Poštnina plačana v gotovini. W Posamezna Stav. K 1*S0. ISO. štev. Iskalo rasen nedeil In prasRlkotf vcak dan ©fe 18. uri depelsžne. Uredništvo jo v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, siccr se Jih ne pri* obei. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter no* tiče isti prostor K 2’—, Pri večjem naročilu popust V Ljubljani, v fetrtek 11. avgusta 1921. Let© V. «Wvn:»anrr-'»o*W»B diasilo lusostov. SGcUalne • detitokraU&ie stranke. TeSeJoKsha St. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za lisi eo poštnine proste. Upravaištvo ie v LiubljanI, Frančiškanska ulica St. S '!, Učitelskn tiskarna. Ki so in ki so bili Preganjanje državnih uradnikov. svetopisemske so te • • • Proroške, svetopisemske so besede, ki označujejo prevzetno samozavest. Niso pa le besede ne iz prorokov in ne iz svetega pisma, ampak iz poročila jugoslovanskega časopisja. ki je včeraj na kratko naznanilo. da so dobile višje politične oblasti nalog, da preiščejo, kateri uradniki so bili ali so še komunisti ter jih odpuste. Kako se izvedo ta proces: ali bodo višji predstojniki sami odpuščali uradnike ali bo šele centralna vlada ali posamezno ministrstvo sklepalo o takih predlogih, o tem poročilo ne pove nobene jasnei-Se besede. Nain se zdi to vprašanje silno Velikega pomena, ki ga vladni krogi Jemljejo Drelahko. Delavstvo že iz lastne izkušnje ve, koliko krivic In Škode se je delavstvu povzročilo s preganjanjem takozvanih »komunistov«. Poganjanja so se vršila njid popolnoma nedolžnimi ljudmi, stotine rodbin Je trpelo in še trpe. uničujejo se naravnost eksistence, pospešuje se demoralizaciia. goji se korupcija; in to kar vejila o delavstvu, Velja tudi za uradništvo. Uradništvo sicer ni v našem taboru. ali pa ga Je malo. vendar je potrebno, da teor$-jfovorimo o moralni utemeljenosti in posledicah takega koraka napram uradništvu. Pri nas v Jugoslaviji je nastal komunizem hipoma. Ljudje. Jri so bili z vsem nezadovoljni, so postali komunisti. ne da bi imeli komunistično kieologito. Beseda komunist je bila moderna, in ker noben strankarski medikament doslej ni radikalno pomagal. ergo smo pa »komunisti«. To velja vobče. Imamo pa še dve posebni vrsti komunistov; eno. ki ni komunistična, nego anarhopropagan-distična in eno. ki smatra ^komunizem kot idealno popolnost človeške družbe. Obema tema dvema skupinama pripada razmeroma malo pristašev. Anairhopropagandisti, ki so se vtihotapili med komuniste, so napravili mnogo škode v delavskih organizacijah. ker so se borili z nepoštenimi sredstyi in so deloma v svoji naivnosti ali pa tudi v svoji brezsrčnosti izrabljali poletarijat za vratolomne oziroma očlvidno trapaste poizkuse. zaradi katerih zaslužijo najmanj najstrožjo moralno obsodbo. Na kratko smo razpredelili komunizem v Jugoslaviji. Na podlagi te razpiredelitve ie tudi treba presojati važno^sj: in bodočnost našega komunizma ; trdimo celo, da je treba vsak korak v vprašanju komunizma presojati s teh vidikov, če hočemo biti pošteni in pravični. Zaraditega je skrajno krivično, če vlada presoja prvič komunizem kot državi silno nevaren pojav vobče in drugič. če sploh preganja ljudi, ki so ideelni ali pa naivni komunisti. Ideelni komunisti imajo svoje prepričanje. svojo .vero. ki jo zagovarjajo. Takih Klej je mnogo, skoro vsak človek ima svojo idejo, ki jo zagovarja. ki pa navadno_ tudi ve. da je to leipi cilj. ki sl ga ie začrtal y $yoii duši, in se v svojem srcu veseli tistih lepih časov, ko se njegov Ideal uresniči, dasi ga današnje razmere še ne dopuščajo, zato pa prepušča stvar naravnemu razvotu. Tl ljudje imajo trdno prepričanje, vero. vendar niso nevarni ne Pašlču. ne Pribičeviču. Velik del komunistov (seveda so tudi v drugih strankah taki ljudje), pa le skraino naiven. Za frazami in radikalizmom lete, osebne simpatije so pri pjih močnejše »ego prepriča- nje. Ti ljudje nimajo navadno pravih temeljnih pojmov o naravnih zakonih. o razvoju, še manj pa o socija-lizinu ali sploh o bistvu kakršnekoli človeške dnjžbe; taki ljudje potrebujejo izobrazbe In so le trabanti te ali one struje, ki ima slučajno renome. Povsem krivično bi bilo torej, če bi vlada v vprašanju državnih uradnikov postopala tudi po istem merilu kakor pri delavstvu. Ne zahtevamo za uradništvo predpravic, protekcijo, ampak pravico. Razjasnili smo to stvar zaradltega, ker smo hoteli dokazati, kako velika krivica se dela delavstvu, ter prihiti, da se v slučaju nastopa proti uradnlštvu na napovedani način krivica le Iznova dokumentira. Vlada naj upošteva, da smo državljani, da imamo svoje glave. Krivice bi bile kvas še slabejšim razmeram. hujšemu odporu. Bodimo demokratični! Reakcija na pohoda. Zadnje dni mnogo Citatno o faznih vladnih ukrepih po kopitu *Ob-znane« v zaščito države... Verjamemo radi našim brezglavim mogotcem v Belgracht, da bi najraje Imeli stare srednjeveške čase v tej obliki seveda, da bi posamezna podjetja, osobito banke, delavstvo kak tlačitelj naroda zahtevali Dela vec-trpln. pa bodi ročni ali umni, naj postane navaden suženj. Ima naj pravico delati, drugega pa nič; seveda delati samo takrat, kadar bi ga kak tak tlačitelj naroda zhtevll Dela pa naj noč In dan. Ko ga bo popolnoma izmozgal, pa ga bo vrgel na cesto ln poklical drugega... Žalostni časi dohajajo. Mislili smo. da je to svetovno klanje človeštvo izpametovalo, pa smo se varali. Prve mesece po preobratu, ko bi bil čas mase edlniti. je bilo iz več razlogov skoro nemogoče, ker je prišlo popolnoma izstradano v svoje kraje, dela ie primanjkovalo, ker Je vojna industrije prejenjala in treba ie bilo šele vse preurediti za preskrbo življenskih potrebščin. Prišlo je kmalu drugače. Zmagovalci so jeli diktirati. Pričela se je gonja za zlato telo. Vsaki teh zmagovalcev je hotel večji plen, bodisi v denarju ali v blagu. Ustaeavljati so se pričele takoj znova razne voiaške organizacije po vsej Evropi. Nastopila je doba plebiscita, doba pokola, vsa polna inesdebojnega sovraštva. Takega sovraštva še dihneš ni konec v Šl&ziji. Kaj so rodili plebisciti vidimo; ustanovili so razna prostovoljska vojaška krdela, ki pde- do- nijo. morijo in požigajo. Kakor v bi tridesetletne vojne... Kapital je ve« razvoj od strani opazoval, in kjetf mu Je šlo prepočasi. je stvar pospešil. Rodil se Je na drimi strani svetovni komunizem. Ustanovili so ga razni mladeniči, ki so mislili Pd tel lestvici priti do za-željene časti. Ju kaj imamo danes? Poglejmo okoli sebe! Ko si je pričelo zavedeno delavstvo snovati svoje stare bojne organizacije pod rdečo zastavo. najela je buržoazlja kapital, da na umeten način razdvaja mase. Danes lahko priznamo, da je kapital zopet gospodar svetovnega položaja, tisti pa. ki mu po naravi pristoja go-spodstvo, namreč delavec ln mali kmet. je pa postal popolen suženj ln ie v slabšem položaju kot kdaj prej. To vse je predvsem posledica razdirajočega dela. dela terorja in nasilja, katero rodi zopet protinasi-lfc. To občutimo danes v demokratičnih državah vsega sveta. Države se med sabo kosajo, katera da bo uvedla čim strožje obupane. »Kam plovemo? Delavstvo zdrami se! Oživi moč svoje organizacije! Le tu boš našel oporo! Sloviti nemški državnik Bismarck je v 80. letih izdal svojo »obznano«, tako-zvanl »Socialistengesetz«. S tem je mislil ves delavski pokret uničiti. Pa se mu ni posrečilo. Podobno je danes. Obznane na obznano. žrtve padajo, sistem pa ostaja bankokratskl... »Z obztianami pa ne bo veliko pomaganega. Zapori, hišne preiskave itd. netijo le nezadovoljstvo. Naredb seveda, ki bi dale človeku, delavcu- 1 trpinu dela. kruha, obleke, stanovanja. takih odredb ni, ki edine bi naj-lepšc odstranile komunistični strah. Komunizem je po svoji obliki umetno ustvarjena organizacija kot na primer laški fašizem ali Tja tudi jugoslovanski. ki ga zadnji čas opažamo na obzorju In ki se gdl tudi Jugoslovanski buržoaziil potreben. — So za to gotovi vzroki. Ko se je namreč pokazalo da bi se dalo z dobro mednarodno organizacijo delavske mase zediniti, posegel ie vmes nenasiten kapitalizem, najel je razne trabante, ki netijo razdor v delavskih vrstah, zato ker se zavedajo, da je le v složnosti moč. Delavstvo poženi vsakega snubača. naj bo maziljen s kakršnimikoli frazami I Strni svoje vrste v eno politično soclMistlčno sitranko, katera ie že neštetokrat dokazala, da je le ona rešiteljica proletarijata. No krščanski socijalizem. ne narodni so-< cijalizem. ne komunistična taktika te ne bodo rešili, rešitev je marveč iskati le v močnih mednarodnih socialističnih organizacijah! Apeliram na naše vodilne sodnt-i ge. da svojo pričeto akciio za zedi* njenje jugoslovanskega proletarijata nadaljujejo. Apeliram pa tudi na vodilne sodruge v naših strokovnih organizacijah, da gredo na delo za čim hitreje zedinjenje vseh strokovnih organizacij naše države. Proč torej z aposteli kakršnih-* koli iraz ln nasilja, proč z ljudmi, ki hočejo v kalnem ribariti! Le v na*1 šem lastnem delu je naše upanje ln rešitev l Ustroj pokrajinske uprave za Slovenijo. Dosedanja deželna vlada *a Slovenijo ie v zmlshi člena 134. ustave prenehala in na njen® inesto Je stopita >pokrajinska uprava za Slovenijo«, katere vodstvo je prevzel po kralju imenovani pokrajinski namestnik. Pokrajinski namestnik izvršuje pokrajinsko »pravo po Sefih oddelkov pod neposrednem nadzorom mh>!slra za notranje zadeve m kot organ pristojnih ministrov. Pokrajinska uprava za Slovenijo sestoji 'vi istih oddelkov kakor prejšnja deželna vlada *a Slovenijo, Jn sicer dotlej, dokler se posamezni deli pokrajinske uprave ne ukinejo in njih posli ne preneso bodisi na pasameana ministrstva, bodtsi na kasacljsko »11 »pelacijsko sodliče (sto! sedmcrlce, odnosno višje deželno sodižče), bodisi na ministrske ekspoziture, bodisi n* oblastna oblastva držaVe (veliki župan ta za posebne posle državne upravo posebne Instance za eno ali veti oblasti) ali samouprave (oblastna skup&čina in oblastni odbor!). Pokrajinska uprava za Slovenijo »e torej deli na te-le oddelke: 1. na predse*!* stvo pokrajinske uprave; 2. na oddelek za notranje zadeve; 3. na oddelek za. kmetijstvo; 4. na oddelek za javna dela; 5. na oddelek za socialno skrbstvo; 6. na odde< lete za prosveto In vere; 7. na oddelek ut pravosodje; 8. na oddelek za gozdarstvo. — Stvarna pristojnost pokrajinske uprav# bi njenih oddelkov ostane do nadaljnjih' ukrepov povsem ista kakor pristojnost prejšnje deželne vlade In njenih ustroznili poverjeništev in oddelkov. Posameznim oddelkom poktajlnske upraiv* nafielujejo Sefi oddelkov. Oddelki se po potrebi del« napet ria odsek«, katerim nalelmjcjo refe-renti. Delegacija ministrstva financ, oddelek ministrstva *a trgovino ln Industrijo, zdrav, stvetv! odsek, gradbena direkcija, generalna inšpekcija vodA, rudarsko glavarstvo, agrarna direkcija in finančna prokuratura' ostanejo Se nadalje ministrstvom ncpo-i sredno podrejeni. O površini in prebivalstvu sovjetske Rusije. Že mnogokrat se je ugibalo, koliko stare Rusije je pod kontrolo sovjetske Rusije in koliko Ima sedaj prebivalstva. Na podlagi zadnjih statističnih podatkov kontrolira današnja Rusija 95 odstotkov teritorija bivšega ruskega carstva in 80 odstotkov prebivalstva stare Rusije. V treh letih med 1918.—1921. so se meje Rusije vsi c d vodnih bojev neprenehoma menjale in s tem seveda tudi število prebivalstva. Najneugodnejše leto je bilo 1918.. ko je sovjetska vlada kontrolirala le centralno Rusijo z nad šestdeset milijoni prebivalstva. Od leta 1918. naprej so se meje sovjetske Rusije širile In prebivalstvo je leta 1921. doseglo že število 140,000.000. Sledeče ie število prebivalstva v različnih časih invazij ln civilne vojne: v spomladi leta 1918. 98.000.000; v jeseni leta 1918« leta 1919« leta 1920, leta 1921, v jeseni v spomladi v spomladi 61,000.000; 91.000.000; 127.000.000; 140.000 000. Ustanovitev novih držav je od* vzelo Rusiji okoli 700 tisoč kvadrat« niJ* vrst in okoli 30,000.000 prebl« val cev. Nove države na ozemlju bivše Rusije imajo sledečo površino In Ste-s vilo prebivalstva: Muska 300.000 površine v kv .v., preb. 3,500.000; Estonska 40.000 po* vršine v kv. v., preb. 1,500.000; Lat* va 40.000 površine v kv. v., preb'. 2,300.000; Litvinska 70.000 površine v kv. v., preb. 4,500.000; Poljska 140.000 površine v kv. v., preb, 15.000.000. Skupaj 590.000 površina v kv. v., preb. 26,800.000. K tenm so LISTEK. Hanns Heinz F.vers: Pajkinja. (Dalje.) Clajimonde sedi pri oknu ln pre- *le. Nitke, dolge, tanke, neskončno tanke nitke. Iz njih dela tkanino, sam ne vem, kaj bo postalo. In ne niorem pojmiti, kako more delati to mrežo, ne da bi pri tem zamotala nežnih nitk. Nenavadni obrazci so v «Je finem delu, pravljične živali ln čudne spake. — kaj pišem tukaj? RcsnLno je, da sploh ne moreni videti, kaj pravzaprav prede; preten-ke so nitke In vendar čutim, da je nje delo čisto tako. kakor trn vidim če zaprem oči. Cisto tako. Velika mreža in dosti bitij v nji, pravljične živali in čudne spake. Četrtek. 17. marca. 'Čutim se nenavadno razburjenega, Ne govorim več z nobenim člo- vekom; celo gospe Dubonnet in hiš- [ nernu hlapcu voščim komaj dober ; dan. Komaj si vzamem toliko časa, \ da jem; sedel bi le pri oknu, da igram ] žnjo. To je razburljiva igra, v resnici j razburljiva. Ip občutek imam, kakor bi se moralo jutri nekaj zgoditi. Petek, 18. marca. .. ,^a’ ^a> danes se mora nekaj zgoditi. — I rjpovedujem si — čisto glasno govorim sam s seboj, da slišim ?v?'* £,&f T ^,a sem vendar zato tu- ' kaj. 1 odu hudo je toi s tirali me je. In ta strah, da se mi mo.re isto pripetiti kakor mojim prednikom v tem prostoru, se vmešuje na čuden način v drug strah; strah pred Clf.rmicssdo. Komai ju še ločim. Strah me je. kričal bi. Ob šestih zvečer. Ilitro par besed, v klobuku In plašču. Ko je bilo pet ura. sem bil na koncu s svojimi močmi. O, sedaj vem zagotovo, da je nekaj s^veze s tisto šesto uro predzadnjega tedenskega dneva — sedaj se ne smejem vec nad lažmi, ki sem jih komisarju pripovedoval. Sedel sem na stolici, s silo sem se držal nanjo. Toda vleklo me je, skoro odtrgovalo me k oknu. Igrati sem moral s Clarhnondo — ln potem spet ta grozni strah pred oknom. Videl sem. kako so viseli, švicarski komij, dolg. z debelim vratom in sivo. kratko brado. In vitkega altista in čokatega, močnega ser-žana. Vse tri sem videl, drugega za j drugim in potem vse tri skuuai, na istem kavlju, z odprtimi ustmi.in daleč ven molečimi jeziki. In potem sem videl samega sebe. sredi med njimi. O ta strah! Čutil sem dobro, da ga imam toliko pred okenskim križem tajil gori kakor pred Clarimon-do. Naj mi odpusti, toda stvar je taka : v svoji sramotni grozi sem jo neprestano vmešaval v podobo onlli tre1), ki so tam viseli z nogami nizko drsečimi po tleh. To je res, niti trenutek nisem čutil v sebi poželjenja, h*epfiicnja, da se obesim: tudi se nisem bal, da bi kai takega napravil. Ne — čutil sem le strah pred oknom samim — in pred Clarhnondo — pred nečim groznim, nepojmljivim, kar bi moralo priti. Imel sem strastno, nepremagljivo željo, da vstanem in vseeno £em k oknu. In storil bi — Tedaj se je oglasil telefon. Vzel sem školjko ln predno sem se mogel slišati kako besedo, sem sam zakričal: »PritiLJakoj priti!« Bilo je. kakor bi, krik mojega hripavega glasu v trenotku .prepotili vse senco v zadnje špranje tal. Bil sem v trenotku miren. Obrisal sem si znojno čelo in spil kozarec vode; potem sem premišljeval, kaj naj rečem komisarju, če pride. Končno sem stopil k oknu. pozdravil in se nasmehnil. In Cbrimonde ie pozdravila in se nasmehnila. Pet minut pozneje je bil komisar tu. Pripovedoval sem mu. da sem končno zadevi skoro na dnu; danes naj bi Sc opustil vsako vpraševanje, toda v najkrajšem času bi mu goto-« vo dal čudna razkritja. Komično Je bilo pri tem, da sem bil. ko sem mu tako lagal, popolnoma prepričan, da pripovedujem resnico. In da čutim še sedaj skoro Isto nasproti svojemu boljšemu prepričanju. OpaziJ je gotovo moje nekoliko, nenavadno duševno stanje, zlasti ko sem se skušal oprostiti radi grozni-« čavega krika v telefon in mu hotel zadevo kolikor mogoče naravno. razložiti in vendar nisem nat šel za to prave, utemeljitve. Menil je zelo ljubeznjivo. da ml ni treba jemati kakega ozira do njega; on da mi je vsikdar na razpolago, to Je njegova dolžnost. Raje da pride par, tucatov krati zastonj, kot da bi me pustil nanjga čakati, če bi bila sila. Potem me ie povabil, naj poidem da*, nes zvečer ž njim na sprehod, to bi me raztreslo; ni dobro, da sem vedi no tako samo. Sprejel sem — četudi mi je bilo težko; nerad se ločim od te sobe. _ (Dalie prih.) prišteje še Besarabija 40.000 povišl-ne v kv. v., preb. 3,000.000. Teritoriji sovjetske Rusije, R. S. r, §, R. 13,422.000 površine v kv. v., preb. 91,925.000; Ukrajinska S S. R. 400.000 površine v kv. v., preb. 32,000.000; Republika Tur* kestan 1,200.000 površine v kv. v., preb. 7,000.000; Republika Aserbei-dan 40.000 površine v kv. v., preb. 1 ,'00.000 * Republika Bela Rusija 50.000 površine v kvad. v., preb. 2.000 000; Republika Armenija 42.000 površine v kv. v., preb. 1,300.000; Republika Georgija 60.000 površine v k v. v., preb. 3,000.000. Skupaj 15.214..000 površine v kv. v., preb. 138.725.000. Republika Daljnega vzhoda 2,600.000 površine v kv. v., preb. 2,000.000. Na podlagi teh številk je preračunano, da vsebuje današnja Rusija 95 odstotkov ozemlja prejšnje Rusije in 80 odstotkov od prejšnjega prebivalstva. »Proletarec«. Šlesko vprašaoje na seji vrh, sveta. PRED REŠITVIJO GORENJE-ŠLEZKEGA VPRAŠANJA. LDU. Paru, 9. (Havas.) Ns sedi vrhovnega sveta Je Briand v svojem govoru n-•rajal: Ves svet soglasno priznava, da velja glas delavca ravno toliko kakor glas kmeta. Z etičnega stal&ča se n na moro reči, da Imata oba isto vrednost, kakor glas prebivalstva, ki je ostal v deželi ter Je na končni usodi dežele Kotovo bolj ln-iteresiran kakor Izseljenec. Od 200.000 izseljencev Jih jo glasovalo 180.000, in sicer za Nemčijo. Ako se premotrl Izid glasovanja tet celota, ni dvoma, da je nemški prebivalec na zahodu, poljski pa na vzhodu, Z geograflčnega stališča je reSitev lahka. Premotrivanie od gospodarske straml pa i* Izkazalo, da so v poljskem delu znatna nemška Industrijska centra. Ako bi se zavezniki ne mogli zediniti, bi bdi e posledice noprc-računljive. Francoska vlada se zavoda te nevarnosti hi je to vprašanje premo- {rlvata. Prepriča« je, da bo soglasna do* bra Yolia zaveznikov pripomogla do tega, da se bo za gornie-šlezljskl problem na-šla rešitev, ki bo odgovarjala primernost! ter določbam mirovne pogodbe In Izidu glasovanja. — Nato je govoril Italijanski ministrski predsednik Bornom in problem pojasnil posebno z jurkličsiega stališča. Izjavil je, da sta francoska in angleška teza zapleteni ter s« de zavzemal za medsebojno poravnavo. Japonski zastopnik so jo Izjavil slično i-n rekel, da ]e sporazum potreben, da se vzdrži enotnost zaveznikov. Zastopnik Zedinjenih držav so diskusije ni udeležil. — Ko se Je soja zopet otvorlla, so se zastopniki zaveznikov posvetovali o orljentskem vprašanju posebno o vojaškem položaju Grčije In Turčijo. Jutrišnja seja vrhovnega sveta je določena za 11. uro. LDU Pariz. 9. avg. (Havas.) Na poziv Lloyd Georgea je vrhovni svet izrekel nastopni sklep: Z ozirom na te/koče. ki izvirajo iz tega. da izkazujejo v središču industrijskega pasu Gornje Šlezije ležeče mestne občine močne nemške večine, predmestne ali podeželske občine na poljske večine, in da so te občine navezane druga na drugo, dalje glede na potrebo. da se spravi ta položaj v sklad z načeli mirovne pogodbe, Je bila komisija izvedencev, pozvjuia. naj to vprašanje f>onovno prouči. Na podlagi tega sklepa, se jje sestala Izvedeniška konferenca, ki se bo nocoj in jutri dopoldne bayila s proučevanjem proMema na določeni podlagi. LDU Pariz. 9. avgusta. (Wolff.) Kakor poroča sTenms«, se Klase nova navodila izvedencem Pfi posvetovanjih tako-le: L. Vsak glas naj sc upošteva po svoji vrednosti- Ne more se dopustiti, da bi bU glas kmeta v£č vreden kakor glas obrtnika. 2. Industrijska enota, ki se Je izrekla v Prid Nemčiji z dvema glasovoma proti enemu, se mora prisoditi Nemčiji. 3. Industrijskemu ozemlju sosednji kraji naj tvorijo predmet resnemu posvetovanju in proučevanju. žemo, nad Javi, da Je poljska država pripravljena udeležiti se mednarodne pomožne akcije v prilog Ruski. — Par v tem oziru najbolj mazanih in zakrknjenih držav bomo kmalu mogli naStetl na prstih ene wko. AH bo naša med njimi? + Lloyd Oeorge no namerava iti na ratorožltveno konferenco v Washktgt3n, da bi zastopal Anglijo. Iioyd Oeorge je ge vseeno toliko pameten, da mu ni dp tistih par obllgatnlh fraz, ki jih bodo mmr,I državniki spregovorili v Washlugtaiu? + V Francoskem Maroku so se domačine!, sledeč vstašem v španskem Maroku, skušal! upfetl. Doslej lih francoske čete Se drže v šahu. Dnevna kronika. Brzojavi. POGAJANJA V VEČINI. LDU Belgrad. 9. avgusta. (ZNU.) ,Te dni se te v parlamentarnih krogih trdovratno govorilo, da se ima izvesti preosiiova vlade. Danes se je ta verzija zopet pojavila v kuloar-Jiii parlamenta. Govore, da se bo preosnova Izvedla šele meseca oktobra. V splošnem pa izgleda. da se pogajanja ne bodo nadaljevala pred septembrom, dokler se zastopniki klubov, ki se pogajajo, ne vrneio iz raznih kopališč, in dokler se min. predsednik Nikola Pašič, ki pa še ni odpotoval, in nekateri drugi ministri ne vrnejo s svojih potovani. Dozna-va se, da bodo morebiti demokratski in radikalni delegati glede delovnega programa objasnili svoje stališče že tekom prihodnjih dni. Ko se končajo medsebojni razgovori delegatov, se bosta sklicali seji plenuma radikalnega in demokratskega kluba, na katerih se bo izpremenilo vn popravilo, kar se bodo delegati dogovorili. ‘JUGOSLAVIJA IN REKA. BAROS. LDU. Belgrad, 9. avg: Po sklepu ministrskega sveta se naša vlada ne more spustiti v pogajanja s predsednikom reške države, dokler se vlada na Poki ne formira. Gospod Zanella pa ie vendar poizkusil -priti v avdi-lenco k ministrskemu predsedniku Pašlču. Ministrski predsednik ga Je sprejel v kratki in formalni avdijenci, v kateri mu je naznanil stališče jugoslovanske vlade. Predsednik Za-nclla ostane še par dni v Belgradu, nato pa bo odpotoval v Rim. kjer bo obvestil o svoji misiji v Belgradu italijanskega zunanjega ministra. PREISKAVA RUDNIKOV V CRNI GORI. _ LDU. Belgrad. 10. avg. Ministrstvo za šume iti rude je izdalo na-redbo. ki bo pospešila preiskovanje rudnikov v C nji gori. V to svrho se bode dalo različnim institucijam ln zasebnikom posebne koncelsje., PROST UVOZ ZA ZVONOVE? LDU. Belgrad. 10. avg. Na današnji seji gospodarsko - finančnega komiteja ministrstev se je sklenilo dovoliti prost uvoz cerkvenih zvonov. Nato se je razpravljalo o povišanju carine ha uvoz blaga, ki se izdeluje pri nas. Oledo zadnjega vprašanja se komite še ni zedinil. MASARVK IN HA1NISCH. LDU. Dunaj, 10, avg. Sestanek med predsednikom češkoslovaške republike dr. Masaryk'om In predsednikom avstrijske republike dr. fiainlschenu katerega sta se udeležila tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Bene.s in zvezni kancelar dr. Schoebr v svoji lastnosti kot zunanji minister, je imel popolnoma zadovoljive uspehe. Razpravljalo se je na tem sestanku o celi vrsti gospodarskih in političnih vprašanj, ki so važna za nadaljnl razvoj obeh sosednih republik. Razgovori so dovedli do tega. da se je moglo v vseh smernicah in posameznostih ugotoviti popolno soglasje. Program obeh vlad ki se ima uresničiti v dobrobit srednie-evropskih narodov, tvori vpostavitev položaja v Srednji Evropi v zmislu mirovnih pogodb in tz-obličenje tega položaja v močno podlago reda in miru v vse! Evropi. MEDNARODNI KONGRES TIPOGRAFOV. LDU Beograd, 9. altista. (ZNU.) Na Dunaju se bo 5. septembra vršil mednarodni kongres tipografov, na katerem se bo sklepalo tudi o medsebojni pomoči v bolezni in slučajih smrti. Ha kongresu bodo zastopane tudi organizacije tipografov iz naše države* MEDNARODNI KATOLIŠKI KONGRES V GRADCU. LDU. Gradec, 10. avg. Nocoj se prične mednarodna konferenca, katero je sklicala katoliška internacionala In na katero se je prijavilo že nad 200 udeležencev, ki bodo zastopali 18 različnih držav. V splošnem se bo razpravljalo na konferenci o mednarodnem skupnem delovanju katolikov in o ustanovitvi medna rodne organizacije za pomoč. GRŠKA OFENZIVA. LDU. London, 10. avg. Drugi del grške ofenzive se je pcičei z napadom na Izmid. Nekatere vesti poročajo, da so pričeli Turki bežati, GLAD IN KOLERA V SOVJETSKI RUSIJI. LDU Kodam, 9. avg. »Polltiken« javlja iz Pige: £0 poročilih boljševi-ških listov se je že itak zelo skrčeni železniški promet radi pomanjkanja kuriva še omejil, kar je poslabšalo položaj na ozemljili, kjer vlada glad. £)mejltev psrometa bo zadela tudi premogovno imlustuijo v tem ozemljih. tako da bo s tem otežkočen dovoz živil za rudarje. Iz istega vira se javlja, da je do konca julija.umrlo na koleri okrog 130.000 oseb,. Politična morala buržoaznih strank. Na več načinov širijo buržoazne stranke svojo propagando ln ustvarjajo med ljudstvom buržoazno Ideologijo. Predvsem vlačijo v blato svoje kapitalistične propagande narodnostni ideal in tudi vero. Največ pa operirajo s kapitalovo lastnostjo, terorizmom. Kjer ne pomaga prvo ta drugjo, pomaga kapital, grožnja, z odvzotlom zaslužka, uničenjem eksistence. Kapital je tisti fcklor, ki ovira Hudi, da mislijo s svojimi glavami bi čutijo s svojim srci; t J. tisti faktor, ki na debelo producira korupcijo, nemoralnost ln zločinstvo ln podpira duševno temo, zavira hiter napredek. V političnem življenju na Slovenskem in v Jugoslaviji visoko poljejo valovi strankarstva in zagrizenosti. Vsled tega toHko medsebojnih Intrig, toliko korupcije In tudi toliko hlapčevstva ln kruhoborstva prt gmotno slabih razredih. Javno pa zagovarja tako metodo politične teroristične buržoazne propagande od zadnjih volitev sem liberalna stranka, dasi je znano, da so vse meščanske stranke že od nekdaj tako delale: s protekcijo ki grožnjo, da gmotno odvisnemu odvzamejo kruh 1 Po končanih zadnjih volitvah je »Sl. Nasrod« iarvno pozival, da se sestavijo Imeniki vseh onih, ki za demokrate niso glasovali, če&, stopili jim bomo na prste, pognali jUi Iz služb bi z uslugami bo — konec (kakor da ne vladajo zakoni temveč usluge!). Barvo svoje buržoazne politične morale (ki nil nič boljša od Šušteršlčeve protekcionistično korupcije) le »Sl. Narod* pokazal tudi predvčerajšnjem, ko ie zahteval odvzetje kruha vsem učiteljem, ki so klerikalnega kalibra. Kitk or rečeno, ni vsa ostafla pisuna buržoazija nič boljša. Vlada je odredila, da se odvzame državna slvvžba -v-sejn tistim, ki so bili in so komunisti. To le me-SčansiM teroT, metoda sestradanja in du-iavaega posilstva — v dobi civilizacije in demokratizma , . . Če pride Protič s klerikalci, ne bi bilo seveda nič drugače. Odlikovanje. Snoči ob 6. zvečer je v mestni posvetovalnici ljubljanski pripel kraljevi namestnik g. Iv. riii-bar bivšemu žnjjanu g. dru, Ivanu Tavčarju red Sv. Save II. r. Slovesnost se je izvršila na željo dra. Tav-čarja vi>ričo prejšnjega občinskega sveta in magistratnih uslužbencev. Ob tej priliki moramo poudariti dasl je g. dr. Tavčar naš politični nasprotnik. da je dr. Tavčar med svojim devetletnim županovanjem delal nesebično, zlasti tudi kot predsednik aprovizaciie v najhujši dobi in kot kormmizator obsežnih občinskih podjetij. Dr. Tavčar ima res svoja načela. ki se jih trdno oklepa, toda kot župan je bil preljubljen pri vseh strankah in je zaraditega tudi vodil občino srečno, kolikor je bilo v tistih časih mogoče. V imenu magi-stratnih uslužbencev je izročil g. dr. Zarnik g. dru. Tavčarju posebno spo-menico. Volitev novega župana v Ljubljani, Izvemo, da bo najstarejši občinski odbornik, g. Jeglič, od pokrajinske Uprave pozvan še ta ali pa drugi te- den, da skliče sejo občinskega odbora. da Izvoli novega župana. Obenem bo dobil tudi odlok, da $0 mandati komunističnih občinskih odbornikov. katerih je 6, -razveljavljeni. Aiora uepotrditve g. A. Peska županom. Vodstvo NSS Je sklenilo interpelirati potom poslanca Doržlča pri notranjem ministrstvu zaradi vzrokov nepotndttve gosp. Peska ljubljanskim županom. Končno po Polircli letih. Generalni inšpektorat v finančnem ministrstvu je poslal vsem državnim oblastem odlok, v katerem se naročit, na’ se vse dobave iz vrše pri domačih Industrijskih podjetjih in proizvaja-čih. V inozemstvu naj se nabavljajo samo oni predmeti, ki Jih v naši državi ni. toda samo pod pogojem, da se plačajo v dinarjih. — Ce bi bil ta sklep izdan takoi po zedinjenju, bi ostalo veliko milijonov dinarjev v naši državi, nezaposlenost ne bi bila tako velika, industrija bi bila podprta. In ker bi bil uvoz manjši, bi .tudi valuta bila lahko boljša. Toda da so Rospodie spoznali to svoio napako, sopotrebovall celi dve ln pol leti. Produkcija trboveljskih premogovnikov se 3e v zadnjom času znatno zvišala., tako da presega celo predvojno produkcijo, Delavci so torej »toriU vse za zvišanje produkcije, Plač soveda pa družba sama od sebe ne bo Bvtšiala, niti no bi vlada od družbe kaj takega zahtevala, dasl vselej zna zahtevati od delavstva avlšanjo produkcije. Volitve v trgovske zbornico, ministrstvo za trgmino «n Industrijo je naročilo vsem trgovskim zbornicam, v katerih vo-Mtva člaaiov še niso bile Izvršen«, naj Izvedelo nove voHtve v najkrajšem času. Izprememba Imena »Uradnem« lteču*. Dosedanje Imenovanje »Uradni list deželne vlade za Slovesi Ho« se je s 94, letošnjo številko Izpremenilo v »Uradni list pokrajinske uprave m Slovenijo*. Za kisle kumara ali kam bo Jel PaSlč. MeScansfco časopisje ponoča: V nekaj dneh odide Pašič v Marijine Lažne. — Tekom teh dni odide na Bled ... Te dni odide v Francijo . . . Potovanje je še tajno ’n tako dalje. Kam gre torej Pašič? Iz Bel-grada v — Belgrad, Sola za slabotno deeo. Radi velikega števila slabotne dece, Je ministrstvo za prosveto odločilo, da bi ta deca ne zaosta la v šolskem pouku, da zgradi v okolici Novega Sada sredi gozda šolo, v kateri bi se mogla slabotna deca šolati, obesiem Pa tudi okrepi« svoje zdravi«. Pedagoški kru* v Zagreb«. MtaKtr-stvo prosvete je plenilo posla« iz Srbije, Crne sore in Vo*vodta* večje število učiteljev in učiteljic v vBH Pedagoški kruz v Zagrebu. Razpisana tobačua traiike. Na bivšem Štajerskem so do dne 26. avgusta t. 1. razpisane tobačne trafike v nastopno navedenih krajih: v Mariboru (Vetrinjska ulica št. 10); v davčnem okraju Maribor: V Vurmatu št. 10, v Vosku št. 3 in St. 15 ter v Pesnici št. 2 (te tri trafike se zdru-1 ŽSft.V §P$ !\ovft trafUtoh šk_lS: rlju ob južni železnici St. 51; v Ptuju: LJu, tomerska cesta št. 2 in Srbski trg št. 35 (vsaka trafika zase); v davčnem okraju Ptuj: v Žaklju št. 19, pri Sv. Vidu št. 11; Pr! sv, Lenartu pri Trbovljah št 110 ht pri sv. Juriju pri Hrastniku št. 10 (oba trafiki se združita v eno samo novo trati« ko); v Ljutomeru št. 93; v davčnem okraj« Ormož: v Ključarovcih št. 28, pri sv. Mi* klavžu št. 4S in št. 51 (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko); v Žaba, kovju št. 70 v davčnem okraju Sevnica; v davčnem okraju Šmarje pri Jelšah: v. Hrastju št. 18, pri sv. Vidu št. 20 in v Go. renji vasi št. 30 (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko); v Oseku št. 133 v davčnem okraju sv. Lenart v Slovenskih goricah. Natančnejši razpis trafik je objavljen v Uradnem listu št. 93. Nove tovarno municlje in orožja v Ju* goslavlji. Francosko-srbska družba je za« prosila vojno ministrstvo za koncesijo V, svrho gradnje novih tovaren orožja, munl« clje im poljedelskih strojev. Družba name« rava zgraditi tri velike tovarne. Vojno ministrstvo namerava družbi izdati koncesijo. — Posojilo 15 milijard dobro deluje., Kanonov in pušk bomo imeli v Jugoslaviji na -izbiro. Stavbna sezona v Belgradu. Po poročilu stavbnega oddelka beograjske ob< čine se sedaj gradi v Beogradu več novihi ln popravlja več starih poslopij, vseh sku« paj 1500. Ako ne varajo znaki, bo produkcija stanovanj prihodnje leto še večja. Vročina v Belgradu je vedno hujša. V ponedeljek je zabeleži} belgrajski obse?>« vato.rij na solncu 61.4 stopinje C, v senci 37 stopinj, maksimalna temperatura ob 2. uri popoldne 37.4 stopinje C. V ponedeljek je bBa zabeležena najvišja letošnja temperatura. Zastražcnja madžarske meje. Našo ob« mejno ozemlje proti Madžarski je na g!a* ai kot zelo pripravno za tihotapstvo ia za prehod raznih sumljivih oseb na naše ozemlje. Da se to prepreči, je ministrstvo za notranje stvari odredilo, da se na mej! proti Madžarski pomnoži orožništvo la Število obmejnih postaj. Tatvina. Dne 8. t. m. je biia ukradena ob 7,15 dopoldne v stanovanju gospoda J. Gradišnika, uradnika Združenih papirnic Goričane, pri Medvodah, zlata damska ura v obliki medaljona, z dvojnim pokrovom, na zgoraj! strani okrašena z 12 briljanti v zvezdni obliki, z zlato vratno verižico in zlata damska ura z usnjato zapestnico-Pred nakupom se svari. Eventualne podatke se zaprosi za gornji naslov. Zdravstveni Izkaz mestne občine ljubljanske za teden od 31. pr. do 6. t. m. Izkazuje 24 novorojencev (11 možkih, 13 i.) to 23 mrtvih oseb (12 možkih, 11 ženskih). Umrlo je: za jetiko 2, za grižo 5, na- za-strupljenju rane 1, za srčno hibo 1, za dragimi naravnimi smrtnimi vzroki 13, radi smrtne poškodbe 1. Naznanjenih je radi nalezljivih bolezni: 4 za davieo In 42 za grt-žo. ©rsgsnšzsdteki vestnik. Ss sfrank@B Sodrugom iz Celja. V petek dne 12. avgusta ob 6. zvečer se bo vršila širša seia vseh zaupnikov političnih, strokovnih in kulturnih organizacij ter vseh občinskih svetnikov v gostilni Svetel Gaberja. Radi izredna važnosti se poživlja k popolni udeležbi. Odbor celjske politične organizacijo. Kočevja. (Kupčije novega župana.) Iz Kočevja nam poročajo sledeče: Znano je, da so v Kočevju izvolili za župana narodnega soetelea, g. Repovža, postajenačel-nika. Seveda še županom ni priznan. Ob. žalovati bi tudi bilo, če bi bil, kajti kupčii* skl posli, ki jih ta mož vodi, ne utrjujejo zaupanja prebivalstva v takega župana. K stvari! Kakor v drugih postajali, tako tudi v Kočevju nalagajo ali izla&ajo les, deske oglje Itd. stranke same, oziroma so za *o nalašč osebe, lcl se s tean poslom pečajo. Imeti pa morajo take osebe takozvano špcdicljsko obrt. Pri nas pa tega ni. \ go-stilniškcm pogovoru je zaupnik slišal javno govoriti sledeče: Tukajšnji postajc-uačelnik sprejema omenaeno delo, ga odda svojemu za to najetemu akordanto, akor-dant pa Ima najete delavce, katere tudi o:i plačuje. Postaienačelnik dobi za nalaganje eneg vagona desk 420 K, akordantu pa plača 130 K, torej ima pri enemu samemu vozu 290 K dobička. In tak'Hi vagonov ’;o pa po več na en dan naloženih. Vprašamo javnost ln vodstvo NSS, da-li je to socialistično ali narodno? Vprašamo, kako sploh pride postajjenačelnik do tega, da sprejema to delo, ter ga zopet tako plodonosno zopet oddaja? Ima-H za to obrtr.o pravic«?, Ali dela vso to kupčijo, — ker to je navadna kupčija, na račun železnice, ali na svoj račun, alf na račun NSS? Vsekakor, bi radi pojasnila od ravnateljstva oziroma Inšpektorata državnih železnic, pojasnila tudi od vodstva NSS. Mislimo, da bo tudi pokrajinska vlada, predno potrdi gospodu' Repovža županom, hotela razčiščen ja opt« sano kupčjja, ?? O g a, »oval e o.