Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Steyilka 90. JOLIET, ILLINOIS, t). OKTOBRA 1914 LETNIK XXIII Belgijska vlada utekla 1 iz Antwerpa v Ostend. Nemci bombardujejo Antwerp, ki ga utegnejo v kratkem zavzeti, in belgijska vlada se je morala umekniti v Ostend, ki je zdaj začasno glavno mesto Belgije. Velika bitka na Francoskem še ni odločena. Združeni Avstrijci in Nemci zaustavili rusko prodiranje. London, S. okt. — Poročevavec Reuter Telegram-družbe v Amsterdamu je poslal sledeče uradno poroči-lo iz Dunaja .podpisano po maršalu Potioreku: Srbske in črnogorske čete, ki so navalile na vzhodno Bosno, so nas pridne, odposlati nekaj oddelkov v tisti j> je daleč od bojnega torišča glavne divizije. ' ,n>rV' k' smo Sa začeli v vzhodni Bosni, se je že uspešno končal. Dve ^nogorski brigadi sta bili po dvojnem hudem bojevanju popolnoma Poraženi in odbiti. Sedaj se prestrašeni umikata črez mejo in morata zapustiti za seboj svoje vozove s precej-Snj0 množino potrebščin. Te čete so Poprej plenile Bosno. V severnem delu dežele je pol bataljona avstrijskih čet ujelo cel bata-'jon Srbov." Pariz, 5. okt. — Brzojavka Havaso-agenturi iz Niša prinaša sledeče u-radno naznanilo iz srbskega vojnega "rada: Srbske čete v Bosni so se približa-e utrdbam, ki ščitijo Sarajevo (glavno ®esto). Avstrijcem, ki so zasedli vi-!*1ne na desnem bregu Drine, primanj-uJe živeža. Dne 2. okt. so blizu Klenaka ob .avi Avstrijci napadli svoje lastne čete. Rim 5. okt. — Naznanja se, da pa-Pez poleg tega, da j«t.naprosil avstrijskega ecsarja Franc Jožefa, naj dokonča vojno, tudi poizkuša vplivati na carja v Pnd miru posredovanjem g rod ^olskega, ruskega poslanika v Pari- nedikta.6 ^ Prijatdj papeža DeRvb p" HaVre' 5- okt- - Praznik «ovl e„ROZnegaVenca- ki * bil usta-je bil i u SPOm,n bitke Pri LtPa»tu, V v eh u Ja^f največjo gorečnostjo števil 'v katoIlških cerkvah tukaj. V khnPr0Cesijah SO se Migale mo- dovania^eV1C'' Pr°SeČ "jenega P°sre-d .. avstnjsko zmago. ciated p ~ (D°Pis za Asso- • oSS ) ~ Nemci trdijo zdaj, ^'^240,000 vojnih ujetnikov, kt WWooTr Bntan«v, 40,000 Belgijcev, ^oseri • ln 93,000 Francozov, dela a J°, "jetn'ki °Prav'jali ročna Popravija^f cestc°^° Antwerp, S. okt. — ,..., je jioiwiiaj na Ruskem Poljskem in v Galiciji ugoden, po Reuterjevi brzojavki iz avstrijskega glavnega mesta črez mstierdam. "Z?, .iižene toemške in avstrijske armade." He uradno naznanja, "so pregnale sovražnika iz Opatowa in Kli- monlowa proti reki Vistuli. V kar-1 Avstrijski poslanik Dumba zopet za- Avstrijska armada močnejša, nego je bila ob začetku vojne. gijske čete se bojujejo ramo ob rami, da rešijo Antwerp pred sovražnikom. Rim, črez Pariz, S. okt. — Kakor poroča "Corriere d' Italia", je francosko brodovje baje spet pričelo obstreljevati Kotor. O uspehu obstreljevanja ni znano ničesar. Tokio, S. okt. — Nepričakovan nemški ponočni napad v Tsing-tavu je bil odbit. Nemške izgube 48 mož na u-smrčenih, japonske S usmrčenih in 8 ranjenih. Berlin, S. okt. (po brezžični v Say-ville, L. I.). — "Britanske ladje so dospele v Lizbono in so prejkone namenjene za prevoz portugalskih čet," se glasi tiskovna vest iz uradnega stana. "Portugalsko sodelovanje v vojni je preteče, ker je bila mobilizacija na Portugalskem prejkone zaukazana na zahtevo britanske Vlade." Italijanske želje. Rim, 5. okt., črez Pariz. — Italijani iz Trenta, Avstrija, ki prebivajo v Italiji, so naprosili italijanski parlament, naj dovrši osvoboditev Italije, pričeto po Garibaldiju. Prosijo, da Italija ze-dini s kraljestvom avstrijske pokrajine, obljudene po Italijanih. Prosilcem načeluje signor Battisti, sociališki voditelj iz Trenta. Milan, 4. okt., črez Pariz. — Velik shod je bil prirejen tukaj nocoj, in pred številno in navdušeno množico je signor Battisti, sociališki voditelj iz Trenta, Avstrija, imel nagovor, v katerem je rekel, da je zelo ginjen po ogromni demonstraciji. Kot sin Trenta da ima samo povedati, da zadnji pričakuje osvoboditve po svojih italijanskih bratih. "Osvoboditev Trenta in Trsta," je rekel, "pomeni izpolnitev dolžnosti, ki so jo zapustili kot dedino veliki ustanovitelji domovine." Navdušena množica je po govoru korakala po ulicah in poizkusi policistov in karabinirjev, zaustaviti ljudstvo, so bili brezuspešni. Pred črnogorskim konzulatom je Tnnožica izražala simpatijo in potem korakala pred spomenik Garibaldijev, kjer so imeli drugi govorniki navdušene govore. Rumunija ostane baje nevtralna. Berlin, 5. okt., po brezžični v Say-ville, L. I. — Sledeča tiskovna vest je bila izdana iz uradnega stana: "Rumunski prestolonaslednik je bil krepko grajan zaradi svoje rusofilske so se izrekli v prid nadaljevanju nevtralne politike rumunske vlade. "Razglas, ki ga je izdala rumunska sociališka stranka, smatra za gotovo, da bo nevtralnost dežele občuvana, obsoja rusofilsko propagando v gotovih časopisih in poudarja nevarni položaj Rusije." Ruska zmaga nad Nemci. London, 5. okt. — Poraz nemške armade,' ki je navalila na. Rusijo iz Vzhodne Prusije ,je bil po ruskih poročilih še odločilnejši, nego se je poročalo poprej. Po brzojavkah iz Rimai je rusko poslaništvo tamkaj nocoj objavilo uradno naznanilo, prejeto iz glavnega stana ruskega štaba, ki pravi: "Poraz Nemcev je popoln. Njihov umik se izpreminja v beg, ki je tako nereden in prenagljen, da so primora-ni opustiti vse stvari. "Dve ruski armadi prodirata, ena od vzhoda in druga od juga, proti Al-lensteinu na Vzhodnem Pruskem, petdeset milj' jugovzhodno od Elbinga. "Nemške izgube še niso uradno u-gotovljene, a precenjeno je, da je bilo nad 70,000 Nemcev onesposobljenih." Pariz. 6. okt. — "Matin" objavlja sledečo brzojavko iz Petrograda: "Uradna cenitev nemških izgub pri Avgustowu, Siuvalkih in Marjampolu je 100,000. Rusko zavzetje Soldave je potrjeno." Petrograd poroča ruske uspehe. Petrograd, 6. okt. — Sledeče uradno naznanili je bilo izdano danes v glavnem stanu ruskega generalnega štaba: "Rusko napadno vojskovanje se nadaljuje. Utrjene pozicije sovražnikove ob meji so obstreljevane s težkimi topovi. Sovražnik je prejel pomoč nih čet iz posadke v Koenigsbergu. Posebno obupno bojevanje je bilo v okolici Bakalargevo. "Železnice v Vzhodni Prusiji so prenapolnjene z vojaškimi vlaki in naši zrakoplovci-ogledniki poročajo neprestano kretanje Nemcev v zapadni smeri. Nemški oddelki in nemški voja ški vlaki se umikajo črez mejo." Neki vojaški brzosel pravi, da so Rusi zavzeli četvere prelaze v Karpatih in obdržujejo poti držeče v Sam-bre, Stryj, Stanislau in Naramaroszi-get vkljub obupnemu odporu. Berlin poroča ruski poraz. Berlin, po brezžični v Sayville, L. I., 6. okt. — Uradno se naznanja, da so bili Rusi popolnoma poraženi blizu Su-walkov in Avgustowa ob vzhodno-pruski meji dne 1. in 2. okt. Nemci so ujeli 3,000 Rusov ter zaplenili o-semnajst topov in mnogo strojnih pušk. Položaj je ,tako naznanjajo, zelo na depoln vsepovsod za Nemce in Avstrijce. Avstrija poroča odboj Rusov. London, 6. okt. — Uradno naznani lo, izdano danes na Dunaju, pravi, da vrača obrekovavce Avstrije po časopisju. SLOVENSKI VOJAKI KOT LEVI. patsRem gorovju so bili Rusi popol-1 noma premagani v prelazu Uzsok." Drucu Reuterjeva brzojavka iz Bu-1 dimpv^te pravi, da bitke z Rusi, ki so navalili na Ogrsko, še niso odločilno zakljticc-ne, ampak Rusi so bili odbiti na neki točki severozapadno od Mu- "Avstrijci hrabrejši od Japoncev," pra ramorozsiga in v Tarozkoczu. Nem- vijo ruski vojni ujetniki, ške či;i so se udeležile bojevanja. Med Poleno in Aknosom, pravi ogr- . . ska brzojavka, so Rusi zopet poizku- Chicago, 111., 6. okt. - 'Chicago Ex-šali p- Mreti združene nemške in av- aminer" je prejel snoči sledečo podpi strijsk«; linije, a so se morali umek-1 sano izjavo od avstro-ogrskega posla niti. Avstrijske in nemške čete so hudo pritiskale za Rusi in jih mnogo ujele. Brzojavka iz Rima Exchange Tele-graph-družbi pravi: Po poročilih iz Budimpešte je zavzetje Marmaros - Szigeta, glavnega mesta ogrskega okraja Marmaros, po-zročilo umeknitev vlade tega okraja Hu*zt, osemindvajset milj zapadno-severozapadno od Szigeta. Druga ruska armada sedaj preti zadnjemu mestu in ppmočne čete hitijo na lice mesta, da zaustavijo rusko prodiranje. Okraj Marmaros meji ob Galicijo, in Potrjenih po ruskem poslaniku Kru-Bukovino in Sedmograško. penskem, 'se cuje šepetanje o revolu- Iciji na Dunaju vsepovsod'. Nemci bombardirajo Antwerp. ^^ $q ^^ da London, 7. okt. — Bombardiranje j se premestitev glavnega mesta iz Du-Antwerpa po Nemcih se je pričelo da- naja v Prago ali Solnograd resno pre-nes. - - 1 udarja. Druga podtaknjena brzojav- Teii.i topovi nemških čet so bili Ika pravi, da nadvojvoda Friderik misii namerjeni na mesto, ko je posadka odstopiti od vrhovnega poveljstva av-odklonila zahtevo, da naj se vda. strijskih armad in da ga ima nasledo-Bržko je bila zahteva odklonjena, vati v vrhovnem poveljstvu mladi preje bilo začasno glavno mesto belgijsko stolonaslednik, nadvojvoda Karel Franc premeščeno v Ostend, in ljudje so pri- Jožef. čeli zapuščati Antwerp. "Toliko laži, kolikor besed. Na Du- Stalno glavno mesto Bruselj je v naju ni panike, ker je cilj ruske ofen-nemških rokah. z;ve £rta Vratislava-Thorn in Berlin. Med ubežniki so bili kardinal Mer- Samo nevažni oddelki ruskih čet so Eksplozija v rudniku, cier, pravosodni minister in drugi vi- bili poslani do karpatskih prelazov, Birmingham, Ala., 5. okt. — Šest-soki uradniki. koji oddelki so bili lahko odbiti. Ta najst delavcev je do nocoj mrtvih in Bitka na Francoskem se traja. •bluff se torej ni posrečil. [dvanajst ranjenih vsled plinove eks- London, 7. okt. — Uradne brzpjav- "Mgvjca o strtju naše armade, ki se 1 plozije, ki se je pripetila davi v Mulga-ke i, Panza naznanjajo nocoj, da je Lje ^ njeni osUnk5 spet razvr> rudniku Woodward Iron-družbe, blizu zavez-^.,..1evo kr.lo spet zavzelo o- „ajo ^ Krak se neprestano po. Ensleva. . kraj med mestoma Chaulnes m Roye, I -a Pq ur>dnih mh SQ I Samo devet od iestnajstih usmrčen-ki je bil poprej zgubljen. 1 o je bilo | strijske ^^^ k; so bile zelo ojače- cev je spravljenih na površje. Nemiki vojaki na mariu. - Angleiki peiaki, gredoč na bojišče. nika Dumba: "Še enkrat moram posvariti ameriške čitatelje časopisov proti obrekovanju, ki se razširja po Evropi iz Rima in drugih italijanskih mest z ozi-rom na sramočenje dvojne monarhije in slepitev javnega mnenja v nevtralnih deželah. "Po poročilih, pripisovanih generalnemu štabu v Petrogradu, ali po 'govoricah, ki jih verjamejo diplomati v Rimu', a splošno izhajajočih od črnogorskega generalnega konzula v Rimu leži ranjen v bolnišnici, toda slovenski junaki so vzorno izvršili svojo domovinsko dolžnost ter pomnožili staro slavo slovenske hrabrosti in dejanske ljubezni do habsburške monarhije. Pohvala goriških planincev. Dunajski list "Zeit" je prinesel pogovor svojega urednika s podpolkovnikom g. pi. Woinowichem, poveljnikom goriškega bataljona planincev, ki leži sedaj ranjen na Dunaju. G. pl. Woinovich je rekel: "Ako že moram kaj govoriti, storim to samo za to, da izrazim svoje občudovanje nad izredno pogumnostjo in bravuro, katero je pokazal 27. planinski polk in še posebno goriški bataljon v bojih dne 26. avgusta. Približali smo se bili Rusom na 1200 korakov. V tem hipu je ruska infanterija napadla levo krilo našega bataljona. Z rezervo, ki -sem jo še imel na razpolago, sem v kratkih minutah pognal sovražnika v beg." Prošnje poplavljajo Washington. Washington, D. C., 4. okt. — Izza pričetka evropske vojne mora kongres poslušati državljane Združenih Držav, ki nasvetujejo, kako naj konča veliko vojno in uredi ameriško gospodarstvo, ki je bilo zelo prizadeto po inozemskih dogodkih. Več nego dva meseca dežujejo prošnje na kapitolski grič. Senat ima že eno skladišče prenapolnjeno s prošnjami, prejetimi od državljanov izza u-stanovitve vlade. Sedaj bo potrebno drugo skladišče, da se v njem spravijo misli ameriških državljanov samo o vojni evropski. središče najobupnejših bojev ob celi bojni črti zadnji teden. Brzojavke tudi naznanjajo, da so Francozi napredovali na več točkah v središču linije brez resnih odporov. Tudi poročajo, da je zavezniško konji štvo prodrlo do mesta Armentieres, devet milj severozapadno od mesta Lille in dejansko ob belgijski meji Zadnje nemško naznanilo je kratko in samo pravi, da je generalni štab rekel, da "je bilo bojevanje na desnem krilu uspešno". Rus zaustavljen Berlin, 7. okt. — Uradno naznanilo, izdano danes, pravi: ne zapadno od Przemysla, brez najmanjšega nasprotovanja od strani Rusov, ki so izgubili 41,000 ujetnikov in 300 topov, sedaj močnejše nego so bile ob začetku vojskovanja. Velika bitka se pričakuje v kratkem, a poročila o velikem boju, ki besni že več dni blizu Tarnowa, so prezgodnja." Slovenski vojaki — levi. Mestnemu svetu v Celju je poslal stotnik Kocijan, od 4. bataljona peš-polka št. 87, ki je bil pred vojno v Ška-dru in se je sedaj v Bosni udeležil bitke pri Panosu, to-le pismo: "Usojamo , , , . ... . si naznaniti, da se je 4. bataljon peš- ,' a I polka št. 87, ki je prišel iz Škadra, u- deležil z Nemci (iz Škadra) bitke pri bili Rusi, prodirajoči proti Vzhodni ... . , r ... I UvIVtil . > V.U1V1 V", uivnuiu/ F" Prus.j. skozi pokrajino Suwalki, za- Panosu in b;stveno pripomogel k zma- ustavljeni. Mi smo bili uspešni v našem napadu proti sovražniku blizu mesta Suwalki. To kretanje se je pri čelo včeraj. "Na Ruskem Poljskem so naše čete dne 4. okt. prepodile rujko brigado gardnih strelcev iz okopov med Opa-towom in Ostrowiecom. Rusi so izgubili 3,000 ujetnikov in dokaj strojnih pušk. "Dne 5. okt. smo pri Radomu premagali dve diviziji in pol ruskih konji kov in jih pognali v Ivangorod." Avstrijci odbili Ruse. Dunaj, črez Amsterdam in London, 7 okt. — Sledeče uradno naznanilo, podpisano po gen. pl. Hoeferju, pomožnem načelniku generalnega štaba, je bilo izdano tukaj danes: gi. Naši Štajerci se borijo kot levi.' Ta vest in pohvala je vse slovensko ljudstvo po Spodnjem Štajerskem.zelo razveselila. Kaj ruski vojni ujetniki pripovedujejo V Krakovo so privedli 7 vojnih ujetnikov, ki so ruski častniki. Nekateri med njimi so se že tudi vojske z Ja ponci udeležili. Soglasno izjavljajo, da se Avstrijci hrabrejše vojskujejo, kakor so se vojskovali Japonci. Pri napadih so Avstrijci nepremagljivi. Umirajo za lakoto. Chicago, 111., 6. okt. — "Moški, ženske in otroci umirajo za lakoto v Chi-_ cagi vsak dan." Tako je izjavil na podlagi resničnih dejstev neki uradnik chicaške dobrodelne družbe (United Charities). Ako bi jaz imel take vojake Krakovski list "Nova Reforma" še poroča iz bitke pri Krasniku sledeče: .. .. - 56. avstrijski pešpolk je zaplenil 2 ru-Nepričakovano prodiranje nemških ski zastavj 5 Jn 7 ruskega iovskega in avstrijskih čet na Ruskem Poljskem je prejkone popolnoma presene tilo Ruse. Dasiravno so odposlali moč nih oddelkov iz Galicije severno, ven dar so bili odbiti in pognani črez Vistulo. "Naše čete so zavzele inost blizu Sandomira, ki je bil v ruskih rokah "V Galiciji napredujemo po svojih načrtih "V bližini Tamovezega smo porazili divizijo ruske pehote." polka, ujel 350 ruskih vojakov in večje število častnikov. Zaplenil je tudi 8 strojnih pušk. Med ujetimi ruskimi častniki je bil tudi polkovnik 5. ruskega lovskega polka, ki se je sain ustrelil, ko je še poprej zaklical avstrijskim častnikom: "Ako bi jaz imel take vo-[jake kot so avstrijski, bi nobeden od vas ne bil ostal živ!" Novi davki. Washington, D. C., 2. okt. — Zmanjšanje predlaganega davka na gazolin v predlogi za vojne dohodke od 2c na lc od galona ter naložitev davka na avtomobilske prodaje po 50c na konjsko moč so danes sklenili demokrati senat-skega finančnega odseka. Do- jutri zvečer upajo dovršiti pregled zbornične predloge. Odsek še ni prišel danes do razprave bančnega davka, ali jutri se mu predloži pododsekovo priporočilo, naj se predlagani davek $2 na tisoč na bančno glavnico in prebitek odstrani ter nadomesti s kolkovnim davkom na čeke, drafte, hranilna potrdila in druge vrednostne listine. Davek na čeke, drafte itd. bi bil 2c, a na hranilna potrdila itd. 2c za vsakih $100. Od tega bi bilo po precenitvi dohodkov okoli $10,000,000 na leto. Sklenili so tudi, da se pridrži predlagani zvišani davek 50c na sod piva. Predlagani davek 20c na galon sladkega domačega vina in 12c na suha vina je odbor sklenil pregledati; davek na sladka vina ostane ,a davek na suha vina se zmanjša na 8c. Dohodki od gazolinskega davka so precenjeni na $10,000,000. Washington, D. C., 6. okt. — Vroč spopad med severnimi in južnimi senatorji zaradi davka na pivo se je končal z zmago zadnjih nocoj v demokratskem kaukusu. Davek na pivo se poviša od $1.50 na $1.75 od soda. Predlagani davek na gazolin je bil črtan iz predloge. Ti\di davek na avtomobilske prodaje je bil črtan. Sv. Oče o vojski. Tretji armadni kor. Mariborski "Slovenski Gospodar" z dne 10. sept. poroča: Posebno se je v lOdnevni borbi vz- Rim, 11. sept. (Kor. urad.) "Osser- hodno pred Lvovom odlikoval naš gra-vatore Romano" prinaša prvo cncikli- ški (III.) armadni kor, v katerega so ko papeža Benedikta XV. Sveti Oče uvrščeni tudi vsi slovenski polki. Ka-pravi med drugim sledeče: Groza in kor mogočni, nepremakljivi stebri, so žalost me navdajata vpričo vojne stali naši polki na bojišču, besno so se igre, ko vidim, kako ogenj in meč zaganjale sovražne čete v nje, toda na gospodarita in se krščanska kri preli- ši fantje in možje so odbijali sovražne va. On ne more, da bi ne poskusil, da napade in s svinčenimi kroglami ter bi se konec te vojske pospešil. Kon- groznimi šrapneli kosili ruske vrste. In čuje pa sledeče: Prosimo in rotimo vse čeprav so polagoma postale tudi vrste tiste, ki narode vladajo, naj končajo naših polkov redke, vendar umaknili prepir, naj uvidijo, da je že dosti raz- se niso pred sovražnim pritiskom, am dejanja in prelite krvi! Naj pohite s pak še-le, ko je prišla zapoved od po-pogajanji za mir in si podajo roke. I veljnika. Slovenski fantje in možje so Enciklika nosi datum od 8. sept. na J se izkazali zopet kot celi junaki. Res praznik Marijinega rojstva. j je, marsikateri je padel, marsikateri Petras oproščen. Geneva, 111., 2. okt. — Anthony Petras je bil danes oproščen obtožbe, da je s krepelcem ubil Terezo Hollaender na pokopališču sv. Nikolaja v Aurori. Porota, ki je teden dni poslušala razprave v pravdi, in sicer drugi, se je končno zedinila na razsod "nekriv". 2,500 žrtev potresa. Smirna, azijska Turčija, 4. okt., črez London, 5. okt. — Mesti Isbarta (pre-bivavcev okoli 25,000) in Burdur (pre-bivavcev okoli 12,000), v pokrajini Ko-nia, Mala Azija, sta bili hudo poškodovani po potresu snoči opolnoči. Število človeških žrtev je precenjeno na 2,500. Ti mesti sta središči prepro-garske obrti. f IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 7. okt. — Pravni odbor K. S. K. J. je dne 2. t. m. dovršil svoje delo glede premembe iti ureditve novih pravil. V nekaj dneh bode dovršena tudi prestava, nakar se bodo u-radnim potom razposlale ponudbe za to delo raznim slovenskim tiskarnam, in upati je, da bode vsako podrejeno društvo K. S. K. J. dobilo nova pravila še koncem meseca decembra t. 1 Tozadevno naznanilo iz urada predsednika pravnega odbora se nahaja Jednotinih kolonah na 5. str. te št. A. S. — Na vinsko trgatev! V soboto, dne 10. vinotoka, bomo imeli v Jolietu prvo veliko vinsko trgatev s plesno veselico, ki jo priredi Slovensko Izobr. in Podp. Društvo "Triglav", in sicer zvečer v Sternovi dvorani, 803 N. Chicago st. Veselica se prične točno ob polu 8. uri, a trgatev ob 9. uri zvečer. Na tej veliki in velezanimivi veselici se zbere ves Joliet, da pozdravi staro-krajskega župana z mamko županjo, občinskega šribarja, viničarje, viniča-rice in seveda tudi orožnike, ki pridejo z godbo na čelu razveselit naše tuž-ne duše vsaj za en večer. Vstopnina 25c, dame proste. — "Miklova Zala". Z izredno pridnostjo se vršijo vaje za predstavo "Mi-Iclove Zale", prekrasne igre iz turških časov, ki jo uprizori vrla Dekliška Marijina Družba s pomočjo naših priznanih samskih in oženjenih igralcev v Sternovi dvorani dne 15. nov. t. 1. Nadarjeni igralec, ki bo predstavljal Žida Zwitterja, se je n. pr. naučil svojb dolgo in težko ulogo že popolnoma in prav dobesedno naizust, in slično pridno je vse ostalo mnogoštevilno igralsko osobje, tako da bo igra na-Študirana že nekaj tednov pred dnem uprizoritve. Zanimanje za "Miklovo Zalo" je že splošno. — Registracija 13. in 27. okt. Zelo važne bodo letošnje volitve dne tretjega novembra, zato naj noben volivec ne zamudi registracije, ki bo dne 13. in 27. okt. Prihodnji torek bo prvi dan registracije. Ne pozabite! listu, ker nas tukaj jako zanimajo po-voljna poročila iz avstrijskih bojišč. Kot vidim po nekaterih listih, se kolekta za revne družine v stari domovini. Jaz ne vem, če je pametno ali ne, ker v starem kraju nas Amerikan-ce imajo za "zgubljene" in se za nas itak nikdar ne zmenijo, le če je treba za kako kolekto dajati. Jaz ne dam ne centa za nobeno tako kolektanje, ker sodim, da bi itak nabrani denar ne prišel v prave roke. Sicer ga pa zdaj ne morejo poslati tja. Po mojem mnenju je najbolje, da se ravnamo po Vašem navodilu, da naj zdaj vsak počaka, dokler se stvar kako drugače ne zasuče, potem pa ko se bo lahko denar pošiljal v staro domovino, pa naj takrat vsak pošlje naravnost na svoje ljudi. Kdor bo sam poslal naravnost, bo siguren, da je njegov dar prišel v one roke, kamor je bil namenjen. Jaz 'sodim, da bo le mal odstotek nakolek-tanega denarja prišel med reveže, ker v .starem kraju so vsi škrici preveč lačni denarja in bo ponajveč ostal v njihovem žepu. Nič ni treba dajati za kolektanje, vsak naj pošlje sam svojim, pa bo najbolj hitro in najbolj sigurno pomagano. Upam, da bo Vaš cenjeni list tudi vbodoče tako nepristranski glede vojnih poročil, kot je bil dosedaj. Vas bratsko pozdravljam. J. P. trud — naša strategija se razbije ob popolnem pomanjkanju poročil. Brezkončno se vleče dopoldne, po časi pride opoldne. Zopet se zberemo pred častniškim domom v malih skupinah ter razpravljamo, gestikuliramo. Neka gotova tesnoba vlada med nami — ne ravno obup nad izidom bitke, kajti vsi vemo, da ena izgubljena igra še ne pomenja končnega uspeha, marveč muči nas razpoloženje, ki človeka tira v obup. Slišijo se različna imena, najčešče Konrad in Auffenberg. "Auf-fenberg bo že napravil." "Da, dokler je Konrad tu" — tako se ponavlja neprestano. Ni veliko, pa vendar-le tolažba! Tu se pojavi naš velečislani načelnik resen. "Otroci, molite!" — pravi v svojem mehkem dunajskem narečju, toda vsi čutimo, kako globoko resne so te ure. Molče se podado sicer tako zgovorne skupine k obedu; med kosilom ne vlada smrtna tihota, toda tudi od daleč ne tista glasnost kakor na- čaj. Kavo ravno iste kakovosti kakor moštvo; ni nobene razlike, tudi opoldne ne. Proviantni častnik dobi gotovo količino mesa za častnike in moštvo obenem in sicer nekoliko več, nego bi šlo po številu navzočih oseb. To pa zato, ker treba misliti tudi na mimo potujoče častnike, patrole itd. Ostanek dobimo za večerjo, in sicer enkrat častniki, enkrat moštvo, tako da ni nobeden prikrajšan. Moštvo dobi vsak drugi dan gorko mesno večerjo: Telečji ali goveji guijaž, rižoto i. dr. O stanovanju itd. prihodnjič kaj zanivi-vega. Domovina dosedanjih papežev. Italijanski pisatelj Scarlatti se je v listu "Minerva" pečal z vprašanjem, kje so bili dosedanji papeži rojeni. Preiskal je vire o 264 papežih, dasi niso vsi priznani, kajti Sv. Oče Pij X. je oficielno 258. papež po sv. Petru. Po Scarlettiju so papeži bili večinoma Italijani, namreč 209, Francozov vadno. Vsi govorimo zelo mirno. ' je bi,0 17> Grkov 14> sircev 8> Nemcev Tudi popoldne ne prinese nobene rešitve, da, napetost se še poveča. Ne- 5, Španci 3, Afrikanci 3, Dalmatinca 2 in po 1 Portugalec, 1 Anglež in 1 Ni- SEVERA'S Gothard Oil. (Severovo Gothardsko Olje). M Severovo Gothardsko Olje se visoko priporoča kot zelo uspešno mazilo za zdravljenje revmatizma, obistne boli, bolečin v bokih, nevralgije, krčev, oteklin, okorelosti v vratu, sklepih in mišicah in enakih neprililc, zoper katere se priporoča mazilo. Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah. ki avtomobil se ropotajoč ustavi na zozemec. Med 209 italijanskimi pape- — Nič manj nego 85 stopinj gorko-te je kazal toplomer v Jolietu včeraj popoludne, in skoro prav toliko predvčerajšnjim. To je za Joliet ob tem času izredno visoka temperatura. Poleg "vročine" pa imamo tudi "sušo", ki je za itak usihajoče rastlinstvo silno občutna in škodljiva; dežja pričakujemo že več dni in tednov zanian. Izdaten dež bi tudi očistil naše ceste neznosnega prahu, ki se ga je nabralo več palcev na debelo. Ta prah se iz-preminja v prašne oblake, ko drdrajo po njem brezštevilni avtomobili, in da to ni v pospešbo ljudskega zdravja, je vsakomur jasno; ampak pomagaj si, če moreš! — Večerna šola v "Central School"-poslopju je bila otvorjena te dni. Ta večerna šola je namenjena vsem tistim odraslim ljudem, ki ne znajo angleški, pa bi se radi naučili čitati in pisati v tem svetovnem jeziku, brez katerega ni mogoče nikomur napredovati v tej deželi. Pouk je brezplačen, zatorej v iolo! Poučuje se vsak četrtek od 7. do 9. ure zvečer. — Večerna šola v občinskem "High School"-poslopju, na voglu Eastern avenue in Jefferson street, se je pričela v ponedeljek in se bo nadaljevala 20 tednov, tri večere vsak teden, namreč ob ponedeljkih .torkih in četrtkih. Poučujejo se razni trgovinski predmeti, vštevši angleščino, računstvo, tes-nopisje, pisanje na stroj, knjigovodstvo, lepopisje, nemščino, španščino, portugalščino, obrtno zgodovino, kemijo, fiziko, kuharstvo, šivarstvo itd. Pouk je brezplačen, samo pri vpisanju se plača pristojbina $2, ki se pa učencu povrne, ko dovrši tri četrtine tečaja. Ta večerna šola v "High School"-poslopju je namenjena odrasli mladini, ki si želi razširiti svoje znanje, pridobljeno v "javnih" in župnijskih šolah, da si potem laglje služi boljši kruh. — Lincoln Highway. Včeraj so položili prvi cement na vzhodnem koncu nove konkritne ceste med New Lenox-om in Jolietom. Delo upajo dovršiti pred nastopom zime. Milwaukee, Wis., 7. okt. — Slavno uredništvo "Amer. Slovenca"! Jaz se popolnoma strinjam z rojakom, bivšim avstrijskim vojakom iz Chicoge, ki'je zadnjič poslal dopis in se zgražal nad onimi listi, ki vsako poročilo o "porazu" avstrijskih armad tako hitro pogoltnejo in razbobnajo med svet. Popolnoma prav ima, ko pravi, da če bi človek zapisoval poročila nekaterih (lov. listov o avstrijskih zgubah, in bi zdaj številke soštel, bi bilo tako dokazano, da so poročali listi, da je vsega skup zgubila Avstrija večje število mož kot jih je štela skupna avstrijska mobilizacija. Ko ste pred nekaj tedni priobčili slike raznih ruskih in srbskih vladarjev, sem se tudi jaz jezil, ker sem mislil, da se tudi Vaš list poteguje za sovražnike Avstrije, pa ko sem videl tudi avstrijske in druge slike, sem se potolažil in spoznal sem, da je to časnikarska dolžnost, da se piše o vseh strankah in poroča resnico. Le tako naprej I Kadar avstrijske čete zmagajo, ne pozabite to omeniti v Peru, 111., 29. sept. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Vse se zanima, da bi A. S. postal dnevnik. Dajte že u-streči. Ustrojite ga manjši papir, vsakokrat na 4 strani in večje črke, pa en dolaj dražje, pa bo dnevnik. In s tem bo ustreženo vsem, ki si želijo dnevnik. S pozdravom vaš Jakob Juvančič, zastopnik. IZVIRNO PISMO "SLOVENCU" IZ VOJNEGA POROČEVALSKEGA STANA. 27. avgusta zvečer. Težak dan. Ali veste, kaj se to pravi: čakati? Čakati na nekaj velikega, pomembnega, ko je vsak živec do kraja napet? To razburjajoče, ugonobljajoče čustvo nas ni niti za hip zapustilo od 26. avgusta zvečer do trenotka, ko vam to poročam; to je bil dan poln mrzličnega razburjenja, ki mi ne bo šel iz spomina. Nad našimi nevrasteničnimi glavami so grozeče viseli temni žurnali-stični oblaki. Dne 26. avgusta zvečer smo še čisto veseli sedeli pri večerji in se zabavah kakor ponavadi. Ko je odšel naš poveljnik, polkovnik pl. Hoen, smo ostali še nekaj časa skupaj, da bi uredili neko notranjo zadevo, o kateri vam bom na koncu poročal. Nenadoma pa se vrne v jedilnico naš velečislani, drugače večno veseli in dobro razpoloženi šef, stopi k na steni visečemu velikemu zemljevidu vojnega prizorišča ter dolgo z resnim obrazom pregleduje neki gotov del. Splošna senzacija — polastilo se nas je velikansko razburjenje. Kaj se neki godi? Dolgo smo opazovali psihologični barometer — šefov obraz, pa nič. Prav nič, poteze so o-stale kakor vklesane v kamen, negibne, usta zaprta s pečatom najstrožje molčečnosti. Vsi smo postali zamišljeni, o spanju niti govora. Šli smo v "hotel", imenovan "butika", pili in razpravljali in — čakali I Čakali vso noč, ne bo-li kaj prišlo, tisto negotovo "nekaj", ki nam je ledeno mrzlo leglo na prsi kakor težka skala in nam kakor mora motilo nočni počitek. Zaspani in utrujeni smo dne 27. avgusta prišli k zajutrku. Zajutrkovali smo na prostem ob krasnem vremenu; solnee se jasno in sijajno smeje z neba, toda ne greje. Danes ne! Sploh ne čutimo ničesar več — vsi se hrepeneče obračamo v smer, odkoder nn-vadno pride gospod polkovnik. Dolgo ga ni, vsaj nam se tako zdi, čeprav pride ob navadni uri. Tu prihaja mestni poveljnik; obsujemo ga z vprašanji. Nič — zanikuje zgane z rameni in stegne pred se prste obeh rok. Globoka tesnoba, napetost še narašča. Potrpeti moramo še. Počasi, drug za drugim prihajajo "vedoči", "poučeni". Isti uspeh. Zgibanje z rameni — stegovanje prstov. Končno prihaja on! Šef, šef, gre tiho od ust do ust, od ušesa do ušesa. Vse se dvigne, plane k njemu. — Nič! — Tudi poveljnika muči ista neznosna radovednost kakor nas in si ne more pomagati. Tudi on mora čakati! Krog velike kamenite mize pod krasnimi stoletnimi lipami sedi cela družba ter študira razgrnjene zemljevide. Tu se delajo krogi, meri, tehtajo ugodnosti na tej in oni strani. Počasi se razburjenje poleže. Polagoma organiziramo "inšpekcijsko službo"; eden naj bo zmerom na mestu, med tem ko odidejo drugi k dopoldanski južini, da nas pravočasno obveste. Ta nič ne pride, prav nič. Tu se naenkrat pojavijo "poročila". Ne avtentična, marveč negotove vesti o veliki bitki, strašni borbi na življenje in smrt — tam daleč pred nami, na brezkončni širni poljani. Bitka se je bojda začela že včeraj, dne 26. avgusta, zjutraj in bo menda trajala še celo dneve. Zopet se ocenjujejo in tehtajo obojestranske nade na uspeh. Trazen dvorišču, čez in čez pokrit s prahom Od višjega poveljstva! Kakor jastrebi se vržemo nanj. "Kakšno je razpoloženje v..'.? — kraja ne smem ime novati. "Normalno," se glasi odgovor, "dela se kakor ponavadi". Težka mo ra nas je zapustila, nade rastejo! Nekoliko potrpežljivejše čakamo ter trudni in zdelani poležemo po trati. Čakamo na zanesljiva poročila. Tu pride nova senzacija. "Špijon!" zadoni nenadoma od vseh strani in že plane nekaj tovarišev mimo mene v smeri proti cesti. Tam že vihrajo naši štabni dragonci v divjem diru mimo nas za špijoni, poljski orožniki in detektivi dirjajo, telegraf in telefon delujeta na vse strani — £o par četr-tinkah ure se pa vsa stvar zelo nedolžno pojasni. Bili sta dve pravi in ne samo preoblečeni ženski, ki so ju pomotoma smatrali za špijona. Razburjeni vaščani so raznesli to vest, ki nam je napravila samo nepotrebno razburjenje, nekega pijanega fanta, ki je mahal z nožem krog sebe, so pa sosedje pošteno nabili. Kruta igra se zvečer nadaljuje. Čakati, čakati — to je vsa tolažba. Do II. ure ponoči sedimo za mizo, pijemo črno kavo — čašico za čašico, kadimo smodke in svalčice brez konca in kraja — pa nič se'ne gane. S spanjem tudi nocoj ne bo nič. Vse brni človeku po glavi: alarm, kozaki, zmaga, poraz, obupen beg, divje preganjanje — no, to bodo sanje, če sploh pridem do njih! Ker ravno govorim o kozakih, se spomnim zopet na večer 26 .avgusta. Prišlo je bilo naznanilo, da bodo dne 27 .avgusta skozi mesto peljali 1000 vjetih kozakov. Vse je poskočilo. Seveda je hotel vsak videti te grozne divje ljudi, toda imeli smo premalo voz na razpolago, da bi se mogli vsi peljati. Komu naj bo torej dana "sreča". O tem se je razvilo dolgo posvetovanje, ki ni bilo brez groteskne komike; toda resni obraz vrnivšega se poveljnika je napravil hiter konec vsem načrtom in upom na zanimive intervieve itd. * ♦ * 1914. 2». avgusta (Zakasnelo.) Poleg velikih dogodkov, o katerih sem vam poročal, bi morda marsikoga zanimal tudi naš mali svet — poročevalski stan in življenje v njem, tembolj ker je korespondenčni urad s svojimi odkritji vsaj deloma potegnil / nas skrivnostno velo, ki nas je obdajalo kakor teman oljlak. Glavno vojno pozorišče je v Rusiji; to se je oficielno potrdilo za vse tiste, ki so se zagrinjali v nedolžnost. Vedel je itak vsak. Jasno je, da spada ar-madno poveljstvo na glavno vojno prizorišče; ker pa še nismo v Varšavi, moramo biti najbrže kje južno od nje in tako pridemo na Galicijo. Tega sicer ne pravi korespondenčni urad, pač pa logika in tako tudi čisto dobra, tnorda boljša nego korespondenčni u-rad. Galicija — zanimiva dežela! V katerem kraju stanujemo ,šc ne morem povedati; morda tudi to izvemo s pomočjo logike. Naše običajno bivališče je grofovski poljski grad — ali vam more tu logika pomagati? Veliko je poljskih grofov, ki imajo zanemarjene gradove z divje zaraščenimi parki. Veliki park s svojimi prastarimi drevesi, z mahom obraslimi kamenitimi klopmi in mizami, s svojim ribnikom, ki ga do polovice prerašča trsje, diha korak za korakom divjo, nevgnano poezijo. V vrtnem salonu smo postavili naše penatc. Surovo tesane mize iz desk, prevlečen s povoščenim platnom, zraven umetno rezljani grofovski stoli, vmes nizki stolci brez naslonjala itd. — to je sobna oprava. K tem dolga vrsta krožnikov iz aluminija, svitli in čisti, ravno tako jedilno orodje. Poljske cvetice so edin okras poleg temeljite, natančnejše snažnosti, ki v Galiciji, žal, ni domača. To je naša častniška jedilnica, naša delavnica, pisarna — sploh vse. Na prostem pred gradom smo za popoldneve etablirali "Grand-Cafe Zrak", kjer se shajamo h kramljanju, pisanju, čitanju .kvartanju itd. Tu nastane največ dovtipov in krilatic, na katere bomo še dolgo mislili. Slikarji slikajo svoje prijatelje med časnikarji, ker jim za enkrat še manjkajo vojni prizori, dobri moment-ni posnetki krožijo iz rok v roke; drug slikar slika prvega med delom, fotograf pa fotografira oba skupaj. Zajutrkujemo okrog 8. ure; kavo ali ži je bilo 19 Toskancev, 14 Neapoliča-nov, 9 iz Mark, 9 iz Emilije, 9 z Beneškega, 7 iz Lombardije, 6 iz Ligu-rije, 3 iz Umbrije, 2 iz Abrucov, 2 iz Sardinije, 2 iz Sicilije, 1 Kalabrijec in 1 Piemontez. Narodna avtonomija v Avstriji. Berolin, 16. avgusta. V najviiyih krogih so sklenili delati na to, da dob< avstrijski Slovani po končani vojski za njih požrtvovalno pomoč — narodno avtonomijo. Poljakom je ista že služil tri leta, kot občinski asesor je zagotovljena po posebni proklamaciji. Lekarnarji proti podražitvi zdravil. Avstrijski lekarnarji razglašajo po celi monarhiji: "Navzlic vojni, ko ljudstvo neznosno draginjo dvakrat težje prenaša, so veliki drogisti zvišali cene za vse svoje predmete za 15 odstotkov in stavijo nad nas naravnost nezaslišano zahtevo, naj gremo zanje pri o-blastih po kostanj v žerjavico s tem, da v ministrstvu izposlujemo zvišanje takse za zdravila. Zato naj bomo mi tukaj! Tovariši vseh dežel naše ljubljene države zavračajte to zahtevo z ogorčenjem, bodite solidarni in nosite iz svojega povišek, da bolniki, vračajoči se iz vojne, rekonvalescentje ali sicer zdravljenja potrebni n,e bodo pri-morani več plačati, kakor v mirnem času. Že se je oglasila neka tvrdka, da iz požrtvovalnosti prispeva ves povišek iz svojega žepa v prilog bolnemu prebivalstvu. Sledimo temu plemenitemu izgledu. Zadovoljimo se z manjšim dobičkom za to leto in ne pustimo izpeljati nameravani poizkus, da se vojni troški navale na revnejše sloje. Taksa za zdravila ne more in ne bevdi dražja, kakor v mirnem času, naj stane kar hoče!" Glasovi turškega časopisja. "Taswir-i-Efkiar" sodi o Rumuniji, da ne do mogla ostati do konca vojskt nevtralna. Interesi Rumunije zahtevajo, da ne koraka proti trozvezi. "Pester Lloyd" poroča iz Carigrada, da so simpatije vse javnosti in časopisja na strani trozveze. Uspehi Nemčije proti Francoski in prodiranje Avstrije vzbuja vesel odmev v carigraj->kem časopisju; splošno pa listi ostro napadajo angleško vlado zaradi zaplembe turških bojnih ladij. Sorodstvo vladarjev. Vladarji držav, ki se sedaj vojskujejo, so si v bližnjem sorodstvu. Nemški cesar Viljem in angleški kralj Jurij sta si bratranca. Ruski car je svak heškega velikega vojvode, ki je poslal v nemški armadi svoje vojake nad Rusijo. Tudi nemški cesar in ruski car ista v svaštvu. Carjeva mati Marija Feodorovna, ki se je kot danska prin-ct-zinja imenovala Dagmar, je sestra soproge angleškega kralja Edvarda, ki je bil stric nemškega cesarja Viljema in ruskega carja, in je tudi teta Viljc-inova, car pa njegov bratranec. Srbski kralj Peter je zet črnogorskega kralja Nikica. Eno hčer, Milico, je pa Nikica omožil /. ruskim velikim knezom Petrom Nikolajevičem in drugo Anastazijo, z velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem, ki je vrhovni poveljnik ruske vojske. Trdi se, da sta omenjeni Črnogorki zanesli v Rusijo panslavizem in mu pripomogli do veljave pri carjevi materi in sploh na dvoru. SEVERA'S TAB-LAX. Sladkorno odvajalo. Za otroke in odrasle. Gena 10 in 25 centov. Severa's MEDICATED SKIN SOAP (Severovo Zdravilno Milo). Za otroke in odrasle. Cena 25 ccntov. Naprodaj so v vseh lekarnah. Vedno zahtevajte Severove Pripravke. Ako vas lekarnar ne wore založiti, naročijte jih od nas. W. F. Severa Co. CEDAR RAPiDS IOWA Sfi Sfi Sfi Sfi Sfi Sfi s Sfi Sfi s Sfi s Sfi Sfiiaifilaifiliifižiifig jfi-Sfi Sfi SB jfi jfi jfj IKlifig Sfi Ji * Učite svojo deco slovensko moliti in čitati iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, lllirois Sfi SSfi^SfiKKSlfiffiSfiSKSSfi^lfi m SfilUfi B f < Sfi Sfi Sfi Sfi Sfi Sfi Sfi SfiSaSfiKSfi^!fi5i!fiEš!fiii!filaSfiIi!fiS!fi§aIfi Sfi COMMERCIAL trusts rantf savings j3/*jlliv go F JOLIET SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSl^ Ž URADNIKI E. J. MURPHY, predsednik THEO. R. GERLACH. podpredsednik. JOHN T. CLYNE, kaair. NADZORNIKI: Herman C. L. Stoli Jame« R. Bentley ' CarlOe.teila Charles McKen»»i. C Edward R. Daley Theodora R. Ctrl*" ■ William Stara John T. Clyne E. J. Murphy SfiSSfiSSfiSSfi^Sfi^Sfi^SfiSSfiSSfiSifjSfi Žalostno življenje. Ljudje, ki trpijo vsled Jcake bolezni v želodcu, jetrih ali drobju, živijo žalostno življenje. Jesti ne morejo, kar in kolikor bi radi ali jim je potrebno. Le jedo v svoje zadovoljstvo, čutijo resnično težavo pozneje. Take bolezni so navadno v zvezi z zapeko in njenimi zapletijaji. Najboljše zdravilo za tako stanje je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To prežene iz drobja vse, kar ne spada tja, ter uredi, izčisti in okrepi organe. Nadalje napravi zdravo slast, pospešuje prebavo in daje telesu prijetni čut udobnosti in zdravja. V lekarnah. Jos. Triner, iz-delovatelj, 13331339 S. Ashland ave , Chicago, 111. ♦ * * Holečine v prsih in v hrbtu navadno brž prežene Trinerjev liniment. Cena tega linimenta SOc, po pošti 60c.—Adv. N i kriilia i nt epa oku^j). mo Posebna sk^J ni mogofn dobiti. STY A in pazimo, «1» spečemo ravno; p ittY- KRUH—5c hleb« Pokosite ga — ni Vsak član prve in naj star«' j. pome organizacije K. S- eji« naf»v {C1 moral imeti krasen, v barvah izdelan obesek *3 Spomin na 201e«*' K. S. K. J- Cena s poštnino vred: 14 karatno garantirano Pozlačen ................. Pri večjem naročilu ? Zavarovano proti P°nat^-if) F. KZerže ^ ¥ M0' t P 2711 S. Millard Ave., Ch' ---- ,-e/' ,.• t>s ne potrebščine. t\of0' Vse delo in blago gara Obrnite se na mene za ke, regalije in vse drug. J. C. A&ler & Co. priporoča rojakom avojo Mesnica T«l. 101 Joliet, 111 p. k1 N.li.f.itt * ^^ Clinton in Denplainet IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. ■ > N^N. , »l > t i 6? Ei rt rt jj Deželni odbor kranjski je prezen-hral za Flachenfeld-Wolwizev kanonika t pri ljubljanski stolnici monsignora dr. Evgena Lampe. Major 17. pešpolka Vincenc Stein-brecher je padel na bojišču. Slovenski ranjenci. Dne 4. sept. ob uri zjutraj so pripeljali v Ljubljano sedem lahko ranjenih, popoldne sedem bolnih vojafejv. Prvi so nastanjeni v lc«ju, drugi pa v domobranski vojaš-Sledeči ranjenci, oziroma bolniki « nahajajo v liceju, Mladiki in obrtni Od 17. pešpolka: Blejc Franc, 12- stotnija; Furlan Jožef, 1. nadomešča stotnija; Potisek Franc, 10. stot-ni-a; Keržič Jernej, 4. nadomestna stotnija; Okorn Mihael, 3. nadomestna stotnija; Klun Janez, 3. nadomestna stotnija; Kežlj Franc, 3. nadomestna stotnija; Kovač Friderik, 3. nadomestna stotnija; Rehar Jožef, 3. nadomestna stotnija; Sitar Anton, 3. nadomestna stotnija; Roth Rajmund, 3. nadomestna stotnija; Babič Mihael, 10. stotnija; Švegelj Valentin, 3. stotnija; ^ajc Anton ,12. stotnija; Zupan Anton jf stotnija; Sova Matija, 10. stotnija; rzen Jože^ 4 nadomestna stotnija; Jožef, 1. nadomestna stotnija; . ovs'č Martin, 2. nadomestna stotni-ja; Jakitsch Edvard, 4. nadomestna stotnija; Dečman Ignacij, 2. nadomešča stotnija; Sturm Jožef, 2. nado-nieitna stotnija; Jakeš Jožef, 1. nadomestna stotnija; Štepnik Ignacij, 7. stotnija; Šušteršič Franc, 16. stotnija; fejimied Jožef, 2. stotnija; Diraka Jo-2. Pravega poguma Rus nima, -trjen, so ,)iH dobro StaH sQ v jz_ ske Jarkih' nad jarki so imeli dc- de(o'n^treljali' ieŠ enkral bo že za" Sft ' Kadar smo pa naskočili, takrat ih h • 1Z,?ubili P08««n. Bežali so ali Sfcov? ' r°ke kvišku' Ce bi »e bilf> , Pa kozaki! Hritrip Mnogi imajo na konjih k«* l"ale ,0P°včke; prijaše sku- ^včke k°V iU Vrti na ko"jih p»4kc,; pa ttcinkujejo kakor strojne iz 3' hladnega zbora. vUkov !!;S° pripeljali L Sept iesl mZtltrkolodvor s približ»° lz vsch kraJev pri- Sevala nad „1 Jc' l,a sc >*> »>a- ^lednika FraTcT v"*8* 1>reSt0,°- Vegove soproge „aH Ma"f,a in visoke M* Od nas je šfo '/^^inje. - Tu-v vojsko v °g0 '»'adeničev in reč. Na Ma i' f**"' '' pravii" po Htaniiau 'Smarc" dan popolu " ' irocS vS,U°-imeH tl'di sloves v. Lurd za z, 'Utraj ^4?; T Avstrije "i °d Več kraiev na vo ^sno sv ' -"" ,,ril>cljaI'J MoUli nioHtve n"'iVene.c' '"aa.ije in -"hovn S 1 d VOllStVOm vseh zmago je. Za vozeh i so dru-treh b j«, kakor K"rat Valc""" Rv«"sta t'"0 ŽC P°r°e»li, dne Golgory kot žr ^ jako žaba- '-•al več ; , ",V dru«bnik. Ke '.Vzniki , "-!kor.- 30 njegovi C ' Piopovcdovat .. Overili na najrazličnejše kr Pa 30 n'» često tudi druge o z man, 27. :rtev bil l>lo- je pred-voja-rajc; ze- lo važne naloge. Odhajajoč na bojno polje na določeno mu mesto pri 17. pehotnem polku, je še dne 12. avgusta t. 1. poslal ljubljanski prijateljski mu rodbini razglednico, na kateri je naslikan težko ranjen vojak v oskrbi u-smiljenke. In kakor da bi bil slutil, kakšna usoda da ga čaka na bojišču, je napisal poleg slike: "Zadnji pozdrav celi ljubljeni družini. Bog Vas živi in ohrani." In bil je to res -— žal — zadnji pozdrav. — Junaške smrti na bojišču so padli stotnik 2. pešpolka Pavel Emil For-mentini, sottnik Jožef Preti 19. pešpolka, poročnik Jožef pl. Wirkner de Torda, stotnik 26. pešpolka Franc Boesz. — Umrl je c. in kr. strojni obratni nadvodja 2. razreda Hijeronim Nego-veticli, star 70 let. — Knjiga "Gospodin Franjo', založba Slovenske Matice, spisal Pod-limbarski, je c. kr. ljubljansko deželno sodišče prepovedalo razširjati. — V "Leonišču" so naslednji ranjeni vojaki: Jožef Iskra, 97. pešpolk; Anton Koder, 36. pešpolk; Fr. Peter-mann, 99. pešpolk; Podgornik Fr., domobranski polk št. 27; lovec Jožef Rožnik; lovec Rus Ferdinand. — Ozdravljenje ranjencev. Zdravniki, ki zdravijo v Ljubljano došle ranjence, pravijo, da zdravljenje hitro napreduje. Rane so izvečine lahke, vnetje ran je redko. Vsled hitrega zdravljenja so že_veliko ranjencev odpustili iz bolnišnic in jih poslali v zavode za maroderje. —: Smrtna kosa. Umrla je v Jaršah pri Ljubljani v visoki starosti 88 let g. Uršula Dimnik roj. Dolničar, mati deželnega poslanca S. L. S. g. Mihaela Dimnika, župnika Frančiška Dimnika in nadučitelja Jakoba Dimnika. Naše najiskrenejše sožalje. — Na Dunaju je umrl g. dr. Lepušček. — Toča je po nekaterih krajih na Dolenjskem močno pobila vinograde> — Pri Valjevu ranjeni magistratni uradnik Ciril Tavčar v srbskem vjetni-štvu. V enajstem uradnem izkazu je med mrtvimi zabeležen tudi rezervni poročnik 78. pešpolka Ciril Tavčar, magistratni uradnik. Poroča se pa, da je g. Ciril Tavčar te dni pisal svojemu očetu iz Niša, kjer je v vojnem vjetništvu. Ranjen je bil pri Valjevu. — -Umrli so v Ljubljani: Alojzija Jankovič, posestnikova žena, 30 let. — Marija Bizovičar, hči pismonoše, 10 let. — Rilard Mueller, sin pisarniškega nadoficijanta, 5 mesecev. — Alojzij Vogrič, sin železniškega uslužbenca, 1 mesec. — Martin Kladnik, lilapec, 34 let. — Ana Šuštar, postrežnica, 37 let. Marjan Acceto, stavbenikov sin, 1 leto. — Ivana Sever, zasebnica, 67 let. Peter Česnovar, sin gostilničarja in posestnika, 14 mesecev. <— Marija Caj-hen, delavčeva hči, 17 mesecev. — Novi ranjenci. Nadporočnik računski vodja Teodor Tannkor iz Koroškega, reuma. — Poročnik Rudolf Wolf, Tabor na Češkem, lahko ranjen. Infanterist 17. pešpolka Janez Osol-nik iz Gojzda pri Kamniku, lahko ranjen. V vojašnico pešpolka št. 27. je prišlo 11a novo 18 mož iz Galicije, ki pripadajo različnim pešpolkom, vsi so lahko ranjepi. — V Ljubljano so pripeljali na roki ranjenega učitelja Ba-stuka. — Velik ogenj je 8. sept. zjutraj uničil lesno skladišče g. Ravnikarja tesarskega mojstra v Linhartovi ulici v Ljubljani. Škode je okoli 40,000 K. — Umeščen je bil dne 1. sept. v ljubljanski katedrali kanonik Ignacij Na-drali, doslej spiritual in katehet v škofjeloškem uršulinskem samostanu, — Skrb za delavne moči. Izšel je na županstva ukaz, s katerim se zapoveduje osnovanje komisij v ta namen da sc kmetom zagotovijo delavne moči za spravljanje pridelkov in obdelovanje polja. Ako ne zadostujejo domače delavne moči v občini, se je dogovoriti s posredovalnicami za delo, z vodstvi zavetišč, s prcdstbjništvi obrtnih zadrug i. t. d., da komisije pridobe mladino in sploh delavne moči za kmečka dela. Taka posredovalnica za delo se je ustanovila tudi pri okr. glavarstvu v Kranju. Posredovalnica sprejema od komisij, ki skrbe po občinah za spravljanje pridelkov in obdelovanje polja, naznanila, kje in koliko delavnih moči manjka, oziroma koliko bi se jih moglo oddati za vporabo kaki drugi občini. Na podlagi teh zglasitev posredovalnica odkazuje občinam potrebno število delavcev. Posredovalnica v Kranju bo razglašala tudi po občinah vse, kar sc tiče uporabljanja delavnih moči po drugih okrajih H, kronovinah. Posredovalnica bo skrbela tudi industrijskim in obrtnim pod jetjeni, ki so vsled vojne skrčile obrat za primerno delo, oziroma za delavne moči, za dobe delo. V Ljubljani se je ustanovila osrednja posredovalnica za »so Kranjsko. — Umrli so v Ljubljani: Andrej Vole .posestnikov sin, 12 let. — Ana Tepin«, hči tiskarn, uslužbenca, 2 me- seca. — Viljem Kavčič, rejenec, 1 mesec. — Letošnja cena za češplje. '"Dol. Novice" z dne 4. sept. pišejo: Letos so češplje dobro obrodile. V Belokrajini, v novomeškem, v krškem okraju, povsod jih imamo dosti. Kako prav in potrebno bi bilo, da bi imeli od te letine tudi kaj dohodka. Najbolje bi bilo, če bi se dale češplje ddbro prodajati. Kar bi na ta način ne mogli spraviti v denar, naj bi se doma porabilo, za sušenje 111 za kuho. Posebno v sedanjem vojnem času, ko ne vemo, kako bo z živežem, bi bilo prav, da bi ljudje skrbeli tudi za sušilo. Važno je danes pred vsem vprašanje, kakšna bo cena za letošnje češplje, kajti po ceni se bodo ravnali tudi naši dohodki. Lon-sko leto so se prodajale češplje mernik po 2 K 40 h. Ta cena je bila u-godna. Plačevali so jo domači dolenjski kupci, ki so kupovali češplje za kuhanje. Ze zgodaj se je bila lani nastavila ta cena in je potem dobro držala. Letos ne bo tako ugodne cene. Letos je dosti blaga in naši kupci si tudi ne bodo delali konkurence. Premalo jih imamo. Vnanjih kupcev pa ni. V takem položaju mora cena dol. Vprašanje pa je ,kako daleč naj gremo s ceno dol, do kake meje? Sliši se, da se bo kupovalo mernik češpelj po 1 K 20 h. Govori se pa tudi o nižjih cenah. — Kranj. Vincencijeva družba v Kranju je dogradila letos v Kokrskem predmestju novo poslopje, s katerim je povečala svojo dekliško sirotišnico. Dosedanja hiša, sezidana pred petimi leti ,je bolj majhna in bo služila za bivanje usmiljenk, novo poslopje bo pa zz sirote in za učilnice. V zavodu bo imelo prostora kakih 60 sirot, ki se bodo jemale iz mesta in okraja. Po sedanji hudi vojni pač sirot ne bo treba daleč iskati. Zato je ravno prav prišlo, da se je zavod povečal, kajti v prejšnji hiši je bilo prostora komaj za 12 sirot. Nova hiša je krasna in praktično zidana. Leži na mirnem, solnč-nem kraju in okoli je lep vrt. Spodaj ima svetle kleti. Tu je peč za centralno kurjavo z razgretim zrakom. Postavila je peč neka dunajska tvrdka. Te vrste kurjave še nima Gorenjska; v higijeničnem oziru je izvrstna. V pritličju ima hiša več sob, ki bodo služile za otroški vrtec, spalnico in bivališče sirot. Tu je tudi obširna telovadnica. V prvem nadstropju, ki ima po ličnem mostiču zvezo s staro hišo, je poleg učne sobe za ročna dela še troje sob in krasna kapela. Za kapelo je napravil umetnik Pengov v Ljubljani fin altar s čudovito lepo podobo Brezmadežne. V kapeli je tudi sv. Rešnje Telo. Kapela in sobe je slikar g. Stare iz Ljubljane prav okusno poslikal, g. Kregar je pa mojstrsko napravil kelih in drugo cerkveno opravo. Dne 29. avg. so presvetli gospod knezoškof ljubljanski kapelo slovesno blagoslovili. Po blagoslovu so imeli primeren nagovor in sv. mašo. Zbralo se je k slovesnosti veliko odličnega občinstva. Opazili smo gg.: c. kr. o-krajnega glavarja Schitnika, gimnazijskega ravnatelja Fajdigo, c. kr. okr. šolskega nadzornika Simona, ces. svetnika Šavnika ter brez števila gospej in gospodičen iz mesta. Po sv. maši so sc gojenke in sirote v telovadnici Presvetlemu in vsem dobrotnikom v vezani besedi prav prisrčno zahvalile. Zavod stoji in bo lahko mnogo koristil! Bog daj Vincencijevi družbi mnogo blagih dobrotnikov, da bode družba mogla poravnati dolgove in imela sred stev za vzdrževanje sirot. V kapeli se bo molilo za dobrotnike. — Novo mesto, 4. sept. Pomožna akcija za Smihel. Stopiče krepko napreduje. Pomožni odbor nam javlja, da se tudi med trgovci kaže veliko zanimanje za rodoljubne namene odbo-rove. Tako je n. pr. gospa Oblakova poleg izdatne denarne podpore še podarila sod petroleja brezplačno, g. Edmund Kastelic pa se je -zavezal, da bo na mesec dajal brezplačno po 25 kg moke. Obe znani tvrdki stavili ste za dobavo raznega štacnarskega blaga pomožnemu odboru zelo ugodne cene ter sta drage volje prevzeli nalog, proti obračunu z odborom oddajati pod-pirancem one množine v blagu, katere jim bo nakazal odbor. Dobro se obnese tudi nabiranje perila, obleke in obuvala. Zaloga pomožnega odbora je prejela uže precej tega blaga. Med darovalci so se poleg uže zadnjič imenovanega g. trgovca A. Windischerja do sedaj posebno izkazale gg. Mušič-Clarici, Schneider in druge z obilimi pošiljatvami. — Umrli so v Ljubljani: Ana Pir-nat, hči paznika v prisilni delavnici, 6 tednov. — Josip Steblaj, poljski dninar, 19 let. — Gotard Biglez, cerkovnik, 46 let. — Marija Kozamernik, žena čevljarja in hišnika, 68 let. — Marija Dečman, bivša delavka, 24 let. — Josip Oblak, kajžarjev sin, 13 let. — Andrej Golob, čevljarski mojster in meščani 64 let. — Simon Cajhen, delavec, 65 let. — Franc Zore, sin ključavničarja, 13 let. — Jera Košak, zasebnica, 80 let.—Josipina Smiclovvski, stav-benikova soproga, 44 let.—Ivana Gor-šič, čevljarjeva hči, 1 mesec. ■— Katarina Leutgcb, rokovičarjeva soproga, 59 let. — Sestra Judita Mihaela Mico-tis, usmiljenka, 34 let. — Neža Remiš, zidarjeva žena, 33 let. — Alojzij Košir, hišni pos^stnik-hifalec, 63 let. — Marija lickš ,vdova užitninskega paznika 68 let. — Marija Selan, ključavničar-jeva žena, 32 let. — Helena Andlovic, zasebnica, 70 let. — Lotar Leon Furlan, ključarvničarjev sin, pol leta. ŠTAJARSK0 — Zaznamek izgub št. 11., razglašen dne 5. septembra t. 1., vsebuje 1544 mrtvih in ranjenih. 214 je mrtvih. Skupno se imenuje 90 častnikov, od teh jih je mrtvih 18. Ponajveč so pfi-zadeti pešpolki štev. 32, 33, 68 in 69 ter bosensko-hercegovinski pešpolk št. 3. Po narodnosti jih je večina Ogrov in Bosancev. Med ranjenci je kadet bosensko-hercegovskega polka št. 3 grof Jožef Auersperg, rezervni poročnik Adolf Ehrlich, poročnik Karol Sti-plošak. — V "Tagesposti" čitamo, da je bil na južnem bojišču ustreljen dra-gonski nadporočnik Alfred baron La-zarini-Jablanitz. — V Gradcu leži bolan četovodja domobranskega polka št. 27 Fran Grošelj, ljubljanski policijski stražnik. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA PRIMORSKO. — Ranjenci v Gorici. Gorica, dne 7. sept. 1914. V goriški vojaški bolnišnici se nahajajo naslednji ranjenci: provijantni poročnik 3. težke havbične divizije Karel Hank iz Poličke na Češkem, bolan. — Infanterist Virgil Ru-sig od 27. domb. polka iz Ronkov, strel v levo stegno. — Korporal 27. domobr. polka Boemo Benedikt iz Gradeža, obstreljen. — Enoletni prostovoljec dr. Rafael Mahnič od 27. dombr. polka iz Dekanov pri Kopru, obstreljen.— Peter Lapak, kanonir 8. polj. top. polka, doma iz Št. Pavla na Sp. Štajerskem, bolan. — Boštjan Kenda, nado-mest. rezervist 17. pešpolka, doma iz Idrije, strel- v glavi. — Jakob Nedok. dragonec 5. drag. polka, udarjen s kopitom na nogo, doma iz Vorečav. — Anton Zorn, pešec 47. pešpolka, doma iz Prvačine, lahko ranjen od strela na roki. (Ta je že odpuščen ozdravljen in se vrne na bojišče.) V rezervni (Centralno semenišče) so naslednji ranjenci: četovodja 8. polj. top. polka (II. bat.) Jožef Herunter iz Neudorfa pri Gradcu. — Četovodja 8. polj. top. polka (V. bat.) Al. Baliko, doma iz Sv. Ivana v Puščavi na Sp. Štajerskem. — Pešec Jakob Cumar od 27. domobr. polka iz Gorice (stanujoč v Gradežu). — Kanonir 8. polj. top. polka (II. bat.) Jožef Šinigoj iz Dornber-ga. — Nadom. rezervist Ivan Puch od 47. pešpolka iz St. Vicenti. — Pešec 47. pešpolka (2. komp.) Ivan Culegar iz Fojene v Brdih. Danes opoldne so pripeljali zopet 5 lahko ranjenih v Gorico s severnega bojišča: eden je kanonir, ostali planinci. Med njimi je Andrej Černic iz Štandreža, ima rano no roki od bajoneta, in Franc Brešan iz Ločnika. — Kako je bil ranjen tržaški brigadir. Kakor znano, je bil na severnem bojišču ranjen tržaški brigadir general. major pl. Hinke. Iz sanatorija Rdečega križa je pisal ranjeni general 28. avg. nekemu svojemu prijatelju v Trst. "Predvčerajšnjim moj prvi boj. Moji ljudje izredno pridni. Imel sem smolo in sem dobil tri kroglje, po eno v vsako nogo in eno v desnico, tako da sem moral po tem prvem spopadu izpreči. Imel sem pa srečo in je ranjeno le meso in ne kosti. Upam, da stojim v dveh ali najkasneje v treh tednih zopet v fronti. C HRVATSKO. Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna s,ntljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: "HELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St, New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. WALTER R. PADDOCK, lastnik. A. W. FLEXER, lekar. P ADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL, Chicano tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih zdrav3, okrepčil in mazil. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne ulog> ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsed«ii HENRY WEBER, kašir. Telefon Canal 32t7. Slovenkam in Hrvaticam se priporoCa Slovenska Babica 1610 LOOMIS ST, CHICAGO, ILL. Kadar se mudite na vogala Raby and Broadway ne pozabite vstopiti \ MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop«r ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. W. C. 1VIOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. gBMnmiHrnmppimmmimiiimiimnniiHiwiiimmniii A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik, s. OLHA, blag ■nmn blag* 1 Slovenian mftl ■m.mšS * ■ 'Ss { ' o Co. GLAVNICA $50,000.00. Uttan. in inkorp- leta 1910 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. — Padel je v boju v severni Galiciji dne 25. avgusta brat predsednika trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu Vilim Heinzel. Bil je nadporočnik pri 5. ulanskem polku. — Srbski ujetniki v Zagrebu. Dne 9 .sept. zvečer je prišel v Zagreb oddelek srbskih ujetnikov. Vsi izgledajo kakor četaši; oblečeni so različno. Oddelek vojakov je spremil srbske u-jetnike v garnizijski zapor. Ljudstvo, ki je vedelo za ta prihod, je spremljc-valo ujetnike in demonstriralo proti Srbiji. — Spomenik umrlim junakom. Zagrebški župan arhitekt Holjac je odredil, da pokopljejo vse tiste ranjence, ki umrjejo v Zagrebu v skupnem grobu na Mirogoju. Sedaj se dela na to, da se postavi tem junakom v Zagrebu dostojen spomenik. — Policijski pes našel zločince, ki so streljali na vlak. Uradni "Sarajevski List" poroča seldeče: Dne 25. avgusta so streljali neznani zlikovci pri predoru Brdjani na železniški voz, ki je šel iz Ivana v Konjic. Vojaška straža je nato odgovorila s streljanjem, ali zlikovci so ušli. Cela stvar je bila naznanjena orožništvu v Konjiču; orož-niška patrulja s postajevodnikoin Ven-celotn Vyšetom in kriminalnim psom "Ali" je šla nato na prostor, od koder se je streljalo. Ko je prišel pes na sled, je šel z njimi v vas Brdjane v hišo Miloša Stojanoviča, na katerega je pes takoj skočil. Ko so orožniki tega pograbili, je šel pes naprej po sledu do neke hišice; tu je pes takoj skočil na drugega človeka, ki so ga orožniki takoj aretirali. Aretiranca Miloš Stojanovič in Jovo Draganič sta priznala, da sta streljala, zato sta izročena vojaškemu sodišču. — Preiskava pri pravoslavnem srbskem škofu. Iz Dubrovnika poročajo, da so pri ondotnem pravoslavnem srbskem škofu Milašu izvršili preiskavo. V Dubrovniku so aretirali, kakor poroča korespondenčni urad, pravoslavnega popa in ondotnega notarja, Srba. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-S nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. J-»t,! Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Greiičica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. imimiimmiimniiiuiiiiiminmimiiiininimiinBB Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON. Vložen denar obrestuje po 4\ % brez vsakega odbitka, i Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA * vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vanw šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar. 430 STRANI OBSEGA Velik i Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakorv širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St.. New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVEHSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA Inkorp. 1. 1899. * lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois, Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$100 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG -NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111 Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, JU., under the act of March 3rd, 1879. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec CERKVENI KOI1DAR. 11. okt. Nedelja. 19. pobink. Nikozij 12. " Pondeliek Maksimilijan, šk. 13. " Torek Edvard, kralj. 14. " Sreda Kalist, pap.; Dom. 15. " Četrtek Terezija, dev. 16. " Petek Gal, opat; Maksim. 17. " Sobota Hedvika, kr.; Vikt. CERKVENI GOVOR ZA DEVETNAJSTO NEDELJO PO BINKOŠTIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. O malem številu izvoljenih. "Veliko je poklicanih, malo pa izvoljenih." Mat. 32, 14. 1. Kdo se gostije ne veseli? Kdo povabljen rad ne pride?. In vendar povabljeni današnjega sv. evangelija niso hoteli priti. Kako žalo mora ženinu pri srcu biti, ako povabljenih svatov ni, kadar je ura za ienitvanje! Kaj bi še le njegovo -rce občutilo, če bi njegove vabilce zgrabili in jih pobili! Taka se je kralju godila, kateri je po današnjem sv. evangeliju svojemu sinu ženitniuo napravil. 3. Kdo pa je oni kralj? Oče nebeški. Kdo kraljevi ženili? Jezus Kristus. Kdo so povabljeni? Ljudje vsi, judje, neznabogi in tudi mi smo povabljeni na svatovščino (poroku), kojo božji Sin, s svojo nevesto sv. katoliško cerkvijo ima, na gostijo, kojo nam je v nebesih pripravil. Kaj se vam zdi, ali bomo na nebeški gostiji sedeli? Težko; zakaj, veliko je povabljenih, malo izvoljenih: I. Ker veliko nas srečo nebeško gostije premalo ceni II. Ker se premalo na nebeško gostijo pripravljamo. Bog nam poma-4aj! I. Od nekdaj je vabil Bog na gostijo božjega kraljestva: naj poprej jude po prerokih: ali preroke so preganjali in morili Povabil jih je v drugič po sv. Ivanu Krstniku; pa tudi njega niso u-hogali; in kralj Herodež ga je ob glivo djal. Poslednjič je poslal apostole jih klicat; ali sv. Jakoba so umorili, ,v. Štefana kamenjali, in vse druge apostole križem svet razpodili, zakaj? Ker niso božjega kraljestva cenili. Zato jim je bilo pa tudi odvzeto, in družini dano itd. ('oglejte, veliko pokli-■e lahko menja vera, j če se jim zdi ena pretežavna; če ta ni zanj, jo lahko zopet zmenja in tako vse vere poskusi. Če se mu nobena ne dopade, lahko ustanovi svojo vero, samo, da reče, da so vse druge vere skoro tako dobre, kakor njegova. Skoro vsi indiferentisti so lahkoživ-ci, katerih mišljenje se ne dviga nad njihovia-čute. Nekateri pa stvar znanstveno razpravljajo. Ti so takozvani reformatorji. Ne marajo pa biti imenovani indiferentisti, ker to ime ne doni prelepo. Raje se imenujejo liberalce in hočejo biti veliki misleci; ljudje, ki se s svojim bistrim umom lahko zoperstavljajo celemu svetu. Njihova vera se ravna po njihovem razpoloženju. Vse, kar spada k dogmi, jim je vsiljivost in vse kar služi v o-brambo stare vere, jim je verska prenapetost. Po njihovem mnenju so oni j edini pravi modroslovci, kateri so po . previdnosti namenjeni, da dado svetu j versko svobodo, nele civilno, ampak tudi dogmatično. Če so ti možje resnično cvet modro-slovja, bomo videli iz preiskave njihovih naukov, da je ena vera ravno tako dobra, kakor druga. Če je ta nauk pravi, potem vsa čast njim, ki so ga iznašli in bili dovolj pogumni, da ga branijo. Da je ena vera ravno tako dobra kakor druga, se reči ravno toliko, kakor da je zmota ravno tako dobra, kakor resnica in da je malikovanje ravno tako dobro, kakor hogočastje. Morda bo kdo oporekal. Dejanje je težko tajiti. Morda diši po verski nestrpnosti, a resnica ne trpi laži. Najprej torej, kdor pra,vi, da je ena vera ravno tako dobra, trdi, da je zmota ravno tako dobra, kakor resnica. Izmed stotin ver sc niti dve ne *) To poglavje smo prejeli šele po izdaji zadnje pelkove št. A. S. in je uvod k tej velezanimivi razpravi. "Gorenjec" z dne 4. sept. prinaša sledeči članek: Na vseh štirih straneh sveta se borita Avstrija in nje zaveznica za svoj obstoj. Z napeto pozornostjo sledimo v duhu njunim armadam, ki se junaško bore in slavno zmagujejo na vseh bojiščih. Da bomo lažje presojali pomen bojev in zmag naše armade, navajamo danes v glavnih obrisih ureditev bojnih sil. Naša skupna armada se deli v 15 zborov (c. in kr. vojska) s 102 polkoma pešcev, 15 polkov dragoncev, 16 polkov huzarjev, 13 polkov ulancev; zborom so prideljeni tudi oddelki topništva, tren, lovski in pijonirski bataljoni, železniški, telegrafični in sanitetni oddelki. Poleg skupne c. in kr. armade ima vsaka državna polovica tudi svoje do-mobranstvo (ki je pri nas na isti stopnji dovršenosti kakor skupna armada in se lahko tudi zunaj državnih mej uporablja) in sicer c. kr. domobran-stvo za avstrijsko (37 polkov) ter kr. ogrsko (28 polkov) za ogrsko polovico. Tudi domobranstvo ima nekaj svoje konjenice in svoje topništvo. — Bosna in Hercegovina dajeta državi 4 polke in en lovski bataljon. — Slovenski fantje in možje pripadajo 3. zboru, čigar poveljstvo je v Gradcu, in sicer so uvrščeni v polke št. 7 (Celovec), 17 (Ljubljana), 27 (Gradec), 47 (Maribor), 87 (Celje), 97 (Trst), ki dobivajo novince iz ozemlja štajerske, Koroške, Kranjske .Goriške, Istre in Trsta. — Hrvatje, naši junaški bratje, pripadajo 13. (zagrebškemu) zboru, s polki št. 53 (Zagreb). 96 (Karlovec), 79 (Otočac v Liki), 16 (Belovar v nekdanji Vojaški granici), 78 (Osek), 70 (Petrovaradin). Posebno slavna sta polka 79. in 16.: sploh pa velja kot zgodovinsko dejstvo, da so Hrvatje na i boljši in najstrašnejši vojaki na svetu, kar so ponovno pokazali tudi v sedanjih bojih v Srbiji. Bosanci tvorijo 1. (Sarajevo), 2. (Banjaluka) in 3. (Dolnja Tuzla), Hercegovci pa 4 (Mo star) polk c. in kr. bosensko-hercego-vinske vojske in en lovski bataljon. Lovski bataljoni, ki so deloma ali j.o večini slovenski, so 5. (Trbiž). 7. f Kanal), 9. (Beljak), 11. (Gradiška). -t- če beremo o divizijah, o polkih, o baterijah, trenu itd., moramo razločevati, katere vrste orožju ti oddelki pripadajo. Pehota se zaznamuje z izrazi: četa. stotnija, bataljon (prapor), polk, brigada. Brigada pehote obsega 2 polka, pol 4 bataljone (polki domobranstva po 3 bataljone), bataljon 4 stotnije, stotnija 4 čete; torej, ako šteje zdaj v vojaki stotnija 250 mož,, ima bataljon 1000, polk 4000 in brigada 8000 mož. Lovci tvorijo stotnijo, katerih štiri so en bataljon, ki je samostojen, ker polkov lovci nimajo. Vseh bataljonov )e 32 in 4 polki tirolskih "cesarskih lovcev", Konjiča se deli v polke (konjeniške!), ti v divizije, te pa v švadrone, ki pa razpadajo v voje ali čete in patrulje. En švadron šteje 150 konjenikov, 3 švadroni tvorijo 1 divijo (t *]. 450), 2 diviziji pa l polk, .t j. 450), 2 diviziji pa 1 polk, t. j. 900 mož na konjih v 6 švadronov razdeljenih. I'o o-pravi in oborožju sc ločijo konjeniki v dragonce (iz avstrijskih dežel, izvzem-ši Galicijo in Bukovino), ulancc (iz poljskih in rusinskih pokrajin - - nosijo čapko in imajo sulice) ter huzarje (iz ogrskih pokrajin, so vsi "v žno-rah"). Slovenski fantje so uvrščeni v 5. polk dragonccv. Topništvo sc deli v polsko, gorsko in trdnjavsko; poljsko pa zopet v polke s topovi (Fcld-Kanonen) in v poi-ke z možnarji (Feld-Haubitzen). Prvih je 42, drugih 14. Razun teh polkov je še nekaj jahajočih topniških divizij, 9 težkih havbičnih divizij in 6 gorskih topniških polkov. Trdnjavsko topništvo obstoja iz šestih polkov in treh samostojnih bataljonov. Poljsko topništvo je razdeljeno (podobno kakor konjenica) v polke, ti v divizije, in te v baterije, ki imajo po 6 (jahajočih) do 8 (vozečih) topov, katere o-pravlja okoli 120 mož. Konjev spada k jahajoči bateriji okoli 230, k vozeči 150. Trdnjavski topničarski polki pa razpadajo kakor pehotni polki v bataljone (po 3) in ti v stotnije (po 4). Gorsko topništvo ima 6 polkov po 4 baterije. — Pijonirji tvorijo 15 samostojnih bataljonov po 5 stotnij (15. bataljon je v Ptuju ob Dravi). Tren ,ki skrbi, da dobe vojaki "vsak dan pol hleba in kar še treba", tvori 3 trenske polke, ki so razdeljeni v 15 divizij in te v 123 švadronov. Sanitetnih oddelkov je 27. Armada ali vojska je samostojno krdelo s samostojno nalogo, ki druži vseh vrst orožje pod enotnim vodstvom. Nastopajoča armada je lahko večja ali manjša, kakor pač njena naloga zahteva. Kot taka lahko nastopa že ena divizija (latinsko: divisio t. j. otjdelek vojske), ki druži 2 brigadi (4 polke) pešcev, primerno število konjenikov, lovcev, topništva, pijonirjev in trena v eno telo. Največja armad-na enota v miru, ki pogosto v vojski samostojno nastopa, je zbor ali kor. (lat. corpus-telo, franc .corps, izgovori (kor). En kor obsega dve diviziji (8 polkov pehote) in potrebne oddelke drugih vrst orožja. Šteje okoii 36,000 mož in 10,000 konj; v vojnem času seveda naraste lahko tudi na 50,-000 mož in več. V večjih odločilnih bitkah nastopa po več zborov v zvezi pod vodstvom armadnega poveljnika in njegovega štaba. Mnogi se čudijo, da je šele zdaj prišlo v avstroruski vojni do velikih bitk, čeprav so brali že pred tedni o prvih spopadih konjeništva. Toda pomisliti treba, da armade, ki obsegajo stotisoče in milijone, rabijo mnogo časa, preden najdejo primeren prostor, da se morejo razviti v bojno vrsto, in to razvijanje mas tudi dosti časa rabi, ker je od prave razvrstitve skoro največ odvisen končni uspeh. Na poti v sovražnikovo deželo jezdijo naprej poizvedovalne patrulje. Kakih 15 kilom. za njimi se pomikajo močnejši oddelki konjenice. 20 do 30 km za njimi prodira glavna moč konjeništva, podprta z lovci, in šele 40 do 60 km za njimi se vale glavne sile pehote, in topništva, za temi tren. Če bi torej prve patrulje iz Trsta proti Celovcu prodirajoče armade vznemirjale že Kranj in okolico, bi glavna sila dospela s prvimi četami komaj do Št. Petra na Krasu. Silna in številna je naša slavna armada. Kar pa je ravnotoliko vredno, je junaški duh, izborna disciplina, neomajna zvestoba do cesarja in ljubezen do naše skupne domovine, ki preveva našo armado. Ker se bori naša vojska za pravično stvar nasproti sovražnikom svete katoliške Cerkve, lahko trdno zaupamo v pomoč Vsemogočnega, ki je Gospod vojskinih trum in ki deli zmage. — ("Gorenjec".) Photos copyright, 1914. by American Press Association. VOJNI SLIKI, KI HITRO VZBUDITA SOČUTJE. Ti dve sliki iz evropske vojne sta presunljivi za Američane. Zgornja ranjenega škocifskega vojaka, ki ga nesejo tovariši. Spodnja slika kaže srb* ske ubežnike, ki počivajo po naglem begu iz Belgrada. Izgnani iz svojih o0-mačij po sovražniku, so ti siromaki vseh starosti bežali v strahu — brez str'* he, brez pomoči, brez upanja — nedolžne žrtve okrutne vojne žaloigre. j m koval grozno vojno med vsemi narodi vzhoda proti vsem narodom zapada. Tudi glasom tega prerokovanja bodo vojske po raznih pripetljajih dospele do Rena in se bo bila zadnja velika bitka pri brezju, tako da bodo valovi Rena krvavi. Tam se bodo vojskovali beli, modri in sivi vojaki tri dni ter bodo skoro popolnoma uničeni." ZASTAVA V VOJNI. RAZLIČNA PROROKOVANJA O SEDANJI VOJSKI. Neki dominikanski duhovnik ,ki ga je bila ruska vlada izgnala v Sibirijo,1 se je v gorečih molitvah zatekal k blaženemu Andreju Bobola, poljskemu jezuitu, ki so ga razkolni kozaki leta 1653. do smrti smrti mučili in ga prosil, naj pri Bogu izprosi Poljski svobodo. Nekega večera leta 1819. se blaženi Andrej prikaže dominikancu in mu veli odpreti njegove celice. Menih je ubogal in v svoje začudenje zagledal neizmerno polje, ki se je razprostiralo vse naokrog. "Tu vidiš Pin-sltQ polje," je rekel blaženi, "kjer sem pretrpel mučeniško smrt; poglej to pohlepnost!" Zopet je domjkanec pogledal po neizmernem polju in opazil na njem neštete armade: Ruse, Francoze, Angleže, Pruse, Avstrijce, ki so se bili med sabo v ljuti bitki. Domi-nikanec ni razumel, kaj naj pomeni ta prikazen, nakar mu je blaženi rekel: "Kadar bo končana vojna, ki jo vidiš, tedaj bo Poljska po usmiljenju božjem upostavljena in jaz bom priznan za njenega zaščitnika." To prerokovanje potrjuje več zgodovinarjev. Nekateri dostavljajo, da je blaženec tudi povedal, kdaj se ima izvršiti krvavi spopad. 'To da bo kmalu potem, ko bodo našli njegove kosti, kar se je nedavno zgodilo! Drugo prerokovanje o sedanji vojni imamo iz Nemčije, in sicer iz leta 1833. Kmet Jasper je prerokoval veliko bitko med krajema "Unna" in "llniu", pri glasovitem brezju. Po Jasperju se bo vršila zadnja bitka pri Kelniorajnu in Rus postane za nekaj časa gospodar Nemčije, toda pozneje bo doživel nov poraz In le jnalo Rusov se povrne v domovino, da tam naznanijo nesrečo. Tudi neki Spielbach prerokuje bitko pri Kelniorajnu in pri brezju. V nekem samostanu ob Renu je vrezana v kamen druga prerokba, ki se nanaša ua isto bitko. Tam je brati: Brezje, o katerem je govora, »e nahaja med lloltumom in Kirch-Henimer-dotn, med krajema Unna in Werl. V bitki, ki bo se tu bila, bodo oblcgoval-ci belo oblečene armade. Po zmagi bo general javno govoril v neki kapeli blizu Werla, kjer je neki menili prero- Pomen zastave se pojasnjuje v službenem reglementu naše armade z naslednjimi besedami: "Zastava bodi vojaku sveta, slovesno jamstvo zaupanja, katero stavi vladar v hrabrost svojih vojščakov, zbiralno in združevalno znamenje v najvažnejših trenutkih in zaščita, pod katero zmagajo ali umro. Obramba zastave je sveta dolžnost; od njene ohranitve zavist nerazdružlji-va slava čete." ' Od cesarja Ferdinanda sem je imel vsak bataljon vsakega polka .svojo lastno zastavo; to se je jelo opuščati izza leta 1866.. tako da ima sedaj le še vsak pešpolk svojo zastavo; potemtakem so odslej 102 pol-kovni zastavi. Zastavonoša je navadno narednik; in zastava je pri prvi četi zastavine kompanije, kjer stoji poleg zastave poveljnik čete. Katera kom-panija nosi zastavo, zavi-i od formacije regimenta. V bitki se nahaja zastava vedno pri rezervi, menjava tedaj po razpoloženju za bitko svoje uvrščenje. Kakor je že razvidno iz službenega reglementa, je obramba in ohranitev zastave dolžnost vojaka. Zaraditega jo omenja tudi prisega, katero store rekruti naše armade. Kekruti prisegajo med drugim: ".. .svoje čete, zastave in topa ne zapustiti v nobenem slučaju." V vsaki vojskiui zgodovini igrajo zastave važno vlogo, kajti smatrajo za brezčastno, ako se zastava kakega oddelka izgubi, čeprav v boju večkrat lahko nastopijo okolnosti in so tudi že nastopile, da se je kaka zastava priborila, ker so vsi njeni branitelji padli in ker ni bilo nikogar tu, ki bi jo branil. Prej so hranili stare zastave v cerkvah in v samostanih. Odkar pa obstoji armadni muzej v arzenalu, so jih postavili v srednji dvorani muzeja na osmih stebrih. Mnoge od teh zastav so nosili naprej v važnih in odločilnih trenutkih, da so čete dobile pogum in zmagovale. Pri Aspernu je zagrabil nadvojvoda Karel zastavo 15. pešpolka in se postavil na čelo k odločilnemu udarcu zbranim četam. Bitke, katere so doživele te stare zgodovinske zastave, so zaznamovane na drogovih teh zastav. Ena izmed teh zastav nosi naslednji napis: "Bitka 1859: Boj pri Palestru 22., 23.," 30., 31. maja; bitka pri Marengu 4 , pri Solfe-rinu 24. junija." V novejšem času ne izpostavljajo zastave v boj. Z ozirom na moderno strelno orožje, ki je tako strašno, in gotovo z ozirom na to, da pridejo v boj večje armadne množice kakor prej, zastava kot vodilno znamenje ne pride toliko v pošte v. Dr. Martin J. Ivec □SLOVENSKI ZDRAVNIK 3 Physician and Sur^ron 900 N. Chicago St., Cor. CM JOLIET, ILL. Urad zraven slovenske cerkve. Telefon N. W. 101 J. sli Chicago telefon* Urad 1354 .1. Dum ilOJ L. Vs ka Sr. m: 3*0 W; čk «e te, še, VSi in če' Sr, lia slu za «r SENO, SLAMA, SENO! ^^MOKA^^J vseh vrst in zmes za koko-si ceneje kot kje drugje-Prodaje m žago vino. W.HLIBerst 201 E. Washington St. in 116 S' Joliet, St., JOLIET, ILL. N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520. Ir Vc te »mmmmmm^i i Chicago PhOM sns J0S. KUHAR Zoper alkohol. Ogrsko notranje ministrstvo je prepovedalo (lajati na postajali vojakom alkoholne pijače. Ista prepoved je bila že prej izdana na Nemškem. MESNICAin GROCERIJA SE 1» K I PO KOČA* 120 Moen Ave. It oek * j M k KTIN WMTPH*1' f ll>» J «11 N. Hluff ItWl JOI'lo wmmmmW* d< Vi Hi C h. G V| c, o « k SI f I' I K. S. K. JEDNOTA I Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi l Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. j-podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. Podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. "lavni tajnik:,.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. J*uPnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. L" NADZORNIKI: *aton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: •tih. j. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: ' ®*rank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek. 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo .Amerikanski Slovenec. 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. JSE srb- do* itff DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. OGLAS. Iz urada glavnega predsednika K. S. K. Jednote. ^ ^'a podlagi sklepa dvanajste konvencije K. S. K. Jednote v* Milwaukee, išč 'me,a Jednota svoje lastno Glasilo in sicer katoliški list, zatorej se v e v.s'užbo zmožen urednik za urejevanje omenjenega lista in sicer v strogo ? Iskem duhu, zatorej naj se oglasijo le one osebe, katere so zmožne rejevati omenjeni list. y ledsednik si pridrži vse pravice za odklonitev ali sprejem vseh ponudb. ! oglasi ali ponudbe morajo biti v rokah predsednika v teku 30 dni ali naj v-eje do L novembra. 5e ponudbe naj se pošljejo na PAUL SCHNELLER, predsednik K. S. K. Jednote, Lock Box 55, Calumet, Mich. vsebine, da ne bodo škodovali niti Jednoti sami niti podrejenim društvom, niti posameznikom. "Glasilo naj sprejema od podrejenih društev ali pa od društvenikov dopise, poročila in lokalne novice; nikakor pa ne sme sprejemati osebnih napadov na posamezne člane, društvene uradnike, ali pa celo Jednoto. Glasilo K. S. K. J. se kratkomalo ne sme spuščati v politične, časnikarske ali osebne spore. "Glasilo K. S. K. J. priobčuje brezplačno vabila na društvene seje, veselice itd. edinole v obliki dopisov. Vsa druga vabila se smatrajo kot plačljivi oglasi. "V verskih zadevah je vrhovni nadzornik glasila duhovni vodja Jednote. V vseh drugih razpornih točkah glede urejevanja glasila ima pa vrhovno razsodbo določeni odsek glavnega odbora, ki ima zaeno tudi pravico preskrbeti urednika in upravnika glasila. "Naročnina za člane in članice znaša 60c na leto; za nečlane $1.00 za Kanado in Evropo $1.50." Naročnino smo morali označiti glasom, poštnih predpisov. 4. Nova točka k členu XIII. Imenovanje dedičev. Dediči zgubijo vse pravice do posmrtnine, ako se ne zglasijo pri glavnem uradu Jednote ustmeno ali pismeno v teku 1 leta od časa smrti člana ali članice. Ta določba je tudi označena pod točko 4 v Jednotinih certifikatih. 5. Člen XXI, stran 45 starih pravil Bolniška podpora določa od 8 do 14 vrste odpravnino ali pobotanje z Jednoto. Ker je to v nasprotju z državnimi postavami, smo ta odstavek glede pobotanja, zavzemajoč 6 vrstic izpustili ali črtali. O tem nas je tudi odvetnik podučil. Chicago, 111., dne 3. oktobra 1914. Za pravni odbor: FRANK "BANICH, FRANK PETKOVŠEK, IVAN ZUPAN, poobl. odbornik. se za ta večer poslovil od tovarišev. Polkovnik je pisal takoj drugo jutro prejšnjemu Šimanovemu poveljniku in mu jako zadovoljno naznanil, da je nepremagljivega Šimanova premagal. Skoro potem dojde odgovor s to-le vsebino: "Ljubi prijatelj! Šimanov je vražji človek! Stavil je pred odhodom z menoj 2000 kron, da te prvi večer po svojem prihodu pripravi do tega, da bodeš stal bos pred njim in da meni to sam naznaniš! Izgubil je sicer 500 kron, a dobil mojih 2000, katere mu odpošljem takoj danes!" Pozabljivosti slabi nasledki. Ko izgubi Korošec v bitki pri Ku-stoci obe nogi, reče mirno: "Prav se mi godi! Kolikokrat sem ljubemu Bogu priporočal dušo in telo, a teh prebitih nog sem vselej pozabil!" bodi Jezus Kristus", in se začne križati, hoteč moliti: "V imenu Boga O-četa in svetega Duha!" Župnik nevo-ljen, da se berač niti pravilno prekrižati ne zna, ga s povzdignjenim glasom vpraša: "Kje pa je sin?" — "Zunaj pred vrati me čaka," odgovori hitro siromak. Delo z glavo. . Kmet vozi odvetniku drva iz gozda in zahteva za delo petak voznine. To-je odvetniku preveč. Toda kmet m» reče: "Saj si tudi vi za kako tožbo daste plačati več nego petak in vendar vam tožbe ni težko storiti!" — "Da, prijatelj," odgovori odvetnik, "moram pa delati z glavo!" — "Saj so morali tudi moji voli delati z glavo; ali mislite, da so vlekli z repom?" URADNO NAZNANILO. ! Uradno naznanilo tajnikom in tajnicam krajevnih društev k. s. k. jednote. 3re^L-'m0ran SCm °P°zor't:' nekatere tajnike (ice) krajevnih društev na po--»ke, ki se prepogostoma napravljajo pri izpopolnitvi umrlih listov. Do Pove?a sedem osmink prejetih naznanil umrlih članov(ic) je napravljenih le rsno. V tacih slučajih je treba listine vračati in pisati za gotove infor-čke 'a lmajo 8 č,enov z 28.točkami. Vsebina ali Kazalo °ZRačl», povzetil, .T1''" redu' tor vsebuie 582 lahko umljivih posameznih V do - 12 Celokupnih Pravil. članTtvu Č/Ytejem0 naz"an&t' Rl- odboru, bivšim delegatom in ce-m°ral> zavreči ali ? Sm° "ckaj sprcictib ali potrjenih predlog ali členov 1 Sni ; lzpustltl oziroma izboljšati in sicer: Na glaSovanie ali Referendum. J^tiative; žal ta"^"-'3' "J* debatiral° in sprejelo samo Referendum brez i ' tako da na h; K' ,Pr'Sla ta točka v "P«nik zvezana direktno z Initiati-članstva st, 1? ^vanje vršilo šele tedaj, ako bo tretjina ce-m^fcotn. ki L? ,' Posvetova1' smo >e tukaj z nekim izkušenim ',>cka o p.r. nam Je zadevo r.tetolmaeil in dal navodilo o Referei I, rŠetolraažil dal navodilo, kako se n °ma Ustavili sle 1 ' JT'?0 glasiti' Na P°d'aK' tega smo sprejeli kl direktno odgovarja določbi konvenčnega zbora: mora ozi- Novi KU °Vl clen V- — Referendum, ali splošno glasovanje. drt 1 m °dbor da ,.c 1 - • v v Referendum Ih^ &li katcra P^^uje njegov e točke giede prem, , . .»Plosno glasovanje. Med te sklepe spadajo «0 Sak tak Predlo. ,>raV'' Charterjil' a,i otepov zadnje konvencije. 0 ali ustmeno. cfvlak"0^ preje sprejeti od večine glavnega odbora pisme- „, 1 ako Predlogi m ' takCm prcdlogu mora sk'epati ves glavni odbor. v0r"jo izraziti 0 njn!^ P"1' ne kasnej« kot 8 dni v Referendum. Društva se Pol„°Ckah Wstave ali J.,™ glasovanja v času, kot ga določi glavni odbor. °Vlčno večino glasov " Zalltcva dve tretjine, v ostalih točkah pa nad boIne T pyedpisane ascsinent^t 'talUeva• da mora PIačevati Jednoti VSAK " y'di o teni^as : ,brez kake izjeme. To velja torej tudi za urno-ane izjeme. Zavarov 1 Vet"'k poduči1' da ne smemo nikakor delati za "Makih članov smo t • j'Žavna oblast bi nam ,e«a Kotovo ne odobrila »mrtnino in n:x . toreJ določili, naj bodo zavarovani pri Jednoti samo v8aDa bode moso-e 72C8a- c«iobrajeVn? društva, daVne'n" Ujniku voditi »ozadevni račun, so naprosena °Zt>ačh , °.s vsa imena *!J!fifnanij? javnemu tajniku najkasneje do30. de- z zapriseženo izjavo ali a naprej naj se pa javi tudi sprejeto točko.o plačevanju asesmentov Joliet, 111., 7. okt. — Iz urada dru- štva'sv. Antona Pad. 87 K. S. K. J. se naznanja vsem bratom in sestram ime- novanega društva, da bo imelo svojo redno sejo dne 11. oktobra, da se iste v obilnem številu udeleže, ker na tej seji bo predložen 3mesečni račun. Tudi vam naznanjam, da sem se preselil iz številke 1207 N. Broadwav na štev. 1510 Cora st. ter me tam lahko najdete v slučaju potrebe. Z bratovskim pozdravom Rudolf Kuleto, tajnik. polnili. Polk je dosedaj garniziral na Dunaju. Sestavlja se iz okraja Belo-var na Hrvaškem. Našitke ima žve-pleno-rumene, gumbe rumene. Egipt se giblje. V Egiptu se je začelo, zlasti med turško inteligenco, veliko gibanje, ki meri na to, da se vojni dogodki primerno izrabijo in da se angleški jarem nekoliko olajša. Da se Angleži sami pripravljajo na kake izvanredne slučaje, dokazujejo sledeča znamenja: 1. Angleški kolonisti zapuščajo trumoma Kairo in deželo. 2. V Kairo je prišlo iz Južne Afrike nenavadno veliko število angleških čet. 3. Pred pristaniščem v Aleksandriji leži številno angleško brodovje. 4. Angleške pisarne so se odprle in začele nabirati z veliko naglico prostovoljce. Najmanj, kar bodo Egipčani od Angležev zahtevali, bo parlament in ustava. Če bo pa Anglija imela smolo v vojski, je mogoče, da bo iz strahu pred revolucijo dala Egiptu neodvisnost in si pridržala samo sueški kanal. Kedi.ve, ki je sedaj v Carigradu, sam ne bo naredil proti Angležem ničesar, ker ni mož zato, njegovi ministri so pa kupljeni od Angležev. Če se bo v Egiptu kaj skuhalo, bo to zasluga turške inteligence, ki je'vsa v opoziciji proti Angležem. Angleži namreč te može pri nastavljanju v višjih uradih dosledno prezirajo. Zabavni kotiček. Kmet je dal svojega sina v mesto v šolo v tiho nado, da bi postal kedaj "gospod". Sin pa je prinesel konec šolskega leta prav revno pričevalo domov. Oče je bil zaradi tega nevoljen in je le malo govoril. Nekega dne, ko je prinesla mati na krožniku tri kuhana jajca 11a mizo, hotel je sin pokazati svojo bistroumnost in je rekel: "Oče, vi vidite tu 11a krožniku 3 jajca in gotovo mislite, da so res samo 3; jaz pa vam dokažem, da je sedaj na krožniku 5 jajec." Debelo je pogledal oče študenta ne vedoč, ali je sin znorel, ali se drznil šaliti. Sin pa nadaljuje: "Glejte, kjer so 3 jajca, tam sta tudi jajci. Tri jajca in dve jajci pa je pet jajec; tedaj je na krožniku 5 jajc." Oče se oddahne in pravi hudomušno: "To si pa dobro povedal, sinko. Ali sedaj bom pa jaz povedal, sinko. Ali sedaj bom pa jaz teh jajec razdelil. Dve si vzamem jaz, eno bo za mater — ostali jajci vzemi pa ti." Sedaj je pa sin debelo gledal. * * * Bil je nekdaj revež, kakoršnih ne manjka na svetu. Premoženja ni imel, zato pa kopo otrok. Nastala je zima, hrane je zmanjkalo, denarja ni bilo, na upanje bi nikdo ne hotel dati — treba je bilo iti beračit. Na to žalostno pot se podasta oče in starejši sin. Prideta do župnikovega stanovanja in tu pravi oče sinu: "Počakaj ti zunaj pred vrati, da ne bo župnik nevoljen, če bi ga prišla kar oba nadlegovat." Nato stopi revež, ki je bil v verskih stvareh precej hudo zanemarjen, v župnišče, pozdravi župnika s "Hvaljen VOJNE NEVARNOSTI NA FARMAH V WISCONSINU NI. To je gotovo! Ravnotako je gotovo in esnica, da se v okaju Chippewa dobi najboljša farmarska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo, na katerej obrodijo raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna, prhka prst, brez vsacega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine akrov sčiščenega zemljišča. Ob našem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici je tudi kristalno-čiste studenčnice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mičnega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj o'dtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa, Chippewa Falls, eno največjih mest severo-zapadnega Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje ,ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16—20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas ,da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 138 — 1st Avenue, Milwaukee, Wis. 87-88—6t—nw. Naznanilo. Chicago, 111., 6. okt. — Naznanjam vsem članom društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J., da se imate udeležiti seje 11. okt. 111 sicer točno ob V/z uri popoludne, ker pri tej seji se bode več važnih stvari pogovarjalo in se tudi odbor volil za veselico, katera bode 18. okt. Torej se mora vsaki udeležiti seje, in kateri ima serije, mora prinesti denar na sejo in neprodane serije nazaj. Je jih pa veliko članov, ki niste vzeli nobene serije, se pa morate na tej seji oprostiti, ker to mislim da je vsaki' vedel, zakaj so te serije, to je za uspeh društvene blagajne, ker članov je zmiraj dosti bolnih in podporo - vsaki zahteva in jo mora dobiti zato- Za narodni ^ ^ rej moramo tudi vsi skupaj za korist blagajne delati. Torej naj si tudi vsa- je daroval rimsko-katoliški škof dr. ki zapomni, da bode imelo društvo Pelczar v Przemyslu 2500 K. Nad-"bal" 18. okt. v Harborovi dvorani na vojvoda Karol Štefan je pohvalil pa-Blue Island ave. in 21. Place. Začetek triotizem poljskih legij, ki so podreje-ob 1. uri popoludne. I11 pri tej priliki ne avstrijskemu armadnemu komandu. bode tudi srečkanje za zlato uro v Poljska mesta žrtvujejo velikanske vrednosti $25 dolarjev. Pozivamo tudi vsa slovenska in lir vatska društva in posamezne Slovence in Slovenke v okolici, kateri je kupi! kakšen tiket za uro, da bode lahko vsaki videl, da bodp pravično in pošteno srečkanje. Upamo, da nas v obilnem številu obiščete. Za dobro postrežbo jamči odbor. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam! Vam udani John Wukshinich, tajnik, 2432 So. Hamlin St. Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bemo otvorili tvojo novo mesnico v soboto, dne 10. oktobra, kjer bomo imeli veliko zalogo vse vrste svežega in suhega mesa, rib in drugih stvarij, ki spadajo v mesarsko obrt. Prodajali bomo po najnižji tržni ceni in to le za gotov denar. 1 svote za narodne legije. Tudi državni poslanec dr. Leo je dal 10,000 K. Zmagoviti varaždinski polk. Varaždinski pešpolk št. 16, ki sc imenuje s polnim naslovom: varaždinski SffiffiaKK K Sfi K SSSESfiSfiSiffi *3t * till ZA KRATEK ČAS. £ K & »Sfi ffi K »i m w s a m k K K K a Stava. Bil je svoje dni častnik, znan daleč na okolo, ker je stavil za vsako stvar in vsako stavo dobil, da že nihče več ni hotel staviti ž njim. NeJ tajnik« v k fe. dol*"iki na'lajajo. 7, t Točke 8'ede t t llcaJ sproti. °e je -to preč ul^a I"' ^ sp'ejeli a" K aS,1° i" i manika 5» kTVeneiji in 8preje!o Cela točka °Va ^eka al dOVolj' da bi bila izpopolnjena. • clen XXVIII, glede jednotinega glasila "taro No' H;-!- napredka i odobrili tako, sc ozira še na se glasi torej infanterijski polk baron Giesl št. 16,' je prišel že pred njim v novo garnizijo, se je posebno vrlo obnašal v bitki pri in pri večerji, njemu na čast prirejeni, Valjevem, tako, da tudi uradno poro- vprašal ga je novi polkovnik, je li res, čilo posebej omenja njegovo hrabrost, da dobi vsako stavo in kako je to Polk je izmed najstarejših polkov naše mogoče armade. Sestavil se je že 1. 1538 in se / "Jaz sem fizijognomik in stavim le je udeležil 123 vojsk. Menda ni bilo tedaj, kadar sem si svoje stave svest,' vojske in ne večje bitke, pri kateri bi odgovori častnik. "Sicer pa ni treba tudi "varaždmci" slavno ne sodelovali, posebnih fizijognomskih vednostij; ta- Lansko leto v avgustu je slavil polk koj se spozna, da se vi, gospod pol- Wt, „m0ra biti e;r 1,1 Podrejenii," I" prif>bčcvarije vseh ura e.Ka d°biva sak č, tl;v' «dai* Jednota svoj, L'st ,,VSak cla" al> članica. vseh urahnih stvari, tikajoči!! se 40letnico, odkar se je opustila vojna granica, na kateri so junaški Hrvatje branili v minulih časih Avstrijo pred turškimi vpadi. Pri tej priložnosti so jim dali iz vojnega muzeja staro, raz-streljeno polkovno zastavo, okoli ka- oje lastno glasilo (tednik),; tere se je zbiraI in vojskovai ,)olk v letih 1K48 in 1849 v Lombardiji. Slav-pravil. Ijenci so poslali lani cesarju v Išl brzo- ije udanosti, za zahvalil ter jim bodočnost". Cesarjevo željo so "varaždinci sedaj iz- .. °cuje „ .V 1 "rejevan onnni« , . ' letin JN48 in v 1 med«, Cpe ^'anke in raznimi V Sugla.*JU Je»» K cesar °V,C oglase poštenih ^vrille !r,nasa. naJ tudi pregled splošnih sve- srčno želel "slavno I ln Podjetij. Ti oglasi naj bodo take kovnik, le zato držite na smeh, da prikrivate bolečine, ki vam jih provzroču-je stara rana na nogi!" "Kaj še!" reče polkovnik; "nikdar nisem imel rane na nogi. Vendar ne-čete staviti, da se motim?" "Zakaj ne?" reče Šimanov. "Stavim 500 kron!" Polkovnik vzprejme stavo, sezuje čevlje, in navzoči polkovni zdravnik preišče nogo ter potrdi, da na nobeni nogi ni niti najmanjše rane. Šimano je stavo izgubil, plačal mirnodušno ter se priporočamo za obilen obisk. JOLIET CUT-RATE MARKET Joliet, Ills. 207 Indiana Street OBA TELEFONA 67 Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno. Najboljši Wilmington Premog $3.50 TONA American Coal Co. (FRED W. EGGER) J 210 N. Chicago St. JOLIET. Razvažamo hitro na vse kraje mesta. ESPIRITU SANTO. [POVEST: Angleški spisala Henrietta D. Skinner. Z dovoljenjem Harper & Bros. prestavil za A. S. Rev. P. F. Remškar. Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers. (Dalje.) XIX. POGLAVJE. Lady Ainsworth in njena sestra sta šli s Hortense Delepoule k zadnji vaji opere 'Cordelia*. Povabila je brata Daretti in Choulex in mladega d' Use-glio na južino. Espiritu je prišla obiskat svojo sestro. Hoteli so praznovati zaročenje mladih ljubimcev. Veseli glas Pepille je pozdravil A-drijana. "Veste, da v nekaj dneh gremo v London? Ko bodete peli v 'Don Juan', hočem vas videti, kako vas bodo hudobci ugonobili!" "Kako vam bode to ugajalo," je vzkliknil in se smejal veselo. "Jako mi je pa žal, da mi ne bode mogoče u-streči vaši želji. Ne bodem nastopil v 'Don Juan', marveč v 'Tannhaeu-ser', ki je jako svetniškega značaja." "On je jako dober, in tako dolgočasen," je rekla. "Torej se ne hudujete nad Elizabeto? Ah, Dona Josefa, bojim se, da so si ženske po celem svetu podobne. Ni vam prav, če so možje slabi, če so pa dobri, pravijo, da so neinteresantni. Zdi se mi, da je hudodelstvo biti zloben in zmota biti dober, zmota je pa hujša ko hudodelstvo." Bilo mu je lahko pri srcu, kadar je govoril z Jo-sefo. "Kako lepo bi izhajala ko brat in sestra," si je mislil. Hotel je za-treti to misel, ali lica so mu žarela. "Veseli me, da bodemo vendar slišali Wagnerjeve opere," je rekla lady Ainsworth. "Komaj že pričakujem londonske sezone." "Sezona se otvori s 'Tannhaeuser', nastopijo Catalina, Lennartsen in moja malenkost, zdi se mi, da vam tudi ne bode Wolfram bolj ugajal ko vaši Sestri, je preveč dober." "Ah. vi ste toliko lepši zlobnež," je rekia Espiritu. '"Nam je vsem znano, da Espiritu obožava zlobneže," je rekla smeje Vic-toire, "najhujša hudodelstva so ji veselje." V .s i so se smejali. "Je res tako," je nadaljevala Victoire. "Videti bi jo morale, kadar obišče revne ljudi. Ko jo sestre usmiljenke sprejmejo k najhujšim vrstom, k onim, h katerim se komaj upajo same iti, je Espiritu naravnost razočarana. Kadar naleti na trdega grešnika, potem je srečna, da je našla dušo, katera je vredna njene ljubezni." Espiritu je postala rdeča ko škrlat, oči so ji bile solzne, ali smejala se je z drugimi ko bode v kraju," je rekla. "Napor preložitve bi bil prehud za me, kakor tudi ponižanje, da ne bi hotela nastopiti. Želim le, da bi bilo nocoj mesto jutri." Obrnil se je proč z zaumorjenim vzdihom in z mnogimi pomisleki. Noč je bila za Katalino nemirna, sanjala je vzburljive sanje. Zjutraj ie poklicala svojo služkinjo k sebi. Napravila se je in odšla iz hiše, ne da bi kateremu kaj povedala in se podala k zdravniku, ki je imel dobro ime med pevci, ki so trpeli na vratu ali na živcih. Opoludne je že čutila učinek njegovih zdravil. Popoludne je spala mirno in sanjala sladko. Sanjala je, da je imela velikansk uspeh. Njena družina je bila preskrbljena. Adrijan je bil popolnoma opravičen, da je njo izvolil in je sedaj klečal pred njenimi nogami, se zahvaljeval in jo občudoval. Gledališče že več sezon ni bilo tako napolnjeno, ko ob uprizoritvi 'Korde-lije'. Katalinina fina slikovita lepota se ni nikoli tako kazala, kakor v prvem dejanju opere, ko je nastopila kot nežna, priprosta, resnicoljubna Korde-lija. Bila je naravnost čarobna. Lirično ulogo francoskega kralje je pel možato in čarobno Octave Fariaulx. Therese Vibault in Caroline Brenne sta bili Regan in Goneril, obe dobri pevki in izvrstni igralki. Tako izvrstno sta igrali ulogi starejših hčera, da se ni bilo čuditi, da je kralj prezrl mlajšo hčer. Prvo dejanje se je vršilo brez zavir. Kordelija je bila uspeh. V drugem dejanju je imel Daretti več prilike ko v prvem. Žalost, ponižanje, obupanje starega kralja, ki je bil zgnan iz doma od svojih krutih hčera, hodil po močvirnem obrežju viharnega morja, spremljan od norca in tujca, hrepeneč po izgnanem otroku, vse je bilo igrano tako mojstrsko, da so bili vsi ginjeni. Katalina ni nastopila v tem dejanju, vso slavo je žel Adrijan. Občinstvo je vedelo, da je on preskr-bel libretto, zato je bilo navdušenje toliko večje. Plemenita, lepa harmonija je bilo delo Fredericija. Bil je čudovit večer za vse, ki so bili prisotni. Vsebina se je razlikovala od velike Shakespearove tragedije. Mnogo se je moralo črtati za opero, namen je bil pa isti. Glavna sprememba je bila v tretjem dejanju, ko Kordelija čuje o očetovi zapuščenosti, o krutosti svojih sestra, zapusti svojega soproga in hiti k svojemu očetu. Zadnje dejanje je predočilo poraz francoskih čet in zeleni sobi je naletel na Oeglaireja, ki je nesel suknjo miss Carson na roki. Stopil je do Darettija in poprašal po stanju gospodične Disdier. Adrijan je odgovoril hipokritičnemu vprašanju kratko in prezrljivo. Posmeha, katerega je bral na Oeglairjevih licih, ni mogel prenašati. Vzdignil je roko in udaril nevarnega sovražnika Kataline na lice. Oeglaire je odskočil bled ko smrt, pihal ko gad. Pogledal je naokoli. Bilo ni nobenih prič. "Strahopetnež," je siknil, "da stra-hopetnež! Dvakrat si večji od mene in veš tudi, da nisem borilec. Kako bi kedaj pričakoval, da bi me udaril Lah v temi!" "Orožje si lahko sam izbereš," je odgovoril Daretti zaničljivo in se pripravil na odhod. "Kadar ti je drago, mi povej!" "Nočem ti ustreči z bojem, kateri bi ti bil po volji," je siknil Oeglaire. "Poživljam na boj mojega mišljenja. Razumi, od sedaj je med nama dvoboj na smrt. Na smrt!" je ponovil. "Dvoboj, kakor hočeš," je odgovoril brezskrbno Daretti. Na tvoj način, s tvojim orožjem, in na smrt!" žalost kralja Lear-a radi umoritve "To je tudi meni znano," jc rekel. Kordelije. Slonela je slovesno Teodor, "in to me žalosti bojim se namreč, da sem varal ubogo dete. Bal sem se, da me bode zavrgla, a!i povedal sem ji, da sem zapuščen od vseh, in sprejela me je talfoj, tie da bi črhnila besedico. Kar mi dela preglavico, je t6, da moram nadaljevati ta svoj značaj, če hočem obdržati njeno naklonjenost. Bojim se, da je to za me težka naloga." "Zakaj bi bilo težko," je vprašala Espiritu. "Tebi gotovo ne manjka iznajdljivosti." "Potolaži se, Teodor," jc rekel Cliou lex. "Trpini so ji ravno tako dragi ko grešniki, tez nekaj let ne bode treba prevare. Ko postaneš star, plešast. gluh, revmatičen, potem te bode ljubila radi tebe. StaTa leta bodeš potem morda porabil v svojo korist, v starih letih se bodeš lotil krepostnega življenja." "Nehajte, nehajte," je prosita Espiritu. "»koda, da govorite tako o meni. Vsega tega ie kriva Victoire. Začela je in maščevala se bodem. Sama tudi ljubi grešnike, naj reče, kar hoče, ljubi jih bolj. kot bi jih jaz mogla. Par dni sva hodili obiskat zastarelo grešnico, morala sc je gabiti v>akemu, govorila js proti bogatinom in proti veri. Mi-16st božja je našla pot v srce te nesrečne ženske, prosila je za duhovnika Tedaj bi vi morali videti Victoire, kako je tekla po stopnicah k stari čarovnici, jo < ibjela in poljubovala, kakor da bi bila najlepše bitje na svetu." Lady Ainsworth je zardela ,delala se je, kakor da bi se tresla. "Zgražam se pri spominu na te stvari," je rekla smeje in potresla svojo obleko. Ko je Espiritu govorila, je imela svoje oči obrnjene na tla, ko je nehala, jih je povzdignila, čutila jc, da so Darettijeve oči počivale na njenih. Na obrazu sc mu je bralo, da je ga njen, obrvi so mu bile mokre od solza. Katalina, ki jima je sedela nasproti, je tudi videla izraz njegovih oči. Nekaj ji je krčilo srce, primanjkovalo ji jc zraka, /.rak jo je dušil. Komaj se je premagovala, da je mogla obsede'i mirno. Slednjič je oprostila, da je trudna vslfd vaje, in odšla. Daretti ii sledil do vrat. Bil je v skrbeh radi jenega bledega obličja. "Prosil sem vas, Katalina, da ne delati prehudo, bojim se, da me niste itslišali Verjemite mi. raje bi ne uprizoril 'Cordelije' kakor pa da bi vam napor škodil. Ni še prepozno. Dovolite, da govorim z ravnateljstvom in preložili bodo dan uprizoritve." Gledal jo je tako nežno in vdano, da je ikoro pozabila njegov prejšnji pogled. Zmajala je z glavo. "Bolje bode, jc v naročju zvestega Edgarja. Tretje dejanje bilo pripoznano kot biser cele opere, glavno ulogo je igrala Kordelija. Po ovaciji drugega dejartja je prišla madame Delepoule Adrijanu nasproti. Videlo se je, da je jako vznemirjena. Katalina je naenkrat čutila veliko slabost. Poslala je po Miss Carson. Dali so ji krepčila, njeno stanje se je zbolj-šalo, ali vendar je bila še jako nervozna, bila pripravljena iti na oder. Adrijan je hitel za kulise, kjer je Katalina že sedela. Bila je smrtno bleda, ali vendar se mu je smejala in mu ponudila svojO roko. "Tu jc moja prilika, da opravičim, da ste me izbrali," je rekla vesela. Ko se ji je pa približal in jo hotel spod-budriti in razveseliti se ga je nenadoma oprijela s pretresljivim glasom in padla nezavestna v njegove roke. Nesli so jo v njeno sobo in jo položili na zofo, kjer so ji dali restorativna sredstva. Vsi pričujoči so pa čutili, da ne bode pri moči peti isti večer. V svoji nesreči bi Adrijan najraje vse popustil, ali ravnatelj ga je zdramil. Miss Carson je bila Senorite Disdier understudy, bila je pri rokah. Treba je položaj razložiti občinstvu in opera se nadaljuje. Adrijan je gledal na polža vestno postavo Kataline, kakor je gledal kralj Lear na umorjeno truplo svoje hčere. Madame Delepoule je vila roke, in simpatetični Teodor jc jokal ko dete. Isti večer se je cel Pariz čudil miss Carson. Bila je popularna pevka, z lahkim, tresočim se glasom, bila jc tudi nadarjena in privlačna igralka. Za občinstvo je bilo nekako razodetje, ko je nastopila na odru v ulogi Kataline. Njen glas je bil nekako tih, njena postava nekoliko majhna, igranje pa idealno. Ko bi kedaj sploh sanjal ,da bi mogla mala Amerikanka peti s takim sočutjem, kdo bi mislil, da bi mogla najmanjša čustva tako popolno izraziti, da bi bila tako nežna in tako pobita, da bi zvonela iz njenega glasu žrtev in ljubezen, da bi mogla igrati tako u-metno, da je ginila vse. Začudenje ji je pripomoglo k triumfu. Disdier jc bila pozabljena. Adrijan pa ni pozami. Vsaka gesta, vsaka intonacija ,vse igranje je kazala, da je bila verna poslušalka, ko sta A-drijan in Choulex učila Katalino. Ka-talinin glas, Katalinin nastop jc pogrešal. Žalosten položaj je povzdignil njegovo igranje. Obupajočega, žalostnega, umirajočega očeta je igral še bolj naravno. Lear, katerega je podal v Parizu, je presegal njegov triumf, katerega je žel v Milanu. Kruta situacija ga jc obvladala. Pri XX. POGLAVJE. Zdravnik je konštatiral, da ima Katalina visoko vročino, in da so živci onemogli vsled prenapornega dela in vsled skrbi. Predpisal je šest mesecev posebnega miru in prostosti. Kakor hitro je dovolj močna, mora spremeniti podnebje. Dekle je bila preslaba in preveč bolna, da bi uvidela svoj resen položaj. Počasi je prišla do spoznanja, da je njen položaj jako kritičen. Uvidela je, da je bolna in brez sredstev. Zanašala se je na svoje trdno zdravje in je vsak vinar, ki ga je prihranila, dala stari materi ali pa sestram, ni ji prišlo na um, da bi kedaj zbolela in bi si ne mogla ničesar zaslužiti. Ni bilo misliti, da bi ji mogli povrniti, bili so v večjih stiskah ko kedaj poprej. Ni si mogla pomagati, za vsakdanji kruh in za zdravila je bila popolnoma navezana na učiteljico, katero je tako prevarala. Bil je krut položaj, in njeno zdravje se ni izbolj šalo pri misli na njega. Gotovo je nišo njene prijateljice pozabile. Victoire Ainsworth je bila jako nežna in darežljiva. Morala je pa zapustiti Pariz za poroko svoje sestre malo dni, ko je Katalina zbolela. Ostati je morala z vdovelo materjo in ji nadomestiti Pepilo. Sir Guy, katerega njen neuspeh in oznanilo skrivne poroke njenega očeta niso ganile, ji je poklonil svoje srce'in ljubezen, svoje plemstvo in svoje premoženje. S solzami v očeh ga je dekle profila, da jo pozabi; da j ije jako žal, da pa ni mogoče, in da ji naj lepo odpusti. Odgovoril ji je, da ji nima nič odpustiti, ker mu nikdar ni dajala upa. Ko se je ločil od nje, mu je ponudila roko v poljub. Zdelo se je, kakor da ne bi vedel. kaj naj naredi z roko, jo je nerodno stresel, se poklonil in odšel. Njegova nerodnost je privabila prvi smeh na njeno lice, odkar je bila bolna. "Pozabila sem ,da je Anglež," je za-mrmrala. Dan pred Darettijevim odhodom je klečala Espiritu pred Katalinino posteljo in jo nežno objemala. "Draga sestra," je rekla," ti si storila toliko za me, bila si tako darežljiva sedaj naj delim s teboj nesrečo. Draga Katalina, ne beli si las radi bodočnosti! Imam nekaj in ne smeš mi odbiti. Dovoliti mi moraš, da ti vsaj nekaj povrnem za vse tvoje dobrote, katere si mi izkazala." "In kedaj si prišla do imetja, Espiritu?" je vprašala sumljivo Katalina. "Na svetu so še vedno vile," je"rekla smeje Espiritu. "Mogoče, da mi je dober sv. Miklavž dal doto." "Espiritu, ti me ne moreš varati. Znam, da ima Teodor nekaj s tem o-praviti. Vidiš, že zardevaš." "Ali ne bode tvoj brat, in ali brat ne sme pomagati svoji sestri?" "Espiritu, poslušaj! Ali bi ti kedaj privolila v to, da bi ti tvoj ljubljenec dal vinar, tud ičc bi ga še tako rabila,, dokler ne bi bil tvoj mož?" "Gotovo ne!" je rekla ponosno mala Španka. "Kako naj jaz t^rej sprejmem od tvojega ljubimca nekaj, česar bi ti sama ne sprejela' od njega." "Ali, ah," je-jecljala Espiritu. "Nikdar nisem mislila, da bi sprejela denar. Mislila sem le na veselje, katero bi pripravila Teodorju, če bi mi pomagal tebi srce olajšati in tc storiti srečno." "Draga sestrica, sedaj vidiš, da jc nemogoče. Sprejmem lahko pomoč od madame Delepoule, ker me ljubi ko svojo lastno hčer, sama nima otrok. Ni popolnoma izključeno, da okrevam, da bodem še uspešna na odru, kjer si bodem prislužila bogastvo in ime. Cc dosežem to, se bode čutila več ko povrnjeno. Med tem časom pa ne bodem gladovala ali trpela, česar sc tvoje nežno srce boji. Ti bodeš vse sama rabila, kar ti bodo dobre vile prinesle.' Katalina je sedela v mehkem naslonjaču v salonu madame J3elepoulc, ko se je prišel Adrijan poslovit. Ni je videl same od onega usodepolnega večera. i Bil je od takrat jako resen in zamišljen. Zdelo se je, da mu je nekaj težilo srce. Drugi dan je pisal in se oprostil, da ne more iti v Salon, kakor je bil dogovorjen z lady Ainsworth in z njeno materjo. Odšle so v London brez slovesa. Njegovo obnašanje proti Katalini je bilo jako nežno in premišljeno. "Molila bodem, da najdete svojo (Nadaljevanje na 7. strani,) E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1425. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. STENSKI PAPlfr Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Harass Chi. Phone 376. gj N. W. »2? 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, III. Mi hočemo tvoj dena ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo"1 lej postregli z najnižjimi tržnimi" nami. Mi imamo v zalogi vsakovrt nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehb trdi les, lath, cederne stebra, desk šinglne vsake vrste. George Lopartz & Son 400 Ohio Street --^ JOLIET STAHA GOSTILNA -^-- NAJBOLJŠA ?* POSTREŽBA. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. Oscar J. Stephen g.' 8. Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Frank Bambich urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. S ^ Sfi i Sfi i Sfi i s §2 Kupuje in prodaja zemljišča M |l v mestu in na deželi. j§ JU Zavaruje hiše in pohištva pro- ug ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- K Sfi škodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. yj Izdeluje vsakovrstna v notar- lye ^ sko stroko spa.dajoča pisanja. ffi ^ ^ T ~—:-r~— a JU Govori nemško m angleško, jg Naš prostor je na Desplaines ' blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi J pri nas in oglej si našo zalogo! bomo zadovoljili in ti prihranili &cl> p jr. W. LYONS Naš office in Lumber Yard na ' DES PLAINES IN CLINTON ! THE Efli L GoM Alti soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. -o- ZAVARUJE PROTI! POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVA ifi Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: : ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Hitro in ugodno uredi poško Garnsey, Wood & LeflP ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ^ 83 " S Metropolitan Drug S N. Chicago & Jackson St»- Slovanska lekar + JOHNSONOVI D, "BELLADONNA" OBUM _ s «U CKjb S VOLtpt tM&BI ID toNsrt* m. REVMATtZlW SLABOSTIH » OEM® i IN PRSNIH tO*" \ HR0M05T1 BOLESTI t KOUOI BOLESTIH t &ENKH NEVRALG1JI PROTTNU OTRPLOSTI MHC SLABOTNEM KRIŽU PLJUČNH MRAZENJU . ŽIVOTU VNETJU OPRSNB PREHLAJENJU BOLESTIH t LEDJIH. BOLESTIH » KRJŽU HUDEM KA&JU PROPAST. \SSm SiSfi^SfiEiSfi^SfiSSSfiSSfi mm iaifi^!fiI5ifi§Ž!fiii!fi^Sfi SfiiiSfiSiSfiSSfiijifi IS® Kadar se vam primeri propast, ne pripisujte tega svoji usodi. Poskušajte pronajti pravi vzrok, in začudeni boste, da je to najbrž povzročila Vaša lastna nemarnost. Vselej odstranite nerede ob času in preprečite zle posledice v bodočnosti. Če Vam se zdi, da niste prav zdravi, posebno, če Vaš prebavni sestav prav ne deluje, in če ste presenečeni, ker Vam zdravila ne pomagajo, poskusite z domačim zdravilom, ki je Trinerjevo, Ameriško Zdravilno Grenko Vino ki vedno uspešno deluje, ter je zanesljivo zdravilo zoper prebavne ncrcde> ker najprvo popolnoma izčisti vse kotičke nepotrebne tvarine, jih okrepi da so zmožni spolniti svoje delo brez pomoči. TO MODERNO ZDRAVILO IMA PRIJETNO GRENAK OKU* IN DELUJE HITRO TER USPEŠNO, Rabite je kadarkoli Vam upada okus, čutite nadležnost neprebavnos" in nje posledico, imate bolečine v ledju in sploh kadar trpite na kaki nadloS1' ki jo povzroča neprebavnost. — DOBI SE V VSEH LEKARNAH. -HZfflffi- te Ne zaboravite Trinerjevega Linimenta, ki je najboljše mazilo in n>) uspešnejše deluje zoper protin in nevralgične bolesti, otrpnelost miii£ 111 členkov, otekline in natege, ' s « m sfi »i w sfi ffi sfi 'ji a? m »«s j sfi »w sfi s w & sfi Hi tf JOSEPH TRINER, IZDELOVATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, -f=r AMF.RTKANSKI SLOVENEC. 9. OKTOBRA 1914. 7. ens s imo liffli" akotrt lehki' desk nei '1: I* n it t». ri * J ! Iz malega raste veliko! | r, S" ^ Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po ^ 3%—tri od sto—3% prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa | P'smeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet | National \ Bank s JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T KELLY, pr-dt. Q CHAS. G. PEARCE, kr.šir J Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje 'oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. Pogrebni Zavod in Konjušnica. ^COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. \ _________ ljudska banka Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko Y Jolietu Hranilnica Tlade Zd. Držar, Poštne Hrauiliiice in Države Illinois. iu iFuaie Illinois. Na* 12,000 najboljših ljudi v J-olietn ima tu vložen denar. p0d vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 ESPIRITU SANTO. (Nadaljevanje s 6. strani.) I>OMACA NARAVNA OHISKA VINA 0r 1)el»ware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 780-82 E. 88th St., LORAIN, OHIO. Coifi;rudeže vino; 60c c,,irame"°vSno 80c Pri naročilu na 50 GALONOV j>r. SOD ZASTONJ. / galonov je priložiti $1.50 za sodček. " °d 25 «a,onov naPr*j. Naročilu je pridejati denar oney Order. Vina to popolnoma naravna, kar jamčim. SLAVNOZNAN1 slovenski POP Proti žeji - najbolje sredstvo. Cim T.Cga pljoš tomlralj «o ti priljubi. ? te^a izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. ^EILO PIYO To s» naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. 9l3*t Slovenic Bottling Co. Telur OU St Joliet»1,1 ^omChl. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 srečo v Londonu," je rekla nežno in z mirnim glasom, ko ga je pozdravila. "Mojo srečo?" je ponovil. "Ah Adrijan, mogoče so mi vaše skrivnosti bolje znane ko vam! Vaše srce sem vam brala v očeh dan, ko je nekdo z nami južinal. Upam s celim srcem ,da bodeta moja presrčna prijatelja srečna." "Nikari, nikari, Katalina!" prosil je s hropelim glasom. Dobrosrčnost u-boge, trpeče deklice ga je premagala. Mogoče je bral v njenih oče'h, kar j'e skrivala pred njim .mogoče je rekla več oni večer, ko je padla nezavestna v njegove roke, več kakor je vedela. Bil je pobit in negotov. Bog mu pomagaj! Hotel je storiti, kar je prav. Močan val sožalja za njo je prevladal njegovo srce. Da le ne bi brala njegove skrivnosti, bi lahko naredil toliko za njo in jo storil srečno. Ker je pa vedela, da ljubi drugo, in sicer njeno najboljšo prijateljico, bi bilo brezuspešno govoriti, kakor se je namenil. In vendar bi se počutil ko zver, če bi zapustil žensko bitje, katero ga je ljubilo, če bi jo zapustil v njeni nesreči, v njenem trpljenju, sam pa šel iskat sreče in uspeha drugam. "Draga Victoire je užila svoj del žalosti, trpljenja in prevar," je nadaljevala Katalina. "Adrijan, ako se. vam posreči osvojiti njeno srce, verjamite mi, osvojili si bodete njeno prvo ljubezen." Povzdignil je solzne oči. Za nobeno ceno ni mogel izpregovoriti niti besedice. Smejala se mu je nežno, skoro veselo in mu ponudila svojo roko. Ni bil Anglež. Pokleknil je na eno koleno pred njo in pritisnil nežno belo roko na svoje ustnice. Potem je vstal in pristavil stol blizu nje in se sklonil nad njo. Bolje je čutila ko videla, da jo motri z nežnim pogledom. Pozabil je Margaro, pozabil Kazimirja, pred vsem je pa pozabil nase. Edino čustvo, katero ga je obvladalo, je bilo to, da mora tolažiti junaško, ponosno, nežno dekle, katera mu je bila prijateljica in sestra že tako dolgo. Njeno nežno srce ne sme trpeti radi njiga. "Katalina, ti si mi jako draga," je govoril. "Ne rečeni, da nisi brala prav v mojih očeh, ali zapormii si, dragica, da sem srečal lady Ainsworth šele par-krat. Občudovanje in nagnjenje do nje se torej še ni moglo globoko uko-reniniti. Če si voljna postati moja žena, se ti ni treba bati, da te ne bi ljubil ali da ti ne bi bil zvest. Nežna naklonjenost ,katero sem vedno čutil do tebe in katero čutim sedaj bolj ko kedaj, se bode v zakonu povečala in se spremenila v pravo ljubezen mojega celega življenja do tebe, in le v tebi bodem našel pravo srečo, kakor tudi upam, da bodeš ti srečna z menoi. Predraga Katalina, ne jokaj! To ni nobeno hitro nagnjenje, nobena nova misel. Nosil sem jo že leta v srcu. Ali ti niso povedali, da sem pred šestimi leti že poprašal za tvoje srce ali vsaj prosil dovoljenja, da s iosvojim isto?" "Moj oče mi je to omenil šele zadnjič," je odgovorila s tihim glasom. Bilo je takrat, ko sem vas prvič videla z Victoire in sem čutila, da ste se premislili." Jokajoča deklica se mu je smilila. Pokleknil je ob njeno stran in govoril sladke, tolažljive besede, njegove prijazne oči so bile polne solz. "Katalina, ti mi nisi nikdar dala svo jega odgovora. Niso mi dovolili s teboj govoriti, odbili so mi, ne da bi se s teboj posvetovali. Moje življenje bi bilo mogoče čisto drugače, če bi te mogel takrat pregovoriti, kakor upam, da bodem sedaj. Naj bode med nama, kakor bi bilo takrat! Dragica, daj mi odgovor sedaj! Katalina, ali si me slišala? Ali še vedno jokaš?" Počasi, jako počasi je vzdignila gla vo, potisnila lase, ki so padli na čelo nazaj, in ga gledala s tožnimi, z žalostnimi očmi. Nazadnje se je odmaknila in odkimala žalostno z glavo. Bila je jako mirna in se ni bala njegovega pogleda. "Dragi Adrijan," je rekla pogumno smeje. "Tudi jaz se lahko navadim svoje srce premagovati in najti mir tem, da storim drugo srečno. Tudi jaz se znam odpovedati!" Gledal je nanjo zagonetno. Ni bil gotov, kaj jc mislila. "Kaj misliš, Katalina?" je vprašal "Kaj sem rekel? Ali me pošiljaš proč?" "Odgovarjam na vprašanje, katero ste mi hoteli staviti pred šestimi leti,' je rekla prijazno in še vedno smeje. "Gotova sem, d aje tedanji odlok bil najbolji za naju in jc še vedno. Nekemu drugemu lahko prineseni več sreče, kakor vam. Druga vam več sreče prinese, kakor bi jo mogla jaz Povejte mi, ali bi vas ne veselilo, biti ji zvest? Izkažitc mi to čast, da mi slite, da sem dovolj pogumna prena šati to!" "Rad bi ostal zvest prijateljstvu Guy-a in Kazimirja," je odgovoril mir no "Želim, da bi našla srečo pri e nem ali pri drugem, kajti oba te ljubi ta goreče. Ce bi bil moj položaj po doben tema dvema, bi se čutil proste ga zadobiti srce lady Ainsworth. Ni sem vreden, Katalina, ali vendar mi slini ,da bi bila srečna skupaj." Solze so ji zalile oči, in obrnila se je proč. Da je bil voljan, ga jc toliko bolj oddaljilo od nje, da sp je odpove dal samemu sebi, je vzbudil duh žrtvo vanja v njenem srcu. Njegova bodočnost je ležala v njenih rokah. Ljubila ga jc preveč, da bi sprejela od njega žrtev, katero je hotel doprinesti. In vendar se je zdelo, da ni nikdar preje bolj hrepenela po možu, ki je stal pred njo, da ga ni nikdar preje bolj ljubila. Ali ga pa ne bode ona druga ženska tudi ljubila? Victoire je imela tako visoke ideale, vera, viteštvo in kreposti so ji bile nad vse. Kje drugje, razun samostana, bi našla večje viteštvo kakor v njem? Konečno se je odločila in rekla odločno: "Adrijan, idite k nji, idite k nji, in božji blagoslov naj vaju spremlja! Kot vaša sqproga bi ne mogla nikdar biti srečna. Vedno bi čutila, da zavzemam mesto druge ženske, in ta ženska je moja najljubša prijateljica, ki je že več prestala ko jaz. Tako čustvo bi me storilo nesrečno. Verjemite mi, to je najbolje. Idi, Adrijan, idi, najboljši, najzvestejši, najplemenitejši pri jatelj in brat! Moli za me, da doživim ,da prinesem drugemu srečo, za celo življenje .drugemu, katerega ti ljubiš, in ne misli nič več na to, kar je bilo med nama." "Bilo je najbolje za naju, da svo govorila o tej stvari, da sva sedaj na jasnem," je rekel vdano. "Imela bodeš opraviti z drugimi stvarmi, skušala bodeš storiti drugega srečnega. Nikar pa nikoli ne pozabi na globoko nagnjenje in spoštovanje, katero imam do tebe." "Ne, tega ne bodem nikdar pozabila," je rekla in se nasmehnila resno. Ko ji je poljubil roko in se pripravil na odhod, je stopila za njim. "Adrijan!" se je obotavljala, "če bodeš — če bodeš mogoče prišel skupaj z gospodom Chgulex, povej mu, da me bi njegovo igranje razveselilo," XXI. POGLAVJE. Operna sezona v Convent Garden, ki se je bližala koncu, je bila v mnogih ozirih briljanten uspeh. Madame E-wald in brata Collas ,miss Lynde in Bruno Seidel so bili že stari ljubljenci, novinci so si tudi osvojili srca londonskega občinstva, kakor Oscar Len-nartsen, lepa Hildegard Strong in ruski basist Kern. Največje zanimanje e pa kazalo občinstvo za kralja bari-tonistov, Adrijana Daretti, in za njegovega brata, ki se je povspel že visoko. Zoe Lenormand in Lulu Carson ta nastopili prvič na bondonskem o-dru z velikim vspehom. Poleg teh je bilo še mnogo večjih in manjših zvezd. Da ni nastopila gospodična Disdier, je dalo povod govoru, ker je napravila tako velik vtis na vse pred dvema se-zonoma, prišli so dO sklepa, da mogoče ni mogla narediti engagementa, in si so se zanimali za novodošlece. Kakor je že Adrijan prerokoval, je bil Teodor pravo razodetje za prebivalce Londona. Bil je govor o njem elo sezono. Adrijan je z veliko skrbjo izbral uloge, v katerih je nastopil Walther von Stolzing, mladi Siegfried, Gounodov Romeo, Massenetov Cid. Za te uloge je bil Adrijan takorekoč rojen. Etienne Collas je igral uloge, na katerih je imel nekak patent, Faust, Lohengrin, Don Jose; heroični Len-nartsen ni imel para v svojih ulogah kot Radames, Vasco de Gama, Othello, Tanhaeuser in Tristan. Bila je se zona, vredna spomina. Edina opera, v kateri sta brata na topila skupno, je bila "The Master Singers". Navdušenje je bilo vedno eliko. Adrijan je podal izvrstno hu-morističnega, dobrosrčnega Hans Sachsa, Teodor je bil prikazen kot mladi heroični Walther von Stolzing. Mali krog v Parizu je vedno nestrp-ljivo pričakoval novic iz Londona. A-drijan je pisal večinoma madame Dele poule in Kazimirju. Sem in tja je pisal tudi Espiritu, posebno takrat, kadar je žel Teodor posebno pohvalo. Taka pisma so bila polna ljubezni in občudovanja do svojega mlajšega bra ta. Teodorjeva pisma, vsaj deli, kar jih je Espiritu brala na glas, so bila polne pohvale Adrijana in njegovega izvrstnega, glasu. "Nikdar še nisi videla kaj bolj veličastnega kot to sezono. Poje v mnogih operah, ki jih v Parizu nikdar ni slišite. Občinstvo je vse izven sebe, kadar on igra 'Letečega Holandca'. Vsako dekle v Londonu je zaljubljeno v njegovega Trom-petarja iz Sekhingen. Nastopil je z drugimi slavnimi pevci in pevkami. Vse ga občuduje in ljubi." Teodor je navadno zaključil pismo z obžalovanjem ,da Kataline ni tam, da bi delila z njimi lavorike. "Prepričan sem, da Adrijan črti Miss Carson. Da ne bi imel spoštovanja do Frederi-ci, sem gotov, da ne bi uprizoril tu 'Kordelije'. Navadno poje z Maric Ewald, ki je njegova idealna operna pevka. Če pa kedaj mora s kako drugo peti, vedno pripomni, da je pela dobro, vendar pa ni bila Katalina." Ta-odstavki pisma so vznemirjali madame Delepoule. "Le počakajte, moje fine dame," je navadno rekla ob takih prilikah. "Ko Katalina ozdravi, se bodete morale skriti pred njo." Ali Katalina je počasi okrevala. Pred letom ne bode mogla spolnjevati dolžnosti svojega poklica, jc rekel zdravnik. Kakor hitro je postala to-iko močna, da je mogla potovati, jo je spremila madame Delepoule na o-tok Wight, da prebije mirno poletja, kjer jc ne bi nič' vznemirjalo in nič pominjalo na njeno profesionelno življenje. Tam so živele čisto mirno, nihče jih ni motil, niso slišale godbe, razun kadar jih je obiskal Choulex, kar se je pripetilo dostikrat, da se jc oglasil pri njih, ko je bil na potu i/. Londona v Pariz ali obratno. Njegovi obiski niso začetkoma motili Kataline. Bala se je, da mu je dala povod upanju, ker mu je bila naklonjena, ali postala je indiferentna in kratkobesedna. Dekle, ki se je ravno ločila od moža, katerega je ljubila, ni mogla tako hitro dati svojega srca drugemu ,če bi ji bil še tako naklonjen. Mora počakati, da pozabi stare rane, in da goji nova nagnjenja. Mogoče je razumel to. Dasiravno jo je dostikrat obiskal, ni mogel nihče trditi, da je zaljubljen v njo. Bil je jako prijazen, zamišljen in zatopljen v godbo in v svojo opero 'Sintram', navdušeno se je izrazil o besedilu opere, katero je preskrbel Adrijan. Bil je vedno voljan igrati za dame, ali tudi peljati se ž njimi na izprehod, in to je bila pa tudi vse. Ni bilo znamenja, da je zapazil Katalinino nagnjenje, tudi ni želel je izkoriščati, postajala je nemirna. Ali je bilo možno, da se je motila, da jo morda ne ljubi? Teodor ni dosti omenil družabnega življenja, katero sta uživala v Londonu. Ni jima bilo možno prisostvovati vsemu. Adrijana tudi ni vleklo k takim priredbam. Vsak je imel dovolj opraviti s svojimi rečmi, svet skoro ni obstaja lzanje. Odkar je bila veselica prirejena na čast Pepille, ko se je o-možila, nista brata šla skoro nič v družbo. Lady Ainsworth je odložila črno obleko ob poroki, kakor tudi nje N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, JU. Vljudno vabi vse rojake, Slovence ui Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI I JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Držam in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. Farme y Wisconsinu. Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) na mati, in večkrat sta obiskali majhne I blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in družabne kroge .^Občinst™ je Hmalu | šo,e Fina zemIja ;n jamčeni prideIki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake- zapazilo, da je Daretti bil le pri teh privatnih sestankih. (Dalje prih.) Alkohol in starost. Na Ruskem v vasi Misur, okraj Tersk, živi 1421etni Kavdin Elojew. Bil je trikrat oženjen ter je še vedno čvrst. Njegov najmlajši sin je dosegel že lepo starost 82 let. Kavdin Elo-jev ni užival nikdar alkoholnih pijač. Za zdrav počutek prva potrebščina je dobra prebava. Dobra prebava pa zahteva zdravo slast. Severov Želodčni grenčec (Severa's Stomach Bitters) je potrebna tonika za vsakogar. Vsakdo bi ga moral včasih uživati kot krepčalno in slast po-vspeševalno sredstvo. Vzdrževal bo vaš prebavni ustroj v redu in preprečil nerednosti istega. Je izborno zdravilo zoper zapeko, neprebavo, slabo prebavo, ponavljajočo mrzlico in se visoko priporoča okrevancem, starim in slabotnim ljudem. Rabite ga zdaj pa zdaj ter se vzdržujte v zdravju. Cena 50 centov in $1.00 v lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Adv. Okt. Fri. mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik. M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu f najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE1 P. & A. Phone 351-W. EDWIN G. YOUNG republikanski kandidat za okrajnega klerka (County Clerk). Mr. Edwin G. Young je sedanji o-krajni ali county klerk. On stanuje v Lockportu, kjer je bil rojen pred devetinštiridesetimi leti in v tem mestu stanuje ves čas svojega življenja. Tam je pohajal nižje šole in kasneje trgovsko šolo. Po dokončanju šole je delal na farmi, po tovarnah in je bil prvi foreman ali poslovodja pri zgradbi Dellwood parka. V lockportskem za- Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. stopstvu je služil skozi en termin kot občinski blagajnik (Township Colle> tor), kot občinski nadzornik šol je služil tri elta, kot občinski asesor za Lockport je služil štiri leta. Kot ase-1 ?n°"popolnoma zr„ste. ..... „ join ne bouo večizpa- sor je prisilil Sanitary District plačati I dali ter ne osiveli. najmanj $18,000 več davka za ta okraj. moS^v"e?Z^h S tem denarjem sta se zgradili dve šo- krasni brki popolnoma. ,. T , , T,., . i - -1 I Reviuatlzem t rokah in li v Lockportu. Bil je tudi clan mest- nogah in-križicali v 8 nega naučnega odbora in prvi pred- JgJ S^SKTtoE sednik istega. Služi zdaj kot okrajni I davice, potue none in ,11 - -i • • • ! ozebline se popolnoma klerk svoj prvi termin in se priporoča odstranijo Da Je t. 11012 N. Broadway JOLIET, ILIi Pozor, rojaki ! Dobil sem iz Washin-tona za svoje zdravile serialno Številko k ter I jamči, da so zdravila prava in koristna. Po dolgem času se mi je posrečilo iznajti pravo Alpeu tinkture in Pomado proti izpadanju iu za rast las, KakorSne BedosedaJ na svetu ni bilo, od katera moškim in ženskim gosti lu dolgi lasje resni- volilcem za zopetno izvolitev z ozirom na to, da je točen, zanesljiv in varčen | okrajni uradnik. Volitev bo v torek, dne 3. novembra 1914. — Adv. ZAi PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki: resnica Jamčim s $500 PISite po cenik katere ga pomjem zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. |R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT t4y Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS.I DELO JAMČIMO. V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. ■JU Hrvatsko-Slovenski Dom. GEO. MIKAN SALUN 201 Ruby St., Joliet, IU. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alley«) Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli I Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co. s IZ BOJA ZA VAS SKWARZAWO. Piše slovenski vojak. (Iz "Slovenca".) Stopali smo težko obloženi po prašni gališki cesti. Zaviti smo bili v sivo-rumen prah, požirali smo ga in si brisali potne kaplje, ki so nam drsele po obrazu. Avgustovo solnce je pripekalo z vso silo na nas. Hotelo je preizkusiti avstrijskega orjaka, če je zmožen prenesti to gališko vročino. Stopali smo molče; zatopljen je bil vsak v svoje misli. Govoriti se ni ljubilo nobenemu. Utrujeni in izmučeni smo bili že itak dovolj, in sedaj še govoriti, ko je nam silil prah v usta, nos in oči. Na obrazu se nam je napravila trda skorja prahu in znoja. Ne veste, kako nas je pekla ta skorja in žgala. Prilepila se je tako trdno na kožo, da je ni bilo mogoče z roko odluščiti . Korakali smo dalje. Stopala je kompanija za kompanijo. Nobeden ni tožil, da težko prenaša breme. Nobeden ni tarnal. Stopali smo dalje in dalje. Pred nami se je razprostirala ogro mna poljana posajena s krompirjem Krenili smo s ceste na njo. Pred nami nam je napravila pot čez krompir naša artiljerija. Čez zeleno krompirjevo njivo je peljala nas že prašna pot. Kazal se je nezrel sad, a nihče se ni zme nil, da delamo kako škodo. Stopali smo molče dalje. Solnce je pripekalo. Nobene sapice. Dospeli smo na malo vzpetino. Odprl se nam je pogled. Vsi smo pričakovali, da zagledamo sovražnika. A iskali smo ga zaman. Odprla se je pred nami ravnina. Prostrano polje požetega ovsa. Na polju je stala lokomobila in mlatilni stroj, zapuščena med malimi kopicami snopovja, ki je bila pripravljena za mlačev. A lastnik je vse skupaj zapustil pred vojsko. Šli smo molče mimo. Sli smo dalje in dalje. Prikazala se je pred nami ubožna •ras. Hiše iz slame in nežgane ilovice. Prebivalcev nikoder nobenega. Nekaj rac je žalostno brodilo po u-mazani mlaki. Med hišami je begala krava, ki je očividno zapuščena ostala v vasi. Vse tiho je bilo v vasi. Od nikoder nobenega glasu. Vse tako mirno in veličastno je bilo v o-zračju. Vse je pričakovalo, da se v nekaj urah dogodi nekaj velikega. Iz zamišljenosti in zatopelosti ter veličastnega miru nas je vzbudil ropot motorja v zraku. Nad nami je plul aeroplan. Izstopil sem iz vrste in nastavil daljnogled. Mirno ie plaval v ozračju. Spoznal sem ga za našega. Častniki so se takisto ustavili in opazovali njegov polet. Letalec, neki nadporočnik, je opazil, d^ stopa pod njim njegov polk, pa se je spustil še nižje in je nekolikokrat zamahnil z belo zastavico v pozdrav. Stopali smo zopet dalje. Opazoval sem okolico. Daleč na desno se je dvigala vrsta nizkih hribov. V znožju je peljala ce-•ta; videl sem z daljnogledom, da po cesti stopa vojska, zavita v prah. Irf levo od nas so gazili oddelki po močvirju. Šli so dalje in dalje. Naenkrat smo začuli iz dalje zamolklo gromenje. Enemu gromu je •ledilo še več. Bilo .je gromenje topov. Kakor oživljeni smo pričeli stopati. Pozabljeno je bilo vse. Vsi napori, vsa teža tornistre je izginila; nobeden ni bil več žejen, in lačen tudi ne. Vse je prešinila neka, rekel bi skoro, vese-lost. Pričeli smo govoriti. Vsi smo čutili, da hitimo v boj, ki naj nam prinese čast in slavo, ali pa emrt za drago domovino. Vsakdo je tlitel oživljen dalje, hoteli smo biti čim preje v ognju. Pospešili smo korake! Vedno glasnejše je udarjalo gromenje na naša ušesa; vedno bližje smo ilj proti bojni črti. Iz dalje se je zi-čulo tudi prasketanje pušk. Za hip je bil ogenj močnejši, a hitro malo pojenjal, da kasneje s toliko hujšo silo izbruhne. Pred nami se je vlekla mala vzpetina ter nam zakrivala pogled na bojišče. Culi smo samo pokanje topov in pušk; tupatam je dirjal kak jezdec in nese Ipovelje. Moja kompanija je dobila nalogo varovati artiljerijo z plesnega krila pred sovražno konjenico. Morali smo ostati odzadaj in čakati, kdaj nas pokliče povelje za prodiranje. Ukopali smo se v zemljo in morali smo ondi ležati. Dolgočasno se nam je zdelo ležati tako brezdelno, najrajše bi bili planili naprej in posegli v boj; a povelje je povelje in morali smo ostati za bojno vrsto. Ležali smo trije prostovoljci skupaj, daljnogled je hodit iz rok v roke in opazovali smo gibanje na našem desnem krilu. Gledali smo, kako izborno zadevajo naši poljski topovi sovražffo baterijo, ki je bila skrita pri neki pristavi v bližini vasi Skwarzawa. Ni preteklo pol ure in sovražna baterija je za hip umolknila; očividno se je morala umakniti iz svoje pozicije. In res se je to zgodilo. Zavzela je drugo pozicijo. Zopet je pričelo grmeti osem topov. Srapneli in granate so padale preblizu. Niso zadevale naše baterije, ki je stala ukopana pred nami na mali vzpetini. Dolgo časa je trajal dvoboj med baterijama in končni uspeh je bil, da je pričela goreti vas Skwarzawa, za ka- tero se je boril naš spodnještajerski polk. Prihajati so pričeli ranjenci izpred vasi Skwarzawa. Neki četovodja, dc-ma blizu Celja, je dospel k nam ter me poprosil vode. Ponudil sem jo. S slastjo jo je pogoltnil. Ranjen je bil v nogo, da ga je moral pri hoji podpirati tovariš. Ustavil se je pri nas, ker je bil začul slovensko govorico. Vlegel se je poleg nas ter pričel praviti, kaj počnejo naši slovenski fantje v ognju. Pravil je: Moj polk je v ognju že od desete ure. Ves čas nas je neprestano zasipal sovražnik z dežjem krogelj in šrap-nel. Bilo je to na distanci 800 korakov pred vasjo. Naši fantje, znani kot dobri strelci, so streljali izborno; jaz sem bil kot podčastnik za fronto ter sem imel priliko opazovati učinek naših krogelj. Marsikatera ruska čepica je zdrknila na zemljo in glava je klonila v strelnem jarkti. Rusi )so imeli v vasi mnogo rezerve. Čudno se mi je zdelo, zakaj niso streljale na nas sovražne strojne puške. Dve sem bil zapazil ob koncu vasi, skrite v kopici ovsa. •> Saj veste, je dejal četovodja nam, da se naši fantje radi pretepavajo. In danes so se hoteli tudi, samo s to razliko, da ne z domačimi topničarji, temveč z Rusi. In plazili so se po vseh štirih tako dolgo naprej, da so dospeli na razdaljo sto korakov, ki jih je še ločila od sovražne vrste. Tukaj se je razvil pravi peklenski ogenj. Fantje so kljub najhujšemu ognju imeli vedno dovolj šal. Pred mano je govoril neki prostak, znan po svojih dovtipih v vsem polku. Dejal je okoli ležečim: Stavite, da bom jaz komandiral napad? — Kaj se ti sanja, saj vendar nisi častnik. — No, bodete že videli. In streljali so dalje. Tn res se je zgodilo, kar je dejal ša-ljivec. A kako je komandiral? Vsedel se je v najhujšem ognju po leg svojega jarka ter pokazal hrbet sovražnikom; bajonet si je bil že nataknil na puško. Dejal je: Fantje! Veste kaj, te-le ruske muhe so pa že preveč sitne. Še hujši so pa čmrlji, ki prilete od zgoraj; kaj pravite, če bi malo podregnili v to sršenovo gnezdo. Daleč itak ni. Teči smo tako navajeni. Dostikrat smo tudi doma tekli, kadar smo hodili k dekletom v vas. In rečem vam, fantje, korajža velja. In zgodilo se je nekaj velikega. Kakor na povelje so se dvignili vsi. Stekli so kakih deset korakov. A sprejel jih je ogenj strojnih pušk, ki so bi le skrite v ovsu. V hipu je ležala vsa linija na eh. Pri tem naskoku me je nekaj zaske-lelo v nogi. in zgrudil sem se na tla. Priskočil mi je tovariš ter poiskal rano. Ravno tu pod kolenom je načeta kost. Obvezal me je. Stopiti nisem mogel na nogb. Nadel me je na ramo ter me počasi nesel z bojišča. Hudo mi je bilo zapustiti svoj vod in se odstraniti z bojnega polja. Hotel sem gledati boj in tovariš me je moral spustiti na tla in zrla sva pred seboj na bojno črto. Na naše čete so se vsi-pale kroglje in šrapneli. Fantje se niso mogli vzdržati. Zopet so napadli. Dobro sem razločil šaljivca. Je namreč prav male postave. Videl sem ga, kako je drvil prvi v sovražno vas. Padale so kroglje okrog njega res ko muhe. Drvel je naprej in za njim vsa četa. Videl sem ga, kako je pritekel k nekemu skednju. Udaril je s puškinim kopitom po ruskem častniku, ki je tamkaj opazoval. Šaljivec je pridrvel s tako naglico, da častnik ni imel časa potegniti sabljo. Priletelo je puškino kopito in častnik se je zgrudil z razbito glavo. Moj fant je drvel dalje, a je naletel na premoč, ki ga je obsula ko razdražene ose. Otepal je okrog sebe, a vzdržati ni mogel. Zgrudil se je pod težo premoči. Padel je; Rusi so planili nanj in tolkli so ga s kopiti. Žal mi je fanta. In obenem sem lahko ponosen, da sem imel take ljudi v svojem vodu. Borili so se ko levi. S kakim navdušenjem so drli na napad. Hudo mi je, da se nisem udeležil naskoka. A v zadoščenje mi je pogled in zavest, da naši fantje vedo, da gredo v boj za sveto pravico. Saj vidite, kako gori vas pred nami. Dal Bog da se mi rana kmalu zaceli, da se vrnem v bojno vrsto. Molče smo poslušali to pripovedovanje. Globoko je nam seglo in navdušilo nas še bolj. Zgodilo se je tako, kakor nam je dejal stotnik pred odhodom v boj: Slovenski fantje se še nikdar niso umaknili, rajše padejo. In prav je imel. Če so padli--- iSSSS« W S S 5KSKSS5SiSifaSS i Hfi i CENIK MOLITVENIH i NABOŽNIH, PODUČNIH i IN ZABAVNIH KNJIG katere se dobe v KNJIGARNI AMER. SLOVENCA, JOLIET, ILLS. Sofija in njeni prebivalci. Bolgarska prestolnica se nenavadno hitro razvija. Leta 1880 je imela še le 20,856 prebivalcev; leta 1890 39,549, leta 1900 je poskočila na 67,788, pet let kasneje na 82,621, dočiin je imela leta 1910 že 102,812 prebivalcev. Tudi sedaj narašča število sofijskega prebivalstva naravnost rapidno. Leta 1911 je namreč Sofija štela še 107,407 prebivalcev, koncem leta 1913 pa že 117,956. V teku 30 let se je torej sofijsko prebivalstvo pošesterilo. Vojaško merilo. Korporal: "Vi, jednoletni radovo-ljec, vi hočete biti učen človek, pa ne znate niti čez plot skočiti?" PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ................. ,20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c Babica ...........................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866.............25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetina Borograjska. Povest......40c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare .......................25c Čas je zlato .....................25c Ciganova osveta .................25c Črni bratje. Povest .............20c Darovana. Povest ...............25c Doma in na tujem ...............25c Domači zdravnik ................60c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c Evstahij. Povest .................25c Feldmaršal grof Radecki.........20c Ferdinand .......................25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c Friderik Baraga .................50c General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20e Godčevski katekizem; Zenitne ali svatbine navade in napitnice... .20c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizelda, kmetica in grofica.......20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40e Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c Izdajnvec. Zgodovinska povest iz turških časov ..................25c [zgubljena sreča. Povest.........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ...........30e Jagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil, češka narodna pravljica..20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c Jozafat, kraljevi sin Indije........25c Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena.....................SOe 3. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Stnu-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ............. 50c 4. zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50c 5. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50c 6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. črtice iz življenja političnega agitatorja...50c 9. zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............50c 10. zv.fl. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Sest parov klobas.— IV. Po tobaku smrdiš. — V. ženitev ia nevoičljivosti. Cena.....50c Katekizem za kat. slov. šole v A- meriki ......................... 25c III. Veronika Deseniika. Tragedija. IV. Pripovedne pe»ni..,50c Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu ....................A...,20c Kirdžali, podonav. povest ........50c Kmetijsko gospodarstvo .........75c Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20c Kraljičin nečak. Zgodovinska pov. ,25c Krištof Kolumb in odkritje Amerike ...........................20c Koliščina in stepe. Povest........20c Kraljica Draga, izvirna povest iz srbskega kr. dvora.............25c Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Krvna osveta. Povest ............20c Lažnjivi Kljukec ................20c Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c Lurški čudeži ..................$1.00 Ludevit Hrastar.—Golobček......25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marica. Povest .................40c Mali vseznalec — Mali vedež.....25c Malo življenje. Povest ...........45c Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila ................50c Maron, krščanski deček...........25c Materina žrtev...................20c Mati božja dobrega sveta, povest..50c Mati božja na blejskem jezeru... ,25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20c May, Eri. Povest ...............20c Mirko Poštenjakovič. Povest......20c Mlada mornarja. Povest .........25c Mladi samotar. Povest ...........20c Mladim srcem ...................40c Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov.....50c Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40c Močni baron Ravbar.............20c Mož Simone .....................50c Mrtvi gostač ....................25c Na Jutrovem ....................40c Na preriji. Povest ..............20e Na divjem zapadu................50c Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah . ......................20c Naseljenci. Povest ..............20c Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naš Dom .......................20c Nedolžnost, preganjana in poveli- čana. Povest ..................25c Nikolaj Zrinski ..................25c Nekaj iz ruske zgodovine.........20c Nesrečnica. Povest ..............20c Nezgoda na Palavanu. Povest.....20c Od Leona do Pija ...............20c Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c Pavlina ..........................25c Pesmarica — Slovenska..........'.50c Pesmi — Janko Žirovnik..........30c Pirlii. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj.................25c Pisana mati..................... 50c Pisanice, pesmi za mladino........50c Ponižani in razžaljeni............50c Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c Poslednji Mohikanec. Povest......20c Postojnska jama .................20c Chi. tel. 3399. N. W. tal. 1257 Louis Wise 200 Jackson St. JOLIKT. ILL gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sok« v naiem in Lunch Room. Chi. Phone: Office 65S, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—3 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovicb Dentiat Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 40S. JOLIET, ILLINOIS. Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, III. ŠTI IPiite ELk. Brand" pivo | Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah« j Union Coal & Transfer O 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. I>ifiiio and l^iii*nitvire Moving Chicago tel. 4313. Northwestern tel čud W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, I1L J Rt POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najbolj«'' so po najnižji ceni? Gotovol V W«11 J. & A. Pasdei se dobijo najboljše sveže in jene klobase in najokusnejio' Vse po najnižji ceni. Pridite t*1 poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrefl* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati ot* našej mesnici in groceriji na lu Broadway and Granite Str««' Chic. Phone 2768. N. W. PhO»« 1 Joliet, ill- PIVO V STEKLENICAH. Cor. 8cott and Clay Sta. Both Tel ephonaa 2C. JOLIKT, IL N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEYAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Stt. Joliet, II Bray-eya Leka Se priporoča slovanskemu o*1 * Jolietu. Velika aatof^ Nizke cene. 104 Jefferaon St., blizu mo»«* Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se Imenuje P ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company 0bi telffou 405 S. Huff St., Joliet, I«;