PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini Abb postale I gruppo - Cena 40 lir SE VEDNO NA DNEVNEM REDU VOLILNI IZIDI Vodstva KPI, PSI in PSDI so ocenila rezultate nedeljskih upravnih volitev Ponudba KPI glede uprav, kjer levi center nima dovolj glasov - Zasedanje senata in poslanske zbornice - Zakonski načrt o reformi kazenskega zakonika Leto XXII. St. 142 (6429) TRST, petek, 17. junija 1966 Ženeva RIM, 16. — Vodstva strank nadaljujejo proučevanje volilnih izidov nedeljskih delnih upravnih volitev. Socialdemokrati so razpravo na kratko opravili; soglasno so odobrili poročilo tajnika stranke Tanassija in resolucijo, ki pravi, da pomenijo volilni izidi potrditev politike levega centra in socialističnega združevanja. Vodstvi KPI in PSI pa sta razpravljali tako dopoldne kot Popoldne in debata se je zavlekla pozno v noč, kar kaže, da so na sejah obeh vodstev prišla izraza kritična stališča in «a so nastale notranje polemike v zvezi z volilnimi izidi in s politično usmeritvijo volilne kampanje. Po seji je izvršni odbor KPI iz-oal sporočilo, v katerem najprej analizira volilne izide, nato pa ugodja, da se je volilna moč KPI na Zadnjih volitvah na splošno okre-Pda in da niso točne govorice o znižanju glasov, ki jih skuša razkriti tisk gospodarjev. V nekaterih važnih občinskih in pokrajinskih svetih nima levi center večine in je Prisotnost KPI ter sodelovanje le-vice odločujoča za sestavo demo- kratičnih odborov. Glede izidov v Rimu pa se ugotavlja premik KD na desno, o čemer priča stališče izvoljenih svetovalcev. To ponovno odpira vprašanje nepovezave večine levega centra, zaradi česar tudi ne bo sposobna izvesti politike preos-nove. V takem stanju je treba voditi čim širšo enotno akcijo proti in-voluciji levega centra in za novo večino. V tej zvezi vodstvo KPI predlaga, naj v vseh tistih občinah, kjer ni večine, odnosno kjer ima večino levica, pokrajinnske federacije sprejmejo vse potrebne pobude, da se sestavijo lokalne uprave in se izognejo komisarskim upravam odnosno podpori desnice. Končno so tudi sklenili, da bo CK KPI razpravljal o volitvah od 23. do 25. junija. Na seji izvršnega odbora PSI je dokaj optimistično poročal o izidih l""l»||||||llllllllllll|l||||l|!l|||,|l||||||||||t|,|UMI,„lll,ll IIIHIHIIIIIII Hill UH Hilli IIIIIIHIIIliUllUlnflllMIIIIIII Predlogi za sprostitev deviznega režima v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Predsednik komisije za investiranje gospodarskih 9®iosov z inozemstvom Aleksan-JJ®r Grličkov je na današnji skup-p seji zveznega gospodarskega sve-v uvodnem poročilu k razpravi o tezah novega deviznega in ‘Unanjetrgovinskega režima izjavil, je neobhodno potrebno, da se ®evizni in zunanjetrgovinski režim Prilagodi gospodarskim spremem-in da se devizno poslovanje, p Je bilo doslej osredotočeno v •r®h specializiranih bankah, razširi, ha vse poslovne banke. V predloženih tezah so določena načela dolgoročni smotri deviznega zunanjetrgovinskega režima in začr-:®ha je pot prehodne dobe, v ka-JPh bodo poleg carinskih, ostale fudi nekatere druge omejitve, ki podo urejale blagovni promet z Jhozemstvom. Pot k liberalizaciji j? h konvertibilnosti dinarja bo jjnsežena z raznimi sredstvi in z njihovo medsebojno kombinacijo, liberaliziran bo najprej voz reprodukcijskega materiala za na-?®*jnjo široko uporabo. Računa se, “® bo že v prihodnjem letu libe-•®hziran uvoz polovice surovin in reprodukcijskega materiala. Industrijska podjetja bodo lahko ustvarjene devize z izvozom upora-oila za uvoz reprodukcijskega ma-™riala za lastne potrebe, druge n®vize pa bodo, kot se pričaku-v lastnem interesu prodale ponovnim bankam, od katerih bodo podjetja, ki ne izvažajo, dobila Potrebne devize za uvoz reprodukcijskega materiala. V razpravi, ki j® sledila na ločenih sejah, so nekateri poslanci nastopili proti s?fam, ki jih je pripravila komi-j®J® zvezne skupščine, ki po nji-novem mnenju zadržuje upravno •®zdelitev deviz, in so se zavzeli f® predlog novih, ki zahteva svo-ii? . iSe razpolaganje z devizami kulturne stike z inozemstvom. Prisostvovali so svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve Srdžan Priča, italijanski veleposlanik v Beogradu Roberto Duc-ci, namestnik generalnega ravnatelja za kulturne stike z Italijo v italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve Luigi Valdetaro del-la Rochetta, namestnica državnega tajnika za kulturo in prosveto Mirjana Krstič, ki je v otvoritvenem govoru opozorila na bogato in tradicionalno sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo na področju prosvete in kulture, Rochetta pa je v svojem govoru prav tako ugotovil napredek v jugoslo-vansko-italijanskem kulturnem sodelovanju in obojestransko odločenost, da se nadaljuje po dosedanji poti. Matteotti, ki odgovarja za lokalne pokrajinskih sindikalnih organiza-uprave v vodstvu stranke. Ugotovil je, da je levi center povsod dosegel uspeh, ker so skoro povsod opozicijske stranke izgubile glasove in. sedeže. V tej zvezi je Matteotti ugotovil, da je KPI prvikrat nazadovala, kar je rezultat prvih reform nove vladne koalicije. Glede sestave Osem vojaških umetnih satelitov ^estiPOdjetjem večje izvozne , p°d 'pokroviteljstvom predsedni-5® republike so danes v veliki dvorani Doma sindikatov odprli 5*rugi jugoslovanski kongres za isto in uporabno kemijo, na kakršni sodeluje okrog dva tisoč (“Boslovanskih kemikov in tehno-Kongres je v imenu pred-““dnika republike pozdravil član K®*bega izvršnega sveta in pred-i k zveznega sveta za koordi-Jr^Jo znanstvenega delovanja Av-Humo. Med tridnevnim zaseda-, Jehi bo 500 jugoslovanskih kemiji01' in tehnologov podalo poroči-ha podlagi katerih bo moč pre-*‘®dati dosedanji napredek Jugo-rt*ovanske kemične znanosti in in-ektive njihovega rti, .“‘»ae Kemične t ^bstrije in perspek Rd®>jnjega razvoja. B. B. Negacija Koroške na obisku v Kopru CAPE KENNEDY, 16. — Ameriško letalstvo je izstrelilo danes z nosilno raketo »Titan 3-C» osem umetnih satelitov, ki bi morali krožiti okoli Zemlje in s tem u-stvariti sistem komunikacij v vojaške namene. Gre za sedem sate-litov za komunikacije in za »koristen tovor« za proučevanje uporabljanja zemeljske težnosti in za stabilizacijo vesoljskih ladij. Tir osmih satelitov bi moral biti oddaljen približno 33.600 kilometrov od Zemlje. S sateliti bo zagotovljena neposredna in tajna ter nepretrgana zveza med Pentagonom in Washingtonom ter ameriškimi silami v Južnem Vietnamu in v drugih krajih. Zvečer so javili, da je nosilna raketa postavila vseh osem satelitov na tir okoli Zemlje. Sateliti so se ločili od nosilne rakete približno šest ur po izstrelitvi. odborov je ugotovil, da se je levi center uveljavil v številnih občinah, kjer je blia komisarska uprava, ali pa so bile drugačne večine. V manjšem številu krajev, kjer ni mogoče ustanoviti uprave levega centra, bodo pokrajinske federacije sprejele ustrezne sklepe, pri čemer bodo upoštevate stališče drugih strank. V tej zvez! pa je Matteotti govoril tudi o sistematičnem napadu KPI in PSIUP na PSI in je dejal, da Je treba to upoštevati pri teh odločitvah. Osnovno sporno vprašanje izvršnega odbora PSI ni torej samo v oceni volilnih izidov, temveč predvsem v nadaljnji politiki stranke v tistih občinah, ki so jih do sedaj upravljali skupno s komunisti. Iz izvajanj Matteottija je jasno razvidna težnja, da se število takih občin čim bolj omeji, proti čemer pa protestira levica v stranki. Po daljšem premoru zaradi volilne kampanje in razprave o volilnih izidih sta danes senat in poslanska zbornica pričela delo s polno paro. V senatu se nadaljuje razprava o zelenem načrtu, v poslanski zbornici pa razpravljajo o številnih interpelacijah in resolucijah o skupni evropski kmetijski politiki. Istočasno pa so zasedale številne komisije senata in poslanske zbornice. Komisije poslanske zbornice so začele proučevati petletni gospodarski načrt, o čemer je bila daljša debata zlasti v komisiji za finance, kjer je minister Colombo poročal o' načinu financiranja načrta. Komisija za sodstvo v poslanski zbornici je na poročevalskem zasedanju odobrila prvi člen zakonskega odloka, ki pooblašča vlado, da preuredi zakonik o kazenskem postopku. člen se glasi: «Vlada je pooblaščena. da v dveh letih od dne-, va izdaje tega zakona izda novo besedilo zakonika o kazenskem postopku. Vlada mora poslušati mnenje komisije, ki jo sestavljajo: dvanajst poslancev in dvanajst senatorjev, ki jih imenujeta predsednika senata odnosno zbornice, štirje sodniki, ki jih imenuje vrhovni sodni svet, trije redni profesorji za pravne zadeve na univerzah, ki jih imenuje vrhovni svet šolstva, trije odvetniki, ki jih imenuje vsedržavni svet odvetnikov, in sedem članov, ki jih imenuje predsednik ministrskega sveta. Neparlamentarce imenujejo z odlokom predsednika republike. Komisiji pomaga tajništvo, ki ga ustanovi in imenuje minister za šolstvo « Posebna komisija za najemnine se bo sestala prihodnji teden v četrtek, 23. junija in bo začela proučevati zakonski načrt o ureditvi stanovanjskih najemnin. Vlada se je namreč obvezala, da bodo razpravo zaključili že junija, čeprav so iz načrta izločili in že sprejeli določilo, da se podaljša sedanje stanje do 31. decembra 1966. FIOM —CGIL je danes Izdalo sporočilo v zvezi z razbitjem pogajanj za obnovitev delovne pogodbe za kovinarje zasebnih podjetij FIOM-CGIL ugotavlja, da je bilo razbitje pogajanj nujno, saj je stališče delavcev in delodajalcev zelo narazen, tako da bo potrebna odločna sindikalna borba, da se delodajalci prisilijo na spremembo stališča. Istočasno FIOM—CGIL ugotavlja, da se je zaključila tridnevna stavka kovinarjev državnih podjetij, kjer pa se bo stavkovno gibanje nadaljevalo, saj bodo stavkali po 12 delovnih ur na teden po navodilih Saragat zaključil prvi del obiska 1 v na Švedskem STOCKHOLM, 16. — Predsednik republike Saragat je danes zaključil prvi del obiska. Bil je gost švedskega kralja in se je preselil v palačo Haga, kjer je gost švedskega ministrskega predsednika Erlanderja. Minister za zunanje zadeve Fan-fani je danes končal s švedskim zunanjim ministrom Nilssonom pogovore o zunanjepolitičnih splošnih vprašanjih in o dvostranskih odnosih. Ministra sta pregledala canose med vzhodom in zahodom in ugotovila, da je kriza v južni Aziji zaskrbljujoča, vendar pa ni porušila vsega tistega, kar je bilo narejeno za pomiritev v Evropi. ŽENEVA, 16. — Angleški predstavnik na razorožitveni konferenci lord Chalfont je na današnji j seji poudaril zaskrbljenost svoje j vlade zaradi možnosti, da ženev-j ski odbor zgublja čas, ne da bi upošteval sedanje mednarodno stanje, ki ga označuje «grožnja velike države s 700 milijoni prebivalci, ki hoče postati jedrska velesila«. Chalfont je dejal, da Kitajska lahko spremeni sedanje ravnotežje, ki sta ga ustvarili dve velesili, in kitajska dejavnost bi lahko spodbujala druge države, da bi si poskrbele jedrsko orožje. Za-ladi tega je nujno, da odbor najde sporazum in da Sovjetska zveza opusti «svojo obsedenost, ki jo predstavlja vprašanje Zahodne Nemčije«. Pozval je Sovjetsko svežo, «naj pokaže dobro voli .> tudi BARZELOVI PREDLOGI 0 ZDRUŽITVI NEMČIJE Sovjetski vojaki v združeni Nemčiji v okviru sistema evropske varnosti Imenovali naj bi vsenemško komisijo, ki naj bi proutila vsa vprašanja v zvezi z združitvijo ■ Ameriški komentar BONN, 16. — Predlogi načelnika parlamentarne skupine demokristjanov in krščanskih socialcev Barzela o združitvi Nemčije so izzvali precejšnjo senzacijo v zahodnonemški prestolnici. Barzelov govor so objavili predčasno (govoril je šele danes v zahodnonemškem poslaništvu v Washingtcmu in govor bo ponovil .jutri pred ((Ameriškim svetom o Nemčiji«), Barzel je v glavnem postavil tri predloge: 1. Na ozemlju Združene Nemčije bi v okviru sistema evropske var- giede podzemeljskih jedrskih po-j nosti lahko ostale tudi sovjetske skusov« in naj sprejme sestanek čete. 2. Zvezna republika naj si v tehnikov in znanstvenikov za iskanje sredstev, s katerimi bi rešili oviro glede inšpekcij. italijanski delegat Cavalletti je v glavnem ponovil isto tezo ter je pozval odbor, naj sprejme jasen dnevni red: »Zlasti, je dejal Cavalletti, bi bilo treba dati popolno prednost vprašanju neširjenja jedrskega orožja m prekinitvi p( dzemeljskih jedrskih poskusov. Češkoslovaški delegat Cemik je obtožil ZDA zaradi vojne v Vietnamu in Zahodno Nemčijo zaradi njenih revanšističnih teženj. Ponovil je, da brez opustitve zahodnih načrtov o jedrski sili NATO ne bo moč najti sporazuma proti širjenju jedrskega orožja. Konferenca bo nadaljevala delo v torek. prihodnjih dvajsetih letih prevzame obveznosti, ki jih predvidevajo trgovinski sporazumi med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo. Združena Nemčija bi se obvezala dobavljati Sovjetski zvezi blago, ki ga Sovjetska zveza sedaj dobiva od Vzhodne Nemčije, s petodstotnim poviškom letno. 3. Z namenom združitve bi ustanovili vse. nemške komisije, v katerih bi bi-1 li predstavniki Vzhodne in Zahodne Nemčije. Te komisije bi s pooblastilom štirih velesil (SZ, ZDA, Velike Britanije in Nemčije) in za točno določen čas morale rešiti praktična vprašanja «v interesu ljudi« obeh Nemčij. Barzel pravi v svojem govoru tudi: ((Sovjetska zveza se moti, če misli, da njeni vojaški, gospodarski in ideološki interesi zahtevajo obstoj Vzhodne Nemčije pod ko- nilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllIlllllllllllllllllllllH NOVE PROTIVLADNE DEMONSTRACIJE V JUŽNEM VIETNAMU Vojska in policija napadli budiste s solzilnim plinom in z orožjem Senator Mansfield predlaga sestanek med Deanom Ruskom in kitajskim zunanjim ministrom - Kitajci ustavili pošiljko orožja za Severni Vietnam? SAJGON, 16. — V današnjih prvih jutranjih .urah so se v Sajgonu obnovile protivladne demonstracije. En demonstrant je bil ubit ,osem pa je bilo ranjenih. Pripadniki varnostnih sil so pred budističnim zavodom streljali na demonstrante. Proti njim so nastopili tudi južnovietnamski mornariški strelci in padalci. Policija je pod zaščito vojakov odstranila oltarje, ki so jih bili budisti postavili po ulicah. Med spopadi je bila popolna tema, ker so prekinili električni tok. Medtem so se druge skupine budistov spopadle s policijo v predmestjih Saj-gona. Mlada 21-letna ženska je bila ranjena s strelnim orožjem, ker je skušala preprečiti odstranitev oltarja s pločnika. Vojaški guverner v Sajgonu je uvedel policijsko uro od 21. do 4. zjutraj. Med demonstracijami so mladi demonstranti zažgali tudi oklepni avtomobil južno-vietnamske vojske. Aretirali so več demonstrantov. Tudi v Hue so sajgonske čete davi nastopile proti demonstrantom. Z bližnjega oporišča pa je prispel bataljon padalcev s tanki. Skupno s policaji so odstranili kakih sto oltarjev z ulic. Skupine budistov, ki so stražile oltarje, so se skušale upirati, s tem da so zažgale kupe starih gum, da bi s tem postavile oviro med seboj in vojaki. Toda ti so metali na demonstrante solzilne bombe in so se nato spopadli z njimi. Aretirali so 30 demonstrantov. Okoli glavne pagode je bodeča žica, za katero so budisti postavili tri vrste oltarjev. Nasproti njim pa so se postavili trije oklepni avtomobili s topovi. Enote osvobodilne vojske so napadle danes skupino mornariških strelcev kakih deset kilometrov od oporišča Culaj. Napadalci so se r—.........mini...................................mi"".iiiiihiiiimiiiihiiiiiiiiiihhiiiiiiihih HUPA NESREČA V NEWYORŠKEM PRISTANIŠČU Tržili sta se petrolejski ladji Vež mrtvih in pogrešanih mornarjev Na obeh ladjah je nastal požar, ki se je razširil tudi na tri vlačilce j Koper, lg. — Delegacija Koroni?’ Ki je pod vodstvom namestil.!;® deželnega glavarja Tomasa . uppea na obisku v Sloveniji, je OeuL* obiskala Koper, kjer si je *ledala tovarno motornih koles j*Omos. in koprsko pristanišče. v Pogovoru z zastopniki kolekti-D*. Pristanišča, se je Truppe zelo ovalno izrazil o rezultatih razno® inozemskega turizma, poseb-1h v Kopru, Piranu in Portorožu. zmJPPe je dodal, da bodo ti re-Val®{•> in celotne lepote jugoslo-(jcinskih krajev prispevali, da borni J^rtje mnogih držav, med nji-sko Avstrije, še pogosteje obi-v*'i Jugoslavijo. Razstava ‘talijanske grafike f Beogradu g a®OGRAL), 16. — V okviru pro-“Uen , Kulturnega sodelovanja med otip ,. ®vijo >n Italijo so včeraj Kale 1 v umetniškem paviljonu na k'’afiulei!t*anu razstavo italijanske ttay‘R® ud 16. do 19 stoletja. Raz-0 J* organizirala komisija za NEW YORK, 16. — Danes sta v newyorškem pristanišču trčili an-glešlka petrolejska ladja »Alva Cape« in ameriška petrolejska ladja «Texaco Massachusetts«. Do seda] so ugotovili smrt sedmih mornarjev, pogrešajo pa jih še 50. Rešilo se jih je 36, od katerih je pet hudo ranjenih. Ladji sta trčili ob 20.30 po italijanskem času blizu južnega dela B»yonne v New Jerseyu priblii: no tristo metrov od obale. Takoj po trčenju so zaprli področje pristanišča, kjer se je dogodila nesreča, to je levi breg reke Hudson. Obe ladji so zajeli plameni. Obalna služba je poslala na kraj nesreče tri vlačilce, tri helikopterje in več izvidniških čolnov. Prav tako so poslali več gasilskih čolnov v bližino obeh ladij Tudi trije vlačilci, ki so vlekli eno od obeh ladij, so bili poškodovani in na njih je nastal požar Reševanje je bilo zelo težavno zaradi gostega dima. Dve uri po trčenju so javili, da so vlačilci zavlekli ladji drugo od druge in da so požar na ameriški ladji omejili. Na anglešk' ladji pa je tedai še vedno divjal požar. Na ameriški ladji je bilo od 50 do 60 članov posadke, na angleški pa 44. Ameriška ladja je pravkar raztovorila petrolej in je bila namenjena v pristanišče Port Arthur. Iz zaliva Newark je plula skozi kanal z imenom Kiu Yan Kull. Angleška ladja pa je prihajala v zaliv Newark Več ur je bil nad vsem področjem gost oblak črnega dima. Po zadnjih poročilU: Je umrlo devet mornarjev, kakih petdeset pa se je rešilo s plavanjem Pristaniške oblasti so prekinile promet v pristanišču in so odredile izjemno stanje v strahu pred eksplozijo. Umobolna... RADVVOOD CITY (Kalifornija), 16 - Neko kalifornijsko sodišče je razglasilo ameriško bolničarko, ki je januarja letos obiskala Kitajsko, za umobolno. Ob zaključku procesa, ki je trajal poldrugi dan, je sodišče razsodilo, da je 38-letna bolničarka Beverly Reilly umobolna. Zensko so zaprli v državno bolnišnico, kamor so jo bili sprejeli takoj po njenem povratku v ZDA letošnjega februarja. Januarja je Reilly zapustila hotel v Hong Kongu, kjer je stanovala, in naslednjega dne so jo videli v nekem obmejnem kitajskem mestu v družbi mladeniča. Kitajski funkcionarji so jo pridržali in so jo čez tri tedne izpustili z ugotovitvijo, da je po pomoti prekoračila mejo, kakor je sama izjavila. Hongkon-ške oblasti pa trdijo, da je skoraj nemogoče po pomoti prekoračiti mejo med Hong Kongom in Kitajsko. po krvavih bojih umaknili. Na o-beh straneh so bile velike izgube. V Hanoju je davi prvikrat bil letalski poplah. Sirene so zatulile oh 10.40 po krajevnem času in ljudje so zbežali v zaklonišča. Protiletalsko topništvo je začelo močno streljati. Nad mestom je letelo precej nizko več ameriških lovskih letal. Kakor poročajo lz Hong Konga, se zatrjuje v poučenih krogih, da je velika količina sovjetskega orožja, ki je namenjena Severnemu Vietnamu, ustavljena na so-sovjetsko - kitajski meji. Kljub protestom iz Moskve in Hanoja niso Kitajci dali dovoljenja za tranzit. Pošiljka vsebuje izstrelke, rakete, protiletalske topove in nadomestne dele za letala. Zatrjuje se, da kitajska vlada noče več, da se tranzitne pristojbine plačujejo v zlatu ali ameriških dolarjih, temveč v naravi. V ta namen pa zahteva prav vojaški material. Baje hoče pridržati kot plačilo del orožja, ki ga prevažajo po kitajskem ozemlju Za odstotek orožja, ki bi ga pridržali, bi se morali pogajati na kraju samem. Zatrjuje se, da so se Kitajci 12. maja s silo polastili nekaj izstrelkov in nadomestnih delov za letala, ki so bili namenjeni Severnemu Vietnamu. Ameriški senator Mansfield je danes predlagal oseben sestanek med Deanom Ruskom in kitajskim zunanjim ministrom, da bi skušala doseči konec vojne v Vietnamu. Mansfield je poudaril, da za sedaj ni moč predvidevati, kdaj se bo vojna lahko končala. Poudari) je, da so nujno potrebne pobude za neposredne stike med kitajsko in ameriško vlado. Mansfield je dalje izjavil, da prav tako kakor, se je vojna raztegnila na Laos, se sedaj približuje Kambodži in ogroža Tajlandijo. Poudaril je, da sta mir v Vietnamu in mir s Kitajsko tesno povezana, če že ne povsem neločljiva. Izrazil je zaskrbljenost, ker grozi nevarnost, da se vojna v Južnem Vietnamu spremeni v vojno med ZDA in Kitajsko, kakor se je zgodilo na Koreji. Senator je nato omenil, da Je leta 1961 in 1962 Rusk sedel v Ženevi za isto mizo kakor kitajski zunanji minister Cen Ji. Dodal je, da je mogoče, da bi podoben sestanek bil koristen tudi sedaj. Mansfield je mnenja, da bi se sestanek lahko omejil samo na ZDA in Kitajsko, ali pa bi se ga Registrirani zobje LONDON, 16. — Britansko zo barsko združenje bo v kratkem predlagalo, naj se v Veliki Britaniji vsi umetni zobje registrirajo in njih številka naj se vpiše v poseben register kakor za avto mobile. To bi se pokazalo zelo koristno za identifikacijo žrtev pr letalskih nesrečah, požarih in dru gih katastrofah. Združenje pripominja, da se bodo imetniki regi striranih zob lahko brez skrbi sme jali, ker bo številka vrezana v kovinasto ploščico na zgornjem de lu zoba pod dlesnom in bo torej nevidna. lahko udeležile tudi druge države jugovzhodne Azije, ki jim grozi nevarnost vojne. Omenil je, da so bili zaman vsi poskusi, da bi končali vojno z njeno zaostritvijo, kakor tudi da' bi. to .dosegli s popuščanjem. Zato je nujno potrebno napraviti te prve korake. Agencija Nova Kitajska javlja, da sta danes ena ameriška ladja in eno ameriško letalo kršila kitajske teritorialne vode in kitajski zračni prostor. Pekinška vlada je poslala ZDA 404. «resno opozorilo.« V Londonu je danes delegacija šestih članov sveta britanskih cerkva obiskala zunanjega ministra Stewarta in mu izročila resolucijo, s katero obsoja strahote vojne v Vietnamu in zahteva takojšnji začetek pogajanj za mir. Pred zaključkom stavke pomorščakov v Angliji? LONDON, 16. — Jutri bodo prav gotovo sprejeli odločitev, ali naj se stavka angleških pomorščakov nadaljuje ali nč. Glavni tajnik sindikata pomorščakov Hogarth je po današnjem devetdesetminutnem pogovoru s predsednikom vlade Wil-sonom izjavil, da se bo jutri zjutraj sestal izvršni odbor sindikata. Vendar pa je Hogarth pokazal pesimizem in dejal, da nima mnogo upanja. V poučenih krogih so mnenja, da bo vlada v primeru nadaljevanja stavke v kratkem začela izvajati izredne ukrepe in da so o tem govorili na današnji seji vlade. Nocoj je vlada javila, da je ustanovila novo anketno komisijo, ki naj pregleda stanje v ladjedelniški industriji. Naloga nove komisije bo pregledati strukturo in organizacijo industrije, delovati pa bo začela verjetno komaj čez šest mesecev. Med današnjim razgovorom, ki sta ga imela Wilson in minister za delo s člani izvršnega odbora sindikata pomorščakov, so prišli do izraza elementi v industriji, ki jih je treba temeljito proučiti. Sindikat namreč trdi, da se ne ugotavlja skrit dobiček industrije, ter dvomi, da Je potrebnih 400 plovnih družb za nadzorovanje 2500 ladij. Sklep o ustanovitvi nove anketne komisije bi lahko ugodno vplival na jutrišnji sestanek Izvršnega sveta pomorščakov, ker je prav sklep vlade, da temeljito prouči zadevo, naletel na ugoden odmev. munističnim nadzorstvom. Sovjetski interesi se lahko zajamčijo s povsem drugačnimi sredstvi. Sovjetski vojaški interes v Vzhodni Nemčiji je očiten in tudi upravičen. Zato bi bilo dobro dovoliti Sovjetski zvezi poseben vojaški statut v Nemčiji. Varnost Sovjeti ske zveze ni zajamčena z obstojem sovjetskega zasebnega področja, temveč z navzočnostjo sovjetske vojske na nemških tleh. Zaradi tega predlaga Barzel, naj bi sovjetske čete ostale v Nemčiji tudi po združitvi, in dodaja, da je treba zadevo seveda skrbno predi-skutirati, in propominja, da vseka, kor ni v korist Sovjetske zveze, da ostane Nemčija razdeljena. Barzel predlaga tudi, naj komunistična stranka, ki je sedaj prepovedana v Zaliodni Nemčiji, ima možnost svobodnega organiziranja kakor vsaka druga stranka. Zatem pravi Barzel, da je vsako napredovanje v zvezi z združitvijo Nemčije odvisno od prenehanja nesoglasij v NATO, ter predlaga, naj se skliče sestanek te organizacije na najvišji ravni, da bi razpravljali o politični prihodnosti zavezništva, o skupni obrambi in o mednarodnem pomirjenju. Barzel pravi, da mora NATO predstavljati nekaj več kakor ((brigado gasilcev« in izključno vojaško organizacijo, čeprav naj evropske države še dalje uporabljajo NATO kot obrambno sredstvo proti morebitnemu napadu. Barzel pravi, da postavlja svoje predloge zaradi nevarnosti ohranit, ve sedanjega stanja v Nemčiji, ki lahko pripelje do jedrske vojne. Dalje pravi, da je konfederacija med obema Nemčijama nemogoča zaradi različnega socialnega ustroja. Poleg tega bi to spravilo v nevarnost svobodo zahodnega Berlina, pomenilo bi priznanje razdelitve Nemčije, legalizacijo sovjetskega področja in odpoved samo-odiočanja. Predstavnik zahodnonemške vlade je izjavil, da pomenijo Barze-lovi predlogi samo njegovo oseb no mnenje in Barzel se o njih ni prej posvetoval s kanclerjem Er-hardom. Predstavnik socialdemokratske stranke pa je izjavil, da Barzelovi predlogi povečini ne pomenijo nič novega, razen kar se tiče bivanja sovjetskih čet v Nemčiji tudi po združitvi. V socialdemokratskih krogih Bonnu se je zvedelo, da namerava tudi komunistična stranka, ki je v Zahodni Nemčiji prepovedana, poslati delegate na zborovanje Chemnltzu, kjer bodo poleg predstavnikov vzhodnonemške komunistične stranke govorili tudi Brandt, Esler in Wehner. V Washingtonu se je Barzel pogovarjal danes štirideset minut z Johnsonom. Po pogovoru je Barzelov predstavnik izjavil, da je Barzel zelo zadovoljen z razgovorom, kateremu je prisostvoval tudi bonski poslanik v ZDA. Med drugim sta govorila tudi o Vietnamu. Na vprašanje, ali misli Barzel komentirati reakcijo v Nemčiji na njegove predloge, je predstavnik odgovoril, da tega ne misli storiti in da je pred odhodom v ZDA pokazal Erhardu svoj govor. Predstavnik ameriškega departmaja pa je izjavil, da so ZDA za- interesirane na predlogih za nemško združitev, ki jih postavljajo ugledni nemški voditelji. Dodal je, da še ne vedo, ali uživajo Barzelovi predlogi podporo bonske vlade. Ce bi jo uživali, ali če bi del teh predlogov postalo uradno stališče bonske vlade, jih bodo v Wa-shingtonu nedvomno skrbno proučili in upoštevali. O povezavi Brd z Novo Gorico BEOGRAD, 16. — Kakor poroča, Ansa, je na današnji razpravi v jugoslovanski zvezni skupščini slovenski poslanec Bogo Gorjan vprašal za informacijo o nekaterih vprašanjih meje med Italijo in Jugoslavijo. Odgovoril mu je svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Srdjan Priča. Izjavil Je, da so se med Morovim obiskom v Jugoslaviji sporazumeli, kakor sicer omenja tudi skupno poročilo, da bodo skušali rešiti nekatera še nerešena vprašanja v zvezi z obmejnim področjem. «Tako z jugoslovanske kakor z italijanske strani, je dodal Priča, se je pokazala dobra volja, da se ugodi željam in gospodarskim potrebam prebivalcev obmejnih pasov In pričakujemo, da bodo tudi ta vprašanja rešena v duhu ugodnih odnosov med našima dvema državama.« Priča je dodal, da se prouče-vanje nanaša na zgraditev ceste, ki bi povezovala jugoslovanska Brda z Novo Gorico po italijanskem ozemlju. S to novo cesto bi prebivalci Brd mnogo laže prišli v svoj gospodarski in politični center Novo Gorico. Izročili smo že načrt o zgraditvi te ceste, je dodal Priča, in pričakujemo, da ga bo proučila mešana komisija izvedencev. Poleg tega so se sporazumeli, da se odpreta dva nova obmejna prehoda. Zvezni izvršni svet je že privolil v to in o tem je bila obveščena Italijanska vlada. ■V Cuenlaj v Bukarešti BUKAREŠTA, 16. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je prišel danes z letalom na uraden obisk v Bukarešto. Verjetno bo ostal v Bukarešti dva ali tri dni in bo nato obiskal druga področja v Romuniji. V prestolnico se oo vrnil 23. junija, da se udeležil velikega ljudskega zborovanja njemu na čast. Na letališču Je Cuenlaja sprejel predsednik vlade Maurer skupno z drugimi osebnostmi. Sprejem, ki so ga priredili kitajskim gostom, je bil izredno topel. Maurer n Cuenlaj sta se objela ter sta nato odšla na tribuno, da prebereta pozdravna govora. Na vsej poti z letališča v mesto je goste pozdravljalo več sto tisoč ljudi. Zvečer je Cuenlaj obiskal najprej tajnika KP Romunije Ceau-cescuja, zatem pa Maurerja, ki mu je zatem priredil večerjo. Po obisku v Romuniji bo Cuenlaj 24. junija obiskal Albanijo, od koder se bo vrnil v Peking. s ■R ! ^.-/tij DANES Izvršna odbora KPI in PSI sta zelo dolgo časa razpravljala o oceni volilnih izidov, pri čemer niso bili v ospredju toliko rezultati, temveč posledice volitev za vrsto občin. Gre za občine, kjer levi center, kot na primer v Firencah, nima potreb, ne večine, in za katere predlaga vodstvo KPI, naj se ustvari sodelovanje, da bi se izognili komisarskim upravam ali upravam, ki bi jih podpirala desnica. Seveda gre istočasno tudi za predlog, da bi nadaljevali skupne uprave povsod, kjer so v krajevnih upravah že sodelovali komunisti in socialisti in kjer je to zaradi volilnih izidov potrebno. Poročevalec na seji vodstva PSI Matteotti pa je v svojih izvajanjih sicer dopustil možnost, da krajevne federacije stranke v primeru potrebe sestavijo odbore s KPI, vendar pa je bil tudi izrazito Stavkajoči gradbinci v sprevodu po milanskih ulicah polemičen s tako možnostjo zaradi napadov komunistov na PSI, pri če. mer je izrecno navedel primer Firenc in volilnega zborovanja, ki so ga onemogočili komunisti. Veliko zanimanje so vzbudili pred. togi načelnika parlamentarne skupine zahodnonemških demokristjanov in krščanskih socialcev BarzUa o Nemčiji. Po njegovem mnenju bi tudi po združitvi Nemčije sovjetske čete lahko ostale v Nemčiji v okviru sistema evropske varnosti. Kar se tiče gospodarskih vprašanj, pa naj bi zvezna republika sprejela za prihodnjih dvajset let vse obveznosti, ki jih določajo trgovinski sporazumi med Sovjetsko zvezo m Vzhodno Nemčijo. Z namenom združitve Nemčije bi morali ustanoviti vsenemške komisije, v katerih bi bili predstavniki Vzhodne in Zahod, ne Nemčije. V Južnem Vietnamu se vedno bolj zaostruje spor med vojaško vlado in budisti. Včeraj so se budisti spopadli z vojsko in s policijo v Sajgonu in v Hue. Vojska je odstranila z ulic oltarje, ki so jih bili postavili budisti. Med spopadi je bilo več ranjenih. Aretirali so več budistov. Značilen je predlog, ki ga je dal voditelj ameriške demokratične večine v senatu Mansfield. Izjavil je, da bi se morala Dean Rusk in kitajski zunanji minister sestati ter iskati sporazumno rešitev za konec vojne v Vietnamu. Pripomnil je, da sta Rusk in kitajski zunanji minister sedela pri isti mizi tudi v Ženevi leta 1961 in 1962. Medtem ko se spor med Kitajsko in Sovjetsko zvezo zaostruje (govori se, da so Kitajci ustavili na meji tovor sovjetskega orožja za Severni Vietnam), je včeraj prispel v Buka. tešto predsednik kitajske vlade Cuenlaj. Po obisku v Romuniji bo odšel v Albanijo. V Ženevi se nadaljuje razorožit-vena konferenca. Vse pa kaže, da ni -na vidiku nobeno napredpvanje. Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,2. najnižja 20.9, ob 19. uri 24.4; zračni tlak 1013.2 pada, vlaga 73 odst., veter 6 km severoza-hodnik, nebo 9 desetin pooblačeno, padavine 0.2 mm, morje skoro mirno, temperatura morja 24.4 Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 17. junija Gorazd Sonce vzide ob 5,15 in zatone ob 20.56. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 3.55 in zatone ob 19.49 Jutri, SOBOTA, 18. junija Bogdan SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobritev zakona o prispevkih za razne važne proslave v deželi V razpravi je dr. Šiškovič (KPI) poudaril, da hi se morali ob tej priliki spomniti tudi na dolžnosti do beneških Slovencev bi sami razvijali narodnostna čustva, ker živijo v določenih zaostalih razmerah, bi jim morali pomagati, da se te razmere spremenijo, tako da se bodo lahko čutili plemenite in ponosne, da so druge narodnosti, čeprav pripadajo državi, kjer je večinska narodnost drugačna. Tedaj bi bila stoletnica res slovesna in praznična manifestacija demokracije in svobode. Zatem je šiškovič omenil člen 3 zakonskega osnutka, po katerem bodo prispevali 20 milijonov lir Gorici za proslavo 50-letnice njene osvojitve po italijanskih četah leta 1916. Pri tem je omenil, da so napredni ljudje kot Salvemini, Sal-vatorelli, Omodeo z drugačnimi očmi gledali na prvo svetovno vojno kakor D’Annunzio ali Mussolini. Pri tem je omenil, da so krvaveli borci na obeh straneh ter da je treba upoštevati, da je Gorica mešano jezikovno področje, šiškovič je tudi omenil beseda papeža Benedikta XV. avgusta 1917, ko je opredelil vojno za «nepotreben pokol«. Rekel je, da bi morali pri proslavah predvsem poudariti Ciuha človeške solidarnosti, vesoljne- Deželni svet je včeraj odobril zakonski osnutek o izrednih prispevkih za manifestacije ob slavnostnih proslavah določenih zgodovinskih dogodkov. Za zakonski osnutek so glasovali svetovalci KD, PSDI, PSI, PRI in PLI; proti mi-sovci, medtem ko so se komunisti in psiupovec vzdržali. V začetku seje se Je nadaljevala razprava o osnutku, v kateri so razni svetovalci zavzeli do raznih členov zakona različna stališča v skladu s svojo politično pripadnostjo in s svetovnim nazorom. Spregovorili so svetovalci Calabria, ng0 Technicoior Luciano Gemma. Abbazia 16.30 «Gli eroi di Fort W«s» Technicoior. Edmund Purdom. Astoria Počitek. LETNI KINO M Satelllte al.15 — blagajna ob 20.3U «Non mandarml fiori« Technicolo . Doris Day, Rock Hudson. ,0 Paradiso 21.15 — blagajna ob 20,s «Fuoco verde« Scopecolor. Stew® Granger, Gene Kelly. ,« Arena Diana (Ul Hevoltella) «*■ blagajna ob 20.30 «Non uccidere« Laurent Terzieff, H. Frank. Slovenski WU& priredi v nedeljo, 19. t. m. IZLET V TUPELCE Odhod iz Trsta ob 14. uri, Cena vožnji 800 lir. — Vpisovanje pri agenciji «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Izlet je združen z ex temper®’ natečajem za slikarje ln P6®’ nlke. ___ SPDT priredi 19, 0. izlet na Kara vanke z Izhodiščno točko na Lju lju. izletniki se bodo lahko pov®Pe t na 2064 m visoko Begunjščlco **• žičnico na Zelenico. Na razpolago Je še nekaj me*; Vse obveznosti je treba poravna do petka 17. tm. Odhod ob 5.15 z začetka O*-Severo. Prosvetno društvo Prosek-KonWv' priredi v nedeljo 26. junija Ribnico, Kočevje ln Kočevski «*• Vpisovanje na sedežu društva. Prosvetno društvo Andrej CoK z Opčin priredi v nedeljo 26. tm. * dnevni izlet v Pulj. Vpisovanje pekarni Drašček. Mali oglasi MLADE, največ 17-letne. željne u nja ročnega dela za tapetnlke, J®’, se in drugo išče Perizzt, Trst Vl* D’Annunzlo 27. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trot - Ul. si. I rončMU lelelon «1-795* Novo: Mladinska knjiga: Vorano: Cez goro k očetu.■■ 660 U PO ZASEDANJU CK MADŽARSKE DELAVSKE STRANKE Napovedujejo se precejšnje ekonomsko politične spremembe Prehod na upoštevanje tržnega gospodarstva ■ Razlike v investicijski politiki ■ Vloga stranke in države - Osebna odgovornost Spremembe v ekonomskih strukturah in gospodarskih odnosih nosijo s seboj tudi določene družbene in celo politične spremembe. Ta zakonitost ozke povezave •ned družbenimi, političnimi in ekonomskimi činitelji prihaja sedaj do izraza tudi na Madžarskem. Dolge razprave o gospodarski Preosnovi, ki so sedaj na Madžarskem na programu, kakor tudi razprave o načinu, kako naj bi jo isvedli, nadalje o njenih instru-•uentih, o tem, kako bo treba s preosnovo začeti s 1. januarjem *68. leta, so dvignile na površje tudi vrsto družbenih in političnih Problemov, ki prav tako terjajo Ustrezno rešitev. Ce je cilj ekonomske preosnove odstranitev nesoglasij med starim gospodarskim sistemom in potrebami nadaljnjega razvoja Madžarske — je bilo rečeno na plenumu CK madžarske socialistične delavske stranke v dneh od 25. do 27. maja — ako je, najbolj posplošeno povedano, namen reforme v tem, omogoči gospodarstvo čim bolj rentabilno, proizvodnjo pa bolj kakovostno in ceneno, potem je potrebno korenito spremeniti celotni sistem dosedanjega načina gospodarjenja. Zaradi tega je bilo sprejeto gledišče, da se morejo nameni ekonomske preosnove doseči edinole v razmerah svobodnega delovanja tako imenovanih ekonomskih zakonitosti. Zakon tržišča, zakon vrednosti in osamosvojitev gospo- UliiiitiiinzniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiniiiiiiiiitiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiililiniiiiiiiiiii Smrtnost od raka na dihalih se je v 10 letih podvojila L'2.. UMETNOSTNIH GA L ERI J RIM, 16. — V večini evropskih dežel se je smrtnost zaradi raka ”a pljučih podvojila v samem razdobju med 1952 in 1962. Po podatkih svetovne organizacije za zdravstvo je smrtnost za rakom na pljučih za šestkrat večja pri •boških kot pri ženskah. Največ-smrtnost od te bolezni beležijo v zahodnem Berlinu, kjer pride na leto 111 smrti za rakom na P'jučih na 100.000 prebivalcev (pri kbi so mišljeni le moški). Takoj *a zahodnim Berlinom je na vrati Škotska z 95 primeri smrti na 100.000 prebivalcev na leto. Sledijo nato Velika Britanija z 89 in Avstrija s 75, medtem, ko je Ita-*'Ja daleč za ostalimi s, svojimi smrtnimi primeri na 100.000 30 Prebivalcev. ° tem strah vzbujajočem najdem večanju smrtnosti zaradi rakastih obolenj na pljučih je bilo jiovora na strokovnem zasedanju, ki je bilo sklicano prav v zvezi s sedanjo kampanjo proti raku. Osnovne podatke in najbolj temeljito analizo o vzrokih raka ba pljučih je na tej konferenci dal prof. L. M. Shabade, direktor zavoda za onkologijo. Prof. Sha-bad je eden najbolj znanih kan-eerologov v svetovnem merilu. Dil je tudi generalni tajnik na 8. mednarodnem kongresu kancero-•ogov v Moskvi, na katerem se je zbralo nad 6000 strokovnjakov z Vsega sveta. Prof. Shabad je v Svojem poročilu poudaril, da mo-ramo iskati glavne vzroke za to baglo naraščanje raka na plju-mh v okolju, v katerem človek **vi. predvsem v okolju velikih mest, kjer se ozračje vedno bolj kvari zaradi kancerogenih elemen-tQv, ki prihajajo iz industrijskih baprav, dimnikov centralnih peči *a ogrevanje, iz izpušnih cevi avtomobilov itd. Kancerogeni elementi tega izvora so posebne kemične sestavine, ki jim pravijo kancerogeni vodikovi hidrati. Samo vdihavanje teh tvarin si-®er Se ni nevarno in ne povzroča raka na pljučih. Poskusi, ki 80 Jih napravili prof. Shabad in bjegovi sodelavci, so dokazali, da 8e rak na pljučih more razviti tedaj, kadar te vodikove hidrate Vdihavamo skupno z določenimi uzttgimi sestavinami, katerih lastiš1 Je, da omogočajo sprijemanj® teh sestavin na bronhije. Za u so dovolj že navadne sicer ne kodljive sestavine, ki pa jih je veliko v zraku. Po mnenju tega strokovnjaka se bo moral človek btitl temeljitega zdravljenja bron-bijev, kajti vsako vnetje, še po-°ebej kronične okvare na bron-•••Jih so kot nalašč za lažje prisa-•bbje kancerogenih sestavin že o-menjenih vodikovih hidratov, ki Postajajo tako vzrok rakastih o-bolenj. Drobni zdravniški nasveti Okrog ust se mi testo pojav-mehuriasti izpuščaji. Kaj je emu vzrok in kako naj zdravim ,e iipuščaje? . Tu gre za mehurčaste Izpuščaje, * se pojavljajo na koži in sluznici ™r vsebujejo vodeno tekočino. Ta- vrste izpuščajem pravimo znanstveno herpes. Najbolj pogost Je jkko imenovani herpes labialis, ustničnl izpis, ki se pojavlja pri vročinskih obolenjih, zlasti pri jjnpt in pljučnici. Herpes Je ne-?01žna bolezen, ki Jo povzroča *'®rPetteni virus. Pri ženskah se Pojavlja herpes tudi med men-'truacijo. Ce mehurčke pustimo * miru in se jih ne dotikamo z umazanimi rokami, se kaj kmalu posušijo in izginejo. Izpuščaje lahko namažemo s cinkovo pasto ali kakšnim indiferentnim mazilom, npr. lanolinom. Ce takoj v začetku bolezni vzamemo 2 tableti uro-tropina, bo herpes hitro izginil. Po ozdravljenju je priporočljivo mazati mesta, kjer je bil herpes z 2 do 5-odst. salicilnim alkoholom. Zanima me, kolikšna je najvišja temperatura v našem telesu! Ce merimo temperaturo z medicinskim termometrom pod pazduho oziroma v znanstvene namene v debelem črevesu (pri otrocih je ta način merjenja zaradi sigurnosti bolj priporočljiv), bomo videli, da znaša razlika v temperaturi-okrog^ pol- stopinje. Razlika v temperaturi pa ni samo na tem mestu, ampak obstaja tako na površju kot v notranjosti. Najbolj hladna so mesta na telesni površini, v ušesih in nosu, kjer se giblje temperatura med 23 in 29 stopinjami. Pod pazduho znaša temperatura okrog 36,5 stopinje (pri zdravih osebah niha individualno med 35,5 do 36,9). So tudi mesta, kjer se dvigne temperatura celo do 40 stop. Kri v svojem obtoku menja temperaturo in ima najvišjo v jetrih, najnižjo pa v kapilarah pljuč in kože. Takoj po smrti je temperatura telesa najvišja in naraste do 45,3 stop. Vzrok leži v koagulaciji krvi, gnitju itd., kar vse povzroča v organih tako imenovano postmortalno zvišanje temperature. Kako nastane pljutni absces? Pljučni absces nastane najbolj pogosto kot sekundarno (posledično) obolenje po pljučnici, pljučnem infarktu ali zaradi prodora tujka v pljuča. Bolezen se prične naglo z visoko temperaturo ter z zbadanjem v pljučih. Kakšna je hranljiva vrednost konjskega in oslovskega mesa? Danes se konjsko meso vedno bolj pogosto uporablja. Konjsko meso Je zelo hranljivo in tudi ne vsebuje parazitov, ki jih sicer lahko najdemo v govejem mesu. Kvaliteta konjskega mesa je odvisna od rejenosti konja in pa če je bil konj pred zakolom utrujen ali ne. Konjsko meso vsebuje mnogo glikogena, se pravi tvarine, ki tvori sladkor, še boljše kot konjsko meso je oslovsko, ki je mehko in zelo lahko prebavljivo. Osli skoro nikoli nimajo tuberkuloze, tudi oslovsko meso je brez parazitov, ki bi bili nevarni za človeka. Imam zelo mastno koko obraza In bi rada vedela, kako je temu odpomoči? Koža na obrazu postane mastna najbolj pogosto v času spolnega dozorevanja. To si tolmačimo zaradi prekomernega delovanja endokrinih žlez, ki povzročajo prekomerno izločevanje loja iz lojnic. Je pa tudi mnogo primerov, ko ostane koža mastna tudi v zreli dobi življenja. Včasih se pojavijo na licu tudi črne pikice, tako Imenovani komedoni ali ogrci, saj imajo mikrobi, v tem primeru stafilokoki in streptokoki na mastni koži dobro podlago za svoj razvoj. Mastna koža zahteva skrbno nego. Kozmetična industrija proizvaja danes najrazličnejše kreme, ki zmanjšujejo količino masti na obrazu in preprečujejo nastajanje komedonov. Takšne kreme vsebujejo predvsem žveplo, furacilin ter borovo in salicilno kislino. Nastane vprašanje, kako delujejo te snovi na kožo. že davno vemo, da npr. žveplo regulira delovanje žlez lojnic tako, da zmanjšuje produkcijo loja, obenem pa žveplo suši kožo in krči žile ter deluje dezinfekcijsko. Furacilin uničuje stafilokoke in streptokoke. Ce uporabljamo kreme in pudre, ki vsebujejo navedene substance, bo koža postala sčasoma manj mastna, se ne bo luščila ter bo postala mehka in dobila izrazito barvno nianso. Demetrij Cej v Občinski darstva ali bolje gospodarskih podjetij morajo v bodoče v madžarskem gospodarstvu dobiti svoje ustrezno mesto. S samim tem je nujno in logično, da se ukine tudi sistem dosedanjega togega načrtovanja. Načrtovanje se sicer še vedno ohrani v veljavi kot nekakšna osnova gospodarstva, vendar pa edinole v merilu instrumenta za globalno usmerjanje njegovega razvoja. Da bi te spremembe mogle biti učinkovite, se bo nujno moral spremeniti tudi devizni režim; nadalje bo moralo priti do sprememb v investicijski politiki, kot se bo marsikaj moralo spremeniti tudi v sistemu formiranja cen pač v smislu razmer tržnega gospodarstva. Toda pri vseh teh spremembah in preosnovah ostaja v zvezi z inštrumenti reforme vloga države še vedno prevladujoča. Tako bo na primer okoli 30 odst. vseh cen določala država, nadaljnjih 30 odst. cen se bo formiralo na osno vi zakona tržišča, to se pravi, da se bodo poslednje cene formirale prosto. V tem primeru gre prvenstveno za artikle široke potrošnje. Podobna politika se bo uvedla tudi kar zadeva investicije. Nekaj nad 40 odst. investicijskih skladov bo centraliziranih. Za nadaljnjih 40 odst. investicijskih skladov moremo reči, da bodo pod državno kontrolo, ker se bodo ta sredstva mogla izkoriščati le v obliki dovoljenih kreditov, medtem ko bo posameznim podjetjem in ustanovam danih na razpolago le 20 odst. investicijskih skladov. O teh 20 odst. bodo posamezna podjetja in ustanove svobodno in samostojno razpolagale za modernizacijo podjetij odnosno ustanov in za morebitno povečanje osebnih dohodkov. Vloga države se bo izražala tudi pri določanju in zajamčenju osebnih dohodkov. Za 40 odst. plač bo jamčila država, za nadaljnjih 20 odst. bosta jamčili podjetje ali ustanova, za nadaljnjih 40 pa se bo našlo jamstvo iz posameznih skladov. Iz gornjega sledi, da so se na Madžarskem postavili na stališče,, da osebnih dohodkov ne morejo povezovati s produktivnostjo. Hkrati pa je bilo izraženo prepričanje, da se družbeni in politični činitelji morajo nujno prilagoditi novim gospodarskim čini-teljem in tudi novim mehanizmom gospodarstva. Pretežni del tridnevnega zasedanja centralnega komiteja madžarske socialistične delavske stranke je bil posvečen prav tej problematiki. Ko Je govoril na tem plenumu, je Janoš Kadar najavil korenite spremembe v načinu dela madžarske socialistične delavske stranke. Te korenite spremembe se bodo posebej odražale tudi v samem gospodarstvu. V praksi bi te spremembe morale pomeniti, da se bo stranka morala osvoboditi preveč poudarjenega operativnega delovanja na vseh področjih življenja v deželi, še posebej pa v samem gospodarstvu. Toda na plenumu Je bilo še posebej poudarjeno tudi to, da sprememba načina dela stranke še ne pomeni, da bi madžarska socialistična delavska stranka v bodoče izgubila svojo vodilno vlogo. Stranka bo ostala tudi v bodoče vodilna sila v deželi, le da se bodo njene kompetence, pa tudi njen način dela, morale prilagoditi novim razmeram. Njen način dela se bo moral spremeniti tako, da ne bo oviral delovanja o-stalih činiteljev, ki bi mogli vplivati na nadaljnji razvoj dežele. Pri tem se misli predvsem na povečanje vloge sindikatov, hkrati pa tudi na številne činitelje, ki izhajajo iz samega novega načina gospodarjenja. Centralni komite madžarske socialistične delavske stranke je sklenil, da v bodoče, ko bo šlo za konkretne podrobnosti gospodarstva, strankine organizacije s tem da ne bodo neposredno vsiljevale sklepov, ker pač ne bodo več odločilni organi, ne bodo mogle biti za vse odgovorne. To pa bo terjalo še eno korenito spremembo in sicer spremembo statusa vodilnih kadrov v gospodarstvu. Po najnovejših sklepih se bodo tem ka drom občutno povečala pooblastila, hkrati pa tudi večje možnosti samostojnega odločanja. Samo ob sebi se razume, da se bo na tak način in postopoma prišlo tudi do uvedbe osebne odgovornosti. Na družbenem področju reforme, in to Je končni namen vse preosnove, Je treba, da pride do razčiščenja pojmov o kompetentnosti med strankinimi in gospo darskimi voditelji. To, kar Je že v načrtu in skupno s tistim, kar so že izvaja, nakazuje, da so na Madžarskem na vidiku dokaj ve like spremembe. L. D. Goriški rojak Demetrij Cej, sce- t nograf Slovenskega gledališča, ki razstavim v Občinski galeriji, na- ! stopa že drugič v Trstu, Icjer je ; pred leti v galeriji «Loggia» prvič j pokazal približno enako zasnova- [ na dela. Od tedaj do danes je priredil že mnogo razstav, večinoma po Furlaniji in na Goriškem, a tudi v Jugoslaviji in Avstriji. Sodeloval je razen tega tudi z uspehom na raznih važnejših razstavah v večjih mestih, kot v Benetkah in Milanu. Važno pa je pri vsem tem to. da Cej nastopa povsod enotno opredeljen, spoznaven, da ne menja načina svoje navidezne abstraktnosti in se nepremišljeno ne prehiteva v svojem razvoju. Nasprotno, dovoljuje mu le postopno dozorevati do stalno popolnejše izvirnosti v okviru t.astne osebnosti. Demetrij Cej pač ostaja zvest bolj ali manj dobro preizkušenim gradivom podob, olju in temperi. Poslednjo pričenja sedaj bogateti tudi s serigrafičnimi pretiski, ki se zaradi otipljive nadvižnosti naravno zlivajo s potezami čopičev in z drugimi ročnimi posegi. Dospel je do tega verjetno zaradi nujnosti reševanja nove tematike svojih del. Nekoč bolj v sedanjost in prihodnost zasidrani Cej, ki je v oljih ponazoraval grozote bodočih vojn, se je to pot pogreznil nazaj v davno preteklost. So pa tu pokazane tempere ruševin svetišč in slike izkopanin, vzročno povezane s predhodnim obdobjem njegovega ustvarjanja, pač kot posledica uničujočih sil ne glede na njih izvor. Čeravno Cej sledi v svoji dejavnosti trenutnim zahtevam sodobne umetnosti, pa je v njej pristnost osebnega občutja nedvomna. Dejali bi, da njegova dela skoro zrcalijo ne le duševno plat, temveč celd njegovo telesnost v barvi in obliki. Njegov premi značaj zgovorno odkriva zemljasto rjava temna barvitost, ki služi za podlago redkim živahnejšim poudarkom svetlob, redkih kot njegov tihi nasmeh. S temi oblikuje fragmentarično sestavljena turobna mesta pod umirajočim soncem nočnega neba nad obalami morja črne žalosti. Sredi razmetanih kamnov ruševin, okrašenih s čipkasto nežnostjo ornamentov neznanih civilizacij, se tu pa tam pojavlja zlat pre-blesk zgubljenih dragocenosti, kot prispodoba minljivosti posvetne veličine. Ugotavljamo pa, da Cejene tempere pri vsem bogatenju podrobnosti, se nam ne skušajo laskati z lepotnostjo, ki jo, na- svrotno, slikar zadržuje z rezkimi posegi nasprotstev, nikakor pa jim ne daje namenoma skromnejši videz, kajti, ako Cej stoji poleg svojih šestih, osrednje postavljenih platen te razstave, ga bo tenkočutni obiskovalec nepo-grešno spoznal za njih ustvari-telja, tako si je podoben v vsem svoji umetnosti. V. TIMMEL v I.a Bora» Za vse starejše ljubitelje slikarstva domačih umetnikov, je bil obisk razstave v galeriji «La Bora:» kot srečanje s starim, dobrim znancem. Vzgojno pa je tudi, da se Vito Timmel predstavlja z večjo zbirko slik mlajšemu občinstvu, da lahko spozna izrednost umetnosti tega poslednjega tržaškega secesionista, ki je umrl leta 1949, torej veliko prezgodaj, ker se je rodil 1885 v trgovski družini po rodu z Dunaja. Tam je Timmel dokončal akademijo prav v dobi polnega razcveta cvetličnega sloga secesije, ki ji je ostal zvest do smrti. Njegovo dovršenost v tem bohotnem načinu slikanja pa lahko vsak občuduje v velikem, olju «Umetni ognji«, ki visi v muzeju Revoltella. Tu pa seveda vise manjša olja in tempere naslikane večinoma v vojnih letih ter primerki iz '37. in '38. leta. So to jezerske in gozdne pokrajine, mesta in vasi in pa slika indijske plesalke iz zgodnje dobe pristnega Timmla, verjetno navdahnjena po opereti «Bajadera». Neverjetna potrpežljivost v postopnem izostrovanju najmanjših podrobnosti, ki se je večala v delih iz poslednjega obdobja, življenja, je tu dobro opazna v veliki romantični pokrajini z mnogimi mostiči med griči, kjer lahko štejemo obcestne kamne, v dolgi sliki svetle noči nad jezerom, kjer se svetlika vsak list dreves in bilka trave, a v tu najbolj pestri podobi z gledališčem pa izstopa vsaka opeka stavb. Je to slika, ki skupno s sliko zaljubljenca s šopkom ob bregu je-zerca, razen tega priča, kako so v Timmlov trdno ustaljen način vendarle prodirali odjeki nad-stvarnega slikanja. Zvest mladostnim vzorom pa temu ni nikdar podlegel, kot ni popustil pod hudim pritiskom novočentizma za časa nadvlade te uradne umetnosti med obema vojnama. MILKO BAMBIČ Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Pevci in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 Ansambel Franca Russa; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Opera v očeh libretistov; 19.00 Zbor «SAICI» iz Torviscose; 19.15 Franko Piščanc: «Spominske enote pri računskih strojih«; 19.30 Glasbeni kontrasti; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Orkester Casamas-sima; 21.00 Koncert operne glasbe: 22.00 Benedetto Croce; 22.15 Montoya in njegov ansambel; 22.30 Variacije v jazzu; 23.00 Pesmi za dva. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Duo Russo-Safred; 13.30 Zborovsko petje; 13.45 Knjižne novosti. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasbeni spored; 9.00 Prenos RL; 10.30 Vesela glasba; 11.00 Popevke; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Prisluhnimo jim skupaj; 14.15 Turistična oddaja; 14.40 Melodije; 15.00 Popularne skladbe; 16.00 Zbor RTV Ljubljana; 16.45 Slov. narodne ;17.00 Kulturni zapiski; 17.15 Koncert; 18.00 Današnje teme; 18.10 Prijetna glasba; 18.45 Danes pojemo tako; 19.00 Prenos RL; 20.00 Šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Ritmi. um PETEK, 17. JUNIJA 1966 Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.35 Zdravnikovo mnenje; 9.45 Popevke; 10.05 Verdi in Gounod; 10.30 Simf. glasba; 11.15 Ital. popotovanje; 11.30 Melodije; 13.30 Dva glasova, en mikrofon; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 17.45 R. Lardner; »Obletnica«; 18.30 Ital. skladatelji; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Kako smo prišli do republike; 21.00 Simf. koncert. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Milva; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 15.15 Za vašo diskoteko; 15.35 Album za mladino; 16.00 Rapsodija; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Jazz; 21.00 Dante po svetu; 21.40 Glasba v večeru. III. program 18.30 Filmski pregled; 18.45 Bachova sonata štev. 3; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 20.30 Revija revij; 20.40 Boc-cherinijeva sonata za violino in klavir: 21.20 Beethovnove skladbe; 21.50 Knjižne novosti v Franciji; 22.45 Achille Campanini: «L’a-spirante diva«. Slovenija 7.00 Jutranji dnevnik; 9.05 O-perna matineja; 9.55 Pionirski tednik; 10.25 Domače viže — domači ansambli; 11.15 F. Juvanec: Fan- si tazija za violino in klavir; 11.35 Novost na knjižni polici; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Iz oper Ambroi-sa Thomasa; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slovenske narodne; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Za šolarje: Samorog in lev; 15.35 Izraelske narodne pesmi; 16.20 Napotki za turiste; 16.30 Od vasi do vasi; 16.45 V svetu znanosti; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Simfonični koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Plesni zvoki; 19.50 Kulturni globus; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Lepe melodije; 21.20 Zunanjepolitični pregled; 21.30 Češki skladatelji v Pragi; 22.15 Oddaja o morju; 23.10 Za ljubitelje jazza; 23.50 Literarni nokturno — H. Bender: Pesmi; 24.05 A Jolivet: Andante za godala. Ital. televizija 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Plavanje; 19.25 Na pragu znanosti; Od molekule do človeka; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 O. Wilde - U. Cavallotti: «11 venta-glio di lady Windermere»; 22.45 Četrt ure z Mariom Abatejem; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 TV pošta; 22.00 Milanske pesmi. Jug. televizija 19.00 RJali svet — oddaja za otroke; 19.25 Obzornik; 19.45 Človek in proizvodnja: Transport in paletizacija; 20.15 Narodna glasba; 20.40 TV akcija; 21.00 Dnevnik; 21.30 Preživel sem svojo smrt — češki film; 23.05 Glasbeni magazin; 24.05 Poročila. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne dopustite, da drugi izkoristijo vaše napore. Ko boste utrdili svoj položaj, se napotite dalje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Več previdnosti v naporih za dosego velikega uspeha. Naj vas utvare ne zavedejo predaleč. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Danes ni dan za velike nakupe, pač pa lahko štedite s prihranki. Vaša vroča ljubezen je naletela na enak odgovor. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ko ste uredili vse svoje obveznosti, si smete naložiti še nove. Dajte duška svojim čustvom. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vsi vaši načrti in nagibi bodo naleteli na HOROSKOP dober sprejem. Neka oseba se zaganja proti vam, vendar brez u-speha. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Mirno sprejmite tekmo svojih poslovnih sodelavcev. V družini ne bo vse tako. kot bi si mogli želeti. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne računajte s takojšnjim uspehom, pa čeprav vse tako kaže. Nekdo vas kritizira, pa ne bo hudega. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Prepustite drugim to, v čemer ni- ste uspeli. Prenašati boste morali ihto neutešene ljubezni. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Na vas bo, da ohranite interese, ki niti niso vaši. Neka nediskretnost vam bo veliko škodovala. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Med sodelavci se bo nekdo skušal posebej uveljaviti. Pustite mu zadovoljstvo. Ljubosumnost Je odveč. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce stopite nekoliko z uhojene poti, vam ne bo škodovalo, vendar ne idite predaleč. Zadržujte svoja čustva. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes bi mogli doseči večji uspeh tudi proti svojemu najbolj pripravljenemu nasprotniku. Utrujeni boste. Upravni svet je odobril obračun z dne 31« decembra 1965 ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI Nadaljnji dve milijardi in pol zavarovancem na račun brezplačnih poviškov zavarovalnih polic - Prekoračenih dva tisoč milijard zavarovalnih vsot s 5 milijoni in 710 tisoč pogodbami« Življenjsko zavarovanje, kljub doseženim uspehom, še vedno čaka, da bi ga Italijani bolj upoštevali. V povprečju namenijo Italijani za življenjsko zavarovanje komaj 0.6 odst. svojih dohodkov, podobno kot Francozi (ki pa razpolagajo z občutno višjimi dohodkiJ; Belgijci in Nemci dajo v ta namen 1.3 odst. Holandci pa 2.7 odst. Se veliko višje odstotke dajo v ta namen Švicarji, Angleži, Kanadčani in državljani ZDA. Področje za razvijanje življenjskega zavarovanja je v Italiji še zelo veliko, in to kljub razvoju obveznih zavarovanj in kljub določenim področjem potrošnje, ki ni nujna. Potrebno bi bilo povečati nagnjenje k zavarovalnemu varčevanju. To je želja predsednika republike Saragata, ki je, prvič v zgodovini dežele, na Kvirinalu 7. oktobra 1965 — v podobnih okoliščinah kakor to tradicionalno stori vsak nov predsednik ZDA takoj po njegovi umestitvi, — dal sledečo izjavo, ki jo je namenil upravnemu svetu Državnega zavarovalnega zavoda: «2elim, da bi zavarovalne ustanove naletele na primeren razvoj v naši deželi, kajti one so izraz duha skrbi za prihodnost in nezamenljivo sredstvo napredka omike.« V okviru gornjih misli je treba sprejeti in oceniti rezultate zadnjega poslovnega leta Državnega zavarovalnega zavoda, katerega bilanco na dan 31. decembra 1965, ki Jo je predložil generalni direktor dr. Casali, je odobril upravni svet na predlog predsednika prof. odv. Francesca Santora Passarellija na zasedanju v Rimu, na sedežu ustanove 16. junija 1966. V letu 1965 zadobita poseben pomen dva podatka; tisti, ki se nanaša na število zavarovalnih pogodb, veljavnih dne 31. decembra, ki je doseglo 5 milijonov 710.818, in tisti, ki se nanaša na zajamčene vsote omenjenih pogodb in ki je prvič dosegel in presegel cilj dva tisoč milijard lir, in sicer točno 2.052 milijard in 360 milijonov, kar je za 10.82 odstotka več kot v letu 1964. K temu uspehu je odločilno pripomogla neposredna produkcija novih zavarovanj. Nad 300 tisoč Italijanov je leta 1965 izkazalo INA svoje zaupanje s tem, da je podpisalo 371.097 novih zavarovalnih polic. Celotna vsota, zavarovana z omenjenimi novimi policami, je zabeležila novo prvenstvo: nad 380 milijard, kar Je za 6.64 odst. več kot leta 1964. Italijani, ki so v celoti ali delno zavarovani pri INA, so leta 1965 plačali zavodu, v smislu svojih obveznic, v celoti za nad 77 milijard lir »premij«, kar je za 8.74 odst. več kot v letu 1964. Ker je ministrstvo za industrijo in trgovino ocenilo premije, ki so 1945 1965 20 LET NAPREDKA V ITALIJI V ŽIVLJENJSKEM ZAVAROVANJU Z bilanco za leto 1965 je (D.-lavni zavarovalni zavod dosegel cilj dvajsetletja po koncu druge svetovne vojne z uspehi, ki izpričujejo obnovljeno naraščanje zaupanja italijanskega ljudstva v življenjsko zavarovanje ter v javno ustanovo, ki že 54 let deluje za nacionalno skupnost in v njenem interesu, kakor dokazujejo naslednji podatki: 1915 MILIJONI LIR 8.006 42.265 2.228 602 282 12.976 12.501 INDEKSI GLAVNE POSTAVKE DEJAVNOSTI USTANOVE — Med letom zavarovani kapitali (neposredna produkcija) — Celoten portfej (zavarovani kapitali) z veljavo na dan 31.12. — Premije izplačane zavarovancem med letom (celotni portfej) — Vsote, ki so bile med letom izplačane zavarovancem (zapadlosti, nesreče, odkupi, rente celotnega portfeja) — Vsote, ki so jih prejeli zavarovanci v letu na račun brezplačnih zvišanj kapitala in rent. — Vsote, ki so bile oddvojene 31. decembra za brezplačno zvišanje kapitalov in rent. — Matematične rezerve celotnega portfeja na dan 31. decembra. — Investicije na dan 31. decembra za kritje obveznosti nasproti zavarovancem (premoženjska aktiva na dan 31. decembra) 1995 MILIJONI LIR INDEKSI bile v letu 1965 vplačane za življenjska zavarovanja pri družbah, ki na tem področju delujejo v Italiji, na 153 milijard, se da sklepati iz tega, da znašajo zavarovalnine, ki spadajo v kompetenco INA, nad polovico vseh zavarovalnih premij v Italiji. INA je v letu 1965 izplačala zavarovancem in njihovim upravičencem vsoto, ki ustreza polovici vseh dohodkov. Ta vsota Je bila izplačana za kritje življenjskih rent, zapadlih kapitalov, uslug v primerih smrti, za odkup polic. Za te postavke, ki so se tikale pogodbenih obveznosti, je INA v letu 1965 izplačal skupno 36 milijard in pol lir. Toda znano je, da se INA ne zadovoljuje s tem, da daje zavarovancem le to, kar jim pripada na temelju obveznosti, zajamčenih z zavarovalnimi policami. Zavod INA Je bil namreč prva zavarovalna družba v Italiji, ki je leta 1956 pozvala svoje aa- varovance, naj izkoristijo brezplačna povišanja kapitalov in rent za zavarovalne police, ki so bile sklenjene pred 1. 1945, in je bila prva italijanska družba, ki Je omogočila zavarovancem, da so uživali dobiček od bilance in ki je od leta 1962 določila zapadlim policam, ali policam, ki so bile kakor koli prizadete, brezplačni povišek zavarovanega kapitala in rent v smislu «nagra-de za zvestobo«, ki predstavlja končno skrčenje zavarovalnih stroškov ter ukrep v obrambo vrednosti police v času. Ustanova INA je 1965. leta dejansko Izplačala zavarovancem in njihovim upravičencem na račun brezplačnih zvišanj, sklenjenih s strani upravnega sveta, 1 milijardo 260.000.000 lir, kar Je za približno 7,50 odst. vseh izplačanih vsot za zapadlosti in nesreče. Za omenjena brezplačna zvišanja je INA izplačal svojim zavarovancem, ki so likvidirali svoje 380.293 48 2.052.360 49 77.045 35 36.487 1.260 12.325 44 432.324 33 457.000 zavarovalne police v letih med 1956 in 1965, torej v desetih letih, kar 6 milijard 287 milijonov lir. V celoti so zavarovanci in njihovi upravičenci v letu 1965 dobili 37 milijard 247 milijonov. V domove Italijanov, ki jih ščiti zavarovanje ustanove INA, je leta 1965 vsak dan prišlo v povprečju 103 milijone lir, od katerih 3 milijone in pol brezplačno. »Matematične rezerve« so se v letu 1965 povečale za 42 milijard 742 milijonov lir (+ 10,97 odst.) in na dan 31. decembra 1965 dosegle 432 milijard in 324 milijonov lir. Za kritje matematičnih rezerv služi mogočen kompleks premoženjskih investicij, ki so na dan 31. decembra 1965 znašale 457 milijard (proti 424 milijardam in 834 milijonom lir ob koncu 1964). Med investicijami Je največja investicija tista, ki se nanaša na «nepremičnine» in sicer v proračunski vrednosti 172 milijard 512 milijonov, kar predstavlja 37,76 odst. vseh investicij. V letu 1965 so bile izvršene nove investicije v znesku 66 milijard 674 milijonov lir, od katerih je bilo nad 20 milijard določenih v socialne namene, in sicer za posojila javnim ustanovam ali za finansiranje del javnega interesa; 19 milijard je šlo za gradbene posege; 6 milijard za posojila na zavarovalne police in podobno ter za prispevke državnim uradnikom; 21 milijard pa za druge operacije s premičninami. Celotne investicije so v letu 1965 omogočile čisti dobiček v znesku 25 milijard 718 milijonov lir. Bilanca z dne 31. decembra 1965 se, po določeni oddelitvi za zavarovance, zaključuje s čistim dobičkom 1 milijarde 394.676.236 lir. Cisti preostali dobiček — po prvih dajatvah, določenih po zakonu — 1 milijarde in 103.224.224 lir se v smislu zakona razdeli na pol med zavarovance in državo. Kvota, ki pripada zavarovancem, se doda drugim, ki so bile namenjene v posebni rezervni sklad za brezplačna zvišanja zavarovalnih polic, ki zapadejo, ali so se njihovim lastnikom pripetile nesreče. V 1965. letu je INA tako določil v celoti v že omenjeni rezervni sklad nad 2 milijardi in pol in s tem povišal oddeljene vsote zadnjih 34 let dejavnosti ustanove za dodatne brezplačne usluge zavarovancem na 18 milijard 612 milijonov lir Od te vsote, po odštetih vsotah, ki so bile izplačane doslej, preostaja na dan 31. decembra 1965 prihranek v posebnem rezervnem skladu v znesku 12 milijard in 325 milijonov lir. Iz obsega pravkar omenjene številke ter iz zavzetosti upravnega sveta, da bi jo od leta do leta še povečali, se da sklepati, kako primemo je investiranje v življenjsko polico pri INA, torej za vrednotico, ki osvobaja pred tveganjem in ka-pitalizira prihranek ter brezplačno omogoča soudeležbo pri ugodnostih družbe. Upravni svet je po ugotovitvi zadovoljivih rezultatov, doseženih tudi v letu 1965, izrazil vsem, ki so k tem rezultatom pripomogli — od generalnega direktorja, vodilnih oseb, funkcionarjev, uradniškega osebja generalne direkcije, do generalnih agentov in njihovih dejanskih sodelavcev produktivnega oddelka — hvaležno pohvalo javne ustanove in hkrati izrazil željo, da bi s stalno prizadevnostjo vseh, ki spadajo k ustanovi INA tekoče poslovno leto zabeležilo nadaljnji napredek v življenjskem zavarovanju v Italiji; napredek ki naj bi jo približal državam, ki na tem področju prednjačijo. NA DANAŠNJEM POSVETU V VIDMU Referat pokrajinske uprave o nujnosti ceste Villesse-Gorica-Ljubljana Odobreni izdatki za šolska poslopja in za prometne znake na cestah Na zadnji seji pokrajinskega odbora pretekli torek, ki ji je predsedoval dr. Chientaroli, so najprej govorili o udeležbi pokrajinske u-prave na posvetovanju o mejnih prehodih in o deželnih cestah evropske važnosti, ki ga je organiziral deželni odbornik za prevoze in turizem za danes in jutri, 17. in 18. t. m. v Vidmu in Trbižu. Pokrajinska uprava za Goriško bo ob tej priliki, tudi v imenu drugih ustanov naše pokrajine, predložila posebno poročilo, v katerem bo predočila nujno potrebo izgradnje priključka na avtomobilsko cesto Villesse - Gorica - Ljubljana, tako v interesu evropskega cestnega prometa, kot tudi z namenom, da se odpravi zapostavljenost Gorice ter omogoči njen primeren gospodarski razvoj. Kot znano se bo to posvetovanje začelo danes dopoldne v Vidmu, ob prisotnosti ministra Mancinija in predsednika deželnega sveta Berzantija. Opoldne bo uraden sprejem gostov na videmskem gradu, popoldne ob 16. uri pa bodo nadaljevali z rednim delom. -Jutri, v soboto se bo posvetovanje ■aključilo v Trbižu. Pri nadaljevanju seje so pokrajinski odborniki sprejeli na predlog odbornika Waltritscha več u-krepov v korist pokrajinskih uslužbencev, ter na predlog odbornika Dissetta odobrili nekatera javna dela. Tako bodo potrošili en milijon lir za pokrajinsko knjižnico v palači Attems, 2.9 milijona lir za italijansko trgovsko šolo v Gorici in licej v Tržiču ter nekatera druga dela. Za nekatere pokrajinske ceste v Furlaniji bodo potrošili 6.7 milijona lir, predvsem za namestitev prometnih znakov. Tudi drugi odborniki so podali Gorica VERDI. 17.15: «AU’ombra di una oolt». S Forsyth in A. Sherman; ameriški kinemaskopski barvni film. CORSO. 17.00: «M,,5—Codice diamanti«. J. Garner, A. Franciosa, S Dee v kinemaskopu v barvah. MODERNISSIMO. 17 —22.30: «Om-baba». Izredna svetovna filmska produkcija; Japonski črno-beli iri-nemaskope. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.30: «Rancho Bravo«. J. Stewart in M. 0’Hara; ameriški kinemascope v barvah. CENTRALE. 17.00: «Rasputin, il monaco folle». C. Lee in Barbara Shelley; ameriški barvni kinema-skopski film. Mladini pod 18. le tom vstop prepovedan. Tržič AZZURRO: 18.—22.: «Un amore e un addioo. M. Ronet in C. Mori; kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 17.30—22 : «Poitirot ed il caso Amanda». A. Eckberg, T Randall. PRINCIPE. 18,—22.: «Fumo di Lon-dra». A. Sordi in F. Ledis; kinemascope v barvah. It on kr EXCELSIOR. 19,—22.: «La rimpa-triata«. Walter Chiari in L. Roman. RIO. — Zaprt. poročila o ukrepih in potrebah na levi center prišlo tudi v tej obči-njihovih področjih. Novembra v Ronkah občinske volitve Meseca novembra bodo v Ronkah obnovili občinski svet. Stranke so se na te upravne volitve že pričele pripravljati. PSDI je imel prejšnji dan sestanek v Ronkah ter proučil možnost, da bi ob upoštevanju globalnega načrta za ni do sodelovanja med PSDI in PSI. V doglednem času bodo po vzgledu Gorice tudi v Ronkah priredili skupno zborovanje, na katerem bi govorila poslanca Fortuna (PSI) in Zucalli (PSDI). Občina Ronke je tretja največja občina v naši pokrajini ter se bo v njej prvič glasovalo po proporcionalnem sistemu. Sedanja uprava je v demokratičnih rokah; v njej sodelujejo komunisti in socialisti, ki so pred 4 leti sestavili enotno volilno listo. VČERAJ ZJUTRAJ PRI JAMUAH Geometra in njuna pomočnika ponevedoma prekoračili mejo Jugoslovanski mejni organi so jih takoj po pojasnjenem nesporazumu izpustili Dva tehnika goriškega katastrskega urada in dva pomočnika, ki so včeraj zjutraj pri Komarjih nad Jamljami (občina Doberdob) merili obmejne zasebne in državne parcele, ki jih nameravajo aron-dirati, so ponevedoma zašli na jugoslovansko ozemlje, kjer so jih obmejni organi ustavili in odpe ljali v bližnjo karavlo v kraju Selo. V kratkem času je bil nesporazum pojasnjeni in štirje so se lahko vrnili k delu. Dogodek se je primeril geometroma 49 - letnemu Francescu Valentu z Verdijevega korza 74 in Lorenzu Baldu iz Cer-vigniana ter dvema delavcema, ki sta nosila merilne naprave Giusep- nii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiii,iliiiiitt1|iiiii|jiil,i,l,ii,iiii(iiii,i„imniiiniitiiiiHiiiii SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE V TRŽIČU Ustanovili so pripravljalni odbor za gradnjo plovnih kanalov v Venetu Pregled doslej opravljenega dela za industrializacijo Tržiča OE2UKNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 27 stopinj ob 12.50, najnižja 17 stopinj ob 5.30; povprečne vlage 65 odst. Stanje konzorcija za industrijski razvoj Tržiča je bil eden izmed najvažnejših predmetov diskusije odbora trgovinske zbornice, ki se je prejšnji dan sest&l v Palazzetto Ve-neto v Tržiču, člane odbora je sprejel predsednik konzorcija cav. Ari-stide Grassilli. Spočetka je predsednik zbornice ing. Rigonat poročal o sklicanju shoda o povrtnini, ki bo 30. junija v Gorici, ter o razstavnem prostoru naše dežele na velesejmu v Celovcu, ki ga bodo opremili po načrtih arhitekta Riavisa iz Gorice. Predsednik ing. Rigonat je nato uvodoma poročal o razvoju konzorcija industrijske cone, o dejavnosti upravnega sveta ter finančnih prispevkih soustanoviteljev občine Tržič, pokrajine Gorica, trgovinske zbornice, IRI in deželne uprave. Ing. Bagon pa je poročal o nadrobnostih načrta za izgradnjo industrijske cone v Brancolu in Liserta ter pristaniških delih, ki naj služijo industrijski coni. Razvila se je živahna diskusija, v kateri je prišla do izraza izredno posrečena zemljepisna lega industrijske cone, ki se bo prav gotovo na moč razmahnila. Ing. Bagon je poročal nadalje o sestanku v Vidmu, na katerem se je govorilo o izgradnji plovnih kanalov v Venetu. Ustanovili so pripravljalni odbor za konzorcij, sestavljen iz javnih ustanov, ki bodo prevzele breme izgradnje tega važnega prometnega omrežja. Škoda zaradi strele v Sovodnjah in v Gorici Pri popoldanskem dežju preteklo sredo popoldne je bilo na Goriškem sicer razmeroma malo padavin, zato pa več grmenja in marsikje so padle tudi strele ter povzročile občutno škodo. Tako je strela udarila tudi v hlev Edvrna Kovica v Sovodnjah ter tam ubila lepega okrog 800 kg težkega mladega bika. Žival je bila na mestu mrtva in so jo morali potem zakopati. Tako ima gospodar občutno škodo, tudi če je bila žival zavarovana, ker ponavadi zavarujejo živali za majhno vrednost. Poslednje slovo stanovskih tovarišev, dijakov in prijateljev od pokojnega prof. Milana Bekarja na glavnem pokopališču v Gorici Tudi v Gorici je strela udarila v kuhinjo stanovanja inž. Mirka Ču-beja na Tržaški cesti št. 35. Takrat sta bila v kuhinji samo gospodinja Mira Jelinčičeva, por čubej in šestletni sinko Marko. Strela je švignila le kak meter stran od obeh, ki sta se močno prestrašila. Na srečo pa nista utrpela telesnih poškodb. Pač pa je strela poškodovala telefonsko, električno napeljavo in televizijsko napravo. Tudi po nekaterih drugih krajih je strela povzročila škodo. peju Bidutu in Karlu Semoliču iz Jamelj. Geometra nista bila docela seznanjena s potekom nove meje, ki je bila z dokončno razmejitvijo premaknjena za kakšnih 15 metrov na italijansko ozemlje, štirje so se sukali ravno na tem ozemlju. Z nadrejenimi oblastmi v karavli sta se geometra dogovorila, da bosta naslednje dni z vzkliki na-javila svoj prihod, da ne bo nepotrebnih nesporazumov. Za dogodek so se brž zanimali tudi gori-ški organi, ki so posredovali pri oblasteh onkraj meje. Na kraj so prišli tudi časnikarji in fotoreporterji. Da bi se v bodoče preprečile podobne nevšečnosti, bi bili potrebni predhodni dogovori obmejnih oblasti. Smrtna prometna nesreča v Ronkah Sinoči okrog 21. ure se je v Ronkah na državni cesti št. 305, pred gostilno Sfiligoj, pripetila smrtna prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 68-letni Giusto De Marchi iz Ronk, Ul. Garibaldi 75. De Marchi je v družbi dveh prijateljev prišel iz omenjene gostilne in se napotil čez cesto k parkiranemu avtomobilu, ko je v smeri proti Redipuglii z avtom 1100 GO 25016 privozil 20-letni Sergio Ottoboni iz Gradiške, Tržaška ulica 97 in De Marchija povozil Hudo ranjenega pešca so nekaj minut kasneje z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico v Tržič, toda njegovo zdravstveno stanje je bilo zelo resno, zadobil je lobanjske poškodbe, prebitje prsnega koša in zlom leve roke, in nesrečnik je med prevozom v bolnišn! co izdihnil. Formalnosti na kraju trčenja so opravili agenti cestne policije iz Tržiča. GORIŠKO OKRAJNO SODIŠČE Ustavljeni sodni postopki zaradi uveljavitve amnestije Med temi je bil tudi neki gorički odvetnik Na okrajnem sodišču v Gorici se čutijo posledice amnestije. Pri včerajšnji razpravi je sodnik dr. Bas-so ukinil sodni postopek v številnih manjših zadevah prav zaradi aplikacije tega ukrepa. Med drugimi so dali ad akta zadevo 60-letne Emilije Milavec iz Ul. Morelli 25, ki ima galanterijsko trgovino v Largo 27. maržo 11 v Gorici. Obtožena je bila, da ni plačala socialnih prispevkov za svojo uslužbenko Silvano Carrara za dobo od 9.11.1962 do 16. maja 1964 Kontrolni organi so to ugotovili pri pregledu dne 13. januarja letos in pri prvi obravnavi dne 15. februarja je bila Milavec obsojena na plačilo globe 43 tisoč lir in seveda na plačilo sodnih stroškov. Proti razsodbi je vložila pritožbo in sedaj jo je rešila amnestija. Pri drugi razpravi so v odsotnosti obeh obtoženk obravnavali tožbo in protitožbo 34-letne Anne Gatnik por. Magnarin iz Gorice Ul. Montesanto 61, ki pa je sedaj začasno v Ameriki in bi se ta mesec morala zopet vrniti domov v Gorico, ter Angele Scarel, por. Busolini, s Koma št. 9. V obtožnici je rečeno, da sta se ženi zmerjali in si prizadejali telesne poškodbe ozdravljive v 10 dneh za vsako. Tudi tu je spor uredila amnestija. Pod obtožbo, da je dne 4. novembra lani ob 23. uri na križišču Ul. Raštel in D’Annunzio vozil avto brez voznega dovoljenja in pri tem povzročil nesrečo, ne da bi potem pomagal prizadetim, se je moral zagovarjati 45-letni Radislav Ternovec iz Gorice, Trg. Pacassi 3. Ternovec je vozil fiat 600 last Cielie Gandolfi, ki mu ga je posodila misleč, da ga bo vozil neki njen sorodnik. Tudi proti Temov-cu, ki je že star znanec sodišča, so ustavili sodni postopek. Branil ga je dr. Battello. Končno se je okoristil z amnestijo tudi odvetnik Paolo Mamolo Iz Ul. Maniacco 10, ki bi moral plačati globo 5000 lir, ker da je vozil avto lancia appia dne 2. septembra lani iz Ul. Boccaio na desno proti Korzu Verdi, ko je bila v semaforu rdeča luč. Protivil se je plačilu globe češ, da je bila takrat še rumena luč. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali, še posebno tistim, ki so na zadnji poti spremili našo ljubo mamo, staro mamo in taščo Alojzijo Šorli roj. Mlakar se iskreno zahvaljujemo. Družini Bratuž in Tuta Gorica • Sesljan, 17. junija 1966 KOllSARSTVO PO HRVATSKI IN SLOVENIJI Danes etapa Zagreb-Reka ZAGREB, 16. — Jutri se bo začela dirka po Hrvatski in Sloveniji, ki jo bodo tekli v dveh etapah; Zagreb — Reka in Reka — Ljubljana. Dirke se bo udeležilo 57 kolesarjev iz petih držav. Italijo bodo na tej dirki predstavljali štirje julijski kolesarji in sicer Edoardo Gregori (Inter 1904-Trst), Franco Zat in Guerrino Dean (De Luisa Zoppas) ter Gianfrancc Gallon (GS Casagrande CanevaV Kolesarje bo spremljal trener Mi-chele Turittu. * • m ZUG, 16. — Italijan Mario Da Dalt je zmagal v peti etapi d.rke po Švici na 227 km dolgi progi Lu-gano—Zug. Za njim se je uvrstil Vito Taccone. V splošni lestvici še vedno vodi Italijan Porfcaiupi pred rojakom Chiappanom. ga nogometaša. Za Meronija je bil pripravljen dati približno 500 milijonov. Nekaj neverjetnega! Gotovo je Meroni najboljši italijanski napadalec, toda taka vsota bi se prilegala le kakemu Peleju ali Eu-sebiu. Taka pretirana vrednotenja igralcev spravljajo v zadrego tudi samega italijanskega tehničnega komisarja Fabbrija. Vzemimo Meronijev primer. Fabbri ima na razpolago za desno krilo dva igralca: Peranija in Meronija. Italijanski trener bo tako prisiljen uvrstiti v reprezentanco Meronija, kajti pustiti izven iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiin„ii„iiiiiii„iiiuiiiniiiiiiHiimiiiiiuti„ii„i„,,„„„,i„miinmiiiifi,„ii,i ZAČELA SE JE KAMPANJA NAKUPOV IN PRODAJ Bajne vsote za nogometaše Medtem ko se elita italijanskega nogometa pripravlja za svetovno prvenstvo se borba za nakup in prodajo igralcev vedno bolj zaostruj*. Napol! je seveda tudi letos presenetil vse z astronomskimi vsotami, ki jih Flore, predsednik kluba, misli porabiti za nakup tega ali one- DREVI NA GRADU N. Carbi - L. Lucini za italijanski naslov bantam kategorije Drevi bodo Tržačani lahko po dolgih letih prisostvovali dvoboju za italijanski naslov. Tokrat se bosta na ringu na gradu sv. Justa spoprijela za italijansko krono bantam kategorije Tržačan Nevio Carbi in Luigi Lucini iz Cremone. Izvedenci pričakujejo 12 zelo razburljivih rund, pa čeprav so nekateri mnenja, da je tržaški boksar sposoben odpraviti tekmeca še prej. Pred in po tem dvoboju, ki bo clou točka dneva, se bodo spoprijeli amaterski in profesionalni boksarji. Precejšnje zanimanje vlada tudi za nastop dveh tržaških profesionalcev Daria Benvenutija in Maria Del Degana. Opoldne bodo izvedli v telovadnici SPT tehtanje nastopajočih, dvoboji pa se bodo začeli ob 21.15. Spored današnjih matchov je naslednji: AMATERJI peresna: BUBNICH (APT) — DREON (SPT) welter: COCCIOLO (APT) — VALENTA (CRDA) superwelter: COLAUZZO (SPT) — TOMAT (APU Videm) srednja: CFRNE (SPT) — POLONTO (CRDA) PROFESIONALCI superwe!ter: OGCJIANO (Cavliari) — D. BFNVFNUTI (Trst) 6 rund bantam: I.rTCTNt (Cremona) — C'P8l (Trst) 12 rund za italijanski naslov suner!-»hka: TEXFD?A (Bi-aziliia) - DET- (Trst) fi rnnd MIHI,,Hilli, II, IIMII.IIII, UH, lil,,,,, II, «1,111,11, lili, Mopedistka iz Selc trčila v kolesarko Včeraj ob 15. uri je na državni cesti v S. Polo v Tržiču trčila 16-letna mopedistka Formentin Novel, la iz Selo št. 4 v 72-letno kolesarko Marijo Picilli iz Ronk, Ul. Granatieri 12. Obe sta padli in dobili poškodbe. Odpeljali so ju v tržiško bolnišnico. Tam so For-mentinovo pridržali za 35 dni na zdravljenju zaradi številnih poškodb na glavi, prsnem košu in po udih. Kolesarka je dobila le nekaj udarcev na levi nogi Nudili so ji prvo pomoč in bo okrevala v 10 dneh. H0S0MCT LJUBLJANA, 16. — Enajsterica Vojvodine iz Novega Sada je premočno zasedla prvo mesto na lestvici I. zvezne lige in tako osvojila naslov jugoslovanskega prvaka 1965-66. V dana.,:)'! te'-r>i -»dnieva kola najvišjega jugoslovanskega prvenstva je moštvo iz Novega Sada premagalo ljubljansko Olimpijo 6:0 (3:0). MILAN, 16. — Danes Je prispela v Milan avstrijska nogometna reprezentanca, ki jo sestavlja 15 igra -cev. Avstrijci bodo v soboto nastopili na stadionu v San Siru v „re-r.ing tekmi proti Italiji igrišča igralca, ki je kvotirah »»» milijonov, bi bil absurd. Večkrat taki pretirani nakupi psihično kvarijo igralca, ki s tako vsoto narja (Meroniju bi pripad o pribi z no 60 milijonov lir) popolnoma izgubijo glavo. Večkrat pa tudi puD ka zahteva od takih nogometaš nemogoče stvari, kar se je zgod pred dvema letoma SormanljU, je še igral pri Romi, ki ga je kupil* za enako vsoto, kot je zahteval ion no od Napolija. Sormani ni zao voljil rimskih navijačev in ti ga stalno vsako nedeljo lzzvizga-«Mister pol milijarde«, alias op mani, je tedaj popolnoma propad«!; Mislimo pa, da se to ne bo P petllo Meroniju, ki je nedvomno originalen tip (znana so namr njegova oblačila: dolg jopič do len, pisana srajca, pisana samov niča itd.), toda na igrišču se .n0|rt metaš iz Coma vedno potrudi, r Torinu je bil nedvomno vsako n deljo najboljši igralec te nesreč ekipe, ki letos ni žela zazelen uspehov. j.t V tem obdobju nakupov ir> Pr°P.i gotovo ozračje v krogih it ah jam* reprezentance ni tako, kot jo jem čakoval Fabbri. Rivera mislijo le na vsote, ki jih bodo dobili z novo nogometno sezono, r leg tega se tudi bojijo, da bi “J hove ekipe nabavile kakega *Z“L nega igralca, ki bi jim prevzel me; sto v moštvu. To je primer miaa . ga Juliana, ki b.i se moral nedvom no odpovedati standardnemu mesu v Napol!ju, če bi Fiore kupil cor sa (Inter). To je tudi primer menghinija, ki bo moral prihodnj sezono igrati le kot rezerva v mna ski enajsterici, kajti Herrera ® dolgo razmišlja napad Mazzole, aua-rez, Vinicio, Corso in Pascutti '• va). Isto velja tudi za Bercellina (Juventus), ki bo moral po vsej ver jetnosti skupaj z Menichellijem* Milanu v zameno za Amarilda. cellinijev problem pa je, če bo spiou titularen igralec v milanskem m štvu, kajti Silvestri ima že na ra polago močnega Santina, pravo kritje letošnjega prvenstva, v 1 ' kem vzdušju gotovo ni PrlmfLa. gojiti tisto skupno zavest in vigi nost, ki bo neobhodno potrebna Angliji. „ . if. Poleg tega bo moral Fabbr:‘JZ ključiti osem igralcev od trideseti . ki Jih ima trenutno na razp01**'* kajti za svetovno prvenstvo je m goče prijaviti le 22 nogometaše Kdo bodo ti izključeni? SMUČANJI AVGUSTA V PORTILLJL 200 tisoč škode zaradi požara V stanovanju Lamberta Komaca v Ul. Ristori 13 je včeraj zjutraj nastal požar. Takoj so poklicali goriške gasilce, ki so bili na delu od 6.50 do 8. ure, preden so odstranili vsako nadaljnjo nevarnost. Zgorelo je 10 kv. m parketa, dva trama in nekaj drugih predmetov. Škodo cenijo na 200 tisoč lir. Vzroka požara niso mogli ugotoviti. Prijave 22 držav za svetovno prvenstvo SZ, Madžarska in ČSSR so odklonile vabilo na udeležbo SANTIAGO, 16. — Letošnje sve tovno prvenstvo v alpskem smučanju se bo začelo 4. avgusta s slovesno otvoritvijo v Portilu Spored tek- movanj pa je naslednji; petek 5. avgusta — ženski 3lalom (višinska razlika 155 m, dolžina proge 390 m) 6. avgusta — non stop smjk za moške 7. avgusta — smuk za troš^e (višinska razlika 803 m, dolžina proge 2660 m, 8. avgusta — veleslalom za ženske (višinska razlika 349 m, do.žina proge 1210 m) 9. avgusta — odmor 10. avgusta — veleslalom za moške v dveh tekih (višinska razlika 464 m, dolžina prog 1240 In 1390 m) 11. avgusta — non stop smuk za ženske 12. avgusta — smuk za ženske (višinska razlika 648 m, dolžina proge 2360 m) 13. avgusta — Izločilne tekme v moškem slalomu (višinska razlik 187 m, dolžina proge 430 m) ... nedelja 14. avgusta — moški » lom ln zaključna slovesnost Do danes Je udeležbo na sve ,n nem prvenstvu potrdilo 22 držav sicer Zahodna in Vzhodna Nemcu > Argentina, Avstralija, Avstrija, d" llvija, Brazilija, Kanada, čile. nija, ZDA, Finska, Francija. V®«*? Britanija, Italija, Japonska, non, Norveška, Nova Zelandija, ro-J ska, švedska in švlca. Sovjetss zveza, Madžarska in CSSR s° ° klonile vabilo za nastop. ri0 Pred svetovnim prvenstvom uradne klasifikacijske tekme f* 1 k! bodo 16 in 17. julija v veleslam mu. 23. tn 24. julija pa v slalom«- Tekme bodo v zimskošportnem sr dlšču Farellones. ki je v višini 22«« metrov. JURIJ KOROLJKOV Človek, za katerega ni bilo skrivnosti Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču Starec Je v pismu nevesti vedno zapisal kakšen dogodek iz svojega življenja ln govoril o svojih srečanjih in pogledih. Cim bolj sta se sprijateljila, tem bolj je Friedrich Sorge v svojih pismih pisal o tistem, kar je minilo, kar je bilo doživeto. Navajal je citate iz svojega dopisovanja z Marxom in Engelsom, s katerima je bil prijatelj in je sprejemal njuna stališča. Z Engelsom ga je povezovala še njuna skupna udeležba pri badenski vstaji, povezovalo ju je vojno tovarištvo v revoluciji, ki jo je bilo slutiti v vseh deželah Evrope. Richardov ded je umrl v Ameriki četrt stoletja prej, med živimi tudi že zdavnaj ni bilo njegovega očeta, mati pa je še vedno skrbno hranila lesen zabojček s pismi, ki so ji bila pri srcu. Med temi pismi so našli tudi Marxovo pismo, ki ga je bit napisal staremu Sorgeju iz Karlcbadna. Na obledeli kuverti je bil zapisan drug naslov. In zdaj si je Richard tako želel, da bi našel to hišo, v kateri je nekoč živel veliki prijatelj njegovega deda. Zapustil je penzion, prekoračil reko in se povzpel v zgornji del mesta. Občutil je določeno zmedenost, kot da bi prvič vstopil v Leninov mavzolej... Sorge je med sprehodom po mestu razmišljal o preteklosti. To niso bili spomini (Richard deda ni poznal), toda imel je globok občutek zadovoljstva, ker bo počastil somišljenika in soborca, ki ga ni več. Sorge je v nekem smislu zelo jasno občutil, da je dedič svojega deda — naslednik in nosilec njegove ideje. S toplino se je spominjal tudi svoje matere. V družini je bila v nekem smislu povezava med dvema pokole-njema — pokolenjema Friedricha in Richarda Sorgeja. Sredina minulega stoletja... Revolucionarni borci ponavlja Jo navdahnjene besede: ((Pošast bega po Evropi, pošast komunizma...« To so besede iz komunističnega manifesta. In tu Je tudi spodbujajoči, zaključni stavek: ((Proletarci vseh dežel, združite se!« Te besede je skupaj s svojimi tovariši ponavljal tudi mladi glasbeni učitelj Friedrich Sorge. zanj je bil manifest mogočna in razburljiva simfonija. Cez leto dni je bila «pošast komunizma« za Friedricha Sorgeja resničnost. Baden, fevdalno in tiho nemško deželo, je zajel plamen revolucionarne vstaje. Bije se ogorčena borba. Po ulicah so barikade. V odredu komunista Avgusta AVillicha se ramo ob rami junaško borita Friedrich Engels in njegov glasbeni učitelj Friedrich Sorge. Nobeden od njiju še ni imel takrat trideset let. Vstaja je trajala dva meseca. Sile reakcije, ki so jih pod pirale čete pruskega monarha, so obkolile upornike. Sredi poletja 1849. leta se je začela zadnja bitka pod zidovi rostadske trdnjave. Trinajst tisoč upornih Badenčanov je zadrževalo napad pruskih čet. Sile so bile preveč neenakopravne — pruskih čet Je bilo petkrat več. Razbiti odredi so se umaknili k švicarski meji. Njihov umik krije odred komunistov Avgusta AVillicha Njegov adjutant je bil Friedrich Engels, tu pa je bil tudi Friedrich Sorge s svojimi brati. Vodili so zaščitne bitke in so zadnji prešli mejo proti Švici. Reakcija je slavila zmagoslavje. Po vseh nemških mestih so bili sodni procesi in usmrtitve. Friedricha Sorgeja so v odsotnosti obsodili na smrt. To so bili strašni časi. Na tisoče borcev je moralo bežati, številni emigranti, ki jih je lastna de žela zavrgla, so potem, ko so preživeli tri leta v bližani svoje domovine, sklenili, da bodo odšli v Ameriko, pa čeprav samo začasno.. Njih niso privlačevali takrat odkriti zlati rudniki v Kaliforniji — nikakor niso izgubljali upanja, da se bodo vrnili v Nemčijo, tam znova živeli in se borili. Tako so se v New Yorku pojavili nemška emigranti. Med njimi sta bila brata Sorge, njun slavni poveljnik Avgust AVillich, Robert Rose, Fritz Jakobi... Številni izmed njih so v Nemčiji delali skupaj z Mar-xom. Prišel je tudi topniški oficir v pokoju Joseph AVeyde-meyer. Ustanovili so »proletarsko ligo«, na čelu katere je bil po nekaj letih Friedrich Sorge. V ligo je vstopilo sedemnajst nemških emigrantov-marksistov. Združili so se na ameriških tleh z ostalimi marksisti, ki so bili emigrirali iz Evrope. Združili so se in nadaljevali z borbo. »Proletarska liga» se je širila, v New Yorku je nastal komunistični klub, na čelu katerega je bil tudi Friedrich Sorge. V tistih dneh se je v Združenih državah Amerike razvnela borba za ukinitev suženjstva. Ko se je začela vojna med seve rom in Jugom, so se nemški komunisti znašli v prvih vrstah borcev na severu, ki so se borili za črnske pravice. V armadi severa je bila polovica vojakov iz vrst delavcev. Junaki badenske vstaje so imeli poveljniške položaje v osvobodilni armadi Abrahama Lincolna, Avgust AVillich je postal general, prav tisti AVillich, ki se je bil boril proti nemški kontrarevoluciji pod zidovjem rostadske trdnjave. Josef AVey-demeyer, prvi voditelj marksistične proletarske lige v Združenih državah, je ustanovil odred prostovoljcev, postal polkovnik severne armade in padel v bitki, V bitki pod Friedrichs-burgom je bil ubit tudi Fritz Jakobi. Pogumno se je boril tudi Robert Rose, krvi in moči pa ni štedil tudi Friedrich Sorge. še je trajala vojna na ameriški celini, ko so v Evropi usta- novili prvo združenje delavce., imenovano prva internaclon® la. Na njenem čelu je bil Karl Manc. Minilo je nekaj let in generalni svet mednarodnega tovarištva med delavci se je P1-6* selil v New York. Na Mantovo priporočilo so za generalne^9 tajnika društva izvolili Friedricha Sorgeja. Minila so leta in desetletja, upanje na vrnitev v Evropo !e plahnelo, toda Friedrich Sorge in njegovi tovariši nikoli ni*0 prekinili zvez z Nemčijo. Ena izmed zvez je bilo tudi dopis0" vanje z Marxom in Engelsom. Dopisovanje je trajalo deset W več let in Friedrich Sorge, ki Je hranil ta dragocena pis«1*’ jih je objavil pred svojo smrtjo. Richard jih Je bral v nemški in ruski izdaji s predgovorom1 V. I- Lenina, vendar pa mu Je še pred tem veliko o teh »tv* reh pravila njegova mati. Nekoč davno mu je bila pokazala dedovo pismo, v kaiterem se je starec spominjal zadnjih le“ dopisovanja z Mancom. Da bi nesreča in stiska dosegli svoj vrh, je Manca usoda hudo prizadela: umrla mu Je žena, takoj za njo pa tudi njegova starejša hči Janny. Cim Je stari Sorg® zvedel za žalost, ki Je prizadela Manca, mu je napisal pisrn°' ki so ga podpisali tudi člani njegove družine — žena, vdan® in skrbna Katrin ter sin, takrat še deček Adolf, oče Richard® Sorgeja. Sorgejeva družina je povabila Manca, naj se prešel* k njim v Ameriko. Obljubljali so mu pozornost, skrb in lJuj bežen, vse, prav vse, samo da bi prišel... Toda Marxu ®e posrečilo izkoristiti ponudbe — kmalu nato je tudi sam u»rl- Richard se je zdaj spomnil še enega pisma... V dedov’ družini ni šlo vse tako kot bi moralo, skrbela ga je sinova o®0-da. Kajti Adolf je rastel kot tipičen, mlad ameriški bussine*®’ man, ki ni hotel imeti nič skupnega z očetovimi idejami, id®-jami ljudi, ki so sodelovali v revoluciji, v borbi med severoin in jugom. V družini je prišlo do spora. Tik ob koncu stoletj® je Friedrich Sorge napisal Engelsu pismo, da je njegov »° inženir in da ima namen odpotovati v Evropo. (Nadaljevanje sledi) URKIINISI VO. TRSI - UL MONTECCHl #, II, TELEFON MN) in 94-S8Š - Poštni preda) 65« - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Slivlo Pelllco 1 II, Teleton 3VH* - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA « 20 - Telefon S7,m »5-MS - NAROČNINA: mesečna 8'Ki ur - Vnapr®J: Četrtletna 1250 lu polletna 4 40«) ur, celoletna 7 7(M) lir - SFRJ posamezna številka » tednu in nertei|i. Sti para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 Otki starih dinartev), letno ion Jin (KlUOn starih dinanev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 — Z* SFRJ: AD1I DZS, Ljubljana, Stan trg 3 I, teleton 22-207 tekoči račun pn Narodni Danki v Ljuotjam - 603 3 86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglas) tržaške W goriške pokrajine se naročajo pri upravi - le vseh drugih pukrajln Italije pn »Societš Pubbhcitš Itaiiana« — Odgovorni urednik; STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Tret