Politični ogled. Avstrijske dežele. Dne 20. t. rn. se je drž. zbor zopet zbial. Svet gleda hladno-krvno na nj. — Dne 18. t. m. se je prvokrat na Dunaju zbrala centralna komisija za vravnanje zemljiauega davka. Piedsedoval je fin. miuister Depretis, navzočih bilo je 29 udov. Fin. minister je izrekel, da je vladi edini namen najti pravo podlago, na kateri bi se zemljišni davek p r a v i č n o dal razdeliti. Vprašanje pa je veliko, ali se bo taka podlaga našla? Pred vsem bi treba bilo takega državnega gospodarstva, ki bi porok bilo, da se bodo za naprej davki znižati dali. Dokler pa tega poroštva ni, in dokler vlada preboječe za večino v komisijonih skrbi, ostalo bo vse delo — fiškalno, t. j. gledalo se bo edino na to, da — državna blagajuica premalo ne dobi. Svetli cesar se podajo skoro v Dalmacijo, da se sami prepričajo o stanju v deželi in po Bvojern vplivu popravijo škodo, ktero je liberalna eistema tam kakor po drugod napravila. Tu sem spada zvršenje postave zastran deželue brambe. Liberalno .purgarsko'1 niinisterstvo (Giskia) je hotelo tudi v Dalruaciji po istera kopitu kakor po dvugod deželno brambo osnovati, Bokelji so se pa vzdignili bili. Deželni predsednik, general pl. Rodič, je vse pripravil, da se utegne stvar pod vplivoru cesarja z lepa poravnati. Gornje-Avstrijsko. Odbor konservatiTnih volilcev gornje-avstr. velikega posestva je razglasil volilceru, da se naj volitve dne 30. jan. ne vdeležijo, ker je vlada edino le z ozirom na sklep drž. zbora dne 18. dec. p. 1. 17 volilcev, užitnikov cerkvenih beneficij, z imenika zbrisala, preden je §.9. dež. reda postavno preklican! Res čudno. V dižavnem zboru je minister Unger dokazoval, da se —^po nauku najslavnisih juristov — omenjenim _lastnikom užitka" volilna pravica vzeti ne more in ne sme, zdaj pa — gotovo v soglasju z vlado — dež. predsednik to pravico kar prekriža! K r a nj s k o. Ustavaaki nemčurji so z m agali tudi v obrtuijskem oddelku pri volitvi v trgovinsko zbornico — po pritiskovanju vladinih organov. -Sloveuec'' pritrjuje našemu poslednjemu članku, da je te zgube posredno najbolj kriva nesloga, po ščuvanju ,,Naroda" vpihana, ter še piistavlja, da se je po vednem zasramovanju dubovačine od nNarodove>l strani ljudstvo zbegalo ter v zaupanju do narodne dubovščine omajalo, kar škoduje neizmerno navodnej stranki, ktero so pii volitvah najbolj uarodni duhovniki podpirali. Nezaupanje v domačih krajih, javno zasramovanje od mladoslovenske strani je premnogim ves pogum vzelo, da puste vse politično delovanje! Tako je ljudatvo brez voditeljev, ker liberal- cem še manj kot duhovnikom zaupa in nasledek je — razdor v narodni stranki! Ogersko. Deakova, vladna 8tranka je v popolnem razpadu. Stvar je ta-le: Letošnji primanjkljej v drž. proračunu znaša — na papiiju, v resnici pa vsakdo vidi, da ga bo več — 25 milij. Minister Gbyczy je predlagal v fin, odborn, da se naj 12 milij. založi iz (že dovoljenega) posojila, 13 mil. pa iz novih davkov in priklad, večina fin. odbora je pa predloge odbiia, dasi je pošteni Gbyczy cel6 svojo glavo zastavil, da pridejo z dolgov, če se nja nasveti sprejmo. Ena in druga stranka se bojite s povišanjem davka stopiti pred volilce ob bodočih volitvab, ker jim je poslanstvo Ijubše kot — Ghyczy'jeva glava in tako je ubogi minister od lastue stranke zapuščen in boče še poslednjo skušnjo poskusiti v zbornici sami, ki pa utegne prav to storiti, kar je fin. odbor. Iz druge stiani si |)a koplje vlada sama svoj grob z neopravičenim postopanjem proti nemagjarskim narodnostim. Vzela je ravno Slovakom tretjo in poslednjo narodno gimnazijo v Tuiec — sv. Martinu, in je tudi ,,Matico slovaško" od tod v Pešto pod vladine oči vzela. — Kaj posebno se Magjaii z vsem tem oplemenili ne bodo, ker utegnejo Slovaki svojo mladež na česke gimnazije pošiljati, kar je _še boliše, ker bo Xo nekdanjo edinost jezika med Čebi in Slovaki še bolj pospeševalo. Vnanje države. Iz Rima. Papež so razpisali za letos jubilej alj sveto leto, ki se vsakih 25 let povrača. Vsled tega so preklicani odpustki, ki so se kakor za ,,8veto leto" dovolili ob priliki vatikanakega cerkveaega zbora. Da se odpustkov, za vse leto razpisanih, vdeležis, se obiačejo 6koz 15 dni, zaporedoma alj s prenehljeji, cerkve, ktere bodo preč. škofi za vsako škofijo določili, ter se opravijo pri obhodib navadne molitve za odpustke in sv. sakrament pokore in rešnjega telesa prejme. Rasko. Mikalo bode naše bralce zvedeti, kakoaen da je na Ruskem denarni stan. Pred vsem naj povemo, da imajo na Ruskem sicer deržavni zbor, ustava alj konštitucije (Verfassung) pa nemajo, kar pač nesreča za Rusijo ni, kar spričuje najbolj jasno — Avstrija, ki ima uatav (da izvoljenci Ijudstva postave delajo in državne stroške dovoljujo), vrh tega še neposrednih volitev in deželne zbore in okrajne, srenske zastope za vsakovrstne zadeve, za navržek še na cente svobode, — pa vendar pri vsem tem do sreče in miru priti ne moremo, ampak 8e vdiramo če dalje bolj v sploanjo revšino in razbrzdanost. — T aclega ustava na Ruskem ni, ampak imajo le počenai od 1. jan. 1810 za cesarja Aleksandra državni zbor, kteremu predseda cesar sam, ne pa kaki liberalen dr. Rechbauer, če je pa cesar zadržan, ga nadomestuje vrbovni državni tajnik. V državnera zborn so: polnoletni veliki knezi cesarjeviči, vsi ministri in — od cesarja v posvet poklicani zaupniki ljndstva. — Državnemu zboru se je predložil državni proračun za leto 1875. Šteje se po rubljib, to je po srebrnem denarju, ki ima nad 1 gld. 50 kr. po našem denarju vrednosti. Državni dobodki zuašajo 559 mil. in 300.000, stroški 552 mil. in 100.000 rubljev. Proti letu 1874 je za tekoče leto dobodkov, pa tudi v enaki meri stroškov več za 19 mil. in 500.000 rubljev. — Tako se že da gospodariti, in v vsem ogromnem cesarstvu utegne le prav malo kmetov in drugih biti, ki bi — gotovo le iz zanikainosti — primorani bili prodati svoja posestva. — In pri nas?