Političen list za slovenski narod. t1» poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo T kr. Haročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne. Štev. 230. V Ljubljani, v soboto 8. oktobra 1892. Letnik XX. Stara reč. V nevarnosti ni vera; v nevarnosti pa so vse ljudske pravice, če kedaj zmagajo mračnjaki in nazadnjaki. C,Slov. in drž. zbor 1873', 1874, str. 96.) Jutri ima uprizoriti ua starem strelišču „raz-umništvo slovensko" „narodno manifestacijo" („Narod" 1. oktobra), ki je imela biti početkom samo „akt priproste narodne hvaležnosti" („Narod" 1. oktobra), katero pa celo „Obzor" imenuje „demonstracijo". Že dolgo časa poje boben („Narod" 7. oktobra) in silneje se oglaša sedaj, „naj nikdo, komur razmere količkaj dopuščajo, ne zamudi poslati .3 gld. („Narod" 7. oktobra) gosp. dr. Franu Štoru in si kupiti ž njimi pravico, da banketira dne 9. t. m. proti I. slov. katol. shodu. V 219. št. je že naš list pojasnil svoje stališče in v imenu načel, katere zastopa, je tudi javno pozval tri gg. duhovnike, katerih imena se zlorabljajo po liberalnih listih, naj to zlorabo odklonijo. Javno delovanje se sme tudi javno presojati in to pravico si prilastuje celo „Slovenec" in sicer jedino le v imenu načel, katere zastopa naš list. Z ravnodušnim srcem pričakujemo mi nesrečni „klerikalci" izida imenovane demonstracije. Saj vemo, da izhaja od stranke, ki se pred vsem odlikuje v sovraštvu do knezoškofa ljubljanskega, od stranke, katere vodniki ne izgreše nobene prilike, da bi najpodleje ne napadali našega vrhovnega pastirja, katere listi si izmišljujejo najgrje laži o njem, samo zato, da si potem skrpajo kak vzrok ločiti se od pravega narodnega programa. Vsej kritiki proti I. slov. katol. se je postavilo kot temelj besTio sovraštvo do ti&Seg« knezoškofa in zato smo bili dolžni vsaj povedati to slovenskemu svetu. Ne tajimo, da je LISTEK Milostna! Ne vem, je-li ste že slišali o najnovejšega jezikoslovca čudovitih vspehih, je-li ne. Ker pa v&n, da se Vaš spol za vse, kar je z jezikom v zvezi, ž* od narave zanimlje, in ker se štejem že Vam starega znanca, Vam vsekakor omenjenega čuda v svojem drugem pismu ne maram zakrivati. Tako-le, milostna, se je bralo te dni po časopisih: „81avni učenjak Zovn Gerner je v zadnjih letih s pomočjo fonografa preiskal in sestavil govore posameznih o p i č n i h vrst v pravilne stavke, in tako je spisal celo slovnico. Pred kratkim (danes teden) se je ločil od učenjakov angleških v londonskem St. Zems Hall-u in podal se je na novo znanstveno pot v zapadno Afriko, da bi tam spopolnil svoje Študije opiškega jezika. Prof. Gerner je izrekel prepričanje, da znajo vse vrste opic „govoriti", toda vsaka drugače. To je dokazal s tem, da razumevajo glase ameriških opic, po fonografu posnete, v zoologiškem vrtu v Hamburgu samo opice te vrste, ki so ravno tako v Ameriki dom&. Te opice niso samo poslušale glasov svojih sorodnikov, marveč jele so se tudi takoj same oglašati in odgovarjati. Tako je bilo brati zadnje dni po raznih časnikih. Kaj pravite k temu, milostna? Kaj ne, kolika dobrota je „prosto raziskavanje" brez tistih grdih morda nekoliko dobrih mož, ki v resnici mislijo, da se je godila družbi sv. Cirila in Metoda ali gosp. Svetcu kaka krivica in ki tedaj v resnici mislijo, da so opravičeni v tem obziru kritikovati nekaj pojavov n& katol. shodu, toda taki možje se v bistvu ločijo od demonstrantov, ker se ne družijo v znamenju sovraštva, marveč le v znamenju kratkovidne ljubezni do naroda. Imenovani temelj kritiki proti I. slov. katol. shodu se ni rodil stoprav po shodu, marveč je že star in „Narodu" že jako domač; na tem temelju že celo vrsto let napada duhovščino, na tem temelju sta že zidala rajna „Slovan" in „Brus" svoje liberalne trdnjavice napredni stranki, na tem temelju tudi deluje jako pridno in temeljito blagi sedanji njun naslednik „Pavliha". Zato pa umejemo jutrajni banket: Po času je sicer p o katoliškem shodu, a vzročno ni ž njim v zvezi. Davno pred katoliškim shodom, da, odkar so liberalci na Slovenskem, bi se bil dal napraviti tak banket, samo da bi se na vabila postavila kaka druga vada, kakor napadena družba sv. Cirila in Metoda in užaljeni starosta g. Svetec. Liberalni, kbtoliškim načelom nasprotni duh napravlja take bankete. Saj bi bilo sicer pač smešno, kako da stranka, ki je bila od kraja popolno nasprotna shodu, ki je davno pred začetkom ga napadala in smešila, in ki se niti shoda ni udeležila, sedaj po shodu najedenkrat igra ulogo „užaljenih rodoljubov". Ti rodoljubje so bili užaljeni že s tem, da se pod katoliško zastavo zbirajo Slovenci v posvete in čudovita drznost je, če se ta stranka sedaj kaže, kakor bi stoprav po shodu njena znana „nesebična" ljubezen do naroda jo gnala v boj proti shodu. Banket je po svojem izvoru in po svojih ten-dencijah navadno agitacijsko sredstvo za liberalno-napredno stranko ia kot tako mora biti agresivno proti katol. shodu. Morda se bo končalo mej zvenečimi frazami, morda bo kadila dim ovil v olimpijsko meglo nebroj prvakov in prvačkov zbranih na njem, gotovo je, da nam to ne bo vznemirilo duše in zaupno povemo gospodom banketovalcem, da našega naroda za-se dobili — ne bodo. Duh, v katerem se bo jutri vršil protestni banket, nam je že znan; za nas je to stara reč, prav tako, kakor je tudi to, da so mej Slovenci — liberalci, za nas — stara reč. Glasba, cerkven» petje. (Poročal P. Hugolin Sattner na kat. shodu v odseku za vedo in umetnost.) Slavna gospoda! Čast mi je poročati o priliki katoliškega shoda o glasbi, zlasti o cerkvenem petju. Poseben dar božji je dar govora. Govor mej drugim odlikuje človeka pred živalijo, z besedo občujemo mej seboj, razodevamo svoja srčna čutila, se tolažimo, se navdušujemo za junaške čine. Vzemi človeku besedo in vzel si mu več, nego polovico življenja. Kadar pa hoče človek izražati bolj vzvišena čutila, tedaj se beseda spremeni v petje. Umljivo je tedaj, da se petje nahaja pri službi božji, kakor tudi pri svetnih veselicah, ker ono ponese na svojih perutih človeškega duhá kvišku. Lahko tedaj rečem, da današnji svet ne more in noče živeti brez glasbe. Ko bi mi kdo hotel to zanikati, vprašam ga: Jeli mogoča slovesna služba brez petja? Ali si moremo misliti národno slavnost brez narodne glasbe? Občno je prepričanje, da umetno petje blaži serce, a izobrazuje tudi duhá; je toraj velicega vzgojevalnega pomena in vredno naše pozornosti in zanimanja. Mi Slovenci smo pevski národ. Pojdi k predicam ali ženicam, pastirjem ali odraščenim mla-denčem, vsepovsodi ti doni prijazna pesem na uhó. To je prav vesela prikazen in kar tiče naturalistično srednjeveških vezij in okov, ki bi bile brez dvojbe za večno preprečile epohalne napore opiško-slovnega učenjaka. Prepričani ste z menoj vred že vsled ome-njenega, da se v kratkem posreči, dobiti opiško slovstvo, in tedaj bo nov svečnik omike zažarel po širni zemlji. Pristni, naravni čut, s katerim se odlikujejo opice, velika spretnost njihova v skakanju in obešanju po najvišjih vrhovih, kakor tudi debela koža so poleg prve lastnosti, namreč posnemanja prednosti, ki so pomagale že marsikateremu pozemeljskemu pero-vodji do slave. In gotovo je tembolj razvito vse to pri — opicah! It dni srca se že veselim „gorilske" poezije spevov, ki bo jasno pokarala celemu svetu, da tafe Adonis iz opičjega rodu mora piti o medeuo-Bladki ljubezni. To zaradi tega se veselim, ker po-tem brez dvojbe tudi naši najmlajši rimolovci dobi novih idej in novih čuvstev. In ljubezni polna srca se bodo ožemaia v laket dolge proizvode, katere bomo čitali potetaa na tabakovih zavitkih in katere bo kritrkoval g. M., o katerem tako lepo pdje pesem (Radikalnim kritikom ljubljanskim J. T. Tnr-kuš, 1892): „Puškin i Goethe, Dante i Racine — Vas vse oceni M, na svoj način." (Str. 8.) „Dozdaj je pevce vstvarj»l večni Bog, Odslej patente trobi M.-ov rog." (Str. 10.) Kako si mal o vrh! prepoln zeli!" (Str. 5.) „V črepinji so zavreli mu možgani, Da včasih revež zdaj po glavi hodi, A z nogami po mestnem zraku blodi." (Str. 6.) Še več strašnega se bere o njem, milostna, a pustiva to: ni varno! Opiško slovstvo bo brez dvojbe nam velikega pomena in če nam rojenice naklonijo moža, ki bo kritično primerjal merkviško slovstvo z nekaterimi našimi umotvori, bo vspeh velikansk. Sam „Pavliha" bo potem pokazal se v čudoviti luči. Nepoklicani kričači trde sedaj, da je nesramen, da mu je jedini namen poštenju spodkopati tla med narodom in ga ogrditi pred svetom, toda bodoča slovstvena zgodovina bo pokazala, da je le opiško posnemanje živalskega slovstva, katero je do zdfcj bilo znano samo bistronosim sinovom Abrahamovim. Milostna! Vera dandanes ni več na dnevnem redu. Vsaj tako nas uči zadnji — „Pavliha," ki klerikalcem zatrjuje izvirno seveda — da v nebesa pride vsakdo po svoji fazoni, ako ne s pomočjo te vere pa s pomočjo druge vere. To so vendar enkrat jaSrie besede iz „Narodne Tiskarne," kjer vladajo nafci vzgledni — katoliki!! — Pač je bil že zadnji čas, da se odstranijo ti tesnoprsni verski predsodki, kfejti sicer bi ne bilo „prostega raziskavanja" po receptu Šukljejevem in ne bilo bi tudi — opiškega slovstva. Uverjen sem, da se tudi Vi radujete, občudujete te velikanske literarne vspehe, s katerimi se tako petje, ne damo se Slovenci prekositi od vsakoga. Vendar pri tem ne smemo ostati. Napredujemo v literaturi, napredujemo v umetnostih; bodeli zastajala glasba? To ne more in ne sme biti. Mi moramo napredovati tudi v glasbeni stroki. Vprašam pa: ali se je že kaj zgodilo v tej zadevi ? DA, mnogo se je storilo od strani našega narodnega zavoda, Glasbene Matice, mnogo se je storilo na cerkveno-glasbenem polju od strani (Jecilijnega društva. Vendar moram otožen spoznati, da je ta velevažen faktor narodove omike le bolj v zasebnih rokah; vse, ali večina je odvisna le od dobre volje posameznikov, od večje ali manjše navdušenosti prijateljev glasbe. Temeljito izobraženje je bilo dosedaj domA skoro nemogoče. Po tujem hoditi, kako je to hudo V — In če je kdo hotel kaj storiti, kako malo je našel denarnih sredstev, kako malo učnih pripomočkov, kako malo vstrajnosti pri izvršujočih članih društev. V cerkvi iskreni pevovodja težko prodira, ker manjka zaumena in zanimanja za umetno petje; ne manjka se pa ovir od strani tistih, ki so enkrat sami nekaj peli, zdaj pa mislijo, da mora vse ostati pri starem. V svetni glasbi pa ovira zlasti nesrečna needinost, podedovani greh Slovencev. Koliko so drugi narodi pred nami ? Ker je v tacih razmerah težko dospeti do ume-teljuostne dovršenosti v glasbenih strokah, treba je korenite preustroje. Zato I. slovenski katoliški shod izreka željo: Obrača naj se vsa pozornost na dober, moder in izdaten pevski poduk že v ljudski šoli. Dovolite, da se pri ljudski šoli nekoliko pomudim. V obče opomnim, da pomen pevskega poduka v šoli premalo cenimo. Večidelj imamo petje le za prijetno vedrilo, za kratek čas, k večemu, naj v šoli pomaga gojiti patrijotično čutilo. Jaz pa trdim, da je petje neizmerne vrednosti v zdravstvenem, pa tudi v etičnem in vzgoje valnem obziru. Najprej govorim o zdravstvenem momentu. a) Naše šolske oblasti zelo skrbe za telovadbo v naših šolah in deloma imajo prav. Telo se po telovadbi ukrepi, ni več tolikanj mehkužno, občutljivo. Da bi le oblasti tudi dosti uvaževale, kolikega pomena so pevske vaje, ki krepijo najvažniše in najbolj občutljiveje organe človeškega telesa. Vsi pevovodje in higijeniki se enih misli, da namreč modre in redne pevske vaje, silno blagodejno vplivajo na razvoj pljuč in pevskega organa. Vpitja po šolah pa ne morem imenovati modro vajo in vpitja po naših šolah je toliko, da je groza. V ljudski šoli je tedaj treba gledati nato, da se glas tehnično izobražuje in to se zgodi z modrim, otroku primernim podukom. Otroški organ je mehak, treba ga je varovati in tega dostikrat ne storijo pevski učitelji. Seveda mi bode nagajivec ugovarjal: Mar menite, da mora ljudska šola izgojevati pevcev-umetnikov ? — No, le počasi. Do pevske dovršenosti je dolga pot. Pevska umetnost je sila težka stvar in dobro vem, da virtuozov ne bodo vzgajale naše šole. Zavoljo tega pa je poduk vse eno lahko na- raven, moder, primeren otroškemu organu. Ce nima teh svojstev, bolje, da se v šoli prav nič ne poje. Šola pa je dolžna obdelati vsak predmet na najpo-polniši način in vsak otrok ima pravico tirjati od učitelja, da mu ta podaja umstven pevski poduk. b) Ozrimo se kratko še na vzgojevalca in etičen moment. Pevski poduk ima pri vzgoji otrok veliko ulogo. To pa le tedaj, ako poduk ni mehaničen, marveč se naslanja na logično misel. Pevski poduk po notah jako zanima šolarje in vadi ujihove duševne moči, spomin in razum. Učenjaki seveda z nekakim pomilovanjem gledajo na nas revne muzikante in niti ne slutijo, koliko bistroumnosti, inteligence in duhovitosti je treba vsakemu, ki hoče umetno delovati na glasbenem polji. Čimbolj izobražen bode nfirod v umetnosti, tembolj bode znal ceniti glasbene umetnike in učenike. Ne bo jih več zaničljivo gledal in pri vsaki priliki jih poniževal, kakor se to kaj rado godi in vsi občutimo. Pevski poduk se sme toraj po vsi pravici uvrstiti med učne predmete. Skušnja uči, da slabi računarji so večidel tudi slabi pevci. Zakaj ? Zveza mej računstvom in glasbeno teorijo je jasna. Glasbena umetnost tirja najfinejši čut, zlasti pa zmožnost za najdrobnejšo delitev časovne enote in pa najhitreji pregled. Ako že ritmička razvrstitev not tirja urnp mišljenje, koliko pozornost šele je treba obračati na višjo ali nižjo lego not. Prav čudno in neumljivo bi bilo, ko bi človeški duh od tacih vaj ne imel nobenega dobička. — Dalje: Kolikega pomena je pevski poduk za gladki in jasni govor ter za dekla-macijo ? ali ne tirjamo od pevca, da zna jasno vo-kalizovati? Kaj pjmenijo solfežije, če ne strogo vajo vokalov? — In deklamator. ne jemlje li pojem prime, sekunde, terce itd. iz pevskega poduka? Sam pa rad priznam, da pevski poduk, ako ni na vse strani moder in umstven, nikdar in nikoli ne more imeti opisanega vpliva na zdravje in vzgojo. Saj vidimo, da dandanes, ko je vendar ni učilnice, da bi ne imela na učnem redu eno ali dve uri petja na teden, da dandanes kaže pevski poduk kaj boren rezultat. Šola dostikrat niti ni v stanu v srcih šolarjev ljubezni in spoštovanja obaditi do petja, tega vrlega daru božjega. Kako bi bilo sicer mogoče, da se med našo inteligenco nahaja tako malo njih, ki bili navdušeni za umetno petje; še manj njih, ki bi bili petja vešči? — Po mestih in trgih je sicer število pevk obilo; toda gospodje dirigenti, povejte mi, koliko pevk imate, ki bi predloženo pesem pele brez vsaktere pomoči. Navadno je pri vsakem glasu par zanesljivih pevk, vse druge pa se naslanjajo na te. In med gospodi, so li razmere kaj boljše? Seveda se te stvari ne razglašujejo, a gg. pevovodje po vrsti dajejo prav moji trditvi. Dovolj tožba. Sedaj vprašanje: Od kod to, da je pevski poduk po šolah tako pomankljiv, nedostaten? 1. Prvi vzrok je ta, da nam nedostaje, dobrih pevskih učiteljev. V pripravnicah se učč petja, gosel, glasovira, orgelj, ne uči se pa metodike pevskega poduka. In ko bi mi kak profesor glasbe še tako zatrjeval, da se jemlje ozir tudi na metodiko, jaz mu odgovarjam in aeternum: Ne. Ko bi se pripravniki temeljito učili metodike pevskega poduka, kje bi bili mi dandanes! Neovrgijiva resnica pa je ta: Kdor hoče v petju vspešno podučevati, mora več kakor peti znati. Učitelj petja mora popolnoma poznati pevski organ; mora vedeti, kaj mu škoduje; mora ga po gotovem zistemu uriti in likati; mora vedeti, kako se vzbudijo razni registri pevskega organa. To in enako imenujemo metodiko pevskega podnka in te poznamo borno malo, in dokler je ne bomo popolnoma spoznali in po nji podučevali, zastonj so vse lepe besede. 2. Drugič je treba, da dobijo ukazi visocega ministerstva konkretnejšo obliko., Hvaležno moramo pripoznati, da ravno sedanje ministerstvo za uk in bogočastje je izdalo že mnogo odredeb v prospeh glasbe. Zaukazalo je, da se morajo vsi pripravniki učiti glasbe; odredilo, da smejo vsi učitelji sprejeti službo organista; očitno je spoznalo, da se cerkvena glasba pri nas nahaja še na nizki stopinji in da so ravno učiteljski krogi poklicani, da skrbe za njeno zboljšanje. V novejšem času je povabilo prečastite ordinarijate, naj pomagajo pri vredovanju cerkvene pesmarice za ljudske šole. Vse te odredbe kažejo dobro voljo visocega ministerstva, za katero smo jako hvaležni, kajti ministerstvo samo pripozna s tem vzgojevalni in etični pomen pevskega poduka. Manjka edino še konkretnejše oblike. Želeli bi boljših učnih pripomočkov, primernih pevskih šol, zlasti pevskih vaj, zadostno število ur, zlasti na pripravnicah, kajti po sedanjem zistemu pride učenec na vrsto le za malo časa. Pripravniki se imajo seznaniti z liturgičnimi predpisi, pred vsem pa priučiti se korala, ki je cerkve lastni otrok. Kako je v tej zadevi? Najbolje je, da molčim. — Učitelj na gimnazijah in enakih učiliščih ima večji-del prazne roke, nima kaj v roke vzeti. Petje bodi za vsacega obligatno, Kdor ima le kaj zmožnosti in glasu. Učni načrti za druge proste predmete so silno nadrobni. Načrt za petje je pripuščen učitelju samemu. — Da tedaj visoki ukazi zadobe konkretno obliko, ne bilo bi odveč, ko bi se prečastiti ordina-rijati privzemali v posvetovanje, zlasti kar se tiče zboljšanje cerkvene glasbe. Učiteljske konference, okrajne in deželne naj bi pa tudi stavile primerne predloge, prošnje za učne pomočke itd. Posebno mi je omeniti semenišč, deških in klerikalnih. V teh semeniščih se mladina pripravlja za duhovski stan. Duhovnik je pevec po svojem poklicu. Vsa važnejša cerkvena opravila opravlja pe-vajoč. In kaj moramo dostikrat slišati o takih prilikah? Da ne bo torej zadnje mesece pred posveče-vanjem taka zadrega, skrbe naj prečastite oblasti, da je petje že v deškem semenišču za vse brez izjeme obligatno. Teorija bodi glavna stvar toliko časa, da so učenci v vaji popolnoma izobraženi. In da se sluh bolje izolika, naj se zmožni učenci vadijo vsaj (Dalje v prilogi.) men nam Jih mili Bog ohrani ne le od „multos sed ad permultos", od „plurimos annos!" Druga zdravica je veljala povabljenim gostom n. pr.: Slavna gospoda! Drznil sem se, danes povabiti nekatere gospode in tovariše iz šolstva, po katerem sem dosegel to poslavljenje, pa iz „Matice Slovenske", v kateri želim delovati, dokler mi bode moči in bode Vaša volja. Povabil bi — se vé — rad vse. Ker mi pa to ni mogoče, bodite Vi namestniki vseh drugih. Hvala bodi Vam za dosedanjo prijaznost in za čast, katero ste mi storili, in prosim, podpirajte me blagovoljno še v prihodnje na korist „Matici" itd. Posebej se je slavljenec zahvalil onim trem gospodom, ki so ga proslavljali v šolski dvorani in vsem gospodom profesorjem, češ, kdor ima mladino, ima prihodnjost. Kar sem Vam dopoludne sploh priporočil za slovo, ponovim še sedaj: Ljubite šolsko mladino! Vsaj imate v srednjih šolah v resnici nekako „jeunesse dorée" iz vsega naroda, iz vse dežele, cvet v dobrem pomenu. Pomislite, koliko pa je tako srečnih, da jih prileze iz ljudskih šol v srednje, kako malo jih izlazi iz gimnazije in kako malo jih dolazi iz visečih šol domu v gotove, narodu koristne službe. Prosim gospoda ravnatelja, da blagovolite na primeren način mojo prisrčno zahvalo priobčiti vrli šolki mladini itd. Izmed zdravic od strani povabljenih uoštov naj omenim le, da je poleg on h g. deželnega š»l- ponosno od svetnega pozorišča poslavlja prosvetljeni 19. vek v naročje mrtvi zgodovini. Temu napredku se milostna izvestno radujete tudi Vi. Ne dvomite, da se ga z vami tudi veseli iz dna razburkanega srca klanjajoč se Vam klerikalec. Proslava veleč. g. kanonika J. Marn-a. (Konee.) Tako lepih in vzvišenih slavnostij — smelo trdimo'— se po šolskih dvoranah malo obhaja. Ta pa, ki smo jo tu v kroniko šolstva na Slovenskem zapisali, bode tudi izvestno ostala ne samo udeležencem v trajnem prijetnem spominu, marveč nekdanji učenci slavljenčevi bodo, beroč le-te vrstice, obnavljali v svojih srcih čut hvaležnosti in prijetnih spominov možu, ki jim je skozi 35 let zasajal v j srce verske resnice, jim utrjeval katoliško zavest, pa tudi budil vsigdar ljubezen do domovine in m S >- .S o ■S®* 6 o *3 8-50 dež Srednja temperatura 16-1°, za 3 3° nad normaloin Zahvala. Za presrčno sočutje mej boleznijo in o smrti naše ljubljene, nepoaabne sestre in tete gospe Uršule Klopčič za mnogobrojno udeležitev pri pozrebu, zlasti čast. oo. frančiškanom, in za lepe darovane vence izrekamo s tem najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 8. oktobra 1892. i Žalujoči ostali. Pozlatarski pomočnik in učenec se sprejmeta takoj. Kje. pove upravništvo „Slovenca." 460 3—1 J. TY. POTOČMK, krojaški mojster, v Ljubljani, Kongresni trg, r uršulin-skem poslopja, priporoča se osobito prečast. duhovščini v natančno izdelovanje duliovnlškili siikenj, fcalarjev itd. V zalogi ima najboljše in trpežno blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejših duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke. 363 26—10 Prošnja. Odbor rečne loterije v korist misijonske hiše v Kočevju prosi, naj tisti p. n. blagi podpiratelji, kateri imajo še kaj nerazprodanih srečk, blagovolijo srečke dobrohotno razprodati ali pa še pravočasno vrniti. Tistim pa, kateri se prostovoljno oglasijo za razpečavanje nazaj poslanih srečk, ponuja odbor za plačilo 15 do 20 kr. od goldinarja. W Srečkanje se bode vršilo že dne BO. novembra 1892. 484 3-1 Odbor. Ravnokar je izšlo in se dobiva: Premrii : 485 3-1 Dialoghi ilaliani, toM o ¡lovni Laski, nemški is teki pogovori. Cena 1 gld., po pošti 1 gld. 5 kr. J. Giontini-jeva knjigarna Tujuibljani. : Dr. Vinko Gregorič | usoja si naznaniti, da je danes . odpotoval; vrnil se pa bode ! sredi decembra meseca ! zopet v Ljubljano. 456 8-2 V Ljubljani, dne 5. okt. 1892. DOBRA KAVA le s K a t h r ei n e r j e v o Kneippa hladno karo 7a\ dodatek. ih is—a Dobiva se povsod. Pred ponaredbami se svari. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombo vanj a A. PAICHEL, (i2) 74 zobozdravnik pri Hradeckega mostu I. nadstr. Prodajalci (ne ageirtje), ki hočejo prodajati kmetijske stroje se prosijo, da pošljejo svoje naslove Ignaciju Heller-ju na Dunaju II. Praterstrasse 78. 179 3-8 Ivan Kregar, -spasarei- in izdelovatelj cekvenega orodja LJUBLJANA, P o L j ¡1 u s k » cesta št. 8, poleg ..Alojzije-višča". opozaija in toplo priporoma prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno j>a.s©.rsIco ¿Lel.als3.i0©., v kateri izdeluje v' najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: moštrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnine prosto. 1592 52—42 Primerna darila! i priporoča uljudno Fran Čuden, urar, oreje J. GEB A, vLjubljani.Slonove ulice št. 11, ter vabi uljudno preS. duhovščino in si občinstvo na ogled svoje velike lzborne zaloge najraznovrstnejših žepnih ar, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur % nihalom, ar a stojalom in ar badilnto (Weckeruhren), ar z godbo in godbealh valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verlžio, prstanov in ahaaov. Gene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure . . od gld. 3 80 do 6 — srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10 — „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12'— Iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18.— zlate ure z» dame . . „ „ 16 — „ 35 — „ zlate ure za gospode . „ „ 24 — „ 130-— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogö prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-12 205 38 28 llustrovani ceniki na leljo gratis in franko. Tinktura zoper kurja očesa Najvarnejše in najboljše sredstvo, da se odpravijo kurja očesa, zagnanci in žulji. Na kurje oko ali na zagnanec sh sko/i 5 — (i dni ta tinktura zjutraj s čopičem, ki je v steklenici, dobro namaže, ko to preteče, se vzame mlačna kopel, potem se kurje oko leliko z nohti izvzame. — Steklenica stane 25 kr.. 10 steklenic 2 gld 204 10 Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani. Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote toč no zvršuejo ¡¡j MATIJA HORVAT, $ W čevljarski mojster, hgjj M v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32, [(K rijl priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v TJJj obiia naročanja raznovrstnega !(jj rial Vincenc Čamernik, kamnosek, v Ljubljani, Pome ulice it, se nnjuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, kakor: oltarjev, obhajilnih tniz itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših po najnovejših obrisih prav lično iz različnih ij vrst marmorja izdelanih JI nagrobnih spomenikov. Preskrbi kompletne družbinske rakve na vže kupljenem svetu na tukajšnjem pokopališču. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj-nega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačne dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi Tudi p n. stavbenim podjetnikom se pri-poroča t vsakovrstna W stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrši. 425 fi_4 &C ÄsTFilijalo je popolnoma opustil, -je» katera izvršuje ceno. pošteno, i/, zanesljivo trpežnega ^ \ kffj hin sä in po zahtevi od najfinejše do najprostejše J^j W oblike. 117 10—9 '»i g 117 10-9 W Kathreinerjeva Kneippa sladna kava, najboljši dodatek h kavi, prodaja prodajalcem na drobno po originalnih tovarniških cenah 461 13—4 JANEZ LUCKMANN v Ljubljani. v, Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi hiši) priporoia svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madraoe od Ki gld. do 40 gld., madraoe na peresih lo gld., dratene madraoe S gld. 50 kr., pnlte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 392 (24—10) Nnjnižj«; cen« * Zaloga šivalnih strojev in velocipedov JAN. JAX T LjuMja&i doslej: Marije Terezije eesta bode Od i® lil i®tl dalje v isti hiši, toda na Dunajski cesti (prej restavracija ,Hotel Evropa') vis-a-vis deželni civilni bolnišnici. 41310.10i IV«, prodaj so za nizko ceno tri že rabljene, a dobro ohranjene in sedem lll.llljšill visečih SVetilllic. Velike svetilnioe primerne so za gostilničarje ali večje dvorane, manjše za obrtnike. Več izve se v upravništvn „Slovenca". 482 i Kathreiner W Uttclateli kravi. -^m fiistHa sum S to fafitvey hm, „ I lad n a 7fmU . IH i A pjftatfd* Kav 3: llinl s% svitHi Dobiva se i>ovso(l. - W- ■. 'uuaj, II., Taborstrasse 76. Odlikovane s prvimi odlikami na vseh večjih razstavah. Ustanovljene 1872. Izdelujejo najboljše 600 delavcev. pluge z jednimi, dvema, tremi in štirimi lemeži. — Brane in valj ari za polje in travnike. Stlskalnloe za vse potrebe, tudi za sadje in grozdje. Sušilne priprave za sadje, sočivje in za vse industrijske namene. Samostojni patent. Škropilnice za trte in rastline. Cenilci zastonj. — Znslopnilci šo žole. 171 10-10 Zalogo ima v Ljubljani ^osp. ALBIN C. ACHTSCHIN. Mlatilnice, geple, rezil-nlce z» krmo. mline i a phan.je, rezilnike za repo, stlskalnloe za svežo krmo, Blnntov patent. Člstilhloe za žito. robkalnioe za tur-šico. prevailjlve peči s štedilnimi kotli kot paniki za krmo in industrijski aparati. f WT III. zvezek: QVESXI AifDEEJ KALAN § izšel je ravnokar ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 2Š kr. v „Kafoi. Bukvami" in „Katol. Tiskarni" v Ljubljani Tudi II. zvezek je še v .Halogi. I Velika 50krajearska loterija.| žrebauj«? že 15. oktobra. | 177Glavni dobitek 75.000 Srečke a oO kr. priporoča: i® mmmm v staMjub «POT Zadnji teden za nakupovanje srečk. "i gld „THE GfiESHAM" zavarovalno društvo ža Menit ? Podružnica za Avstriji): | Pbdrtižnica za Ogersko: ij, Masti« 1, i Pešta, Franz-JDserplatz v hiši društva. | št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1891..........frankov 117,550.797 Letni dohodki premij in obresti dne 30. junija 1891..........'„ 20,725.259 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (,1S4S).....• . . . ., 249,311.44» V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 61,372.000 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vlo/enili ponudb ...............„ 1.728,184.555 Prospekte in tarife, i a podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ijjubljaui !J8 (¡2—9) pri Grvidu Zesohko-tu, Tržaška cesta, št. 3 i. 462 13-4 Usojamo si p. n. občinstvo uljudno na to opozarjati, da se naša Karlireiiier-jeva Kneipp-a sladna kava nikbli odprta « AtaV-* h. faU, «m .1 tt* bUurt*. Um II ' ■ 11 »fcj^ ne prodaja, temveč v belih iiVlrttlh zavitkih z modrim tiskom po V/j klgr., 2u0 in lOo gramov in našim podpisom in varstveno znamko, ki je tukaj zraven Pazi naj se posebno na našo varstveno znamko, kajti občinstvo se skuša slepiti z vsemi mogočimi po-naredbami. Papir, tisk in tekst se popolnoma ponaredi, samo podobe častitega jpspoda župnika in našega podpisa nemajo ponaredbe. Nikdo naj ne sodi Katbreiner-jeve Kneippa sladne kave, če ni dobil pristne v zavitku z varstveno znamko, ki je tu zraven. IMmm mwrtiB za sli kavo v Berolinu, na Dunaju in v Honakovem. - HSi D ti n a j s k a b « « a. Dni 8. oktobra. Papirna renta 5%, lo% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%. davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kred tne akcije, 160 gld....... Napoleondor (20 fr.) Cesarski cekini . . Sfmških mark 100 D&6 7. oktobra. Ogerska zlata renta 4«......112 gld. 30 kr. 0'gerska papirna renta 5%............100 . 40 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 50 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 151 . 25 , Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....185 „ 50 „ Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 25 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41,* 100 „ 30 „ Kreditne srečke. 100 gld............190 . 25 „ $t rtehiis ire-ke «M 63 „ — , ' • ■ " ' ■' ■ Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......21 , 50 Salinove srečke, 40 gld. . ......62 „ 20 Windisehgraezove srečke, 20 gld..........56 . — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 . 25 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2795 „ -- Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 97 , — Pipirni rubelj....................1 „ 20 Uških lir 100..............— - kr. družba tittfik I.. WoIJrfeift SifeV. 10. laijtnejše se kupujelo in prodajajo v kursnem listu naveaeAi vredhbštnl papirji, valute in deviz«. Kužna mrolll» tzvrlč se Za nalagattje kapita/.ov priporočamo: 4% bolzansko-meranske prioritete. '4V, % galllkega zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma. 4 % duhovsko-podmokelske (Dux - Bcdenbaoher) «rebrne prioritete. Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje Natančnejša pojasnila daj6 se v našej pOzvedovalnfej pisarni ustno in pismeno. Izdajatelj in odgovorni v.-ednik : Dr. Ivan Jasoiii. Tiss , Katolikke Tiskan:®u v LjubliMU..