12.40 Slovenske narodne poje Ile-ana Bratuž, spremlja Avgust Startko; 14.20 Zanimivosti lz znanosti ta tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Danilo Gorinšek: Vdove Agate preroJenje:->J8.oo Radijska univerza — Inž. Vinko Pregelj : Nov premogovnik na Dolu pri Hrastniku; 18.45 Četrtkova reportaža; 19|50 Tedenski notranjepolitični pregled;- 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 4. aprila
».20 Popevke na tekočem traku; 11.00 Pesmi ln plesi raznih naro-rod; H 30 Za dom ln žene; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; — Pojte z nami; 15.40 Iz svetovne književnosti — Tri otroške zgodbe za odrasle; 17.10 Dvajset minut s lpdratetom Jožeta Kamplča; 10.00 Iz naših kolektivov; 18.60 Družinski pogovori:	20.00 Igra Zabavni
orkester Radia Ljubljana.
SOBOTA, 5. aprila
8.05 Lepe melodije — znani napevi; 9.30 Radi bi vam ustregli s tole melodijo ... 11.00 Pionirski tednik; 11.15 Domači zvoki izpod zelenega Pohorja; 13.15 Melodije za prijetno razpoloženje; 14.20 Zanimivosti Iz znanosti in tehnike; 16 40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke: 17 30 Vedri zvoki; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 Malo od tu in malo od tam.
FILM • FILM # FILM •
Uspešno sodelovanje med .ŠD »Rudarjem« in . TVD »Partizanom« v Trbovljah
Pred dnevi je bila prva seja novoizvoljenega odbora TVD »Partizana« v Trbovljah.
Po konstituiranju odbora so na seji razpravljali o bodočem delu društva, predvsem pa o sodelovanju med telesnovzgojnimi in športnimi društvi. Seji je prisostvoval tudi zastopnik SD »Rudarja« v Trbovljah, ki ie želel novemu odboru mnogo uspehov ter izrazil željo po še tesnejšem sodelovanju -med obema društvima, ki ju loči le tri in pol metra široka cesta.
Odbor je ugotovil, da je bilo sodelovanje med društvima »Rudarjem« in »Partizanom« za te-iesnovzgojni in športni dvig aktivnih članov zelo uspešno in da bo treba to sodelovanje še bolj poglobiti.
V nadaljevanju je odbor razpravljal o ustanovitvi boksarske sekcije in sekcije džiu-džitsu.
Kinematografi
KINO »SVOBODA« — TRBOVLJE II«: od 29.—31. marca francoski film »JULIETTA«; naslednji teden pa češki barvni zabavni film »GLASBA Z MARSA«.
KINO »SVOBODA« VIDEM — KRŠKO: 29. do 3«. marca franc, film »UBOJ?«: 2. In 3. aprila kitajski film »SANJE MALE MEI«. 5. in 6. aprila amer. film »DEKLE IZ VASI«.
KINO BREŽICE: 23. In 3». marca ital. barvni ktaemaskope »KRUH LJUBEZEN IN .. .«,	2.
aprila norveški barv. film »POT V BAMSDORF«. 3. do 5. aprila amer. barv. film »DOGODIVŠČINE KAPETANA VAJTA«.
KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah: 23. 3. do L 4. amer. barvni kinemaskopski film s stereofonskim zvokom »RIHARD LEVJESRČNI«, od 1. do 3. 4. pa amer. barv. kavbojski film »ŠTIRJE JAHAČI«.
O Ce je soba hudo zakajena, ni dovolj, da jo pred spanjem samo prezračite. Tobačni vonj se zaje v vse tkanine in stene. Vonj najbolj temeljito odstranite, če obesite sredi sobe vlažno gobo ali pa večjo krpo. Vlaga vsrkava tobačni vonj.
• Ce likate perilo iz bombaža ali lanu, ga ne likajte na lice, ker bo tako mnogo lepše.
0 Včasih pušča kakšna prejica vaših vezanih prtičkov barvo. Namočite prtiček v hladni vodi, potem pa natrite pobarvano mesto s soljo in položite na sonce. Ponovite večkrat in madeži bodo izginili.
^ Razstopini škroba dodajte nekoliko kapljic terpentina, ker boste perilo mnogo hitreje zlikali in likalnik se ne bo lepil na poškrobljeno tkanino.
KONJSKI REP IN PLESA — Tuji dermatologi so ugotovili, da povzroča pričeska -konjski rep« plešavost in izpadanje las. Njihova ugotovitev je imela seveda svoj odmev v združenju frizerjev. Pri nas so o tem razpravljali na svojih strokovnih sestankih beograjski frizerji. Njihove izkušnje se popolnoma ujemajo s trditvami zdravnikov — pravijo, da se pri ženskah, ki dolgo češejo svoje lase v konjski rep, ali jih močno spletajo v razne vozle, kmalu pojavi plešavost, posebno na sencih. -Konjski rep«, pravijo frizerji, zahteva zategnjene lase. Zaradi tega se lasje ’ nategnejo v korenini, odpadejo in po navadi več ne zrastejo. Beograjski frizerji so svoje trditve utemeljili z zelo tipičnim primerom. Kdor je bil že v Beogradu, je prav gotovo srečal v mestu, posebno pa na živilskem trgu banaške Slovakinje s širokimi številnimi nabreklimi krili. Ze mlada imajo ta slovaška dekleta izredno redke lase in so močno plešasta. Njihova pričeska je zvita zadaj v kito, toda lase na sencih in temenu še posebej pritrdijo in močno zategnejo zadaj z glavnii*>m. Kaže, da bo želja po zdravih laseh izpodrinila škodljivi -konjski rep«, ki ugaja zlasti mladenkam, in tudi mamice si bodo premislile, ko tako pogosto, pravijo za svojo najmlajšo hčerkico: -Ah, nič je ne bomo ostrigli, ko si pa tako želi -konjski rep«. Najbolj zdrava je zračna, kratka pričeska, ki jo na srečo predpisuje tudi nova moda.
MALI OGLASI
prodam večjo zelezno blagajno v dobrem »tanju. — Naslov v upravi lista.
PRODAM DRUŽINSKO PODKLETENO H ISO s sadnim vrtom v Trbovljah. — Naslov v upravi lista.
SAMEC ISCE SOBO plota nagradi kot podnajemnik v Trbovljah. — Naslov v upravi lista.
UPRAVA SPLOŠNE BOLNIŠNICE TRBOVLJE se v svojem ln v Imenu vseh bolnikov zahvaljuje Okrajni ribiški zvezi Trbovlje za brezplačno dobavo M kg svežih postrvi.
Komisija za uslužbenske zadeve pri občinskem LO Sevnica razpisuje za KOMUNALNO BANKO SEVNICA natečaj za sprejem v službo:
2	USLUŽBENCA (KI) s popolno srednjo šolo,
3	USLUŽBENCA (KI) s nižjo srednjo žoio.
Osnovna plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Položajna plača po pravilniku.
Prošnje je vložiti do 28. aprila
1358 na Komisijo za uslužbenske zadeve pri občinskem LO Sevnica.
KOMUNALA TRBOVLJE obvešča
vse potrošnike pitne vode na področju občine Trbovlje, da bo v nedeljo, dne 30. marca 1958. čiščenje vodovodnega omrežja ta vodotradbenih objektov s kloniranjem. V tem času bo voda za pitje neprimerna, za kub srnje pa uporabna.
UGODNO PRODAM še dobro ohranjeno enostanovanjsko hišo is sadnim vrtom v vasj Polje pri Krmelju, — Interesenti naj se zglasiio pri Gorencu Malko-vec št. 20. Tržišče.
PREKLIC
Podpisana preklicujem neresnične izjave, katere sem dala proti tov. Antonu« Kočarju in Janezu Rozini ta se zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. — Maria Frontami, Trbovlje, Vodemska 2.
OBVESTILO
^ Obveščamo ljubitelje boksa in športa ‘ džiu-džitsu, da bo v nedeljo, 30. marca 1958 oto 10. uri, v prostorih TVD »Partizana« v Trbovljah sestanek, na katerem se bodo člani pogovorili o nadaljnjem delu.
/DARIJAM
LIPOVŠEK
od 1. aprila do 30. aprila 1958
Prošnje lahko vložijo lastniki ali upravitelji zasebnih go-*aov ter upravitelji ozirom a koristniki gozdov splošnega ljud-**eBa premoženja, s katerimi ne gospodarijo Gozdna goapodar-Prošnje se vlagajo na predpisanih obrazcih pri. kmetijskih ^rugah, na katerem območju leži gozd. Tiskovine za prošnje d*>bi(jo pri kmetijskih zadrugah.
V razpisanem roku So prošnje taks (kolkdvlne) proste. Žaljene vloge po 30, aprilu 1958 bo treba kolkovatl.
Opo7.arjamo vse dolžnike gozdnega sklada, da njih prošnje *** bodo rešene, dokler ne poravnajo zaostalih obveznosti do •te-dncga sklada'.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SEVNIOA
TRAKIC
KOPITAR.
gl. — V jest sta brž začeli naštevati, katera druga dekleta tudi hodijo z nemškimi vojaki. Bilo je kar lepo število takih deklin. Partizana sta se brž vrnila do straže. Sklenili so, da bodo kaznovali to noč še eno punčaro. Hitro so prišli na kraj. Razpostavili so straži, v temi pa so opazili, da je na nasprotni strani nemška postojanka. Čeprav je bilo nevarno, so vseeno sklenili, da izvrže to akcijo.
92. — Partizana sta spet potrkala na vrata, starec v stano-
vanju pa je bil nezaupljiv ln je zato vprašal, kdo je. Potem je odpri vrata. Partizana sta povedala, zakaj sta prišla v hi. šo. Dekle, ki je to sIi|alo, je začelo jokati, pomagala pa ji je tudi mati. Oče In mati sta se zavzela za hčerko, a nič ni pomagalo. Mati je nato skočila v spalnico in začela vpiti skoz) okno. Na srečo pa ni bilo nikogar v postojanki, ki bi slišal vpitje. Hčerka se je ta čas skrila v zaboj za premog. Partizana sta jo pa odkrila In ostrigla tudi njo.
93. — To pot so imeli partizani srečo, kajti kazalo je že, da bodo morali bežati. Komandant jim je skupaj z ostalimi čestital k uspeli akciji. — V jeseni so nemški vojaki napeli še zadnje sile, da bi uničili partizane. V kraju se je zbralo mno^o vojakov, do zob oboroženih in pripravljenih na udar. Partizani so bplj pozno zvedeli za njihovo akcijo, zato so morali hitro ukrepati. Silni in še nekaj to. varišev je odšlo v vas, kjer so dobili nekaj hrane, ki bi jim služila v najhujših primerih.
94. — Obroč, ki so ga napravili nemški vojaki, se je vedno bolj zoževal. Partizani proti tej množici nemških vojakov niso mogli napraviti ničesar. Čakali so le na ugodno priliko, da bi prebili obroč. Po nekaj dneh jim je začelo zmanjkovati tudi hrane. Partizani so postajali zaradi tega zelo zaskrbljeni. Silni se je sam oglasil, da bi se prebil skozi obroč in preskrbel hrano, a ga niso pustili, saj so se bali zanj. Vedeli so. da če bi odšel, ga ne bi bilo vtt nazaj med nje.
„Samo stekleničko
m	ii Z ORGANI TAJNIŠTVA ZA NOTRANJE ZADEVE OD '
piva
Z ORGANI TAJNIŠTVA ZA NOTRANJE ZADEVE OD TRBOVELJ DO BREŽIC — ODGOVORNOST ŠOFERJEV — NEDISCIPLINIRANI KOLESARJI — VOZNIKI IN PEŠCI
Odločili smo se, da skupno z organi Tajništva za notranje zadeve iz Trbovelj napravimo poskusno akcijo z ALCOTESTOM in tako ugotovimo, kako skrbe naši šoferji za varen promet na naših cestah. Za to akcijo smo se odločili tudi zato, ker je bilo zadnje čase v našem okraju več hujših prometnih nesreč, ki bi se lahko končale dokaj tragično.
FKHD PRAHOVO GOSTILNO V KRŠKI VASI BO SR ZBRALI RADOVEDNI GLEDALCI
imwHminMiHiiimiiiiWM«wm«HWiiMmiwiiiiiiiiiiiiiNiiimm»
FLORENTINA
XXXXII. nad«
Kapetan van Noten je prišel na sestanek polno uro kasneje. Dolgo je odlašal in razmišljal, preden se je odločil iti na ta usodni sestanek. Vse do zadnjega trenutka je čakal vrnitve svojega specialnega sla iz Pariza, ki bi mu moral prinesti točne podatke o majorju Jocksenu in Florentini. Toda sel ni prišel, niti se ni javil. In tako kapetanu van Notenu ni preostajalo drugega, kot iti na sestanek. Najprej je pazljivo pregledal okolico gostilne, kritično zrl na okrog stoječe hiše in se celo napotil v sosednje ulice in uličice. Sele po tem ogledu se je odločil vstopiti v gostilno. In še tedaj, ko je vstopil, je bil nezaupljiv in ostro gledal okrog sebe. — Ali sem se resnično uštel? — se je stalno spraševal kapetan van Noten — ali je to vse skupaj neka strašna, resnična past? Kapetan je nervozno drobil kos kruha in gledal ljudi, ki so bili odlično razpoloženi. Florentina je ogledovala te ljudi in se neopazno smejala. Le tu pa tam ji je z obraza ušel nekakšen izdajniški lesk, nekakšen porog.i. Toda to bi lahko opazil le zelo pazljiv človek,..
Nenadoma se odpro vrata. Vstopil je neki človek. To je Marsel, znan z imenom Jan Lotens — človek majhnih, nevarnih oči. Pravzaprav, desna roka Prospe-ra de Zittra. Stopil je do Prosperja in mu nekaj šepnil na uho. Prosper naglo vstane. Razgovor preneha. Vsi pogledi so uprti v spoštovanega majorja Jocksena.
— Gospoda, reče Prosper — pravkar so mi sporočili, da nas čaka poslanec vojnega ministrstva, polkovnih Dadly in njegov štab .;.
Vsi naglo vstanejo. Pred gostilno so že stala vozila. Troje limuzin, s trojico šoferjev: Nestorom, šoferjem polkovnika Zorena, Marselom, to je Lotensom in Ruže-ronom, ki je delal kot brzojavec. Vsi trije so bili pravzaprav sodelavci nemškega Abwehra, toda o tem nihče od Belgijcev ni niti slutil. Kolona je zdrčala vzdolž mesta..i
— Prišli smo, gospoda — de Prosper. — Prosim, sledite mi.
Sli so skozi majhen park in prišli do debelih hrastovih vrat. Vse je mirno. Videti je, da v hiši ni žive duše. Prosper pritisne na zvonec. Dvakrat kratko, dvakrat dolgo. Sekunde beže... Vsi napeto čakajo. Končno se zasliši šum in vrata se počasi odpro.
Ozke, mračne stopnice. Te peljejo navzgor, v prvo nadstropje. Zdaj stopajo. <. polkovnik Zoren, Ther, Basten, Adam, van Noten ...
Nekdo omahuje, gleda nazaj. Roko drži v žepu. In ta mu trdo stiska revolver. Zdi se, kot da sluti strašno nevarnost. i.
— Kaj vam je, kapetan? — ga iznenadi ženski glas, Florentina je dobro videla, da se kapetan van Noten obotavlja.
— Kaj nočete z nami? — nadaljuje Florentina in ga prime za roko. — Vas ^ strah?
Kapetan van Noten se strese, a se še vedno obotavlja. Potem ostro pogleda Florentino in stopi dalje..!
Zgoraj, v prvem nadstropju, vise na stenah zemljevidi: generalštabni zemljevidi Rokavskega preliva, Ar-den, Bruslja. Trojica ljudi je zapenjala na zemljevide angleške zastavice. Za veliko mizo je sedel visok, suh človek. To je feldwebel Sch\varz iz Lilla. Kot takrat v Biaritzu, bo tudi danes odigral vlogo »angleškega polkovnika-.
Skupina stopi v sobo. Florentina in Prosper tudi. Zoren se takoj napoti k mizi in se rokuje s polkovnikom. Potem se vsi rokujejo, izmenjavajo prijazne besede. Toda Belgijci ne opazijo, da sta Florentina in Prosper zginila.
»Polkovnik Dadly- nekoliko trenutkov zastane, videti je, da je nervozen, nato z naglo kretnjo izvleče iz žepa revolver in vzklikne:
— Roke kvišku!
V istem hipu ima tudi trojica Nemcev v rokah revolverje.
Nad. sledi
D
okaj porazna je številka, da je bilo v našem okraju v zadnjih treh letih 387 prometnih nesreč. In to v 1955. letu 117, 1956. leta 124, a lani 146. Število prometnih nesreč torej stalno narašča in tudi v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta je število teh nesreč vznemirljivo: medtem ko je bilo v lanskem januarju in februarju 8 prometnih nezgod, jih je bilo letos v prvih dveh mesecih že 20. To se pravi, da je število prometnih nesreč v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim poraslo za 150%! V zvezi s to ugotovitvijo se poraja vprašanje človeških žrtev in materialne škode, ki je vedno večja. Ze same številke o nastali škodi nas opominjajo, da posvetijo vprašanju varnega prometa po naših cestah največjo pažnjo ne samo šoferji, motoristi^in kolesarji, ampak vsi državljani.
Leta 1956 so prometne nesreče terjale 7 smrtnih žrtev, 19 huje in 27 laže poškodovanih, medtem ko je znašala materialna škoda 7,450.000 din. Lansko leto pa’ so se te nesreče občutno povečale. Tako je bilo pri teh nesrečah preteklo leto 12 smrtnih žrtev, 37 huje in 34 laže ranjenih, materialne škode pa je bilo za 9,650.000 din. To .so velike številke in je zaradi tega važno, da se za upoštevanje cestno-prometnih predpisov borimo vsi. In čp še pomislimo, da število motornih vozil narašča vsako leto in da haše ceste niso ravno med najboljšimi, potem je ta naloga še mnogo večja in še bolj odgovorna. Vseh motornih vozil' je v našem okraju 963, od tega 176 osebnih avtomobilov. 34 avtobusov, 230 tovornih avtomobilov, 474 motornih koles,
31 specialnih vozil in 18 traktorjev.
Te številke nas opominjajo, da promet po naših cestah narašča. Največ prometnih nesreč pa zagreše še vedno poklicni šoferji, kar je razumljivo, saj so ti najpogosteje na cesti. Največkrat pa so vzrok prometnih nesreč prehitre vožnje, neupoštevanje cestno-prometnih predpisov, vinjenost in pa seveda tudi slabe ceste. In še nekaj: število poklicnih šoferjev postopoma narašča, prav tako pa na drugi strani postaja število voznikov-amaterjev vedno večje. Samo v letu 1957 se je število teh voznikov povečalo za 30,8“/», letos pa za nadaljnjih 82 oseb. — Pogosto so vzrok prometnih nesreč tu-
Lokah ustavili avtobus, ki vozi na relaciji Izlake—železniška postaja Zagorje. Bil je poln potnikov in največ otrok. Šofer avtobusa, prijazni tovariš Stane B. je kaj rad pokazal vozniško dovoljenje in tudi pihnil v mehurček. Sol ni skoraj nič spremenila barve. Tovariš Stane se je nasmehnil in bil zadovoljen, kajti res je, da v službi nikoli ne pije, ker se zaveda svoje odgovornosti. Je že dolgo šofer in tudi občinski odbornik.
V Zagorju se nismo dolgo zadrževali, pač pa jo mahnili proti Hrastniku in Zidanemu mostu. V Radečah tudi ni bilo nič. Gostilna Golobič na Vrhovem ima po navad' vedno goste. Tokrat jih ni bilo. Naš jeep
TUDI VOZNIKI VPREG ZAKRIVIJO RAZNE NESREČE
di amaterji, ki ne poznajo celo osnovnih predpisov — poseben problem pa so otroci na cesti. Saj je lansko leto terjalo med otroci 4 smrtne žrtve, 12 pa jih je dobilo hujše in lažje telesne poškodbe. Resno motnjo v cestnem prometu predstavljajo tudi vozniki vprežnih vozil in pa kajpak — slabe ceste.
Pa začnimo z akcijo z ALCOTESTOM!
»SAMO CAJ Z RUMOM ...«
Iz Trbovelj smo krenili v sredo, 19. marca, ob pol sedmih zjutraj. V Trbovljah ni bilo nič: vse ceste prazne, kakor da bi že vsi vedeli, da je na delu preizkušnja. Zgodaj je bilo, vendar smo v Zagorju pri
ALCOTEST JE POKAZAL — SRKNIL GA JE!
je drvel naprej mimo sevni-škega mostu, kjer so bili še vidni sledovi zadnje prometne nesreče, ko je kamion s 16 tonami sladkorja zdrvel v Savo. Prav verjetno bi pri tem šoferju sol čisto pozelenela... —
V Vidmu-Krškem nismo hoteli ljudi preveč motiti, saj so vsi hiteli na predvolilno zborovanje, vendar nam žilica ni dala miru, da ne bi ustavili polto-vornega avtomobila, ki ga je upravljal šofer Albin Bogolin, za katerega sicer trde, da ga rad »cukne«. Preizkušnja pa je pokazala, da to ni res: sol je ostala popolnoma čista. In hajd naprej iz Krškega — preizkusili smo novo avtomobilsko cesto in se ustavili v Krški vasi pri gostilni Prah.
»KJE PA SEM — ALI SEM PRI BRIVCU?«
No, v Krški vasi pa smo ujeli kar čedno družbico: pol-tovorni avto je stal nasproti gostilne, nekaj jih je stalo okrog avtomobila, nekaj pa jih je spalo na pol pokritem tovornjaku. Šoferja pa nikjer.
»Kje je voznik tega avtomobila?«
Nihče ni hotel biti šofer. No, končno se je ta le prizibal: toliko, da je mož stal na nogah, da bi upravljal vozilo, pa ne.
»Imate vozniško dovoljenje? — Ali ste kaj pili’«
To smo lahko ugotovili,*ne da bi ga preizkušali s pihanjem.
»Pa kaj nam hočete? Pustite nas!« so nas obstopili tovariši iz Zagreba. »Pa mi smo prišli samo, da se malo poveselimo: danes je, veste- Jožefovo...«
Šofer Željko Škorjanc je pihnil. Sol je pozelenela, kot še nikjer — torej ugotovitev več
kot preveč. Dovoljenja za pre-
voz 11 oseb tudi ni bilo, prekrškov je bilo nič koliko!
Šofer je moral z nami v brežiško bolnišnico na odvzem krvi.
»Pa pustite nam šoferja! Kako bomo pa šli nazaj v Zagreb?«
Odgovorili smo jim, da z vlakom, tako kot so prišli, kakor so nam povedali prvič, ko smo jih vprašali, kako so prišli semkaj.
Odpeljali smo se v bolnišnico. Stali smo v sobi za odvzem krvi. Takrat pa pravi šofer Željko Škorjanc:
»Kje pa smo, zaboga? Ali smo pri brivcu?« Tako je dejal, ko je zagledal zdravnika v beli halji.,.
Toliko ga je imel »pod kapo«, da ni vedel, kje je... Takim šoferjem res ne bi smeli dati v roke vozniškega dovoljenja ...
»PIHALI PA NE BOMO...«
V Brežicah »mo se zadržali malo dlje. Na postaji Brežice je bilo več tovornih avtomobilov, toda »na muho« smo vzeli samo enega. Ravno so nakladali kislo vodo — pa smo si mislili: ta pa gotovo ni pil!
Šofer Miro Krošelj še vozniškega dovoljenja ni imel pri sebi.
»Ali ste danes že kaj pili?«
»Ja, samo čaj s .šnopsom’!«
»Ali nič drugega, res nič?«
»Prav nič!«
No, ko je tovariš Miro pihnil, je sol postala močno zelena. Menda zato, ker ni povedal po pravici...
Pri gostilni Budič pod avtomobilsko cesto je stal velik tovornjak. Pa smo vprašali za šoferja. Prišel je in ni mu bilo videti, da bi ga bil »srknil«.
»Ali ste kaj pili?«
»Ja, sem, ampak samo eno ,f laško’ pive!«	’
»Ali res samo eno?«
»Samo eno, vina pa že štirinajst dni nisem pokusil.«
No, kar začudili smo se, da je sol postala tako zelena od ene same »flaške« pive...
Bilo je okrog pol 14. ure na trgu v Brežicah, kjer stoje avtobusi za prevoz potnikov na razne strani. Trije so bili pripravljeni za odhod.
Šofer Ivan Jagrič je brez pomisleka pihnil — in sol je ostala bela. Druga dva pa sta se branila, češ: »Pihala pa ne bova!«
Ker smo slutili, da sta ga oba nekoliko »srknila«, ju je
ZELENO ALI BELO?
varnostni organ pozval na odvzem krvi. Tudi temu sta se uprla.
Verjetno bosta drugačne volje, ko bosta dobila »pozdrav« od sodnika za prekrške. i.
SE ENA O ŠOFERJU IN VOZNIKU
V Blanci smo ustavili šoferja, ki je vozil tovornjak. Poiskati smo ga pravzaprav morali: bil je v neki hiši in mislili smo si: »Gotovo ga .cukajo’!«
Toda preiskava je pokazala* da je šofer Anton Okral iz Globokega popolnoma trezen, kajti sol je ostala bela.
Vseskozi do Trboveli so bile ceste prazne. Tudi v znanih gostiščih, ob katerih so vedno kolone avtomobilov, je bilo prazno in tiho.
Kaj, ali so že zvedeli za akcijo? — V Radečah vse tiho in mrtvo. No, tisti šoferji, ki sp ga pošteno »cukali« v Sopoti, so lahko kar veseli, da se nismo oglasili pri njih. Tam bi bilo vse zeleno...
No, pa se peljimo skozi Smarjeto in preko Marna! — Naš trud ni bil, zaman. Bilo je okrog 7. ure zvečer. Pripeljemo se na vrh klanca, voz s konji, voznika pa nikjer... Kličemo in vpijemo, kje da je kdo pustil voz s konji sam na cesti. Pa je nekam odšel. Ko s« ie vrnil, smo ga vprašali, 'kje je bil. V odgovor je nekaj momljal — videli smo, da ga je malo »imej«... No, poučili smo ga, kako in kaj je, da lahko pride do nesreče in tako dalje. In krenili smo dalje proti izumrlemu Hrastniku in naprej v Trbovlje, ne da bi še kaj opravili.
Obveščevalna služba je delala — šoferji ta dan niso pili... In bilo bi prav, da ne bi nikoli, kadar so v službi.
'Akcija je bila zaključena. Bila je poskusna — kako pa bo v bodoče, bomo kajpak še videli.
Stanc Suštat
USI
i&šsyir“
SKRIVNOSTNA UGIBANJA
Nekaj listov na Zahodu prerokuje, da bi na pozorišče francoskega političnega življenja utegnil kaj kmalu stopiti general De Gaulle. Do tega zaključka so prišli, ker so oglašajo politiki in tudi novinarji, ki so poznani kot pristaši De Gaullea. Ti ljudje so se pojavili, ker je režim vlad francoskega centru-ma privedel državo skoraj do poloma: nobena stvar ne teče več v redu, ne vojna ne finančni položaj države. Potreben je torej človek, ki bo »rešil Francijo«. In ta mož naj bi bil De Gaulle...
Čeravno je res, da Francija drvi navzdol, ni verjetno, da bi desničarska diktatura rešila položaj. Da se ukvarjajo tudi i takftni načrti, verjetno ni izmišljeno: kjer je dim, lam je tudi ogenj...	—
AGATHA CHRISTIE
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
...da se mora morilec iskati v prijateljskem krogu gospodične. »Da, mon aimi, to mislim.«
»Toda današnji dogodki skoraj povsem izključujejo to možnost. Bili smo vsi skupaj, Potrat In ...«
»Ali lahko o neki x — poljubni osebi prisežete Hastings, da ni zgoraj na robu kleče vitega obrežja zapustila našo malo družbo. AH je kdo med prisotnimi, o katerem lahko prisežete, da ste ga ves čas lahko opazovali?«
»Ne,« sem odgovoril počasi, ker so me njegove besede spravile v dvom, »to mi vsekakor ni bilo mogoče. Bilo je temno. Vsi smo več ali manj hodila naokoli. Nasploh sem lahko videl mrs. Rice, Lazarusa, vas, Crofta vendar
ne ves čas!«	■
Poirot je prikimal. »Pravilno. Zato pa je bilo potrebno le nekaj kratkih minut. Zamislite si položaj. Hastings: obe dekleti sta odšli v hišo, takoj za njima pa je neopazno smuknili morilec ter se skril za tisto sykomoro sredi travnikov. Nato je stopila Nick Buckley oziroma dozdevna Buckley ven in se mu približala na en meter in, že so v kratkih presledkih padli trije streli.«
»Trije?« sem začudeno vzkliknili.
»Tako je. Trije. Tokrat igro ni smel prepustiti slučaju. V Maggienem telesu so našli tri krogle.«	#
»Ali ni bilo to zelo tvegano?«
»Verjetno manj kot samo en strel. Mau9er pištola, kot veste, ne poči močno. Glas poka je nekoliko podoben pokanju raket in se ga tako prav lahko zamenja za pok rakete.«
»Sje našli pištolo?«
»Ne. In to po mojem mnenju neoporečno potrjuje mojo domnevo, da storilec ni bal tujec. Se pomnite, da sva bila if-tega mišljenja glede na dogajanje na vrtu Majestica, da je bila zato uporabljena prav pištola miss Buck-Veyeve, da bi se napravil videz samomora. Dobro! Hastings, sedaj se igra s samomorom neha. Morilec dobro ve, da nas s tem ne more več vleči za nos.«
Razmislil sem o tem in moral sem pritrditi Poirotovi logiki. »In kje je po Vašem mnenju pustil pištolo?«
»To je pa težko reči. Morje je za takšne stvari zelo blizu. Krepak zamah-ljaj z roko in pištola se je potopila z — nikdar več nasvidenje — na morsko dno. Seveda ne smemo to rešitev smatrati za stoodstotno — jaz vsaj, bi na morilčevenj mestu talko ravnal.«
Zaradi njegove trezne preudarnosti me je spreletela rahla groza. »Mislite, da je takoj opazil, da je ubil napačno osebo?« sem vprašal pridušeno.
»Menda ne. Ho, to je moralo bi« zanj zelo neprijetno presenečenje, ko je opazil pomoto!« je razkačeno odgovoril Poirot. In ne da bi se nato izdal s kakršno koli potezo, ali neprevidno besedo- — hudiča, to je mojstrakol«
fedaj sem se spomnil čudnega vedenja gospodične Bllen ter sem o tem brez obotavljanja pripovedoval Poirotu, ki je napeto prisluhni^
»Presenečena je bila, da je mrtva miss Maggie?« me je vprašal, ko sem končail.
»To je veliko presenečenje.«
»Kako čudno! Kljub temu niso preprosta gola dejstva žalostnega dogodka očividno prav nič presenetila. Da, da, to je treba nekoliko osvetli«. Kdo je ta Eller.,? Saj je za angleške pojme tako mirna In poštena. Naj bi bila ta, ki...« Umolknil je.
»De si ogledam nezgode,« sem se oglas«, »je na primer potrebna precejšnja moč možaka, da je mogel zvali«-po pečevju skalo.«
»Ni nujno, mon ami. Tukaj je veliko važnejše vprašanje ravnovesja, hočem reči, pravilna namestitev vzvoda. Ne, ne', to lahko tudi ženska naredi. Zopet je začel s svojim sprehajanjem po sobi, vendar to pot zrno meje. Na vsakega posameznika, ki se je včeraj zadrževal v Nlckinl hiši, pade sum. Nič manj pa ne mislim, da pridejo domači gostje komaj v poštev, to so bili le bežni znanci, ter ni med njimi In malo gostiteljico nobene zaupljivosti.«
Charles Vyse je bil prav tako povabljen,« sem ga spomnil. »Seveda, tudi to ne smemo prezreti. Po logičnem zaključku je on še najbolj sumljiv.«
Obupan »i je Poirot segel z roko v lase in sedel na stol meni nasproti.
»Voliš — vedno se vrnemo k eni ih isitl stvari nazaj: motiv! Dognati morava motiv, Hastings, sicer ne bova nikoli razumela zločina. In pri vsem tem
stojim kot mladi zelenokljunec — začetnik, tukaj, ne vedoč kaj. Kdo bi s« mogel okoristiti, če spravi gospodično na oni svet? Jaz, Hercule Poirot, sem si ustvarjal bedaste domneve in nisem brzdal prebujno fantazijo. Jaz, Hercule Poirot, pa sem se ovekovečil sedaj z najcenejšim grozljivim romanom. Ce je praded, »tari Nick, kot pripovedujejo, svoj denar zaigral, ali ga je re9 zaigral, sem se vprašal, ali pa ga je skrivaj kaj na stran dajal? Aid leži kje v tej stari hiši skrit. Ati je morda zakopan na vrtu? In ker sem s to možnostjo računal, moram brez sramu priznati, da sem se pozanimal pri gospodični Nick, če je dobila kdaj kakšno ponudbo za odkup posesti.«
»Moj dragi Poirot, to je nasprotno, ravno odlična misel!« sem vzkliknil. Kdo ve, če niste s tem prišli na pravo pot?«
Poirot je zastokal. »Sem sl mislil! Oh, Hastings, slutil sem, da bo to vašemu romantičnemu, toda precej povprečnemu duhu silno ugajalo. Zakopani zakladi — kaj bi vas moglo razvneti...?«
»No, res ne uvidim, zakaj ...
Zato, ker je najpreudamejša, najvsakdajnejša razlaga v devetdesetih od sto primerov najverjetnejša,« me je prepričeval.
»Nato še oče gospodične — zaradi njega sem se še ukvarjal s sramotnej' širni mislimi. On je bil svetovni postopač. Recimo, da 6em si dejal, da J« ukradel dragocen kamen — zaradi mene, oko kakšnega azijskega božanstva. In tako so ga zasledovali fanatični .ljubosumni duhovni... Da, da. Hastings, tako globoko je padel Hercule Poirot. Tudi druge domneve sem sl ustvaril glede Nictoinega očete, manj zaletele lin zato verjetnejše. Ali se je morda v teku svojega nomadskega življenja dlrugtč poročil. Ali živi kje kakšen bližji dedič kot pa Charles Vyse? Toda, tudi ta domneva ne pripelje nikamor, ker zadanemo na Isto težavo: da je dediščina skoraj brezvrednosti.
»Nobene možnosti nisem zanemaril,« je nadaljeval. Niti ponudbe Jim* Lazarusa gospodični Nick. Se spominjate tega, Hastings? In predlog, da proda sliko svojega deda. V soboto sem brzojavil po strokovnjaka, da sl na lici* mesta* ogleda . portret, To je bil mož, ki bi mu naj naša mala Nick kot sem jo pismeno prosil — dovolila vstop v hišo. Predvideno, če bi bil* v ledna več tisoč funtov.«
»Dragi moj, vendar ne namigujete, da bi tako bogat mož, kot je mladi Laza rus...«
»Ali je bogat? Videz včasih vara. Celo stara firma s svojimi palačam podobnimi razstavnimi prostori in z vsem zunanjim videzom razcveta in rasti, lahko stoji na trhlih nogah. In, kaj se potem stori? Ali se dirja naokoli toži, da slabo kaže? Ne! Kupi se nov luksuzni voz. Razmetava se z denarje01 več kot navadno, živi se nekaj razkošneje. In to vse zaradi kredita, rnzh* mete?«	(Dalje prihodnji«'