Štev. 17. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 20. aprila 1928. - Leto VI.
Leto VI.
Izhaja TBak potek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. NmIat : Mali list. Tri e ste, ca* solla eentro 37. — Urad : via Valdlrivo 19-111.
Oil^ororui urednik : «1 r. L. BERCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NtKOCMSA za celo leto 10 L., pol leta o L., fi^trt leta8 L. - IZVEN ITAUJE celo leto 24 L., pol leta M L., četrt leta o fj.
MALI
h.-
TEDNIK ZA NOVICE lte . _
n
STE
C.
MTPa / SOV IN OBJAV
CN 1UA	p T j stolpcu 4 L.
530% popusta, pri 10 kratni j j J3LJ A '	*	J kratni objavi (pol leta)
tratni objavi (celo leto) 50w/0 popusta.
1 ASI : 80 stotink vsaka beseda v navadnem tisku; matitno 40 stotink beseda; z VELIKIMI Cii KAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 20; aprila: Niža Mont.; Teodor. ■—, Sobota, 21.: Ahzelm; Simon; Bruno. Državni praznik (Začetek Rima). — Nedelja, 22.: Soter in Gaj. — Ponedeljek, ,23.: Adalbert (Vojteh). — Torek, 24.: Fidelis; Jurij. — Sreda, 25.: Marko; Varstvo sv. Jožefa. —'četrtek, 2(>.: Klet in Marcelin. — Petek, 27.: Peter Kanizij; ^regrin; Cita.
MALE NOVICE.
Zračna ladja gre na sever.
V	nedeljo 15. t. m. se je general Nobile vzdignil z milanskega letališča ob 2. po polnoči. Z njim je šlo še 17 oseb, med njimi dva časnikarska poročevalca, jezuitski pater Gianfrancesehi in švedsiki znansfrnenik Malmgrcen. Pol osmih zjutraj je plula mogočna ladja nad Trstom, ob 8. nad Ljubljano, ob 3. popoldne je bila nad Dunajem. Od tam dalje je bila vožnja težavnejšai radi slabega vremena in viharjev. Ponoči je plula preko šle-zije. V mesto Stolp na Pomorjain sikom ob obali nemškega Vzhodnega morja, je prišla v ponedeljek zjuitraj ob 7.45. V 24 urah je torej prišla, preko Srednje Evrope od Jadranskega do Vzhodnega morja'. V Stolpu je ladja pristala in so jo začeli popravljati, ker jo je viihar po poti poškodoval.
Ministrski obiski.
O	velikonočnih praznikih se je Mussolini mudil v Milanu. Tam ga je obiskal turški vnanji minister Tevfik Ruždi beg. Iillela slu važne politične razgovore, iz katerih sledi, da je zavladala večja prijaznost med obema državama. Mussolinija je tačas obiskaUtudi grški ministrski predsednik Mihalokopulos. Nekateri časniki so hoteli vedeti* da je bil tudi ogrski minister Bethlen v Benethah za praznike. Veliko pozornost je vzbudil slednjič, obisk poljskega vnanjega ministra' Zaleskega pri Mussoliniju v Rimu. Češki in francoski listi so bili radi tega obiska nervozni.
Čez ocean.
Iz Amerike v Evropo sta doslej pri-frčali dve letali srečno, prvo z Lind-bergom, drugo s Chamberlainom. Iz EM-ope v Ameriko se doslej še nobenemu nj posrečilo; vsi so počepali v morje. Sele zdaj so z veliko težavo to pot preleteli Nemci z letalom «Bremen«. Od Berlina so šli na Irsko v Dublin. Od tani so odleteli v četrtek 12. aprila zjutraj na ocean s smerjo proti n meriSki Novi zemlji. Peljali so se Kochi, Huensfcld in irski letalec Fitzmauricc. Do Njujorka niš« prispeli. Ob času. ko bi morali biti lam, nastala je bojazen, da so se tudi ti ponesrečili kakor že toliko drugih. Sto-lisoi glava množica je zaman pričakovala dohoda letalcev. V soboto 14. t. m. je prišla vest z Lobradorja, da je letalo prišlo v petek zvečer in se spustilo k tlom v morski ožini med Labradorjem in Novo zemljo na otok Greenly Island. Preleteli so okoli 2000 milj.
Bencin v ognju.
•s'!l Havani so se vnela velikanska skladišča bencina. Eksplozija je bila tako močna, da jt> bližnja poslopja kar s tal pometlo. Nafta se je razlila po morju v gorečem stanju; ladje so morale bežati pred plavajočim ognjem. Udar eskplozi.je se je slišal kilometre daleč, plamen se je videl v daljavo 4 milj, dim pa se je dvigal v velike višine. Ognjegasci in mornarji neke ameriške bojne ladje so ogenj omejili, da ni prišel do neke druge zaloge, kjer je bilo 3 milijone galon bencina.
Atentat na kralja v Milanu.
'/.e dolgo ni bilo slišati o tem, da bi anarhisti stregli po življenja italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu III. Znano je, (hi je on med italijanskim ljudstvom spoštovan in da ga tudi povsod z velikimi častmi sprejemajo. Saj smo tudi v Trstu videli ob zadnjem kraljevem obisku, kako velikanske množice so se udeleževale slovesnosti.
Ravno zato, ker uživa kralj tak ugled meti svojim narodom, je vso Italijo pretresla in razburila vest o nameravanem in ponesrečenem atentatu na kraljevo življenje v Milanu.
Velesejem v Milanu.
Milan je največje trgovsko in obrlnij-sko mesto Italije. Zalo je tudi novošegni velesejem, kadar se priredi v Milanu, posebnost, ki zajemlje široke trgovske k roge in privablja tisoče liudi v Milan. Tako je bil tudi za letos prirejen tak velesejem in določeno, da ga po veliki-noči odpre sam kralj Viktor Emanuel. Neznani hudobneži, katerim je kraljevo življenje napoti, so sklenili porabiti to priliko, da izvrše svoj peklenski načrt.
Peklenski stroj skrit.
Na trgu Julija Cezarja, v Milanu je glavni vhod v prostore velesejma. Vojaki 5. alpinskega polka so bili tam postavljeni v kordonu. Ob času, ko se je imel pripeljati kralj, je; bila tudi množica radovednega ljudstva na trgu in po bližnjih ulicah. Kakih 100 policijskih agentov v civila je bilo razpostavljenih med množico da bi opazovali vsako sumljivo osebo ali gibanje. Mie so vrhu tega patrole orožni-| kov. ATa nekaterih mestih s0 stale pa-| trote milici je, red so delali policisti na ' konjih, po strehah pa so bili še posebni agenti in miličniki, da so tudi s kukali gledali na množico.
Toda vse varnostne naredbe so bile brez moči. Prejšnjo noč so sicer posebne patrole nadzirale prostore velesejma in tudi trg Julija Cezarja, pa opazile niso nikjer nič sumljivega. Kdaj in kako so torej zločinci izvedli svoj načrt?
Usodni kandelaber.
Kakih 60 m od vrat velesejma je stal — zdaj ga ni več — železen steber ali kandelaber za električno luč. Tak steber ima spodaj vratiča, da morejo elektridsti pogledati noter v napeljavo, kadar je treba. Ta vratiča so zločinci porabili, kdo ve kdaj in kako, položili noter v votli steber veliko bombo, napolnjeno s hudim razstrelivom, pa tako opremljeno s posebno pripravo, da je imela počiti ob določeni uri. Taki reči pravimo popravi-ci peklenski stroj. Razstrelivo, menijo strokovnjaki, da je bilo tisto, ki se zove utri nitroglicerina^. Aparat je bil očividno tako navit, da bi se razletela bomba, kadar bi prispel kralj pred vhod velesejma.
Strašen trenotek
Trg Julija Cezarja je precej velik; na sredi je vodnjak. Vojaški kordon je zadrževal množice, da je ostal trg prazen. Množica je stala za kordonom ob hišah. Le. nekaj ljudi s 'posebnim dovoljenjem je stalo ob vodnjaku, kjer so stali tudi avangardisti. Tudi ta skupina je bila "z vojaškim kordonom obdana.
Ob desetih je imel priti kralj. Nekaj minut se je zakasnil po napovedani uri. Ta zakasnitev je kralju rešila življenje. Kajti naenkrat je na trgu zagrmelo, vrglo vrh kandelabra daleč vstran in razsejalo železne drobce, medlem ko se je z mesta eksplozije pokadilo.
Tako se je naglo zgodilo, da je marsikdo mislil, da je ustrelilo s topom v
znak prihoda kraljevega. A koj se jc zaslišal od spredaj krik groze in se nadaljeval z vzdihi in kriki ranjencev.
Smrtna žetev.
Od strašne eksplozije so železni kosi stebra leteli na vse strani s tako silo, da so se kar zarili v zidove bližnjih hiš. Veliko oken je bilo pobitih. Od ljudi, ki so stali na trgu, je bilo Ki na mestu mrtvih, drugih okoli 40 težje in lažje ranjenih. Od ranjencev sta kasneje sv dva izdihnila (j bolnišnici.
Kraljev prihod.
Po prvem poplahu, ki je naravno nastal v strašnem trenotku, so vojaki kraj nesreče obdali s kordonom in začeli so pobirati ranjence ter jih odpravljati v bližnje ambulance ali naravnost v bolnišnico, da jim dajo prvo pomoč.
Neki uradnik se je z avtomobilom peljal kralju naproti, tla ga obvesti o dogodku. Ko so bili ranjenci in mrliči odpravljenise je sprevod nadaljeval in !0 minut čez 10. uro je kralj prispel <1° trga Julija Cezarja. K0 je skozi vhod vstopil v zanj pripravljeni slavnostni šotor, je vpraševal, kako se je nesreča zgodila. Potem se je izvršil obisk in ogled sejma p o programu. Ko je ljudi minil prvi strah, so z velikim navdušenjem kralja pozdravljali.
Obisk v bolnišnici.
Popoldne ob treh in četrt je kralj obi-:>t;a! civilno bolnišnico, da vidi ranjence; tSlavii se je pri posteljah ter temu ali 0'icm:i rekel par tolažilnih besed. Potem je obiskal tudi ranjene vojake in ranjence, ki so ležali v vojaški bolnišnici.
Preiskave.
Oblastno je začelo takoj po eksploziji strogo preiskavo, da dožene vse, kar se da dognati o izvoru atentata. Milansko mesto je od svoje strani razpisalo nagrado 100 tisoč lir za tistega, ki bi naročevalce ali izvršitelje napada naznanil.
Iz Rima so prišli uradniki posebnega državnega sodišča in vzeli vso preiskavo v svoje roke. Aretiranih je bilo mnogo oseb, vendar sc ne ve še, kateri so pravi krivci in če jih bo mogoče pognati z vso točnostjo.
Ljudska sodba.
Ljudstvo ne mara nasilstva. Že zalo Je ves Milan in vsa država obsodita ta napad kot zločinsko delo. Vse je bilo veselo, da je kralj ušel veliki nevarnosti. Kjerkoli se je v Milanu pokazal, so mu povsod vsklikali. Ko se je vest o atentatu raznesla po državi, so izvešali zastave v znak radosti. Tudi Trst je bil več dni v zastavah.
Kralju so prispele čast it ke od vseh strani. Vladarji in vlade so mu brzojavlja-
li	izražajoč svojo zadovoljnost, da se napad na kraljevo osebo ni posrečil. Tudi jugoslovanski l^ralj Aleksander je brzojavil. Tako prezident Coolidge, kancelar Seipel in neštevilo drugih.
Sočutje vzbujajo nedolžne žrtve, ki so padle od skrite roke kraljevih sovražnikov. Vse želi, da bi se kmalu pojasnil ves izvor atentata in da bi pravi krivci dajali odgovor.
Odpravljen vtzum.
Ker vladajo prisrčne prijateljske vezij' med Italijo in Mažanijoi, guvo . i se, tla i bo med obema državama odpravljen, «vi-i ziim* pri potnih listih.
}
Nov jugoslovanski konzul.
Za generalnega konzula kraljevine ! SHS v Trstu je imenovan Momčilo Jurišič, dosedaj poslan iški svetnik v Madridu.
Potresno leto.
V	soboto je grozen potres obiskal Bolgarijo. Središče potresa je bilo neikije pri meslecu Čiirpamiu kakih 200 km vzhodno od glavnega mesta' Sofije. Potres je bil tako silen, da je v ljubljanski opazovalnici pero šloi čez rob tistega' papirja, na katerem se tresljaji rišejo. Čirpam je sko» ro docela .razdejan; življenje jie izgubilo
12	os*eb, k alk ih 50 je bilo ranjenih. V okoliških vaseh je bilo 8 smrtnih slučajev. Boi isovgrad 'je podobno prizadet. Hudo je bilo tudi v Plodivu, kjer sta se podrli 2 turški džamiji (cerkvi). Slične so vesti iz raznih drugih krajev južne Bolgarije. Poškodovane so biiile celo železniške proge ter vse brzojavne in telefonske zveze pretrgane. Na celem ozemlju je zrušenih okoli 3 tisoč hiš, mrličev pa štejejo 54.
Tone Kralj v Benetkah.
Za mednarodno razstavo, umetnim v Benetkah doposlald so raznii umetniki 180(1 del. Odbor je sprejel od tega števila samo 150 del. Med sprejetimi deli so tudi tri slike našega slovenskega slikarja Toneta Kralja.
Ljudi e se varajo
ako mislijo, da so na dobri eku, če p ujej o- cene makarone. Varčna gospodinja kup nje le Pekatete oker se zelo nakuhajo in kez so> redilne. Zanesljivo prave v dobiš le v Va kS' zavojih z napisom Pekatete.
<fu-
lllllllli:IIIHIIIIIHHIIIIUI!IIBIIIIIIII!l:il':iillllllllHrir,l
Volitve v Ameriki in katoliška cerkev.
Kardinali Mundelein, nadškof v Čikagu. je izjavil predstavnikom časopisja', da sv. stolica nima namena, kakorkoli posegati v sedanje volitve predsednika, ker uživa katoliška Cerkev v Amerilki v sedanjem položaju vso zaiželljeno svobodo in ni ovirama v svojem delovanju z nobenim zakonom, ki bi kršil to svobodo.
Šiba nazaj prihaja.
šolski odbor mesta Cleveland v Ameriki je odobril priporočilo učiteljske zveze, da imajo učitelji in učiteljice ljudskih šol popolno pravico v izjemnih slučajih poredne otroke tudi telesno. kaznovati; vendar se pri pretepanju otrok ne sme vporabljati sila, ki bi lahko zdravju otroika škodovala.
Kaj naredi pijana ženska.
žalosten slučaj se je pripetil na veliki četrtek zvečer v frančiškanski cerkvi, v Ljubljani. Ko so bili verniki zatopljeni v molitev, je v ozadju neka ženska, s triletnim fantkom, naenkrat na ves glas zapela:, «Jte dolgo nismo pili ga...» Ljuidje i so se spogledali, mi šileč, da je ženska j zblaznela, nekdo pa je stopil do bližnje-i ga stražnika na Marijinem trgu. Ženska je med tem pela kar naprej in ljudje so spoznali, da: je popolnoma pijana ter da je opila tudi svojega otroka. Žensko sta stražnik in Cerkvenik spravila' iz cerkve in stražnik jo je hotel odpraviti nal policijo, toda pijanka se je vsedla na, tla in ni hotela niikamor. Morali so poklicati izvoščka in jo posaditi v koleselj. Sinička so izročili očetu, ki je na poilicijil vneto prosil, naj mu zapro «bahnico» tako dolgo, kot je le mogoče. Drugi dan ji je napravil policijski uradnik! dollgo pridigo, naj preneha s pijančevanjem, kajti tako žene le moža in so družino v pogubo, ženska je plakala in zagotavljala, dai se bo poboljšala. Uradnik ji je dejal: «Sreča vaša, da ste vprizorili škandal,, iko ni bilo v cerkvi ravno nikakih obredov. Samo pet dni boste sedeli v zaporu«.
Cerkev in država.
Zadnjič smo priobčili daljši članek o francoskih monarhistih. Dve vodilni misli jih označujeta na kratko:	1. Oni
zametujejo vsako demokracijo. 2. Hočejo verstvo in organizacijo katoliške cerkve postaviti v izključno službo državnih ciljev.
Vsekakor je tedaj zajemljivo preiskovati, kakšno je mnenje katoliške cerkve v teh dveh prašanjih.
1.	Vladavina.
Kristusova cerkev od svojega Ustanovitelja ni navezana na nobeno svetno oblast in na nobeno obliko pozemeljske vladavine. Ona lahko zastavi plug med divjimi rodovi, ki sploh ne poznajo države in vlade v našem pomenu. Prvikrat je seveda nastopila v visoko razviti rimski državi, katera se je bila malo prej iz republike prevrgla v samodržno cesarstvo. Toda Peter ni vprašal cesarja za dovoljenje, ni se dosti menil zanj in ni se vezal nanj. Cerkev ima svojo moč sama iz sebe, iz Kristusa. Ko je cesarstvo propadlo, je ona ostala. Delovala je med narodi, ki so imeli vse možne razlike v načinu posvetnega vladanja.
Cerkev priznava in pušča v miru vsako vladavino, vkolikor ta odgovarja naravnemu zakonu ter služi javnemu blagru. Obsoja pa vse, kar je na kaki vladavini takega, da se protivi naravnemu zakonu, t. j. božji postavi in blagru državljanov.
Cerkev torej priznava cesarstvo ali kraljestvo, tam kjer obstoja, in priznava republiko in demokracijo, kjer jo imajo — vsaki vladavini pa postavlja tiste meje, ki so od Boga dane.
Papež in Francija.
Francoski monarhisti bi hoteli, na.i papež republiko prekolne na večne čase. Sami so republiki nasprotni tako, da se celo nočejo s pravo vnemo udeleževati republikanskega političnega življenja.
Na krivice, ki jih je republika storila katoliški veri, papeži niso molčali, toda republikanske vladne oblike niso mogli iif'niso hoteli obsoditi kar same na sebi. Cerkev bi se čisto lahko razumela z republiko, le tega še manjka, da bi republikanske vlade priznale tudi Cerkvi svobodo, ki ji gre po božjem pravu.
že Leon XIII. je svetoval vernim Francozom, naj pozabijo na kraljestvo ter naj se z republiko sprijaznijo. Treba je, da se dobri katoličani začno sami z vnemo udeleževati republikanskega političnega življenja; skušajo naj sami priti h krmilu republike, potem bodo imeli škarje in platno. V lem smislu so tudi naslednji papeži dajali Francozom dobre svete, dasi niso nikogar silili. Žal da so Francozi trdi in neujcretni in monarhisti venomer ponavljajo, da je postriženo in he pokošeno.
Nemški katoličani so bili začuda bolj okretni. Ko se je zrušilo staro nemško cesarstvo in osnovalo novo pod Bismar-kom in vodstvom protesta nlovske Prusije, so katoličani vzeli spremembo
PODLISTEK.
Gostačeva hči.
15	(Spisal TT.)
Mani je nenaden vsklik kar sapo zaprl. Plakata je, da niti besedice ni mogla ziniti.
«Očc, oče!« vpije mladenič in ga tipa za roko, mu li še utrplje žila.
«Tiho bodi, Jurij!« opominja dekle. «Oče spe. Pusti jih, da se počijejo. Ta-le robec namoči v studencu, da jim otareva kri«. Rekši si potegne izza vrata svojo ruto.
Po bliskovo se vrne Jurij od studenca. Mana obriše ranjencu z obraza sesedeno kri. Med tem sname še z glave svoj robec in pošlje zopet Jurija ž njim na vodo.
(•Ali se niso nič zavedeli?« vpraša jo, vrnivši se.
((Rekli so, da jim je izpoddrčalo na
naznanje ter se krepko* uveljavili v novih zakonodajnih zastopih. Glede verske politike so dosegli zmago, nad ((železnim kancelarjem» Bismarkoin. Ko se je po svetovni vojni cesarstvo spremenilo v republiko, se niso nič obirali; vzeli so stvar naznanje in se tudi v republiki uveljavili; zdaj je njih vodja Marx kan-celar mogočne Nemčije.
2.	Razmerje med Cerkvijo in državo.
Težave cerkvene in verske politike se začno tedaj, ko se načne prepir o prvenstvu. Kdo je prvi: ali Cerkev ali država? Ta reč se da iz raznih vidikov obravnavati.
Država je naravna ustanova; ni le zamislek raznih posebnežev, ampak človeška potreba. Pri zaostalih narodih se vladnost javlja v očetovski oblasti (patriarhalnost), če ne drugače. Tudi divji narodi imajo svoje poglavarje. Cim bolj se ljudstvo civilizira, tembolj se tudi utr j a gotova vladna oblika. Brez tega ni sploh možno skupno življenje. Država v kakršni koli vladni obliki je torej prvotna naravna zahteva.
Pa tudi verstvo je prvotno, t. j. ne od zunaj v človeka zanešeno. Razmerje človeka do Boga ni in ne more biti zgolj od ljudi znajdeno in izmišljeno; je nekaj naravnega, ker je od vselej v ljudeh, čeprav se ne javlja pri vseh enako. Vsled izvirnega greha je to razmerje skaljeno, pri bolj zaostalih narodih so nojmi o božjem kaj temni in obledeli. Kristus in njegova cerkev ima nalogo, voditi človeštvo nazaj k pravemu razmerju do Boga in posledice izvirnega greha popraviti.
Komu gre prvenstvo.
Če sta država in Cerkev obe prvotni, elementarni, tedaj ne moreta druga druge izključevati. Prvenstvo pa gre Cerkvi, ker je ona po svoji bistveni nalogi važnejša. Dočim je naloga države urejevati razmerje človeka do človeka, urejuje Cerkev razmerje posameznika in vsega človeštva do tloga. Razmerje do Boga pa je po svojem bistvu važnejše, večnostno. zato gre Cerkvi prvenstvo.
Cerkev mora imeti svojo neodvisnost od države in država svojo neodvisnost od Cerkve. Toda v obseg Cerkvene skrbi spada tudi država, ker mora po naravnem božjem pravu tudi država najti svoje pravo razmerje do Stvarnika in Odrešenika. Kjer tega ni, Cerkev ne more molčati.
Državna vrhovnost.
Poganska državna misel je tista, ki smo jo opisali pri francoskih monarhistih. Ta misel gre za tem, da je država najvišja, da ima ona urejevati vse človeške razmere od rojstva do smrti, vse telesno in duševno življenje podložnikov, časovno in večnostnoi v človeštvu.
Ta poganska misel, ki jemlje človeku svobodo in dostojanstvo, od Boga dano, ta misel ima korenine globoko kakor robida; vedno iznova poganja na njivi človeštva iz globin moralne pokvarjenosti. Kristusova cerkev je v stoletjih bila sil-
lemle kolovozu, kjer je pot nagnena. Padli so, in kolo jim je prsi pretisnilo in glavo ranilo. Konj je vlekel dalje. Oče pa so do semle prilezli. Za senožetjo sem začula njih klic in jih tukaj našla. Menim, da ni hudega. -Le strah jim je vzel zavest. Kmalu bode bolje«, tolaži Mana Jurija, ki s solzami moči očetov bledi obraz.
«Domov pojdi po ljudi, Jurij!« pravi mu, «a materi nikar vsega ne povej, da jim ne škodi!«
Izza drevja se prikaže Andrej in kmalu za njim Micka. «Po voz pojdi, Andrej!«
veli Jurij.
«Micka, ti pa teci naprej k materi in jim povej, da so oče padli, pa da bo kmalu bolje«, dostavi Mana.
Molče odhitita posla.
«Kaj bi bilo, ko bi tebe ne bilo blizu, Manica?« deje Jurij in z mokro ruto hladi očetovo ranjeno čelo. «Umrli bi na mestu«.
uSaj bi jih varoval angel varuh!«
ne boje z rimskimi, bizantinskimi, nemški mi cesarji* in stotinami manjših vladarjev in vlad. V tem času bije krvav boj s Callesom v Mehiku, besedni boj s francoskimi monarhisti, tih boj z razinimi vladami, ki segajo čez nitjo državne oblasti v področje Cerkve.
V	dveh tisočletjih je Cerkev porazila Napoleone in Bismarke vsake mere in vage. Tudi sedanjih bojev izid bo zmaga Kristusove cerkve nad poganskimi težnjami mogočnikov.
Carlo Goldoni med Slovenci.
Pravkar poteka 200 let, odkar se je mudil med Slovenci Carlo Goldoni, veliki pisatelj za odre, doma iz Benetek.
Svoje bivanje med Slovenci je Goldoni ovekovečil v veseli igri ((Lepa krčmarica«
Oče Karla Goldonija, je Lil Julij Goldoni, zelo imeniten zdravnik v Benetkah. Glas tega zdravnika je segal daleč po deželah. Sam grof Lantieri, graščak v Vipavi, ga je poklical v Vipavo, da bi ga zdravil. To se je zgodilo leta 1720.
Zdravnik se je podal na pot s sinom Karlom, ki je bil tačas skoro 20 let star. Kasneje je to bivanje lepo popisal Karlo v spominih, ki jih izdal v francoskem jeziku.
Goldoni opisuje v ((Spominih« življenje v vipavskem gradu, kjer je prebil jesen in zimo 1726-1727. Zajemljivo opisuje
Kaj nam z
BAZOVICA.
V sredo po veliki noči je zapustil Bazovico č. g. Ciril Podržaj, dosedanji župni upravitelj. Odšel je čez mejo v Ljubljano, kjer nastopi drugo službo. Vkljub kratkemu bivanju v Bazovici se je s svojim vedenjem in svojo dušnopa-stirsko skrbjo priljubil v župniji, talko da je bilo vsem iskreno žal, da je moral odilti. Župnijo bo zdaj oskrboval č. g. Hubert Leiler, župnik na Katinari.
Iz POPETER.
Ta vas je kalkih 15 km od Kopra; spada pod občino v Marezige, pod faro pa v Truškc. V Popetre ne prihaja noben časopis. Ko bi ljudje kaj brali, bi se bolij izobrazili. Na veliki ponedeljek sem šel v Popetre in stopil v gostilno., da se okrepčam,. P o sl us at sem pogovore domačinov in slišal marsijkaj čudnega. Na veliko nedeljo1 popoldne so se zbrali v domači podružni cerkvi, ker je v Truške daleč in je bilo slabo vreme. Ko je cerkovnik zmolil litanije, dostavil je še nekaj očenašev v počeščenje Kristusovega vstajenja, nato je pa dodati: ((Molimo še za nekatere iz vasi, ki so se tožili ter krive priče najemali in našli«. — V pojasnilo bodi povedano, da je bila: radi nekih pravd na sodniji v Kopru raspra-va 29. marca; razsojeno je bilo, da plačajo vsak svoje stroške. — Ko je cerkovnik itako molil, so nekateri, ki jih je zadelo, laniti po njem in ga v cerkvi jeli pretenati. Nastal je vriše in hrup, ki gotovo ne dela časti povzročiteljem.
V Popetrah imajo 2 gostilni, ki sta dobro obiskovani, čeprav ni mogoče trditi, da so prebivalci te vasi bogati; nasprotno je znano da so mnogi dobro zadolženi. V gostilnah rado pride do intrige in tepeža. Pred kratkim je bila ena gostilna oblastveno zaprta, ne vem
odgovori deklica; vidi se ji, da ji ne ugaja to vprašanje.
Oče težko sope; omotica ga ne zapusti. Molče mu strežeta. Drug drugemu si ne upata izraziti svoje bojazni.
Čez dobre pol ure leži bolnik doma na postelji. Zavest se mu še ni vrnila
niti za hip.
«Kje pa je Manica ostala?« vpraša Jurij, ko med mnogimi ljudmi v sobi nje
ne zagleda.
»Ko smo pred hišo pripeljali, vrnila se je nazaj«, pove Andrej.
Zopet zavlada tišina.
Juriju pa se je poznalo na obrazu, da 11111 nekaj ni všeč. «Robec je pa tukaj pustila!« izpregovori polglasno. Skoro nevoljen zapusti sobo, prepustivši očeta iu mater, katera si je komaj opomogla iz nezavesti, oskrbovanju prisotnih ženic.
IX.
V	nedeljo po krščanskem nauku je hodila Korenka gori in doli po polju m
veliko večerjo pri grofu Antonu Lan-tieriju. Na mizo so prinesli hkrati četrt koštruna; nad koštrunom je bilo pet zajcev; nad zajci 12 jerebic, nad temi nekaj kljunačev, nekaj drozgov, po vrlut [in nekaj škrjanokov.
Pri vsaki večerji so postavili po dve juhi: eno mesno, drugo zelenjadno. Radi so ponujali ječmen, češ da pospešuje prebavo. Vina do bila izvrstna. Med temi hvali Goldoni zlasti vino, ki so mu rekali «dela otroke« (fa fanciulli, Kinder-machcrvvcin). Po vsaki ((rihti« so se vrstile zdravice ali napitnice.
Počasi je grof Lantieri okreval. Da bi si čas krajšal, je ukazal urediti marionetno gledišče, ki ga je vodil Karlo Goldoni.
Karlo Goldoni je bil za časa bivanja, na vipavskem gradu v nemškem Gradcu, kamor je šel s tajnikom grofa Lantieri j a. Med potjo' se je ustavil tudi v Ljubljani, kjer je jedel sijajne rake.
Spomladi 1727.*sta zdravnik in sin odšla domov. Stari je dobil v dar tobačnico, mladi pa srebrno uro.
Karlo Goldoni se spominja. Vipave v veseloigri «11 cavaliere di buon gusto«. Grof Oltavio praša namreč slugo, ki mu je povedal, da je bil tri leta za hišnega upravitelja, takole: «Kje?» Sluga: «V mestu, ki se imenuje Vipava«. Grof: ((Vipava? Kje je ta Vipava*?« Sluga: «Tam kjer se začenja Nemčija«.
dežele pišejo
zn koliko časa. Vsled vaških intrig so bile v marcu zažgane 3 kope sena, vsaka po kakih 20 stotov, torej skupno 60 stotov; če je stot 50 lir, znese škoda 3000 (30 izvodov Malega lista v 50 hiš bi stalo za eno leto 300 lir in bi bito v korist in pouik).
Občina je ob poti iz Marezig v Truške nasadila mladih murv. Neki nedoraslel fant iz Po*>eter je več dreves por val in po vaseh prodajat. Karabinerji so ga izsledili in za-rii. Govori se, da se bodo karabinerjii stalno nastatnili v tj vasi.
Ljudje, poprimite se dobre domače izobrazbe. Ceneje bo, ieoše in bolj čaisitno za vas.
Šempas.
Pri običajni pridigi na veliki petek je letos naš g. kapetan Štefan lvodrmac povedal, da pr id igu j e z istega mesta za isto priložnost že tridesetič. Pač redek slučaj, vreden da se zapiše. G. kapelanu pa želimo, da bi še mnogokrat pridigoval za veliki petek v Šempasu.
Neugodno vreme nas je precej zadrževalo in zakasnilo pri poljskih delih.
Iz RODIKA.
Na. vellkonoč je bilo v naši cerkvi vse v najlepšem redu in cerkev polna, kalkor že več let ne na ta dan. Opažam pa, da obnašanje mož in fantov ni vselej spoštljivo v cerkvi, Ne ročem, da vsi, a mnogi se ustavljajo zad zli vratmi, se glasno pogovarjajo in smejejo, kakor v gostilni; s takim vedenjem še druge^motijo. Ge bi se zavedali, k alko je to ničevo, gotovo bi tega ne delali. — Naš g. župnik je imel na velikonoč sv. maso tudi v Škocjanu. Nekateri fa,nitje in dekleta so šli v Škocjan in po masi tudi v gostilno pit in igrat, žalibog so se naikatera dekleta napila tako, da je sramotno. Človeku se gabi, a treba je vseeno opomniti na
pregledovala domača in sosedna zemljišča. Treba je bilo, da si je bolje ogledala kmetijo, odkar je bolezen priklenila na posteljo skrbnega gospodarja, lžospev-ša na razpotje, kjer se križata dve poti, opre si počasi roki ob ledje in se ozira sedaj nazaj na polje, sedaj proti domu, sedaj proti vasi. časih zamrmra neum-
1	jive besede in se nemirno prestopi, pa zopet postoji in premišlja. Hud notranji-boj vrši v njenem srcu.
«Pa grem!« de.ie naposled polglasno, poseže nehote pod predpasnik, kakor bi česa iskala, in stopi dalje proti vasi. Težka ,ii .ir boja, sramežljivo zre v tla, boječ se kakega ogovora. Dasi domačinka, ni premerila čestokrat te poti; hodila je le k fari v cerkev in v bližnje mesto, v vasi pa ni imela ničesar iskati, zato je ždela večinoma le doma. In sedaj, ko stopa vendar enkrat med “domače ljudi«, ne more sc spomniti, kdaj je zadnjič tod hodila.
Jera je imela nekaj opravila v svoji
m
MALI LIST
to, da ne bi morda inisMlie,, da so prav ravnale. Vse hočejo veljati za pametne in poštene, toda opita ženska, dekle — pustimo raje. Starše prosimo, naj molče in nikar ne opominjajo svojih otrok; raje naj se razhudijo na tistega, ki piše v Maili list, da ho narobe prav.
dekani.
Dopis, ki ga Mali list ni maral priobčiti, so pisali, kakor se je po vasi razneslo, neki fantje. Obstoja namreč družbica izkvarjenih fantov, ki se sami naziva,jo “nagajivci«, pa so le bolj pohujšljivci. Njih nagajanje obstoja v tem, tla si vsakomur, domačinu ali tujcu, izmišljajo posebna imena, tudi sramotilna (taka je šega po najbolj zabitih vaseh, o. ur.). Vrhu lega se norčujejo iz vsega pametnega in dobrega ter širijo pohujšanje celo med otroke, ki se grdih in ostudnih besed navadijo in tako, da- tudi slabi pomen razumejo. Tudi cerkvene in božje reči ta družbica zasmehuje in se zaietuje v Posamezne člane pevskega zbora. Ro-goviležem odločno povemo, da naj prenehajo z ničvrednim početjem. Z veseljem pa tudi lahko poročamo, da je še mnogo fantov, ki so za dobro vneti ter berejo radi koristne knjige in časnike.
Velikonočne praznike smo obhajali pni v dobro. Posebno pevski zbor se je precej potrudi, da zapoje kaj lepega in novega. Vsa čast g. pevovodji, ki se dokaj trudi s poučevanjem. Posebno nova maša, ki jo je sam poslovenil, je bila ljudem zelo všeč.
ZALOŠČE.
Za velikonočni ponedeljek smo imeli pri nas ob 10. peto sv. mašo in popoldne blagoslov. Naša priljubljena cerkvica pri sv. Lovrencu je bila nabito polna. Dosti •ie bilo naših faranov iz Prva,čine, a tudi iz Dornberga. Lepo je bilo petj-e, a pogrešali smo, kar imajo že vse cerkve tu v okolici, t. j. orgle. Ako dobi cerkev odškodnino, bi nekaj še dodali in bi imeli lepe nove'orgle, ki bi nam bile v ponos.
Vino ,smo letos že skoro vse prodali. Letošnja deževna pomlad nam je zadržala' veliko dela. Po- zimi smo prekopali precej novih vinogradov, (lepili bomo trte le sLadkejše vrste, da. bomo imeli tako kapljico kot j,e letos.
Prejšnji teden je umrl 65 letni Franc Budihna. Ril ,je priden in zvest delavec na domači zemlji. Ostal jo neporočen. } cs čas vojne vihre je ostal doma. Rekel ■je. Tu sem se rodil in tu v naši zemlji nočem biti poikopan. Marsikdo bi si lahko 'zel ustarega strica« za vzgled.
ŠKRBINA.
To Velikonoč nismo imeli ne božjega groba ne vstajenja. Kriv je spor zaradi organista. Neki domačin je že 2 leti zastonj opravljal orgainjstovsko službo-, a zdaj se ,ie zastonjščine- naveličal. Zahteval je 1000 lir letne nagrade. Občinsko županstvo- noče nič slišati o tem, da bi krilo ta izdatek iz občinskega proračuna.
■ b'd župljani tudi ni prišlo do sporazu-•ua, da bi se potrebni denar zbiral posebej. Tako je prišlo, da imamo- nove orgle, a nič organista,. Na veliko nedeljo je učitelj orgla-1 brez sodelovanja pevskega zbora. Učitelj je baje rekel, da bo šolske otroke učil petja za cerkev, še naistarejši ljudje ne vedo-, da bi kateri-krat za Velikonoč takole ostalo. Upamo, da se bo ta reč vendarle uredila, kakor je prav za ugled občine in za lepoto službe božje. Želimo, da bi občinsko županstvo našo upravičeno željo primerno vpoštevalo._______________________________
A. L., Prem. Potrebujemo tudi imena prosilčevih staršev, podatki samo glede sina ne zadostujejo. Kdaj je Na-doh re-kuriral?
Tavčar Andrej, Merče, četudi ste davek že plačali-, se vam povrne, ko bo re-kurz rešen. Potrdilo, da je bil rekurz res vložen, hranimo mi; lahko- ga dvignete. Rekurzi se rešujejo počasi.
M. I\., Sežana. Zavod res obstoji; zaenkrat nimamo naslova pri rokah. Sicer pa ni služkinjam več tako lahko priti v Egipeit, niti življenski pogoji niso po-sebno- dobri. Na vsak načiin je potreben vpoklic.
E. F., Trst. Zgla-site se pri nas.
Tajništvo in naša pošta.
Makovec Anton, Gaber je. S službo pojde težko. V Trstu- samem je veliko- brezposelnih. Radi vam bomo ustregli, če bo kaj.
Za gospodinje.
Strežba bolnikov.
S težavo so naši bolniki preživeli dolgo zimo. Mnogo skrbi in truda si imela ž njimi vprav ti, draga gospodinja. Gotovo si imela vselej dobro-voljo pomagati tem revežem, toda prav pogosto jim nisi ustregla, nisi jim tega ali onega prav pripravila. Zdelo se ti je, da so nepotrpežljivi in sitni in si se morebiti celo spozabila in si jim to tudi dala okusiti. Toda povedati ti moram, da si bila največkrat le ti vzrok, ker jim nisi znala prav postreči. Zato se moramo tudi o tej stvari enkrat prav dobro razgovoriti. Prva zahteva za bolnika, ki ima dalje časa trajajočo bolezen, je ta, da mu urediš, če le mogoče, posebno bolniško sobico. Četudi se bolnik ob dolgih dnevih in še bolj ob nočeh dolgočasi in sc ti zdi primernejše, da ga imaš kar v sohi, kamor se shaja cela družina, vendar ;je bolje za njega in njegovo bolezen, da je bolj sam, nemoten in v miru. Osnaži najprej sobico, očisti in preobleci tudi posteljo. Kako urediš le to za razne bo-ležni, se pogovorimo v posebnem članku. Pazi na to, da se dado okna odpir iti zaradi vsakdanjega zračenja, vendar naj ne. stoji postelja tik okna, da bolniku pri zračenju ne piha. Zelo primerno je, če stoji postelja na nasprotni strani okna, da bolnika ne zebe in da tudi vsaj s pogledom doseže nekoliko vnanjega življenja, od katerega ga je bolezen ločila. Za težko bolnega je seveda ta razlog čisto odveč, ker rabi le resničnega miru. Okno imej tako pripravljeno, da ga brez težave lahko odpiraš in zapiraš in, če je potrebno, tudi zastreš, da bolniku solnoe ne blešči. Nepotrebno opravo za čas bolezni odstrani iz bolniške sobe, da se lahko giblješ pri strežbi bolnika in nimaš vsega zastavljenega. Prav zelo pa ti priporočani snago bolniške sobe. Tla in vso opravo- je treba vsak dan obrisati z mokro cunjo, da ne spravljaš prahu v zrak in bi ga moral bolnik vdihavati, če pometaš.
Rabljeno posodo in perilo-, ostanke .ledi, umazano ali prepoteno perilo odstrani takoj iz bolniške sobe, da je ne zasmradi. Tudi se na vsem tem kaj rade zbirajo muhe, ki so poleg, nevarnosti za prenašanje bolezni bolniku že same na sebi zelo nadležne. Nova težava pa se pri-
pravlja bolnikom za poletni čas, namreč vročina. Skrbi za to, da je soba dobro prezračena in tudi primerno topla. Vlažna soba, ki že itak ni priporočljiva za bolnika, je tudi zelo hladna. Zelo neprijetno je za bolnika, ako ga v taki sobi mrazi;' da je to tudi zelo pripravno za pospeševanje bolezni, je umevno. Tako sobo je treba pač tudi v letnem času večkrat zakuriti, dobro zračiti, bolnika pa oskrbeti z boljšo odejo. Seveda veljajo zadnja navodila le za ta služaj, če bolnika ne moreš dejati v boljšo sobo. Ob hudi vročini moraš seveda bolniško sobo shladiti, ker vnanja vročina tudi sicer bolnika- zelo oslabi. Ob tem času zrači le zjutraj in zvečer, čez dan pa imej okno zaprto. Ako sije solnee v okno, seveda okno zastreš; da pa ne pride ta solnčna vročina v sobo, obesi na okno mokro ruto ali rjuho, ki zadržuje vnanjo vročino.
Poleg postelje naj ima bolnik mizico, stol ali polico, kjer ima najpotrebnejše stvari: pijačo v snažni posodi pokrito s pokrovko ali vsaj s trdnim papirjem, morebitna zdravila i. dr. Veselilo bo tudi bolnika, če ga oskrbiš — ako mara in sme — z malim priboljškom n. pr. s sladkorčki s sadnim okusom ali podobnim, kar je dobro sredstvo za žejo in se z njimi bolnik tudi moti v dolgočasju.
Razveseliš ga tudi, če mu postaviš na mizico šopek v kozarcu. Priporočam ti. da ne puščaš bolnika predolgo samega; večkrat poglej k njemu in ga vprašaj po njegovih željah! Nikdar mu ne toži o mnogem delu, ampak mu pokaži vedro in veselo lice vselej, ko prideš k njemu! Bolan, je in zato občutljiv.
!ll]||!llll!llllll!l!!lllll!ll!ll!li>lllll!ll!l!lll!llll!lll!l!lli!l!llllll!l!!llllill!lll!l!ll!ll!llllllllllll!ll!IIIIIIHW
MALI OGLASI
KDO mi posodi 2.000 lir proti dobrim obrestim za dobo 1 leta? Popolna varnost. Event. vračam lahko mesečno. Ponudbe na upravo pod „ Varno."
VELIKA ZALOGA papipja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 5.
V DIVAČI se proda: 5 popolnoma novih spalnih sob, 3 rabljene, 1 acetilenski aparat, hiša z vrtom, 2 stara voza. — Jakob Matjašič, mizar.
UČENCA močnejšega fanta in učenko poštenih staršev sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Naslovpri upravi.
Tudi za najmanjšega kmetovalca
se izplača v najkrajšem času nakup
posnemalnika
„DmBOLO“
je prvovrsten in svetovni izdelek, je priprost, močan in vztrajen. Plačilni pogoji so ugodni.Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi so brezplačno na razpolago.
Knut Jonson - Bolzano.
Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke
VITTORiO JONSON - GORICA
Via Contavalle 4 II.
x Ljubljanska kreditna Banka:
Podružnica v Trstu : Via XXX Ottobre II
- Glavnica h rezerve Dinarjev -60.000.030.		- Glavnica in rezerve Dinarjev -60.000.000.
	CENTRALA V LJUBLJANI	
Tol o fon 5. IS, 22-OS		Telefon 5-18, 22-OS
„Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4V2%, na tekočih računih in vezane vloge uajpovoljneje po dogovoru.“
PODRUŽNICE: GORICA, Brežice, Celje, Cernomelj, Kranj, Maribor, Metkovio, Novi Sad.
Naprikladnejša zveza z  Jugoslavijo
Blagajna je odprt? od 9l/2-12l/2 In od 14‘/2-16
PODRUŽNICE:
Novo Mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenji-gradec, Split. Šibenik SezonBKa ekspozitura : Rogaška Slatina.
veži, -ko je Korenka mimo prikorakala. Sama sebi ni verjela stara žena, da vidi Korenovo mater pred durmi. Tiho je stopila k vratom in pomolija glavo skozi, da bi se uverila, je li vid ne moli.
«Kaj neki to pomeni?« vpraša se na tihem in zmaje z glavo. »Da, Korenka .ie, prava Korenka«, in zopet poškili izza vrat na cesto. Nalašč bi šla skrivaj za njo, ko bi je nujno opravilo ne oviralo. /
Na klop; pred Lukanovo hišo sta sedela gospodar in Tomaž ter se pomenkovala o letošnji letini. V tem se prikaže Korenka sem izza ogla. Na mah zastane obema beseda in čudeč se spogledata.
«Dober večer!« pozdravi žena možaka. «Bog daj, mati!« odzdravita oba hkrati. Korenka se vstopi pred nju. V silni zadregi je. Sama sebi je napoti; ne • ve, kam bi obrnila oči in kam bi vtaknila roke. Nehote si popravlja predpasnik in si ga gladi sedaj po tej, sedaj po oni strani.
«Lep dan je, mati«, nagovori jo Lukan. da ji pomore iz zadrege.
(d)a, res lep dan je, da malo takih«, potrdi žena živahno ter vpre oči v moža.
uDa bi mogli pač otavo v -takem vremenu spraviti pod streho!« želi si go-stač in pogleda po travniku pred hišo. «Bo že Bog dal!« meni gospodar.
«Vse lepo kaže; precej bomo imeli ■shraniti, če kaj vmes ne pride«, dostavi Korenka. ((Toliko imam skrbi.« In bolestno se prime za glavo.
“Seveda, hudo je, ker je mož bolan«, pomiluje Lukan. «Vem, da ni lahko oskrbovati ženski toliko kmetijo, ka-koršna je vaša«.
«0,j, kako pa je očetu?« vpraša go-stač. “Kaj pravi zdravnik? Bodo-li že kmalu vstali iz postelje?«
»Kaj, vstali?« začudi se gospodinja in si otre solze. »Zdravnik nam ne daje mnogo upanja. Oj, kaj bo?«
“Mati, ne jokajte!« tolaži hromi Tomaž. «Bog bo gotovo naredil vse prav;
kar v božjo voljo se udajmo! Je že moralo tako biti!« Glas zastane; solza se mu zasveti v očeh.
“Kako se je veselil Joža letošnje bogate letine — no: sedaj je pa tako...«, ihti žena.
“Saj pravijo, da ni sreče brez nesreče«, dostavi Lukan zamišljen. «Bog je dober; ničesar se ni treba bati!«
Vsi umolknejo.
“Kje pa imate Manico^) vpraša čez nekaj časa Korenka. »Tako davno je, odkar sem jo zadnjič videla«.
«V gornji hiši je menda«, odgovori Tomaž. «Da, zgoraj jc! Neke bukve bere. Pokličem jo doli, če treba«, dostavi gospodar.
“Grem pa. rajša jaz gori«, preseka mu žena besedo in hitro stopi v vežo. Mani je skoro knjiga padla iz rok, tako jo je izuenadila v sobo stopivša Korenka. Zardela je nekoliko in povesila oči.
«No, Manica, kaj pa delaš?« oglasi se žena ljubeznivo.
“Dober večer, mati! To-le knjigo po malem čitam«, odgovori dekle in dvigne oči.
“Prav je, tudi jaz časih kaj rada čitam. Nedeljski večeri so pravi čas za to, ker sicer kaj malo utegnemo«, pohvali jo mati.
«Mati! Sedite sem-le!» in dekle ji ponudi stol. “Seveda, pri vas imate sedaj mnogo skrbi. Bog nam vedno pošilja nadloge«. •
“On že ve, ka.i dela!« pokima otožna žena. “Kam pa bi zašli, ko bi nam nikdar ne potrkal na vrata!«
«On, ki vse vodi, obrnil bo tudi nam vse v srečo«, tolaži dekle.
Omolkneta.
“Manica, zakaj si pa zadnjič tako hitro zbežala izpred našega praga, ko ste očeta pripeljali?« pokara jo mati rahlo.
“Bilo je dovolj drugih ljudij, ki so pomagali«, izgovarja se dekle. “Meni pa se je mudilo na delo«.
(Dalje).
6 teža
Gospodarstvo f
-	,	„__..	r_:	,l,.in	ji
Slllllllllllll!
llako vzgajamo trte.
Na Krasu vzgajamo trte na razno načine: na latriiku, brajdah na žico, na en . kraj in na oba kraja, v špalirju, visoko in nizko itd. Po Vipavi pa splošno vzgajajo nizko trto deloma zato, ker niso tla tako pripravna kot na Krasu; obdelovanje vinske trte po. brežinah je težavnejše.
Nekateri trdijo, da da trta, vzgajana na latniku, več, drugi spet menijo, da več daje na brajdah na oba kraj.a.
Vzgojni načini so odvisni deloma od podlage, deloma od drugih okoliščin. Ako n. pr. kmet prideluje med brajdami kako drugo rastlino, ker nima za take pridelke posebnega zemljišča, tedaj mora gojiti trto v širokih (redkih) brajdah in se mu to še najbolje izplača. Ako pa ima na določenem zemljišču samo trto, tedaj mu gotovo nese več lat ni k. Za ta vzgojni ivačin pa potrebuje mnogo lesa in ima več opravila. Na špalir vzgojene trte ne rabijo toliko velikega in močnega lesa, pač pa 3-4 žice in močne krajne stebre, dobro ukopane; vmesni koli ,ie prav če so, opravi se pa tudi brez njih. Slaba stran špalirja je v tem, da moramo poleti večkrat «mandati» in povezovati mladje.
Med brajde, ki so poldrug meter vsaksebi, lahko vsadimo eno vrsto pese ali kaj takega — rastline, ki zemlje ne izkoriščajo preveč in ne delajo sence. Ako so brajde 3 m vsaksebi,t se lahko sadi krompir ali podobno brez večje škode.	   Zmago.
Kokoši je treba odbirati.
Dobra kokoš znese v celem življenju 600 jajc. Največ jih znese v drugem, tretjem in četrtem letu svojega življenja, če se je izvalila kokoš zgodaj spomladi, znese lahko že v prvem letu kakih 30 jajc, a te so večinoma drobne in nesposobne za pokladanje. V drugem, tretjem in četrtem letu znese kokoš približno po 130 jajc. Toraj znese v prvih štirih letih skupaj kakih 400 jajc. iJo četrten letu pa ponehava in sicer se računa na naslednjih (5 let skupaj 200 jajc. Svetuje se torej gospodinjam, naj kokoši po četrtem letu zakoljejo ali pa prodajo, ker se ne izplača rediti jih dalje.
Neprijetni duh kozjega mleka. Kozje mleko, ki ima navadno neprijeten duh, bo popolnoma brez vsakega slabega duha., če bomo upoštevali pri kozjereji sledeča navodila: 1) Skrbeti moramo, da bo koza vedno čista. V la namen jo moramo večkrat očediti in oprati z vodo, v kateri smo raztopili prav malo sode. 2) Ne polagajmo kozi nikdar krme, ki ima slab duh. po piesnivosti ali po čem drugem. 3) Spuščajmo kozo kolikor več ,mogoče na prosto in skrbimo za zračno in snažno stajo ter ležišče, ki ga moramo vsiak dan skidati. 4) Pred vsako molžo umijemo vime s toplo vodo in držimo golido (žehtar) vedno zelo snažno. 5) Takoj po 'molzi precedimo mleko skozi gosto sito.
Dolg Jugoslavije Ameriki znaša 05 milijonov dolarjev. Zbornica poslancev v Vašingtonu je sprejela zakon, po katerem bo Jugoslavija ta dolg plačevala j2 let. Prvih 12 let ne bo nič obresti.
Za naaade gozdov. Tudi v Jugoslaviji so vpeljali «dečje dneve« za gojitev gozdov, Na določen dan imajo n. pr. na Štajerskem ta mesec vse šole predavanja o pravilni gojitvi gozdnega drevja. Šole imajo tudi svoje nasade, ki jih otroci za-sajajo in imajo svoje veselje nad njimi. Tako se uč<j gojiti, ljubiti in varovati gozd, ki je gospodarsko hrbtišče slovenskega kmeta.
Kinematograf v službi pouka. Nedavno so imeli v Brežicah kino-predstavo za poljedelski pouk. En film je kazal pridobivanje, uporabo in učinkovanj« čilskega solitra; drugi film je kazal, kako rastlina raste in se razvija; tretji film je bil smešno-poučna zgodba: kmet hoče zeta, ki zna pridelovati debel krompir.
Ljubljanski velesejm bo letos od 2. do 11. junija.
,,SavojskiLojd‘- v Genovi je razdelil za preteklo "leto 10% dividendo. SkLtMiilo st' je tudi povišali deniskii kapital od 150 na 250 milijonov. Novo> izdajo delnic prevzamejo vso stari delničarji. Dokaz, da Genova prospeva kot na.j.večje morsko pristanišče Italije.
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiininiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii!|i!|i,|i,ii!|i<|i||i
Živio alkohol l
Ko bi mogli zbrati vse solze, ki jih provzroča žganje, solze strahu in bridkega pomanjkanju, solze revščine, ki srce trgajo, solze globoke žalosti, solze blaznosti isn obupa, solze najgrozovitejših telesnih in dušnih bolečin: zlila bi se pred našimi očmi povodenj, poidobna morju, iz vseh dežela.
Pred nami bi: ležalo strašno jezero krvi, katere je krivo žganje. Kri pretepov, ubojev, umorov, ki glasno kliče k nebu za maščevanje!
Grozepofaa gora mrtvaških lobanj bi se pred nami vzdignila, če naigroma-dimo pred sabo lobanje vseh, ku so padli kot žrtev pijančevanja v prezgodnji grob.
Mi vse to vemo; — in vendar kličemo: Živio alkohol!
Nobenemu kralju se ne skaztije toliko časti kot temu trinogu.
Pred njim pripogibal koleno bogataš in siromak, visoki in niziki zdravi in bolni, starček, ki se trese ob palici, in dete, ki se smehlja v zibelki, učenjak ika-kor preprositi kmetič; celo anarhisti se pred tem prestolom ustavijo.
Temu gospodu služimo z vdanostjo in požrtvovalnostjo', s katero bi resnično lahko služili boljši stvari.
Nobenega veselja ne moremo užiti, da bi njega ne povabili; nobene slavnosti obhajati, da bi njemu ne1 odkazali častnega mesta.
On je naš sovražnik — mi ga, ljubimo; on nas peha v nesrečo —- mi ga hvalimo; on napravlja iz nas siromake — mi mu damo zadnje, kar imamo; on nas muči do smrti, —• mi mu še umirajoči kličemo:
Živio, živio, živio alkohol !
iiiiiiiiHiiiiiiii!liiliiliiiiil!iiiiiiii!iiiil!iiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiii:i!:i!iii!iiiiMiiii:iinii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiii:n Tipografi« Fratelli Mosettig — Trieste.
Dr. S9RD0C
ZOBOZDRAVNIK
TRST
Vlil S. L9ZZ9R0 23, IL
1............... -I
POZOR!
Velika zaloga mrtvaških oprem I. II. in III. razreda, 25% ceneje kot povsod drugod. I. Saksida - Dornberg 3.
III! Mi Iti
ZDRAVNIK
Dr. FRAN GRUDEN
j S	ordinira v TRSTU
| Via S. Lazzaro 23 II n.
: Q	(zraven	kavarne	lioma)
P
!&	od	10	in	pol	predp.	do	13
j« V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.)
Vsakdo ve
da je dober plug pol truda manj in poi pridelka več. Zato zamenjam
vse pGuge
ki slabo orjejo, za dobre, ali jih predelam da bojo dobri. Velika izbora modernih plugov svetovnoznane tovarne EBER' IIARDT. Jamči se za dobro in lahko oranje vsakega pluga; na željo se da plug tudi na poskušnjo. — V zalogi imam tudi obračalne pluge.
Slamoreznice
|in več sto raznovrstnih nožev (klinj) z a ! slamoreznice.
\ Malija Valenčič, Ribnica p. St. Peter _ ;	na	Krasu.
ttttllifisllttttttillfllllitltitllll il ll litilllttltttllt/ttli'! I':li'f
HoaooooaosDBODaaoaooi
0 Kje pa vi kupujete obutev? 0
U	Najboljšo	čevljarnico v Trstu ima	U
Matija Pahor
Trst — Via Arcata 10 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
g
ETERNIT
Zaloga - TRST
0 o o o o o
BooBeaoaaaafotoooaooii
ŠOTI?
Čevlji delani samo na roko
TvrdHa znana po vseli želshih sejmih.
TRIBSTE VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov!
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št.5
(Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev,-1.) ZLATO kupuje" v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
IVAN K jH? ž
ima v zalogi vse raznovrstne
kuhinjske in hišne potrebščine
iz stekla, aluminija, lesa, emajlirane prsti itd. — Krogle za igro iz
ameriškega lesa.
UT Nizke cene “M
CI^SC. P?azza S. Giovanni št. 1
Dott. Gius. Comel
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah
Sprejema od 9-11 In od 3-4 pop.
V Borlcl, ViB Garibaldi 11 (prej Via Teatro.)
Velika izber
Prijazna postrežba — Zmerne cene.
PLTTGI slovite tovarne - Eberhardt (varstvena znamka mrjasec), posebni za naša tla, s plužno, lemežem iu ključem:
68	kg.	cena	L. 390.—
78	„	„	„	455—
86	„	„	„	475—
102	„	„	„	560—
154	„	„	„	780—
„Bacchus“-plužič na 1 kolo za vinograd	„	38	„
PLUGI za hribovit svet, obratljivi, za globoko orauje, za obdelovanje mrtvice itd.
PLUGI češkega Izdelka:
Št. 5 teža, kg. 70 kg, cena........................L.	300—
„	7	„	„	84	„	„	   .	    .	„	330
„	8	„	„	04	„	„	.................. 380	—
„10	-	125	„	   490	~
KULTIVATORJI na kolca, s 7 jeklenimi rti, teža 150 kg., cena 320 Stroji za osipanje krompirja in koruze. Brane lahke in težko, dvo-ali trodelne, domačega in	tujega	izdelka,	po najboljših	pogojih. Sesalke	za gnojnico
iz litega železa,	cev	Mannesmann	88	mm,	dolge	3	do	4	m.	težke 65 kg., v
vsakem oziru zajamčene 300-350 L.
Dobavljajo se vseh vrst poljedelski stroji. Brezplačni proračuni
Ing. Rigtai & M. Vidovicli, Trieste (13) Piazza Goldoni 10
m
iBfflPliOVoDMaHDMPHDj
Cevijarnica FORCESSIN '
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
via Caprin 5 pri Sv. Jakobu -
Trst
Trst
Boli zvonček zimi odzvanja, vierredi lepi glavo priklanja.
V	lepo naravo ven pohitimo, ob sončnih Sarkih se poživimo.
A izpod strehe bos mi ne hodi; pri Forcessinu čevlje dobodl.
ionniioaDBDSDnK)]