>k AVF * TDADIA OKTOBER 1952 Nabožni slovenski mesečnik Naš Kralj - Ks.Meško . 289 Bratje/pesem/ - Bogdan Budnik .290 Tri rože - Po Slomšku p.Odilo ofm.291 Ali bi ti zmogla? - K.295 Cerkev in amer, črnci - Fr.Blaž ofm.. 296 Devica milostljiva - P.Miršek .299 Molitev miru - Sv.Frančišek...300 Mož miru - P.Aleksander ofm.. 301 Sončna pesem - Priredil p.Evstahij ofm.. 303 Vitez naše ljube Gospe - Prev. p.Odilo.. 306 Po kraljestvu križa . 309 Misijonska dolžnost - P.Valerijan ofm . 311 Lemontski odmevi . 313 Romarski zvonovi - P.Odilo . 315 Kramljanje na zapečku. 317 Izžrebanci Medenega piknika . 319 Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah ameriških Glavni urednik - Editor: Fr. Martin Stepanich OFM Upravnik -Business Manager: Fr.CyrilShircelOFM * Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois Telephone : Lemont 873 * Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo $ 3.00 * Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom, ki se v lemontskem semenišču pripravljajo na duhovniški poklic. Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri svetih mašah. * Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois ♦ Published once monthly - twice in October - by the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Gross. Entered as second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945. letnik 44. Czrve oktober 1952. Daš Kralj j V->^aj vemo vsi, kaj nam pra¬ vijo psalmi v tako vznesenih besedah, da je ves širni svet prestol vsemo - gočnega, večnega Kralja. Nebo, z mi¬ lijoni zvezd posuto, z luno in soncem ozaljšano, je njegov veličastni kraljev¬ ski plašč, zemlja podnožje njegovih nog. A rekli bi, da imamo še tri po¬ sebne prestole Kristusa Kralja: naše cerkve, naša srca, naše verne druži¬ ne. V cerkvah stoluje v neznatni po¬ dobi kruha v svoji tihi hišici v taber¬ naklju. A navzlic tej skoraj neumljivi skromnosti prihajajo tisoči in milijoni pred ta prestol milosti, svojega Kralja častit, se mu zahvaljevat, ga novih milosti prosit. - In v naših srcih sto¬ luje, ako so čista, mu v veri in lju¬ bezni vdana. - In v naših družinah ima svoj prestol, ako so res družine po njegovi volji. •Družina je nad domovino. Vezi z domovino lahko človek pretrga brez greha - družinske vezi ne, ker je to božja vez. Družina je nad človeško družbo. Tej se sme človek odpovedati, prerezati vse vezi z njo, sme iti v samoto. V družini pa morata mož in žena ostati, da prime smrt enega za roko in ga povede iz tega občestva. To je visoka odlika, edinstvena čast družin. Čast pa nalaga tudi dolžnosti. Ako je družina od Boga in po Bogu tako visoko povzdignjena, ima pač tudi dolžnosti do Boga. To so čutili že pogani, pa so postavljali tik ob domačem ognjišču oltar. Ker je to dvoje, družina in božanstvo, tako tesno povezano. Tako bi naj bile tudi naše hiše svetišča; v vsaki hiši bi naj bil na prestolu Kristus Kralj. Hišni oče bi naj bil hišni duhovnik. On bi naj da¬ roval svoje molitve, molitve žene, molitve otrok Bogu. Daroval Bogu vsa dela svoje hiše, pa tudi vse nezgode, vsa trpljenja, ki jih Bog dopusti priti nad hišo. On bi naj vodil otroke pred Kristusa Kralja, mu jih daro¬ val, prosil zanje blagoslov in pomoči večnega Kralja. On bi naj bil večna luč, ki vsem v hiši sveti in jim kaže pot k prestolu Kristusa Kralja. A kako naj vrši te velike in svete naloge, ako sam nima velike, žive vere ? Kako naj bo njegova hiša svetišče in prestol Kristusa, večnega Kralja, ako pa morda s kletvijo Boga in blagoslov božji iz hiše izganja? Ako dni, ki si jih je večni Kralj zase pridržal, nedelj, ne spoštuje in ne posvečuje? 290 AVc MARIA In. mati! Mati, katere srce bi naj bilo najlepša podoba presvetega Srca Kristusa Kralja, njegove nežnosti, potrpežljivosti, usmiljenja in sočutja, požrtvovalnosti, vdanosti, ki naj bi bila vsa odblesk ljubezni Kri¬ stusove, ljubezni do Boga in do bližnjega. Mati, ki naj bi molila za vso hišo, za vse v hiši trpela, vse s svojim svetniškim zgledom posvečevala, na vse klicala blagoslov iz nebes. Mati, ki je luč hiše, cvetje in dišava na oltarju pred Kristusom Kraljem - ako je res božja. O, da bi bile vse naše matere take! Kako rad bi tedaj bival Kristus Kralj v naših hišah, ko¬ liko blagoslova bi razlival na naše družine! In mladina, otroci, .da bi se vedno živo zavedali: hiša božja je naša hiša, Kristus Kralj stoluje v njej. Zato moram vedno paziti, da ne one¬ častim tega svetišča s kakim grehom. Morda je še dolgo življenje pred menoj, morda prav v tej hiši. Srečno bo, smem upati, ali bo vsaj mnogo znosneje, mnogo lepše, ako s svojim mišljenjem, hotenjem, govorjenjem in vsem svojim življenjem to svetišče božje spoštujem in častim. In sojen bom morda kdaj v tej hiši, na tej svoji postelji. Lahka mi bo sodba, ako ne pozabim: svet kraj je ta. Najsi je naj siromašne j ša bajtica, je prestol najvišjega Gospoda, večnega našega Kristusa Kralja. Zato: spoštovanje in čast ji ! Varuj, blagoslavljaj, vsemogočni večni Kralj, naše hiše, naše dru¬ žine, da bodo res družine po tvojem presvetem Srcu! Ksaver Meško Bratje ubožci, črnci, rdečekožci - Oče nebeški prek zemlje vse nas objemlje kot svoje otroke! Vsem nam je dal dušo, srce, usta, roke na hrbtu trnovih tal te oble široke. V vesoljni gneči rodov in plemen vsak po svoje skozi viharje in boje pot si utiramo k sreči... Kdor tukaj med brati - samosvoj, neiskren - noče bratu roke podati, ga onkraj Časa bo sram, ko bo izobčen in sam! - Podajmo si bratske rok6, bele, rumene in črne, trdneje, zvesteje! Sejavec, ki seje ljuljko in trne, hoče postaviti nove meje med vašo in našo skupino in zapreti nam pot v eno človeško družino - kot hoče Gospod! Bogdan Budnik Oktober 1952, 291 0 Po A.M.Slomšku p. Odilo OFM V •• f S t' ' B C1 w svoji sveti pravičnosti je Bog člo¬ veški rod kaznoval z vesoljnim potopom. Sa¬ mo pravičnega Noeta in njegovo družino je o- hranil. Ko se je zemlja po potopu posušila in ozelenela, je stopil Noe iz ladje in je daroval Bogu zahvalni dar. Dim se je lepo z oltarja proti nebesom valil, na nebu pa se je prika¬ zala pisana mavrica, božji prestol. In Bog je takrat govoril: “Kadar bom nebo z oblaki po¬ grnil, se bo prikazala v oblakih moja mavri¬ ca. Spomnil se bom moje zaveze z vami in vesoljnega potopa ne bo več, ki bi vse žive stvari pokončal” (I. Moz. 9,14-15). Kako veselo znamenje je bila mavrica o- čakuNoetu! Tudi mi se je vedno razveselimo, kadarkoli jo vidimo. Pa še lepše znamenje imamo kristjani na nebu našega zveličanja. Ves človeški rod je bil po prvem grehu obsojen v pogubljenje. Rešila nas je neskonč¬ na milost božja po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Znemenje našega odrešenja pa nam je sv. rožni venec, prelepa molitev na¬ še svete vere. Kakor ima mavrica tri izrazi¬ te barve, rdečo, podobo naše vere, -ze¬ leno, podobo našega upanja in zlato - ru¬ meno, podobo naše goreče ljubezni, tako lahko molitev sv. rožnega venca v treh delih primerjamo ali imenujemo tri rože . Pre¬ mišljevanje teh treh rož nam poživi našo ve¬ ro, nam utrdi naše upanje in nam užge gore¬ čo ljubezen - tri čednosti božje, ki so tako rekoč prestol našega zveličanja- tri prelepe rože, ki rastejo iz zemlje do nebes. Prva roža molitve sv. rožnega venca lepo belo cvete in pomeni veseli del. Koliko lepega in veselega nas uči! Molim prvo skrivnost veselega dela sve¬ tega rožnega venca: J e z u s , ki si ga De¬ vica od sv. Duha spočela in se vese¬ lim, da sem dočakal prihod Zveličarja sveta, katerega so stari očaki tisočletja pričakovali inprosili:“Vi oblaki ga rosite, ali zemlja naj ga da!” In zemlja se je odprla in nam rodila Zveličarja. Tu spoznam Marijo Devico, iz¬ voljeno Mater božjega Sina, tu spoznam, ko¬ liko velja deviško življenje in vem, kako čisto mora biti moje srce, da bo v njem jprebival 292 Jezus, ki ga je Devica od sv. Duha spočela. Molim drugo veselo skrivnost sv. rožnega venca: Jezus, ki si ga Devica k obiskanju Elizabe¬ te nosila in se veselim Marijine prijaznosti, vljudnosti, da je ona, izvoljena Mati Kralja nebes in zemlje, šla obiskat čez daljno gorovje svojo priletno teto. Tako tudi bogoljubni ljudje ljubijo svojega bljižnjega, mu radi pomagajo. Kakor Marija, ki je božjega Sina pod srcem nosila in šla obiskat svojo teto Elizabeto ter ji po¬ magat . Molim tretjo veselo skrivnost sv. rožnega venca: Jezus, ki si ga Devica rodila in hvalim čudovito ponižnost Jezusa in Marije. Božji Sin, Gospod nebes in zemlje, se poniža in je rojen v preprostem hlevu, kjer ga je Mati Marija v plenice povila in v jasli položila. Božja Mati ne najde strehe in v mrzlem hlevu porodi iz ljubezni do mene. Le kaj bi se toliko poviševali, kaj bi toliko tožili nad svojim uboštvom in nad svojimi kri¬ ži 1 Bolj ko sem siromašen in ponižen, bolj sem podoben Mariji in Jezusu, ki ga je v Betlehemu rodila. Molim četrto veselo skrivnost sv. rožnega venca: Je zu s , ki si ga Devica v templju darovala in se učim od Marije pobožno živeti, vse cerkvene predpise in zapovedi A VE MARIA zvesto izpolnjevati. Kako malo po¬ dobne so Mariji nekatere matere, ki jih je sram, da bi svoje novorojeno dete prinesle v hišo božjo, da bi no¬ vorojenega otroka Bogu darovale in Mariji posvetile. Kako slabi so neka¬ teri današnji kristjani, ki jim je pre¬ težko, da bi v cerkvi pokleknili, da bi se pokrižali in poškropili z blago¬ slovljeno vodo, ko je vendar Kraljica nebes in zemlje, božja Mati, novoro¬ jenega Zveličarja sveta prinesla v tempelj in ga tam darovala nebeške¬ mu Očetu. Molim peto veselo skrivnost sv. rožnega venca: Jezus, ki si ga Devica v templju našla in se veselimbogaboječnosti svetih treh o- seb: Jezusa, Marije in Jožefa, ki so tako skrbno hodili k službi božji. Ka¬ ko lepo je videti mladeniča Jezusa, ki je bil komaj dvanajst let star, pa je sedel v templju med učeniki. Kak ve¬ sel nauk za nas vse, da se moramo v cerkvi lepo obnašati in z razumom spremljati vse, kar se pri službi .bož¬ ji godi in si vsako božjo besedo v sr¬ ce zapisati! Kako ljubeznivo je misli¬ ti na to, kako sta Marija in Jožef bož¬ je Dete z veliko skrbjo iskala in ga veselo vtempljunašla. Kako žalostno je gledati starše današnjih dni, ki jim je tako mala skrb, kod njihovi otroci hodijo. Še bolj pa je žalostno, če ka¬ teri kristjan Jezusa z grehom izgu¬ bi, pa ne skrbi, da bi ga zopet pois¬ kal pri sv. spovedi in pri sv. obhaji¬ lu! Glejte, to je pet rožic, pet belih lilij, pet veselih skrivnosti, ki iz njih spletamo prvi venec Mariji, Kraljici presvetega rožnega venca. Druga roža molitve svetega rožnega venca rdeče cvete in po¬ meni žalostni del. Kakor za veseljem rada žalost pride, tako za veselim delom rožnega venca premišljujemo žalostnega, rožni venec trpljenja Kri¬ stusovega. Oh, koliko lepih, svetih naukov ima za nas žalostni rožni ve- Oktober 1952. nec! Vzamem v roke rožni venec in molim prvo žalostno skrivnost: Je¬ zus, ki je za nas krvavi pot potil in premišljujem Odrešenika na Oljski gori v smrtnih težavah, ko ves vdan v voljo svojega nebeškega Očeta na zemlji kleči in moli: “Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih tr¬ pljenja mimo mene, toda ne moja, temveč tvoja volja naj se zgodi! "Ka¬ ko pa ravnam in molim jaz? Vse bi moralo biti le po moji volji. In če se mi ne zgodi, kakor sam hočem, po¬ tem mrmram, godrnjam in prekli¬ njam. O Jezus, ki ležiš na tleh v svo¬ jem krvavem potu, daj, da bom znal , tudi jaz v svojih križih potrpeti in se izročiti v voljo božjo, kakor ti, ki si za nas krvavi pot potil. Roža še ni dosti rdeča, zato mo¬ lim drugo žalostno skrivnost: Je¬ zus, kije za nas bičan bil in gledam Jezusa, ki je h kamenitem stebru privezan, tako strašno razte¬ pen, da od nog do glave ne najdeš ni¬ ti enega zdravega koščka kože na nje¬ govem telesu. Sveta Rešnja Kri kap¬ lja iz brezštevilnih ran, Jezus pa tr¬ pi in molči in mene potrpežljivosti u- či rekoč: “Služabnik ni nad svojim Gospodom, učenec ni višji, kot nje¬ gov učitelj. Ako so meni vse to sto¬ rili, kaj bodo vam? V potrpežljivosti boste rešili svoje duše!” (Lk.21,19). Kako pa smo mi hitro užaljeni, če slišimo kako žal besedo, če nas kaka mala krivica zadene 1 Uči nas voljno trpeti o Jezus, ki si za nas krvavo bičan bil! Roža še ni dosti rdeča in zato mo¬ lim tretjo žalostno skrivnost: Je¬ zus, ki je za nas s trnjem kronan bil in gledam jezusa,krot- kosti najlepši zgled. Nebo in zemlja sta zavzeta in ne moreta razumeti človeške hudobije, pa tudi ne božje krotkosti. Jezus, ljubljeni Sin nebe¬ škega Očeta, vsemogočni Bog in člo¬ vek sedi med razuzdanimi rablji, o- grnjen v star, raztrgan plašč. Na glavi ima trnjevo krono, v rokah za¬ ničljivi trst, krog Jezusa pa so voja¬ ki, ki ga zaničujejo, za uho bijejo ter se z njega na vse načine norčujejo. Kaj pa Jezus stori na vse to? Prav nič, samo molči ter nam krotkost pri¬ poroča: “Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen in našli bo¬ ste mir svojim dušam” (Mt.11.22.). Da, resnično, nad vse krotki in po¬ nižni hočemo biti tudi mi 1 Ne bomo se jezili, ne preklinjali, kadar nas bo hodobni svet dražil, ker nas tako lepo učiš krotkosti ti, o Jezus, ki si za nas s trnjem kronan bil. Roža še ni dosti rdeča, zato do¬ stavim še četrto žalostno skrivnost: Jezus, ki je za nas težki križ nesel ter premišljujem te¬ žavno pot na strašno goro mrtvaških glav. Krvave so Jezusove stopinje, težak je križ, on že ves oslabljen, pa¬ da in ruši se pod težo križa. Vendar vedno zopet vstane in gre do konca, do smrti. Nas pa ljubeznivo kliče in vabi za seboj, ko nam pravi: “Kdor hoče za menoj priti, naj premaga sam sebe, naj svoj križ zadene vsak dan in naj hodi za menoj” (Lk. 9, 23). Le kdor do konca stanoviten ostane, bo zveličan. Oh, kako hitro pa se jaz naveličam svojega stanu, svojega de¬ la, težav in križev! Nikar ne pešajte, 294 moje noge, nikar ne slabite, moje ro¬ ke, samo kratek čas še in skoraj bo¬ mo pri kraju. Podpiraj nas, ko gre¬ mo za teboj, usmiljeni Jezus, ki si za nas težki križ nosil! Da bo roža popolnoma rdeča, manjka še ena žalostna skrivnost: Jezus, ki si za nas križan bil, na svetem križu do zadnje ka¬ plje svojo kri prelil, glavo nagnil in za nas umrl. Oj, čudež božje ljube¬ zni! Poglejmo Jezusa, na križu raz¬ petega, poglejmo njegovo obličje, nje¬ govo odprto stran in poslušajmo, kaj nam s križa pove umirajoči Zveli¬ čar: “Tako je Bog svet ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da kdor v njega veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje” (Jan. 3. 16). Nihče nima večje ljubezni kot tisti, ki da življenje za svoje prija¬ telje. Kaj pa bomo mi dali Jezusu v povračilo za toliko ljubezen? O ne¬ skončno usmiljeni Odrešenik, vse si dal za nas: svoje roke in noge, svojo nagnjeno, ranjeno glavo in svoje pre¬ bodeno Srce. Na, vzemi tudi naše sr¬ ce, ki želi vekomaj ljubiti tebe, ki si za nas na križu umrl. Ste videli pet lepo rdečih rožic žalostnega dela sv. rožnega venca? Zdaj veste, kako se iz njih Mariji ve¬ nec plete. Tretja roža molitve sv. ro¬ žnega venca pa zlato rumeno cvete. Za hudim vremenom zlato sonce po¬ sije, za žalostjo in trpljenjem veselje pride. Zdaj je za žalostnim častitlji¬ vi rožni venec navesti. Srce se nam ohladi in pomiri ter razširi, ko molimo prvo častitljivo skrivnost: J e zu s , ki je od mr¬ tvih vstal. Kolikor strašnejše je bilo Jezusovo trpljenje, toliko večja je zdaj njegova čast. Premagal je pe¬ kel in smrt in raj nebeški je odprt, aleluja! - Tudi mojega trpljenja bo enkrat konec, tudi zame se bo začelo večno veselje, čez Jezusom potrpim, ki je moral toliko prestati in iti skozi A VE MARIA vihar velikega petka v svoje veliča¬ stvo. Pomagaj mi, Jezus, ki si ča¬ stitljivo od mrtvih vstal. Se lepša je druga zlato-rumena roža, ko molim: Jezus, ki je v nebesa šel. Jezus gre v nebesa, da nam pripravi sedeže v hiši svoje¬ ga Očeta. Tudi po mene nekdaj pride in me bo k sebi vzel, da kjer je on, moj Gospod, tam bom tudi jaz, nje¬ gov službnik. Nebesa so torej moj pravi dom, zemlja mi je tuja dežela. Oh, pomagaj mi srečno za teboj do¬ mov priti, moj Jezus, ki si častitlji¬ vo v nebesa šel 1 Toda nebesa so visoka, pot do njih strma in nevarna. Kako bom ho¬ dil me skrbi, da prave steze ne zgre¬ šim. Nič skrbi, saj znam moliti tre¬ tjo častitljivo skrivnost sv. rožnega venca: Jezus, ki je sv. Duha poslal. Vodnika nam je poslal Je¬ zus, pomočnika, da ne zajdemo, da ne opešamo. Sveti Duha je naša luč,' ki nas razsvetljuje in ogreva, oživlja in spremlja v srečno deželo večnosti. O ljubi Jezus, pošlji nam Tolažnika svetega Duha I Kako za Jezusom v večno življenje pridemo, nam četrta častitljiva skri¬ vnost tako lepo pokaže, rekoč: Je¬ zus, ki je tebe Devica.v ne¬ besa vzel. Po trnjevi poti je tu¬ di Marija v nebesa hodila, v solzni dolini si je nebeško krono zaslužila. Če hočemo v nebesih z njo kraljevati, se ne smemo na tem svetu trnja bati. Pomagaj nam, o Marija, da pridemo za teboj v nebesa, kamor je tebe, Devica, vzel tvoj Sin! In kadar se utrudimo na potu tega življenja in se nam zdi pretežavna steza krščanske pravičnosti, takrat molimo peto častitljivo skrivnost: Jezus, ki te je Devica v nebesih kronal. Glejmo na pla¬ čilo, ki nas čaka tam, kjer bo Bog vse naše solze obrisal, kjer bo od¬ vzel vsako trpljenje in bo vse naše Žrtve stotero povrnil. Takrat bomo lahko govorili s sv. Pavlom: “Trplje- Oktober 1952. nje tega sveta se ne da primerjati pri¬ hodnji slavi, ki bo razodeta nad nami” (Rim. 8,18). Marija, ki je bila tu na svetu ponižna dekla Gospodova, je zdaj tam gori Kraljica nebes in zem¬ lje. Tudi jaz bom v nebesih večno kraljeval, akotu na zemlji Bogu zve¬ sto služim do konca, kot Marija, ki jo je Kristus v nebesih kronal. Povejte, ali se da premišljevati kaj lepšega, kot so skrivnosti sv. ro¬ žnega venca ? Ali je kje kak bolj go¬ tov način prošnje za uspeh, kot pro¬ šnja skozi zasluženje trpljenja Jezu¬ sovega, poveličanja njegovega in vse 295 to po posredovanju Matere božje Ma¬ rije? Ali more kdo najti lepšo in bolj zanimivo molitev, kot je molitev sv. rožnega venca? In eno pomisli: Kristjan, rožni venec boš nesel s seboj na drugi svet. Kako žalostno bi bilo za tebe, ako bi ga v življenju ne molil, ali celo ne znal moliti in bi ga šele mrtev dobil v roke! Včasih je v naših slovenskih družinah veljalo: Kdor ni pri rožen- krancu bil, ni kruha dobil! Spletajmo torej radi venec iz treh rož - bele, rdeče, zlatorumene - Jezusu in Ma¬ riji, Kraljici presvetega rožnega venca! Perilo celega tedna je obesila podvorišču in sonce se je le čudovito odbijalo od snežne beline. Pa je potegnil močan ve¬ ter, vrv se je pretrgala in vse perilo je padlo na tla umazanega dvorišča. Gospodinja je prišla iz hiše in videla nezgodo. Nasmehnila se je, pobrala peri¬ lo in ga odnesla nazaj v pralnico, da se še enkrat loti pranja. Da bi se pa ne zgo¬ dilo, kakor se je prvič, ga je po storjenem delu razgrnila raje po trati za hišo. Nato je pospravljala po kuhinji in kmalu zasli¬ šala, kako se je vsa pasja družina iz so¬ seščine med glasnim laježem zapodila preko vrta. Pogledala je skozi okno, a bi¬ lo je prepozno: vse njeno perilo je bilo zopet umazano... Kaj je hotela? Mirno je odšla ven, po¬ brala potacano perilo m ga odnesla v hi¬ šo, da ga tretjič opere. Ko je pobirala zamazane kose s tal, je med smehljajem zamrmrala:“Zanimivo! Niti enega nosa niso zgrešili s svojimi umazanimi taca¬ mi!...” Med prepevanjem Marijine pesmi je končala svoje delo in znova belo peri¬ lo razobesila raje poa streho. - - - Gospodinja, bi ti zmogla kaj takega? Najbrž ne. To bi robantila, se jezila na ves svet! Morda bi okregala možička za¬ radi preperele vrvi, poklicala po telefonu sosede, naj vendar že enkrat privežejo svoje pse. Pa bi ti vse to kaj pomagalo? Bi bilo s tem perilo oprano? Gotovo ne. Samo pokazila bi si za ves dan svojo do¬ bro voljo in najbrže tudi vsej svoji dru¬ žini. Kaj bi bilo vredno? Potrpežljivost je božja mast. Dobro¬ hotnost je pa tudi prekoristna čednost. Blagor mu, kdor jo ima! /Ve k j e se je zgo¬ dilo tole. Morda je bilo v deveti deže¬ li- Gospodinja je i- mela veliko pranje. s$ii Li ti zmoa 96 AVE MARIA in ameriški črnci (J rva angleška naselbina v Ame¬ riki, ki ni propadla zaradi lakote, klime ali sovražnih Indijancev, je bil Jamestown, trg v sedanji zvezni državi Virginia. Sem¬ kaj so prišli angleški kolonisti leta 1607. Dvanajst let pozneje (I. 1619.) pa se je na reki ob naselbini pojavila neka nizozemska ladja in kapitan je naseljencem ponudil v prodajo dvajset črncev. Nizozemci so namreč izropali neko špansko ladjo ter po¬ brali z nje tudi črne sužnje. Kolonisti so jih kupili in plačali s tobakom. S tem se je začelo suženjstvo črncev v Združenih ameriških državah. Njih šte¬ vilo je odslej vedno naraščalo, kajti nase¬ ljenci so kmaluspoznali njih odpornost pro¬ ti vročemu soncu, ki je bila mnogo večja kot odpornost belcev. Po revoluciji, s katero so se severno¬ ameriške države osvobodile angleške nad¬ oblasti, so voditelji sestavili novo ustavo. Na tej konvenciji (I. 1787.)so poslanci sklenili, naj suženjstvo sicer ostane, toda omejili so ga s prepovedjo prekomorskih kupčij, ki naj leta 1808. postane zakon. Upali so, da bo tako suženjstvo počasi iz¬ ginilo, kar se je v severnih državah tudi v resnici zgodilo, dočim so južne države ostale več ali manj pri starem . Po ljudskem štetju leta 1790. so štele Združene ameriš¬ ke države dva milijona prebivalcev, med njimi okoli 700.000 črncev, torej Četrtino tedanjega prebivalstva. Upanje, da bodo črni sužnji v Ameriki izginili, je podrla industrijska revolucija. Eli Whitney je iznašel nov stroj, s katerim so bombaž hitreje očistili. Tako se je povečalo delo in potrebovali so več bombaža, ki je našel na jugu dobro zemljo in ugodno pod¬ nebje . Južni posestniki so začeli obdelova¬ ti vedno več zemlje, zaradi tega pa ku¬ povati tudi vedno več sužnjev, ki so bili edino sposobni za delo pod takimi pogoji. Tako je do leta 1860. število ameriških črncev poskočilo na 4,441 .830. Od teh je bilo svobodnih samo 488.070 oseb. Leta 1861. je izbruhnila vojna med ame¬ riškimi državami, ki je trajala štiri leta. V tem času je podelil tedanji predsednik Lincoln - pač bolj zaradi političnih razmer kakor iz človekoljubja - vsem sužnjem svo-r bodo. Volilno pravico so dobili kmalu po vojni, toda po nekaj letih so jim jo beli naseljenci z raznimi postavami zopet od¬ vzeli, zlasti na jugu. Danes so razmere ne¬ koliko boljše, toda belci kakor tudi črn¬ ci morajo premostiti še mnogo ovir za med¬ sebojni sporazum in sožitje. Med 150.000.000 prebivalci Združenih se¬ vernoameriških držav je po zadnji statisti¬ ki (iz leta 1949.) 15,000.000 črncev, ka¬ terih število pa stalno raste, v primerjavi s številom belcev mnogo hitreje. Tudi ti dve sta poklicani v Cerkev Oktober 1952. To bi bil prav na kratko zgodovinski pregled naselitve črncev v naši deželi. Zdaj pa poglejmo, kaj so za črne prebival¬ ce storili katoličani. Med južnimi posestniki je bilo le malo katoličanov in ti so sami podpirali duhov¬ nike zase in za svoje katoliške sužnje.To¬ da državljanska vojna jih je popolnoma u- ničila, ker so ti katoliški posestniki, rev¬ nejši od protestantskih sosedov, hitro iz¬ gubili svoje premoženje. Obubožani niso mogli več podpirati duhovnikov in tako sose zapuščeni katoliški sužnji zlili v ve¬ liko večjem številu poganskih ali prote¬ stantskih rojakov ter izgubili pravo vero. Svojih duhovnikov niso imeli, dočim so protestanti izšolali ter pošiljali med črno ljudstvo črne pridigarje. Večina teh so bili baptisti in metodisti, ki so razgibali črne množice proti katoliški Cerkvi ter vsejali v njihova srca sovraštvo in strah do kato¬ liške Cerkve, ki se še danes pozna. Zlasti na jugu je vse javno mnenje črnih naseljen¬ cev ostro na strani močnih protestantskih sekt. Ameriški škofje so te razmere dobro po¬ znali. Zbrani na Baltimorskem koncilu le¬ ta 1866. so klicali na pomoč svetne in re¬ dovne duhovnike Amerike in Evrope, naj se vendar pridružijo zbiranju te misijonske žetve. Žal zastonj. Evropski duhovniki so bili predaleč, da bi slišali besedo ame¬ riških nadpastirjev, redovi v Ameriki niso imeli nobenega preveč. "Najprej so na vr¬ sti nemški, irski, italijanski, poljski pri¬ seljenci..." Ti so pravi "otroci" Cerkve, črnci naj čakajo, kakor v svetopisemski primeri psi, da pade drobtinica z gospodar¬ jeve mize. Pa še te niso dobili. Tako smo katoličani sami s svojim napačnim gle¬ danjem na črnega sočloveka zamudili ugod¬ no priliko ter pokazali, kako malo je pra¬ vega Kristusovega duha, ki je objel ves svet in za sleherno neumrjočo dušo prelil svojo Kri. Pred vojno (1.1861 .) je vsaj v hiši bo¬ žji vladala enakopravnost. Gospodar in su¬ ženj sta vsaj tu skupaj pokleknila ter pre¬ jemala sveto Telo. A med rekonstrukcijsko dobo (doba po vojni, ko so južne države poskušale pristopiti nazaj k zvezi) so se Črni svetnik Benedikt Moor, frančiškan razmere zelo poslabšale in črnec ni bil dobrodošel v cerkvi belih prišel jencev .Ce¬ lo danes se morajo v nekaterih katoliških cerkvah umakniti črnci v zadnje klopi,ve¬ doč, da jih belci ne marajo in nočejo sedeti poleg njih. Zaradi teh razmer in krivih predsodkov postavljajo zdaj misijonarji cerkve in usta¬ navljajo župnije zgolj za črnce. Ne, ker je tako idealno, ampak zato, ker je za današnje razmere najbolj praktično. Sploh se danes Cerkev mnogo bolj zavzema za spreobrnjenje ameriških črncev in hoče zamujeno bogato nadomestiti. Po naših južnih državah rastejo nove mi¬ sijonske cerkvice in šole. Imamo posebno kongregacijo duhovnikov družbe svetega Jožefa (S.S.J.), ki dela izključno med črnimi brati. Dalje se na tem polju dela trudijo misijonarji kongregacije svetega Duha (C.S.Sp.) in očetje božje besede (S.V.D.), pa tudi skupine frančiškanov, jezuitov, benediktincev in drugih. Vsi ti delajo za spreobrnjenje pozabljenega ljudstva, do katerega je pokazal veliko ljubezen že takoj v prvih letih vladanja naš sveti oče Pij XII. Uspehi niso izostali. V zadnjih desetih 298 letih dela je bilo med ameriškimi črnci se¬ demdeset tisoč spreobrnjenj. Samo leta 1951 . je iz njihovih vrst dobilo mistično te¬ lo Kristusovo 10.092 novih udov, tako da šteje statistika iz istega leta med petnajst milijoni ameriških črncev štiristo tisoč ka¬ toličanov . Daši na eni strani zapostavljeni črni bratje spoznavajo, da morejo končno le v katoliški Cerkvi najti enakopravnost, jih na drugi stani odbijajo krivice belih "ka¬ toličanov", ki jih zapostavljajo čelov cer¬ kvi. "Glejte, kako nas gledajo postrani, kadar obiščemo katoliško cerkev . - In svet¬ niki so tudi vsi belci." Zlasti ta slednji očitek o "belih svet¬ nikih" so čestoslišali iz ust črnih bolnikov frančiškanski kleriki newyorške provincije Najsvetejšega Imena pri svojem apostolatu obiskov bolnišnic. Zato je v njihovem kro¬ gu zrastla zamisel, da bi - čeprav še bo¬ goslovci - s svoje strani pomagali pri misi¬ jonskem delu med črnimi potomci nekdan¬ jih ameriških sužnjev. Pokazati so hoteli, da je Cerkev dobra mati vseh in so krivice napram črncem le osebnega značaja slabih AVE MARIA katoličanov, ki so le katoličani na papir¬ ju. Začeli so z apostolatom tiska, ki Inaj pokaže črncem, da je med svetniki kato¬ liške Cerkve tudi njih črni brat, namreč frančiškan - sveti Benedikt Moor po naše črni Benedikt. Pred leti so kleriki vsem ameriškim katoliškim bolnišnicam poslali pisma, v katerih so razložili namen svoje¬ ga apostolata in objavili, da imajo na raz¬ polago razno literaturo o črnem svetniku. Zdaj pošiljajona vse strani slike, svetinji¬ ce in podobice z molitvami, devetdnevni- cami in življenjepisom svetega Benedikta in to skoraj zastonj, da le krijejo stroške Izdajajo todi "Publicity Letter" , droben mimiografski list, kjer objavljajo najnovej- ša poročila o svojem delu in doseženih u- spehih ter prinašajoprijatel jem svoje akci¬ je razne zanimive, a skoraj nepoznane po¬ teze iz svetnikovega življenja. To je nji¬ hovo apostolsko delo za spreobrnjenje ame¬ riških črncev, dokler so še v šolskih klo¬ peh. Upati pa smemo da bo izšel iz njiho¬ vih vrst marsikak apostol-duhovnik, ki se bo ves posvetil delu za "pozabljeno ljud¬ stvo", ki išče poti k Luči. Fr.Blaž ofm Oktober 1952. 299 ^beuica P.Miršek /oklicali smo že Marijo kot “Mater milosti božje”, kot “Ma¬ ter ljubeznivo”, zdaj pa se obrnemo k njej kot “Devici milostljivi”. Stari slovenski molitveniki ima¬ jo naziv Devica usmiljena, ki je gotovo pomembnejši kot sedanji prevod “milostljiva”. V Mariji gle¬ damo tu Devico, ki je polna prija¬ znosti, dobrote, obzirnosti, dobro¬ hotnosti, prizanesljivosti ter je pri¬ pravljena vsak trenutek pomagati in reševati. Samo tisti, ki ima oblast in moč v rokah, da sodi ali oprošča, je lahko milostljiv ali usmiljen. K Bo¬ gu kličemo v svojih grehih, ko se bojimo njegove pravične sodbe: Bodi nam milostljiv! Prizanesi nam!. . . Zdaj pa imamo pred očmi mogočno Devico Marijo in jo prosimo: Devica milostljiva - prizanesi nam! Obto¬ ženi smo zaradi svojih grehov pred pravičnim stolom božjim, preti nam nevarnost dokončne in ostre sodbe, da smo priznani krivim, pogublje¬ nim. . . Sedaj nam ti, Devica usmi¬ ljena, prizanesi! Kolikokrat je do smrti ranjeni gladiator ležal na vročem in s krvjo oblitem pesku rimskega amfiteatra, ter s smrtnim strahom obračal svo¬ je oči h kraju, kjer so sedele rim¬ ske device - vestalke, čuvarice večnega ognja. Tem je rimski cesar prepustil pravico končne sodbe nad ubogim premaganim gladiatorjem: v svojih rokah so imele njegovo smrt ali življenje. Krvi pijana mno¬ žica ni poznala usmiljenja, klicala mu je smrt v areno. Kako se je za¬ iskrilo oko obupanemu mladeniču- borilcu, ko je glavna devica-vestalka dvignila roko kvišku. Rešen je bil na smrt obsojeni in meč zmagovalca se je pobesil. Taka naša vestalka je Devica Marija. Ne le kot Mati Jszusova, ampak tudi kot Prvorojenka vsega stvar¬ stva, kot ljubljena hči nebeškega Očeta, ki je stala od vekomaj pred božjimi očmi kot vzor in najdrago¬ cenejši zaklad človeštva, ima ta vzvišena Devica veliko moč v božjih zveličavnih načrtih. Kar govori Si- rahova svetopisemska knjiga o Mo¬ drosti, sveta Cerkev obrača na Ma¬ rijo Devico: “V nebesih prebivam in moj prestol je med oblaki neba, na zemlji prebivam med vsemi narodi, ter v vsakem rodu zavzemam prvo mesto / Eccl 24, 7-10 / V Jeruzalemu je moja oblast / 24, 15 / Po meni kralji vladajo in oblastniki sodijo /Preg 8, 15 / V vseh časih in v vseh rodovih človeštva je stala ta božja Izvoljenka po svoji svetosti visoko nad ubogim 300 in grešnim človeškim rodom. Sve¬ tila mu je kot vzor, kot svetla luč bodočega odrešenega človeka. Ob¬ enem pa je ta sveta Devica vkljub svoji vzvišenosti in svetosti vendar vedno ostala med nami, saj je ena izmed človeških otrok - Evina hči - našega rodu. Da je našega rodu, te¬ ga nikoli ni zatajila in ne pozabila. Glej to našo vzvišeno Devico, kako je dobra in obzirna, kako ljubezniva in dobrohotna, da nas sila njenega smehljajočega se obraza kar vabi k sebi brez strahu in bojazni! Kakšna čudežna božja stvaritev je to sredi bednega, grešnega človeštva - De¬ vica, ki v isti meri pripada nam kot nebeškemu Očetu! Kako dragocen biser ima človeštvo v rokah, da lahko na njeno sveto devištvo kaže¬ mo kot na svojo odkupno ceno pred večnim Sodnikom. Ta Devica se zaveda svojega milostnega poslanstva do izgublje¬ nega rodu, ki se je oklepa kot svoje zadnje rešilne bilke, se ozira nanjo in v svoji smrtni stisti prosi: Devi¬ ca naša, bodi nam milostljiva, do¬ brotna in usmiljena! Ta čista Devica gleda in presoja greh v božji luči. Sovraži ga, ker je plod satanovega zapeljevanja, po¬ sledica satanovega sovraštva do vsega božjega. Vendar s prizaneslji¬ vostjo in žalostnim sočutjem gleda na našo sramoto in nesrečo. Greh je tema, groza in obup pekla, ki zatemnjuje božjo podobo v nas. Pre¬ svetla Devica pa z mogočno in stra¬ šno roko podi to temo proč od nas in s prizanesljivostjo leči naše rane. AVE MARIA Prav kot pravi pesnik: Goreč utrip iz božjega Srca, Marija, toplote poln je k srcem se ledenim sklonil; Ljubeč pogled si Ti vsevidnega Očeta: tolažbe poln je k nam v dolino solz zatonil. Našim slabotnim človeškim o- čem je danes še prikrito, kako mi¬ lostljiva Devica bori divji boj z močmi teme za sleherno človeško dušo. Mogočno odbija napade sata¬ nove, nam pa podaja svojo čisto, milostljivo roko. Obenem pa prosi nebeškega Očeta dobrote in usmi¬ ljenja. In kako neutrudna je vtem boju! O, ko bi vsaj mi vzeli to borbo proti grehu bolj resno, ne pa tako lahkomišljeno! Ko bi mi vsaj malo spoznali, kako napuh, sovraštvo, lakomnost, hudobija in nečistost zmaliči v nas božjo podobo! Kakšno nečast delamo s temi grehi čisti Devici Mariji! Vendar ji vsa naša lahkomisel¬ nost in naša prostovoljna krivda ne jemljeta poguma. Ne umakne se s svojega mesta. Svoje poslanstvo usmiljenja in prizanesljivosti hoče izvrševati do zadnjega človeka na zemlji. Zato pa se z vso zaupljivostjo obračajmo k tej Devici milostljivi, o kateri poje pesem: Saj Ti si luč, ki v daljnem oknu seva popotniku, ko mine zarja dneva. Ti si pokoj po viharju, Ti si olje, ki nam zdravje kane v nepokojne, razbeljene rane. Molitev miru Gospod, napravi me za orodje Tvojega miru! Kjer je mržnja, naj sejem ljubezen, kjer je krivica - odpuščanje kjer so dvomi - vero, kjer je obup - upanje, kjer je tema - luč, kjer je žalost - veselje! Sv. Frančišek Oktooer 1 952. A ,4. v sak državnik se danes postavlja s svojim programom miru. Mir je danes beseda, ki da vsakemu voditelju naroda veljavo. Postavljal se je s svojim delom za mir pred¬ sednik Roosevelt, za njim današnji predsednik USA, Truman, beseduje o miru, ki ga v načrtu ima. Drugi veljaki na političnem polju prav tako besedičijo o miru. Kandidati za naš predsedniški stolec dan za dnem govore o miru, ki ga bodo skušali upostaviti po vsem svetu. Ni davno tega, kar je tajnik naše države na mirovni konferenci z Japonsko v San Franciscu postal tako vzhičen, da si je pri sv. Pavlu izposodil bese¬ do o miru in z njo slovesno končal svoj govor. Borec za predsedniški stolček, governer Stevenson, pa je v pozdravnem govoru demokratski konvenciji sv. Frančišku vzel stavek o miru, ki naj bi preveval srca vseh. Ta mir, ki je danes v modi v vseh govorih, mi je prišel na misel, ko sem sedel, da izpolnim obljubo uredniku ter napišem zdravico Fran¬ čišku, ki v oktobru slavi svoj dan nebeškega poveličanja. Ali bo to zdravica? Pri nekem banketu je povzel govornik besedo zdravice slavljencu takole: “Kaj bi proslavljal in na zdravje dvigal ku¬ pico možu, ki je slave in slavljenja že do vrha sit! Vsi ga poznamo, vsi ga cenimo, vsi se klanjamo njego¬ vemu spominu. Raje zdravico napi¬ jem nam samim v želji, da našega slavljenca, kateremu nismo vredni odvezati trakove na čevljih, vsi tudi Posnemamo in z dejanju pokažemo, kako ga cenimo in spoštujemo. Daj nam, Vsemogočni, duha našega moža! V posnemanju mu bo¬ mo izkazali največjo čast I ...” - Takale zdravica je potrebna nam vsem, majhnim in velikim, ko se ob godu spominjamo sv. Frančiška, velikaša na duhovnem ob zor ju, moža globokega ra¬ zumevanja človeških potreb, moža-prija- telja Boga, moža mi¬ ru in reda. Pišejo in govore o Frančišku, da je bil velikan v ljubezni božji. To dejstvo si bomo morali že vzeti k srcu vsi, ki delamo za mir med ljudmi in narodi. Dejstvo, da ni pokoja brez Ure¬ jevalca stvarstva, da brez izpolnjevanja Njegove svete volje ne more biti strpno¬ sti, potrpežljivosti, razumevanja in medsebojnosti med narodi, družina¬ mi in poedinci. Sveti Frančišek je to v zgodnji mladosti spoznal in s svojim zgle¬ dom pridigal vdanost, pokorščino in ljubezen do Boga. Gledati je hotel v vseh očeh Oko božje, slišati v pe - smi slehernega ptička in besedi so¬ človeka Govor božje Modrosti, iska¬ ti je hotel v vseh stopinjah živali in človeka sled božje Volje. In to je skrivnost njegove ljubezni. Saj no- 302 bena čednost ni v občutju, tudi naj¬ večja ne - ljubezen do Boga. V hote¬ nju volje ima korenine vsaka kre¬ post. Ce bile hotel svet spoznati voljo božjo in se ravnati po smernicah, ki jih je ta Volja božja zapisala v srca in začrtala v pota življenja, bi bilo na zemlji takoj bolje. A svet le go¬ vori o večnem miru, da bi pa hotel kaj globlje spoznati večnost miru, ki ga sam ne more dati, tega ne. Zato bi bilo mnogo pametnejše ne toliko govoriti o besedah sv. Frančiška kot pa uveljaviti njegov vzor v življenju. Popravi svojo vero in zaupanje v previdnost božjo, pa ti ne bo treba stavljati vsega zaupanja v sad grude in svojega dela I Uredi svoje odnose do neba in Boga, pa tudi vbližnjem ne boš videl le verižnika, sebične- ža, mehaničen delec v stroju stvar¬ stva ! Gledal boš v njem soudeležni- ka odrešenja človeštva, ud v telesu Kristusovem, nosilca podobe božje . To so kar nekam visoke besede. Bolj po domače bi rekli: Veruj v Boga in izpolnjuj Njegovo voljo, pa boš tudi ti prišel do svojega! Do sreče, ki jo želiš, do miru, ki ga iščeš in do medsebojnega razumevanja, ki ga hočeš. Najbolj razločno nam je to skrivnost razodel Kristus sam, ko je dejal:“Iščite najprej božjega kra¬ ljestva in njegove pravice in vse drugo vam bo navrženo ! ” To je božja pravda, za katero se je sv. Franči¬ šek boril. V luči te pravde vse naše človeške pravde oblede in naši pro¬ grami postanejo omledni in neplodni. Mož miru je bil sveti Frančišek. Mimo vseh drugih mirovnih delavcev najboljši in najuspešnejši, ker je dal nekaj tudi na mir vesti, na mir z Bogom in prijateljstvo z ljudmi, naj bodo tega ali onega imena, te ali one izpovedi, tega ali onega na¬ roda. Ker je vedno gledal v nebesih Očeta nas vseh, mu je bil vsak člo¬ vek brat in sestra, vsi pa člani iste velike družine človeške. Ker je v A VE MARIA vsem stvarstvu gledal Dobroto, Le¬ poto in Resnico božjo, je lahko zapel svojo Sončno pesem. Ta pesem je najveličastnejša himna srečnega in mirnega človeškega srca, srca, ki ki je hotelo objeti ves svet v objem človeškega bratstva in božjega oče¬ tovstva. “Vse lepo, ”boš dejal, dragi moj bralec, “ toda kje je to mogoče iz - vesti? Pri glavi začni! Ce bi naši velikaši in narodni voditelji lepši zgled kazali in dajali, saj mi bi jim sledili!...” Pa se motiš. Vsi smo poklicani, da mir upostavljamo, da za mir med ljudmi in narodi delamo. Saj miru ne kali toliko Stalin kot na¬ ša človeška narava. Kaj ni tudi ko¬ munizem - zgagar sveta, kot pravi¬ mo - le plod naše pokvarjenosti, se¬ bičnosti, neurejenosti in neduhov- nosti? Vzemi svinčnik v roke in kos papirja ter odkrito odgovori na sle¬ deča vprašanja! Človek božji, kaj bi rekel, če bi župnik povabil soseda-črnca v ne¬ deljo k maši v tvojo farno cerkev? Ali bi se uprl,ali bi ti bilo po volji? Napiši “da” ali “ne”! Če bi bil poklican, da pomagaš komunistu s to ali ono dobroto, ali bi rekel: Ne bom mu pomagal, ker je proti mojemu prepričanju in ker bo potem še bolj škodil moji stvari! Napiši “da” ali “ne”! Ce bi se ti oglasil ubožec z dru¬ žino, ki nima kam čez noč, v tvo¬ jem stanovanju in bi te prosil za po¬ steljo: ali bi mu jo dal ali ne? Napiši odgovor! Tvoj sosed je protestant in več¬ krat zabavlja čez tebe in tvojo vero¬ izpoved. Ali bi hotel stopiti k njemu in se mu predstaviti kot dober sosed in prijatelj, vse to zaradi ljubezni in ljubega miru? Odgovori! Kolikokrat si odgovoril z “da"? Po svojih odgovorih lahko sodiš svo¬ jo ljubezen in svoje krščanstvo. In takih vprašanj je še nešteto. Samo Oktober 1952. v svoje življenje poglej, pa jih boš našel. Po teh odgovorih boš pa tudi lahko sodil, koliko je v tebi Kristusa ali njegovega prijatelja Frančiška. Saj veš, da mir ni drugo kot lju¬ bezen, ljubezen do Boga in bližnjega pa nič drugo kot sreča. 303 Mož miru, sveti oče Frančišek, izprosi nam pravega spoznanja Volje božje! Pomagaj nam urediti naše odnose do Boga ter sočloveka in po¬ stali bomo tudi mi - možje in žene miru! P.Aleksander OFM svetega Frančiška Najvišji, Ti, Gospod, moj Bogi Le Tebi hvala, Tebi čast! Drhti nebo in zemlje krog: ves blagoslov je tvoja last! Zemljan noben ni vreden peti: "O Veliki, Neskončni, Sveti!" Vseeno k Tebi spev kipi, časte z menoj Te vse stvari... Gospod, moj Bog! O, tisočkrat češčen in hvaljen slednji dan, ki dela ga na? ljubi brat, to lepo sonce - hvala zanj! podoba je svetlobe tvoje, lepote žar o Tebi poje... Da, sonce brat je plemenit in plemenit nebes odsvit! Naj mesec brat proslavlja Te in sestre drage zvezdice, na nebu roj pozdravlja Te kot src hvaležne pesmice! Brat veter, zrak, plasti oblakov častijo Te in vreme vsako - in sestra voda, nam v korist, spodbuja me: "Ostani čist!" Brat ogenj naj Ti v čast gori! Deli nam luč, ko vstarrk noč. Naj Tebi zemlje spev'zveni I Na njej nas živi Tvoja moč. Tvoj krasni stvor je zemlja mati: Rodi nam sad in cvetke v trati; skrivnostna pesem je rastlin: prirode čar - na Te spomin! Češčen, Gospod, po vseh ljudeh, ki ljubijo Tvoj mir in križ, sovražijo edino greh! Svoj blagoslov na nje rosiš... Še sestra smrt naj Tebe hvali! O, blagor vsem, ki bodo vstali v lepoti novi sodni dan in šli pojoč na desno stran! V slov, priredil p. Evstahij ofm živi tudi v svoji umetnosti. To kitajsko in dobrega Pastirja je kala kitajska umetnica Chih Yee in jo darovala shingtonski Catholic University of America. Generalni governer Pakistana,Ghularn Molla me d. M ffijjiBjl i na obisku misijonske bolnišnice sv.DružineSL',.,. v Korachiju, ki jo oskrbuje misijonska kongre-jHi , , ' gacija sester iz Phi ladelphi je. Ameriški polkovnik-pi lot Francis S.Gabreski, znan po vsej Ameriki kot korejski junak zraka, se ne sramuje poklekniti v domači cerkvi in z domačimi prejeti sveto obhajilo. Slika je vzeta v mali poljski cer¬ kvici, Cii City,Pa. -- , ±:..: tuc jj v svoji krščanski Marijo nasli- Ching wa- W ■ i^glas A. Hyd< ■ i e pred nek. ■ Cistični si f le ' jih je 20 1*7'1° reke Hu< f led ° na reko ■' Soč °m mo£, ki J' Or|< proti Velik ^“glos A. Hyde, urednik londonskega “Daily Worker/ i e pred nekaj leti z ženo pustil vodilno mesto v Ol ” lJ nistični stranki in postal katoličan. Od svojih jih je 20 preživel kot zagrizen komunist. l