NOVI TEDNIK
Št. 3 - leto XLVI
Celje, 23. I. '92
Cena 50 tolarjev
Direktor in giavni urednik Jože Cerovšek, dipl. oec. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Mrtvo
Celje
Kaj se (ne) dogaja v Celju? Zaspalo je v dru-
gi polovici osemdesetih let. Šport umira na
obroke. Župan predlaga zlatarski nakupo-
valni center. Zmigajte zaspane r.. Tema
tedna o potapljanju Celja v provincialnost
na straneh 6, 7, 8, 10 in 13.
Stran 11
Začetek akcije
sto kmečkih žensk
[TzVSEBINE:
Stran 12
MOK ni rekel jok!
Stran 13
Šmerc in Straškova »naj«
športnika leta
stran 15, 18
Pisma bralcev: Šepetavc
vrača milo za žajfo Kavšku,
Zupančič se ni šel Jupitra.
stran 17
Alter medicina po kitajsko
Stran 25
Avtokotlček: BMW, Mase-
rati
AVTO-SERVIS
BRANCE
Laško, tel. (063) 731-282
NOVOSTI:
Prodaja NOVIH
Golfov - serija 3.
Za okvarjena vozila Škoda,
Audi, VW-Tass, ki so v ga-
ranciji ali ne, nudimo brez-
plačno vleko do 50 km, če vo-
zila pri nas tudi popravimo.
Škoda 135, 135L - možnost
tolarskega in deviznega na-
kupa. Dobava takoj!
Bolje Je biti
vampir, Icot
pa da me ni
Franco Juri, karikaturist in agent večih obveščevalnih služb
v intervjuju na strani 16.^._ ............
Stran 11
Pozor
pred
gripo!
z UREDNIKOVE MIZE

Nekoč je bilo Celje. Mesto, s katerim so sc ljudje
ponašali, o katerem so pele pesmi, bile napisane
knjige, kjer so iskali nove poti. Mi, v Celju... Mi,
Celjani... Dvignjenih glav, polni samozavesti, že kar
zviška smo zrli na močvirnike, na one Mariborčane...
Iz rokava smo mimogrede potegnili grofe Celjske, bleš-
čeče dosežke športnikov, poklicne in amaterske kul-
ture, prireditve, na katere so prihajali ljudje od blizu
in daleč. Po celjskih vrtcih so se zgledovali, v zdrav-
stvu smo odpirali nove poti... Teden domačega filma
je odmeval, na obrtni sejem so se zgrinjale množice.
Mesto je živelo.
Potem pa, kdo bi vedel zakaj, očitno pa v drugi
polovici osemdesetih let, se je zlato med prsti pričelo
spreminjati v pesek, dolgotrajna spalna bolezen j^
začela prodirati v vse pore življenja. Večerna prome-
nada je utonila v pozabo, nikogar ni bilo, ki bi priteg-
nil množice na športna igrišča, v kulturne ustanove.
Vsako leto slabše, bolj zaspano. Umrl je Teden doma-
čega filma, še Celjski večeri so se preselili na Dobrno,
s pustovanji ni bilo nič, še silvestrskega utripa ni bilo
več mogoče pričarati. V pomanjkanju denarja so se
pričele dušiti vse bolj številne dejavnosti. Ostali so lepi
spomini in - Celje. Vase zaprto, umazano in mrtvo
mesto. Tretje največje v državi Sloveniji.
Je Celje postalo provinca? Takšno je bilo izhodiščno
vprašanje osrednje teme, ki se je lotevamo v tej in jo
bomo nadaljevali v prihodnji številki. Podatki o doga-
janjih v zadnjih 20 letih, anketa med občani, pogled
v današnji čas - vse to potrjuje, da je Celje resnično
zaspalo, ne odgovarja pa na \rprašanje, kdo je zaspal
prvi: mesto ali zanj odgovorni ljudje. Morda boste sami
našli odgovor, ko boste prebrali prispevke, zbrane na
6. in 7. strani, ko boste na športni strani prebrali
komentar Umiranje na obroke, ko se boste poglobili
v življenje Slovenskega ljudskega gledališča na 8.
strani... Delček odgovora ponuja tudi mariborska
županja, ki že nikoli ne bi izjavila, da so za zaspanost
krivi ljudje, da bi torej njih bilo treba zamenjati. Kaj
pa celjski župan, Anton Roječ? Vrsto zamisli ima, tudi
to, da bi Celje postalo zlatarski nakupovalni center...
Kljub dobrim zamislim, ki pa niso nič več kot to, pa
Celje tone in tone v svoj lastni provincionalizem. In to
danes, ko je v Ljubljani v republiških vrhovih zbranih
doslej največ predsednikov, ministrov, podpredsedni-
kov m drugih uglednežev iz Celja.
Zamisli je bilo v zadnjem desetletju veliko. Bolj ali
manj klavrno so vse po vrsti propadle. Pa ne bi bilo
treba, res ne. Raje kot pesimistom verjemimo Borutu
Alujeviču: »Celje ni bilo nikoli provinca. Kmalu bomo
Celjani v orbiti plesali okoli zemlje... Znebiti se
moramo samo manjvrednostnega občutka!«
MILENA B. POKLIC
Odmevi na priznale
Pil odločil vi ES se je zgodilo
mnogo tega. in hitreje kot smo
domnevali je presežena po-
membna meja. Kajti, če je Ic
v 24. urah trideset držav (zve-
čina resnih in pomembnih)
priznalo dve bivši jugoslovan-
ski republiki kot neodvisni dr-
žavi, potem je že presežena
kritična masa. ki ne more več
zaustaviti nadaljnega gibanja^
Naj zveni še tako neverjet-
no, pa vendar je takole napisa-
la Politika le dva dni po priz-
nanju Slovenije in Hrvaške.
Borba je že naslednjega dne
ugotovila, da so »najboljši so-
vražniki« iz srbsko-armadne
koalicije v nasprotju z Evropo
vedeli, s kom imajo opraviti,
kljub temu pa so nasedli hr\'a-
ški strategiji, ki bi jim morala
biti pozorna. Ni bilo neumno-
sti ali zločina, ki ga ta koalici-
ja ni bila pripravljena storiti
v zadnjih mesecih v korist
lastne škode in v radost svoje-
ga najboljšega sovražnika:
obleganje in bombandiranje
Dubrovniku, nesmiselno ruše-
nje Vukovarja. Osjeka in Kar-
lovca. blokade jadranskih pri-
stanišč, popolno rušenje hrva-
ških vasi. Z vsem tem .so za
'■hr\'ašk(i stvar- tj. za prizna-
nje neodvisne Hrvaške storili
več. kot pa vsi politični in di-
plomatski pritiski Genscherja
m Kohla na preostalo evrop-
sko dvanajslerico.
Tri dni pozneje je Borba še
bolj konkretna in pravi, da so
Evropi "goreče- in nesebično
pomagali »najboljši sovražni-
ki- separistov-tkim. Federali-
sti za vsako ceno, so v zadnjih
štirih letih zavračali sleherno
misel o spremembi odnosov
v federaciji, ki so drug za dru-
gim zavračali vse predloge
Ljubljane, Zagreba in Saraje-
va (ohlapna federacija, trdna
konfederacija, asimetrična
skupnost). Trdili so: Jugosla-
vija bo moderna federacija ali
pa je ne bo, pri čemer so .se
seveda šteli za edino pristojne
odločati o tem, kaj je »mo-
derno«.
Taisti dnevnik v tretjem ko-
mentarju ugotavlja, da Slove-
nija ni več jugoslovanski pro-
blem in vse kaže, da bo Jugo-
slavija nanjo prej pozabila,
kot pa Slovenija na Jugoslavi-
jo. Ce je v vsej stvari sploh še
kaj presenetljivega, potem je
to dejstvo, da predsedstvo
SFRJ še ni priznalo Slovenije
in začelo z normalizacijo od-
nosov.
Neodvisni tednik Vreme pi-
še, da so bili Slovenci že zdav-
naj prepričani, da jih bo Evro-
pa sprejela pod svoje okrilje,
zato so pr\'i dan mednarodne-
ga priznanja dočakali le
s kakšnim vzdihljajem opaz-
nega olajšanja, skorajda z mir-
nostjo kitajskega mandarina,
ki ve. da se tudi pot, »dolga 10
kilometrov začenja šele s pr-
vim korakom. V nasprotju
s Slovenijo pa je bil vstop
v evropsko družbo neodvisnih
držav na Hr\'aškem podoben
»paradi pijanstva in kiča«, saj
so na HTV nepretrgano vrteli
rodoljubno spot-zahvalnico
»Hvala ti Nemčija^, ki so se je
verjetno sramovali celo tisti,
katerim je bila namenjena.
ŠTEFAN NOVAK

v Celiu še ni znano, kilo bo upravljal z občinskim stanovanjskim fonilom
- oaiočanja po končaneiu delu skupščinske komisije
v začetku decembra so
v Celju objavili javni razpis
za upravljanje z občinskim
stanovanjskim fondom, iz-
vršni svet pa je imenoval po-
sebno, 3-člansko komisijo, ki
naj bi proučila posamezne
ponudbe in predlagala naj-
boljšega upravljalca. O tem,
kdo bo upravljal s stano-
vanjskim fondom v celjski
občini, naj bi minuli teden
odločali člani občinske vla-
de, vendar so to točko uma-
knili z dnevnega reda zase-
danja.
Sklenili so, da bodo
upravljalca občinskega sta-
novanjskega fonda izbrali,
ko bodo znani rezultati po-
sebne skupščinske komisije
za ugotavljanje morebitnih
zlorab javnih funkcij v za-
sebne interese. Član izvršne-
ga sveta Silvester Drevenšek
je umik točke predlagal za-
radi tega, ker se je na razpis
prijavilo tudi podjetje Su-
pra-stan, katerega ustanovi-
tev in postopek registracije
mora prav tako obra\Tiavati
posebna skupščinska komi-
sija.
Družabniki podjetja Su-
pra-stan so namreč pod-
predsednik občinske vlade
in sekretar za družbeno-eko-
nomski razvoj Bojan Kolenc,
namestnik sekretarja za ure-
janje prostora in varstvo
okolja ter vodja stroko\Tiih
služb za stanovanjsko in ko-
munalno gospodarstvo Ivan
Pfeifer ter vodja tehnične
službe teh strokovnih služb
Ignac Dvornik. Celjsko so-
dišče je podjetje registriralo
v prvi polovici novembra,
poslanci Socialdemokratske
stranke pa so ob primeru
ustanovitve Supra-stan ne-
kaj zatem v občinski skupš-
čini sprožili vprašanje more-
bitnih zlorab javnih funkcij
v zasebne interese. Na de-
cembrskem zasedanju celj-
ske občinske skupščine so
tako   imenovali   9-člansko
skupščinsko komisijo, ki
mora proučiti ali je v usta-
navljanju podjetja Supra-
stan in še nekaterih drugih
v Celju resnično prihajalo do
Celjska občinska vlada
odločanje o tem, kdo 1
upravljal z občinskim stan
vanjskim fondom preloži
do takrat, ko bodo znani r
zultati in zaključki skup
činske komisije. Dejstvo,
ga minuli teden ob predlag
nem gradivu za sojo izvršn
ga sveta ni bilo mogoče pi
zreti, pa je izbor podjet
Supra-stan kot najugodn«
šega in strokovno najb(
usposobljenega ponudnik
To je namreč ugotovila ti
članska komisija IS, ki
preverjala prispele ponudi
IVANA STAMEJČ
Na razpis za upravljanje
s stanovanjskim fondom v la-
sti celjske občine so se v roku
prijavili trije ponudniki. Ob
podjetju Supra-stari, ki ga je
komisija predlagala za naj-
ugodnejšega ponudnika, je
razpisne pogoje izpolnjevala
še Stanovanjska zadruga
Atrij, podjetje Building Trade
pa ni predložilo potrebne do-
kumentacije.
Rupel na
Dobrni
Na 13. Celjskem večt ru
v hotelu Dobrna bosta s .-
delovala dr. Dimitrij Ru-
pel, slovenski zunanji mi-
nister in mag. Marjan Ce-
rar, generahii direktor
Belinke. Tema pogovora:
Slovenija je priznana
- Evropa je premalo. Pra-
vo tržno ceno bo mlada
slovenska država dobila
šele tedaj, ko bo gospo-
darsko trdna in ko bo del
svetovnih ekonomskih in
drugih integracij. Bo Slo-
venija kot Singapur? Kaj
bo z zapuščino Jugoslavi-
je? Kdo bo prevzel vodil-
no vlogo v slovenskem
političnem prostoru? Ali
bodo Američani priznali
Slovenijo?
Sloveniji po mednarod-
nem priznanju ne bo lah-
ko, zato je odgovornost (
vlade in gospodarstva to-
liko večja. 13. Celjski ve-
čer bo v petek, 24. janu-
arja 1992 ob 19.30 na Do-
brni. Pogovor bo vodil
novinar Jože Volfand.
Tomšičev trg za priznanje
v soboto dopoldne je bila
na Tomšičevem trgu v Celju
proslava v počastitev med-
narodnega priznanja repu-
blike Slovenije. Prireditev so
na pobudo celjskega župana
Antona Rojca organizirale
parlamentarne stranke in
Predsedstvo skupščine obči-
ne Celje.
»Tole smo naredili zelo na
hitro, morda celo prepozno,
saj je bilo priznanje petnaj-
stega januarja. Vendar pa je
tako vseeno bolje kot niko-
li,« je povedal direktor SLG
Celjje Borut Alij^jevič^ z^dpl-.
žen za kulturni del prire-
ditve.
Proslave, na kateri so so-
delovali ansambel bratov
Zeme, godba na pihala po-
djetja EMO Celje, oktet Stu-
denček in Slovensko ljudsko
gledališče iz Celja, se je na-
mreč udeležilo le nekaj tistih
Celjanov, ki sobotne dopol-
dnevc ponavadi preživljajo
v centru mesta ob nakupova-
nju. In tudi ob tem se seveda
postavlja vprašanje, kdo je
za to kriv. Je to res Celje ali
pa so morda Celjani sami?
N.-M.S.
Foto: E.M.
O Ceiju priliodnji teden:
Temo o Celju bomo nadaljevali v prihodnji številki.
Takrat boste lahko prebrali vse o obnovi starega mest-
nega jedra, o prostorskem razvoju Celja, o razkošni
stanovanjski gradnji v preteklosti, o komunalnem raz-
voju, o celjskih vrtcih in nedograjeni bolnišnici ter
o ljubiteljski kulturi. Za primerjavo pa tudi o maribor-
skih dosežkih, ki jih bo predstavila Magda Tovornik.
To bo naš prispevek k prebujanju speče lepotice. Saj to
Celje šc vedno je, kajne?
DELO
vedno v središču dogajanj
Se 154 dni do pričetlca gradnje avtoceste
Tudi tokrat nc moremo napisati kakšne spodbudne novice o tem, da bodo z gradnjo avtoceste zares pričeli že čez 154 dt^
Objavljamo pa še en del predvidene trase, ki naj bi se v prvi fazi zaključila pri Vranskem. ,
J •
Št. 3 - 23. januar 1992
i3
O novem županu
v ponedeljek
Zapleti so se začeli septembra
Ali bodo poslanci šmarskc skupšči-
ne v ponedeljek že izvolili novega žu-
pana? Občinska volilna komisija je
pretekli teden, pod vodstvom sodnice
Zinke Strašek ugotovila, da je med
dvema vlogama popolna le za prenovi-
telja Franca Zidarja, sicer uspešnega
direktorja Spominskega parka Trebče.
Ta pa je med odstopanjem dosedanje-
ga župana Franca Potočnika pred po-
slanskim mikrofonom zatrjeval, da ga
nima namena nadomestiti.
Občinska volibia komisija je na svoji
seji še ugotovila, da je druga vloga, iz
vodstva KS Zagorje pri Lesičnem ne-
popolna, saj vsebuje več imen (Jožeta
Pirša, Jožeta Uršiča in Vlada Gobca)
ter je brez potrebnih, vsaj osmih pod-
pisov drugih poslancev ter izjav našte-
tih, da se s kandidaturo strinjajo. Kan-
didaturo za Franca Zidarja pa je pod-
prlo 11 poslancev šmarske skupščine
(Jože Pirš. Jože Bovha, Franc Černelič,
Jože Uršič, Martin Vrenko, Ivan Dro-
fenik, Vinko Strašek, Štefan Kupec,
Vlado Kučan, Franc Zupanič in Fani-
ka Šket), prav tako pa je podal Zidar
tudi izjavo, da se s kandidaturo
strinja.
Za osvežitev spomina: zapleti
v šmarski občini so se začeli septem-
bra, ko je takratni šmarski župan
Franc Potočnik s 15 poslanci postavil
vprašanje zaupnice predsedniku
šmarske vlade Marjanu Aralici iz libe-
ralno demokratske stranke. Predlog so
podpisali tudi oba podpredsednika
šmarske vlade, prenoviteljica Marta
Vahčič in krščanski demokrat Marjan
Drofenik ter tudi občinski minister za
izobraževanje, Jože Uršič, četudi so
s tem avtomatično sprožili vprašanje
nezaupnice celotni vladi. Poslanci so
se nato na burnem skupščinskem zase-
danju večinoma odločili za zaupnico
vladi, še pred tem pa je Potočnik dejal,
da s tako sestavljeno vlado ni več pri-
pravljen delati.
Potočnik je nato, kot je dejal, iz mo-
ralnih razlogov napisal odstopno izja-
vo, za katero je nato glasovalo 32 na-
veličanih poslancev, 27 pa jih je na-
sprotovalo. Ko so se nato poslanci
šmarske skupščine na decembrskem
zasedanju odločali med kandidatoma
za novega župana, krščanskim demo-
kratom Marjanom Drofenikom ter so-
cialistom Vladom Gobcem, ni nihče od
njiju dobil potrebne večine, saj je za
Drofenika glasovalo 26 poslancev, za
Gobca 20, kar 22 glasovnic pa so odda-
li neveljavnih. Pojavili so se še dodatni
zapleti o tem ali bi prihodnji župan
opravljal fvmkcijo v rednem delovnem
razmerju ali tako kot Potočnik, nepro-
fesionalno. Glede izida samega glaso-
vanja pa je bilo slišati namigovanja,
da naj bi šlo za abstinenco ene od
političnih strank, pri čemer so ugibah
med kmečko zvezo in prenovitelji.
V tem tednu prejemajo poslanci
šmarske skupščine skupščinsko gradi-
vo za ponedeljkovo sejo, kjer se bodo
odločali o novem županu. Se vedno pa
so mogoča presenečenja, kajti po za-
časnem poslovniku šmarske skupščine
se lahko hkrati z Zidarjevo kandidatu-
ro pojavi še kakšna.
Po odstopu Franca Potočnika je na
čelu šmarske skupščine začasno pod-
župan, krščanski demokrat Jože Cakš,
ki pa je med Potočnikovim odstopa-
njem, hkrati s Francem Zidarjem, dal
vedeti, da ne namerava nadomestiti
Potočnika.
BRANE JERANKO
Za policentrični razvoj Slovenije
v Žalcu so v petek zvečer
ustanovili Demokratsko
stranko, za njenega predsed-
nika v občini pa izvolili
Branka Polaka. Udeležba na
ustanovitvenem zboru res ni
bila velika, zanimiv pa je bil
pogovor s podpredsednikom
Demokratske stranke Slove-
nije, Igorjem Omerzo.
Omerza je med drugim de-
jal, da si bo Demokratska
stranka prizadevala za poli-
centrični razvoj Slovenije,
ob tem pa tudi za to, da bi
v slovenskem gospodarstvu
razvijali tudi terciarno de-
javnosti kot so transport, tu-
rizem in butična industrija.
Pri tem pa ne bi smeli zane-
marjati korporativnih oblik
podjetništva, pri čemer je še
posebej poudarjal Iskro tele-
komunikacije in Gorenje.
Policentričnega razvoja pa si
seveda ne moremo zamišljati
brez sodobnih cestnih pove-
zav.^al je Ljubljana danes
Štajercem bolj odmaknjena
kot Gradec. Usodno napako
smo storili že leta 1964, ko
smo onemogočili ekonomski
liberalizem in politiko, ki jo
je zagovarjal in se je zanjo
zavzemal Stane Kavčič.
Spomnimo se samo zname-
nite cestne afere.
Po Omerzovem mnenju je
bil eden izmed glavnih vzro-
kov za razpad Demosa v ra-
zličnih pogledih do lastni-
njenja. Člani sedanje stranke
so zagovarjali Mencingerje-
vo politiko. Demokratska
stranka se upira razdelitve-
nemu modelu in je proti
umetno ustvarjenim investi-
cijskim skladom. Država naj
sicer nadzira proces privati-
zacije, nikakor pa naj se ne
vmešava v te procese. Omer-
za je govoril tudi o napakah,
ki jih zlasti na gospodar-
skem področju dela sedanja
Peterletova vlada. Vlada, ki
ni sposobna zagotoviti večje
zaposlenosti in socialne var-
nosti, nima prihodnosti in
vsepovsod v svetu se interesi
strank vrtijo okrog sociale.
Ko je govoril o povezavah
s parlamentarnimi stranka-
mi, je dejal, da je Demokra-
tom na desni strani zanimiva
kmečka stran|ta, čeprav ,sf:^
bistveno razlikuje v pogledih
na postopke lastninjenja. Za
kranjske liberalce je dejal,
da so njihovi nastopi pod
vsakim kulturnim nivojem,
prav tako pa ne pride v po-
štev sodelovanje s krščanski-
mi demokrati, ki imajo po-
vsem drugačen program. Na
levi strani so Demokratom
blizu socialisti, povezava pa
verjetno ner-bo segla do pre-
noviteljev.
Po Omerzovem mnenju
bodo volitve šele proti koncu
leta, obstoja pa velika boja-
zen, da bo udeležba na njih
zelo slaba. Večina strank tu-
di še nima opredlejene baze.
JANEZ VEDENIK
V razpravi je sodeloval tudi
predstavnik Socialdemokrat-
ske zveze Slovenije in pred-
sednik žalske občinske skupš-
čine Milan Dobnik. Demokra-
tom je očital, da v svojih na-
stopih preveč zmerjajo in prav
njihove člane obklada z vzdev-
ki, da so fašisti, nacionalisti in
podobno. Gre za politično pre-
drznost in ultralevičarsko ob-
našanje. Dobršen del njegovih
očitkov je Omerza zavrnil in
dejal, da se bo vsaka stranka
promovirala pač zgolj na os-
novi programov.
Spet so krivi novinarji
Na petkovem ustanovnem zboru Demokratske
stranke Slovenije v Žalcu je gospod Igor Omerza dejal,
da so za mnoge nesporazume kriva tudi sredstva jav-
nega obveščanja, ki povrhu vsega nimajo niti pravih
meril, koliko prostora ali časa bi namenili za kakšno
stranko.
Nekateri da so močno prikrajšani, med njimi tudi
Demokrati. Njegovi ugotovitvi je brž pritegnil tudi
predsednik žalskih Demokratov Branko Polak. Očitno
pa je spregledal, da so se ustanovnega zbora udeležili
tudi novinarji, pa čeprav se nikomur ni zdelo vredno,
da bi jih vabil. Slučajno smo pač v Žalcu videli en
plakat, ki je vabil na ustanovni zbor. Upam, da nismo
tudi mi krivi za to, da se je zbora udeležilo komaj
enajst članov nove stranke iz v.se občine, vseh skupaj
S člani in gosti vred pa je bilo v dvorani gasilskega
doma v Žalcu le osemindvajset ljudi.
JANEZ VEDENIK
REKLI 80
Roman Matek, predsednik
Izvršnega sveta občine Laško:
»Po osnutku, ki so ga pripravi-
li v pisarnah na ustreznih stro-
kovnih službah v Ljubljani,
naj bi v bodoče bila sedanja
laška občina razdeljena na šti-
ri in sicer sedanje glavno me-
sto Laško, Laško - okolica.
Rimske Toplice in Radeče.
Predvsem je sporna občina
Laško - okolica, ki naj bi po-
krivala sedanje krajevne
skupnosti Breze, Vrh, Marija
Gradec m Rečico. Kdor pozna
te kraje ve, da se takšna obči-
na ne bi mogla niti dogovoriti
za središče, kaj šele kaj druge-
ga. Osebno sem prepričan, da
bi morali najprej določiti kri-
terije, funkcijo in financiranje
novih občin in to ponuditi
v razpravo občanom. Največji
problem je financiranje in tega
se pripravljalci predloga pre-
malo zavedajo. Problema ne
smemo reševati abstraktno,
ampak na terenu, med ljudmi.
Ce ne bomo pozorni, se nam
^aj lahko zgodi, da nas bo po
razdelitvi na nove občine še
močno bolela glava."
Novi minister za zdravstvo
Slovenija ima novega mi-
nistra za zdravstvo. Poslanci
republiške skupščine so po-
trdili imenovanje dr. Boži-
darja Voljča, dosedanjega
direktorja Republiškega za-
voda za transfuzijo krvi, ki
je bil tudi predsednik skup-
ščinskega odbora za zdrav-
stvo. Zamenjal je sedaj že
bivšo ministrico dr. Katjo
Boh.
V dosedanjih izjavah za
javnost je minister potrdil
dobro poznavanje razmer in
problemov v zdravstvu.
V skladu s prevladujočo mi-
selnostjo poijdarja pomen
preventive: »Država ne more
plačati vseh bolezni«. Kot
predstavnik stranke Zelenih
pa opozarja tudi na vpliv
onesnaženja na zdravje. Med
drugim namerava pozvati
vse zdravstvene ustanove, da
preprečijo kajenje v svojih
prostorih, še posebej tistih,
kjer se zadržujejo tudi bolni-
ki. Dr. Voljč je tudi med ti-
stimi, ki se zavzemajo za
pravico ugovora vesti.
Novega ministra spremlja-
jo na delovno pot številna
pričakovanja. Direktor
Zdravstvenega centra Celje
mag. dr. Marjan Hrušovar:
»Pričakujemo, da bo uspel
usmeriti proračunska sred-
stva, ki se zberejo za zdrav-
stvo, v zdravstvo. Pričakuje-
mo tudi normative in stan-
darde ter v okviru možnosti
takšen razvoj zdravstva,
s katerim se bomo lahko
priključili evropski ravni.
Pospešen razvoj pa bi naj
spremljal zla^sti prioritetne
oblike zdravstvenega var-
stva. Glede na poznavanje
problematike in sposobnosti
so možnosti, da dr. Voljč kot
minister za zdravstvo uspe.«
MILENA B. POKLIC
Popravili proračun
Po odločitvi šmarske vlade znašajo skupni prihodki lanskega I
občinskega proračuna tristo milijonov sto tisoč tolarjev, to je za!
33 milijonov več od prvega, oktobrskega popravka proračuna.,
Od tega zneska je namenjenih blizu 13 milijonov tolarjev za'
družbene dejavnosti, 7 za upravne organe, nekaj manj kot tri
milijone za gospodarsko infrastrukturo ter blizu dva za dejav-
nost skupščine in izvršnega sveta. Po sprejetem predlogu
popravka odloka namenjajo za občinski rezei-vni sklad en
odstotek prihodkov proračuna, namesto 0,01 odstotka. O dru-
gem popravku lanskega proračuna bodo v ponedeljek razprav-
ljali še poslanci šmarske skupščine.
BJ
SVET MED TEDN®M
»Posle priznanja«
Za poznavalce časopisov,
ki jim je vsaj približno
znan triler o Jugoslaviji, je
bila gotovo senzacija, da
sobotna beograjska Politi-
ka v levi kot na prvi strani
uvrsti članek z naslovom:
»Kosiga več u Zagrebu
i Ljubljani«. Vsakdo, ki se
razume na sestavljanje ča-
sopisov, še posebej pa
dnevnikov ve, da je levi
zgornji kot rezerviran za
najpomembnejše, uvodni-
ške teme, ki morajo subtil-
no tn prepričevalno delo-
vati na bralca, v stilu
McLuhanove teze »The me-
dla is the massage« (Medij
je masaža). Iz stolpnice na
Makedonski 29 je Politika
v jugoslovanski medijski
vojni svojo publiko doslej
masirala pred\sem - tako.
da je molčala o dogodkih
ali pa si jih je izmišljala
v stilu prav tako znamenite
novinarske teze, da »česar
ni v časopisih se ni zgodi-
lo«. In seveda obratno.
Amerika, Rusija in Nem-
čija: Po nekajletnem siste-
matičnem pranju možga-
nov v najboljši maniri
Goebbelsove prepričljivo-
sti, se zdi skorajda never-
jetno, da lahko v »Slobo-
danki« na tretji strani v ko-
mentarju »Po priznanju«
beremo: »Če samo v 24
urah trideset držav, resnih
in vplivnih, dve jugoslo-
vanski republiki prizna za
neodvisni državi, potem je
to, zdi se, že ustvarjena kri-
tična masa, ki nadaljnje gi-
banje dela nezaustavljivo.
Predpostavka, da bi ZDA
še lahko zavirale ta proces
na daljši rok, je sejanje še
ene iluzije. Rusija je velika
neznanka, vendar preveč
obsedena s s\'Ojimi lastnimi
problemi, da bi bila dejav-
nik odločilnega pomena.«
Ali si predstavljate, kaj
bi se zgodilo z novinarjem
in urednikom, ki bi kljub
vsej cenzorski mašineriji
do pred iri mesece nazaj
uspel pritihotapiti na stra-
ni osrednjega srbskega
»proiz\aialca dogodkov«
takšno stališče: »Imenovati
modeme Nemčijo kot faši-
stično lahko za nekoga do-
bro z\-eni, vendar nima
možnosti, da bi bilo resno
vzeto med tistimi, ki odlo-
čajo na evropski in global-
ni sceni«. Po vseh mogočih
konstrukcijah o rojevanju
četrtega rajha. novem nem-
škem imperializmu in ger-
manski zaroti proti Jugo-
slaviji Politika hladno do-
jema »da so politične ambi-
cije svetovne gospodarske
sile in njene želje, da razši-
ri svoje interesne sfere bile
že dolgo vidne, še posebej
po združitvi in krahu ko-
munističnega sistema na
Vzhodu in realna politika
zahteva, da se ji najdejo
premišljeni in učinkoviti
odgovori«. Kajti, kot ugo-
tavlja Politika, »niti naj-
boljša propaganda, ne mo-
re biti zamenjava za dobro
politiko, vendar slaba pro-
paganda lahko uniči tudi
dobro politiko«.
Kaj torej pomeni meta-
morfoza Politikinega pisa-
nja in Miloševičevih nasto-
pov, ki se iz jastreba v go-
loba preoblači s hitrostjo
Košave? Vsaj to, da se vožd
boji Kafkine Preobrazbe.
Priznanje, najprej za-
blod: Politikin komentator
meni, da se odločitev tako
velikega števila držav ne
more ignorirati, kot da se
ni nič zgodilo. Po njegovem
mnenju je na priznanje
najbolj vplivala vojna, še
posebej pa način, na kate-
rega je vodena.« Turobne
slike opustošenega Vuko-
varja, poškodovanega Du-
brovnika, vasi brez prebi-
valcev in hiš so zapustile
težak vtis in oblikovale
javno mnenje sirom plane-
ta«. Če je komentatorju
jasno, da se od Vietnama
naprej vojne ne dobivajo
na bojišču, ampak na tele-
vizijskih ekranih in da je tu
»cela Jugoslavija« izgubila
bitko za obstanek, pa mu ni
jasno, kar tudi sam prizna-
va, zakaj je tolikšno število
vlad odbojnost do vojne
pretočilo v priznanje dveh
secesionističnih republik.
Vendar je odgovor po-
vsem preprost: ker je Evro-
pa naveličana vojn, ker se
je njene države ne gredo
več zaradi meja svojih gro-
bov, ker ne mislijo, da z mi-
rom izgubljajo in z vojno
dobivajo in ker ne verjame-
jo več, da je z vojno mogoče
reševati gospodarske pro-
bleme.
Priznanje za priznanje:
Za Srbijo in njene voditelje
bo »duh. ki je ušel iz stekle-
nice«, zelo težko stlačiti
nazaj oziroma veliko težje
bo za mir. kot pa je bilo za
vojno, mobilizirati razne
Babice. Šešlje, Arkane,
Tarbuke. banjaluške kor-
puse in druge bojevnike, ki
si po svoje zamišljajo drža-
ve in skupnosti.
Dolgočasno je že brati
komentarje in analize v ka-
terih se ugotavlja, da se Sr-
biji obeta »romunski raz-
piet«. Kar predolgo že po-
slušamo in beremo o proti-
vojnem razpoloženju v Sr-
biji, o ksenofobiji do srb-
skih beguncev, o praznih
policah trgovin, o podivja-
nih cenah, skratka o gospo-
darskem kolapsu republi-
ke, ki je izsilila 70 odstot-
kov proračuna za vojsko.
Zdaj je samo še zanimivo
vprašanje, kdaj se bo »zgo-
dilo ljudstvo?« Medtem ko
najpomembnejše svetovne
televizijske mreže baje že
pripravljkajo najboljše
ekipe za spremljanje »Coup
in Belgrad«, srbski propa-
gandni stroj bliskovito hiti
spreminjati zgodovinski
spomin z doktrino »da je
mir razumen okvir rešitve
in da je prekoračena raz-
vodnica izza katere ni več
mesta za iluzijo, ampak sa-
mo za premišljeno in raci-
onalno politiko«.
Za Slovenijo je pomemb- 5
no, da se čimprej odzove na |
pripravljenost   Srbije   za :
pragmatizem, ki cilja, da ]
Slovenija    po    dogovoru j
prevzame del obveznosti, ,j
ki ji pripadajo iz nekdanje !
Jugoslavije, Beograd pa jo 1
je zato pripravljen prizna- j
ti. Slovenija bo s tem rav- i
nala zelo pragmatično, se-
veda pa zato ne bo odstopi-
la od svojih interesov glede
zapuščine nekdanje Jugo-
slavije. Med iluzije bo Sr-
bija prej ali slej morala šte-
ti tudi to, da je edini dedič
Jugoslavije.    Pragmatično
pa je predv.sem vedeti, da
bodo ZDA, Rusija in Kitaj-
ska hitreje priznali Slove-
nijo, če jo bo prej tudi Sr-
bija.
Piše: Robert Gorjanc
Št. 3 - 23. januar 1992
KOMENTIRAMO
Devizni šole
v tem poslovnem tednu smo doživeli tisto, kar so
mnogi že dolgo pričakovali, drugi pa upali, da se le ne bo
zgodilo. Devizni šok na slovenskem tržišču je zmedel
prav vse, še najbolj pa naše banke, ki nikakor niso
zmogle (razen redkih izjem) spremljati dogodkov, zato je
poslovanje nekaterih izgledalo prav smešno. Zgodilo se
je celo, da so posamezne banke s tečajem zaostale tudi za
15 odstotkov v primerjavi z ostalimi in poleg vsega
poslovale z devizami povsem normalno. Seveda se je val
potencialnih kupcev tujih valut kaj hitro usmeril k njim.
tako da so v hipu razprodali razpoložljivo količino
denarja, nakar ga niti z znatno povišanim nakupnim
tečajem niso mogle več odkupiti nazaj. Izguba je povsem
očitna. Banke kajpada ne bi bile to kar so, če se ne bi
vsaka po svoje znašla. V večini primerov so prodajo
deviz ustavile oziroma svoje poslovanje omejile na
metodo »kolikšen odkup, tolikšna prodaja«. Opaziti je
bilo tudi poslovno - prijateljske odnose bank do svojih
varčevalcev (kar velja pohvaliti), ki jih v šoku niso
pozabile in so devize prodajale le njim. Ravno tako so
prišle do izraza tako imenovane ^^knjižne tinte« v slogu
»devize lahko kupite, vendar jih je treba takoj položiti
na knjižico za določen čas«.
Kakorkoli že, ljudi je zajela dokajšnja panika (kar
lahko sklepamo tudi po številu telefonskih klicov v naše
uredništvo), saj je večina devizna sredstva že prodala za
nakup stanovanj. Gneča pred bančnimi okenci se jo
povečala, črni trg pa na trenutke zašel v dobre stan
čase. Statistično gledano je vrednost DEM poskočila za
okoli 20 odstotkov glede na tečaj v začetku leta, ATS
nekaj manj (dobrih 17 odstotkov).
Če šc pogledamo ozadje, potem sklepamo, da je stanje
odsev prerekanj med Gospodarsko Zbornico Slovenije
in vlado. Prvi so zahtevali višji tečaj zaradi lažjega
izvoza, drugi se branili s tržno naravnanostjo. Ljudje kaj
malo dajo na takšna prerekanja, zato so brž pohiteli po
devize. Res pa je tudi, da sc bo moral tečaj Banke
Slovenije slej ko prej dvigniti.
PRIMOŽ ŠKERL
Gorenje v Gradcu
Oilprli nov razstavno servisni center
Na 530 kvadratnih metrih
prostora bo v Gradcu poslej
stalna razstava izdelkov bele
tehnike, kuhinjskega pohi-
štva, sanitarne opreme ter
ogrevalnih elementov Gore-
nja. Prostore so odprli konec
minulega tedna.
V novih prostorih bodo
omogočali tudi tehnično in
komercialno svetovanje ter
prodajali rezervne dele, ma-
loprodajo pa zaenkrat pre-
puščajo šc avstrijskim trgov-
cem. Objekt je uredilo po-
djetje Gorenje Handels
z Dunaja, zanj pa so nameni-
li 2 milijona avstrijskih ši-
lingov. Otvoritve so se udele-
žili številni predstavniki slo-
venskega in avstrijskega po-
litičnega ter gospodarskega
življenja. Med gosti so bili
slovenski tržni minister
Maks Bastl, sekretar sloven-
ske gospodarske zbornice
Ivan Majcen, podpredsednik
koncema Gorenje Andrej
Kržič, graški župan Alfred
Stingl ter direktorja Gore-
njevih podjetij z Dunaja Ci-
ril Paluc in Milan Podpečan.
Po besedah graškega župana
Stingla je otvoritev praznič-
ni simbolični dogodek na
ekonomskem področju po-
tem, ko smo Slovenci doča-
kali politično priznanje.
Zdaj se začenja obdobje eko-
nomskega partnerstva, je
menil župan.
Z novimi prostori v Grad-
cu Gorenje še razširja svojo
mrežo v tujini. Izven meja
ima koncern devet hčerin-
skih podjetij, ki ustvarijo
letno preko 7 milijard šilin-
gov prometa. Po besedah Mi-
lana Podpečana, direktorja
Gorenje Beteiligungs Dunaj,
se bodo letos usmerili v ob-
delavo in organizacijo mreže
v deželah vzhodne Evrope,
v petek pa so odprli novo po-
djetje tudi v Avstraliji.
IRENA BAŠA
Mednarodna firma
išče
zastopnike
(akviziterje)
za prodajo v svetu visoko
priznanega izdelka.
Ponujamo popolno uvajanje
in nadpovprečen zaslužek
v tuji valuti. Tel. (062) 37-
M12_
Posnetek z otvoritve razstavno senisnesa centra Gorenja
v Gradcu. Foto: Hinko Jerčič
HAMURABI ODGOVARJA
Marka je v zadnjih dneh
poskočila. Ali je že dosegla
realno vrednost in kako se
bo tečaj gibal v naslednjih
dneh?
Skok marke je bilo mogoče
pričakovati, čeprav ne tako
hitro. Nesprejetje nekaterih
zakonov, predvsem tistega
o zamrznjenih deviznih vlo-
gah, pa je povzročilo mod
ljudmi preplah, zato je mar-
ka poskočila nekoliko prej
kot je bilo pričakovati. Skok
pa je bil sorazmerno majhen,
le približno 20-odstoten. To
še ni realen tečaj marke, ki
bi morala biti zdaj vredna 56
tolarjev! Podcenjevana bo še
nekaj časa, dokler bodo. lju-
dje še množično kupovali
stanovanja. V tem času bo
marka naraščala v skladu
z inflacijo, torej približno 10
do 15 odstotkov na mesec.
Sploh bi bilo normalno, če bi
v bodoče enakomerno rasla,
ker nenadni skoki povzroča-
jo paniko in nestabilnost tr-
ga. Tisti, ki se v takšni pani-
ki znajde, pa lahko veliko
zasluži, ker so lahko razponi
med nakupnim in prodajnim
tečajem zelo veliki!
Kaj v tem trenutku svetu-
jete občanom: vezavo tolar-
jev ali nakup deviz?
Trenutno je vseeno, ali
varčujete z vezavo tolaijev
ali v devizah v nogavicah. Ce
kupiie marke, boste 4cratk(
ročno nekaj izgubili, dolgr
ročno pa je to najboli
sljivo!
Marija iz Celja: Na cti
borzi danes (torek, 21. 1.
ur.) ponujajo marke po 1
tolarjev. Se mi jih splača
piti?
To se mi zdi previsok teč«
Danes bi morali dobiti mai
ke že za 49 ali 50 tolarjev!
Tudi v Celju se poja^ Ijaj
zasebne menjalnice. Kaj svt
tujetc njihovim lastnikom?
Manjše zasebne menjalni
ce same zase ne morejo rei
tabilno živeti. Vedno sc mc
rajo povezovati v večje skt
pine, tako imenovane klirin
centre. Zvečer, po zaključk
poslovanja, se morajo lastit
ki usesti skupaj, pogleda'
koliko je posameznih devi
in skupaj določiti izhodiša
tečaj za naslednje jutro. N(
povezan zasebni menjale
v Ljubljani naprimer zaslu;
približno 200 mark na dai
tisti, ki so organizirani v ki
ring centre, pa tudi do 501
mark na dan!
Bogdan Oblak
- Hamurabi
GOSPODARSKI BAROMETER
Pogodba z Italijani
v celjskem Cetisu so pred
dnevi podpisali pogodbo z ita-
lijanskimi partnerji, kar je po
oceni vodstva velil^ in pomem-
ben dosežek. V Cetisu so pod-
pisali pogodbo z italijansko ti-
skamo, ki večino s\ojega dela
opravlja za italijansko vlado.
Tiskarna sodi med štiri naj-
večja tovrstna podjetja v Itali-
ji. S podpisom pogodbe so
v Cetisu zagotovili medseboj-
no sodelovanje in si zagotovili
delo v višini 10 milijonov nem-
ških mark na leto. Poleg tega
jim italijanski partnerji omo-
gočajo spoznavanje njihove
tehnologije, za Cetis pa to po-
meni tudi prodf)r na tržišče
z novimi izdelki.
Sodelovanje
z Gorenjem
Predsednik slovenske vlade
Lojze Peterle je ob nedavnem
obisku v koncernu Gorenje
napovedal, da namerava slo-
venska vlada finančno pod-
preti nekatere projekte kon-
cema v prihodnje. Preko mini-
strstva za industrijo naj bi vla-
da financirala projekte v višini
treh milijonov nemških mark.
Koplast na tuje
Konjiški Koplast se uvršča
med vse bolj uspešna podjetja
na Celjskem. Okoli 120 delav-
cev izdeluje predvsem okna in
vrata iz umetnih materialov.
Po njihovih izdelkih je trenut-
no največ povpraševanja
v Nemčiji, Avstriji in Švici,
kamor prodajo tretjino svojih
proizvodov.
Možnosti Aurodenta
Tovarna Aurodent sodi med
uspešne profitne centre celjske
Zlatame. Po ocenah vodstva
ima vse možnosti, da poslane
edini kvalitetni proizvajalec
oziroma predelovalec kovin za
industrijske namene v Slove-
niji. Za uresničitev ciljev bodo
If^tos za investicije namenili 87
tisoč nemških mark.
Posojila podjetnikom
Sekretariat za dmžbeno
ekonomski razvoj celjske obči-
ne je pripravil predlog, po ka-
terem naj bi objavili razpis za
dodelitev posojil za pospeše-
vanje razvoja drobnega gospo-
darstva. Gre za 6 milijcmov to-
larjev, ki bi jih zagotovili v ob-
činskem proračunu. Za posoji-
la bodo lahko prosili obrtniki,
mala in srednja podjetja v za-
sebni, mešani ali dmžbeni
lastnini. Čas vračila bo pet let,
obrestna mera pa bo enaka
hranilnim vlogam v nemških
markah na vpogled.
Največja je
Etolova naložba
Po podatkih Službe družbe-
nega knjigovodstva, so lani
\' celjskem gospodarstvu gra-
dili 39 objektov v skupni vred-
nosti 300 milijonov tolarjev.
Največja naložba, je gradnja
laboratorijev z upravo celjske-
ga Etola v Škof ji vasi. ki bo
zaključena sredi letošnjega
leta.
IRENA BAŠA
Višje odkupne
cene mleka
Nova odkupna cena m
ka za mesec januar zn;
16.90 tolaija, so sklenili
seji skupščinskega odb.
za mleko v minulem tednu.
Za obdobje od pn-ega do'
15. januarja velja o^ujv
cena za mlekarne 11,89
larja   in   še   nadomestili
v višini 3.90 tolarja. Za čas
od 16. do 31. januarja pa
velja za mlekarne odkupna
cena v višini 15,79 tolarja.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudbe:
- tekstilnih izdelkov iz je-
ansa, viskoze in bombaža
- (jakne, bluze, srajce, majice,
plašči, balonerji itd.) za ženske
in otroke. Informacije: Gordan
Sobočanec, Finčeva 9, Škoflji-
ca, tel. (061) 666349;
- proste kapacitete v tapet-
niški dejavnosti - prešivanje
vzorcev za oblazinjeno pohi-
štvo. Informacije: Franc Ka-
vas, Pod Logom 2b, Tumišče;
- ponudba 4000-5000 sir-
kovih metel mesečno. Infor-
macije: Suberimpex d.o.o.,
Brolo b.b. Buje, Norma Cos-
setto tel. (0531) 71793;
- švicarsko podjetje nudi
elektroerozijske stroje in de-
lovne mize. Informacije: Vi-
ljem Srečko, Slomškova 7,
Ljubljana, tel. (061) 320484;
- računalniki PC od 286 do
486, 12 MHz do 40 MHz po
ugodnih cenah, dobava na
dom v 10 do 20 dneh. Informa-
cije: Vladimir Vidmar, Preser-
je 27, Branik, tel. (065) 57103;
- večjih količin jedilnega
krompirja ter ostalih kmetij-
skih pridelkov, tudi živine. In-
formacije: Kmetijstvo Pola-
nec, Franc Planinšek, tel. (062)
790070;
- precizno vbrizgavanje
strojnih delov iz plastičnih
mas, konstrukcija in izdelava
orodij ter izdelava naprav za
ultrazvočno varjenje plastike
in dobava samodržnih navi-
jalk za lase. Informacije: Elek-
troplastika d.o.o. Jože Bratina,
tel. (069) 87415;
Povpraševanje:
- informacijo o tehnolog
jah, trgovski izmenjavi i
kompenzacijah. InfoiTnacij
AA - SARA, Aleksander Uč
kar, .tel. (061) 326-302;
- povpraševanje po natrij
vem kromatu (Na2 CrC
- 50 kg. InfoiTnacije CIS - C
- TKT - LINE d.o.o. is
podjetje, ki bi jih zastopali'
slovenskem tržišču in za nj
opravljali tudi kooperacijsi
in posredniške posle. Inform
cije: Barbara Kramar, Šušta
jeva 42, Trbovlje, tel. (06fl
25580. i
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informaci
dobite pri Centru za inforiB
cijski sistem Gospodarsl
zbornice Slovenije, telef"
(061) 150122, 215631, intell
290, 292, 293 (Tanja Lončar)'
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 12. 1. 1992
Št. 3 - 23. januar 1992

Predvsem linance in trženje
Pogovor z novim direktorjem mlekarne v Arji vasi Ervinom Janežičem
s prvim januarjem je vod-
stvo mlekarne v Arji vasi
prevzel direktor Ervin Jane-
žič. Ena pr\'ih njegovih ugo-
tovitev ob nastopu: mlekar-
na se bo sama težko skopala
iz sedanje krize.
Razmere v mlekarni Celeia
niso rožnate. Kako to, da ste
sprejeli mesto direktorja?
Razmere v mlekarni zelo
dobro poznam. Kot žalski
gospodarstvenik sem poznal
vse načrte že v času, ko smo
začeli pripravljati, gradnjo
mlekarne in sem tudi sodelo-
val pri gradnji. Poznal sem
vse porodne krče, ki so na-
stajali s preselitvijo mlekar-
ne iz Celja v Arjo vas. Me-
nim, da so problemi v tej
mlekarni danes veliki, takš-
nih v preteklosti ni bilo. Ko
sem kandidiral za mesto di-
rektorja, sem podrobno
spoznaval razmere in pred-
lagal, kako bi s sodelavci
v mlekai-ni ter ostalimi v tem
procesu poskusil stvari reše-
vati. Povedati moram, da bo
izguba precejšnja in je ne-
normalno visoka. Prepričan
sem, da se mlekarna sama
s svojim potencialom iz raz-
mer, v katerih je, ne bo re-
šila.
Kako si torej zamišljate
rešitev mlekarne?
Zaradi obstoječih razmer
sem stvari zastavil nekoliko
drugače. Nisem dal poudar-
ka nadaljnjemu razvoju.
Trenutno izhajam iz tega, da
je treba največ storiti na fi-
nančnem področju, na po-
dročju trženja, pri čemer mi-
slim na odkup in prodajo
mleka. Dva meseca nas loči-
ta do zaključnega računa in
želim, da bi finančno situ-
acijo do takrat izboljšali.
V kratkem se bomo pogovar-
jali s predstavniki slovenske
vlade in kmečke zveze.
Upam, da bo sodeloval tudi
resorni mister. Če ta pogovor
ne bo dal pravih rezultatov,
se bo treba dogovoriti o do-
kapitalizaciji z zadrugami
kot dobavitelji mleka. Tako
bi postali ne samo formalni
lastniki, kot bo to pač določil
zakon, temveč bodo postali
lastniki večjega dela in s tem
tudi večji upravljalci. Če še
ta poskus ne bi uspel, pa se
zelo resno želijo z nami po-
govarjati nekateri predelo-
valci hrane, med njimi tudi
mlekarne o kapitalskem de-
ležu, ki bi ga dali mlekarni
in s tem postali souprav-
Ijalci.
Kaj lahko rečete proizva-
jalcem mleka, ki doslej niso
bili najbolj zadovoljni s pla-
čili?
Sam se bom zagotovo tru-
dil, da bodo naši pridelovalci
mleka dobili vsak mesec hi-
treje in bolj zanesljivo plači-
lo. Na tem področju imamo
veliko težav, mleka ne pla-
čujemo dovolj redno, čeprav
preko zadrug najemamo kre-
dite v naše breme, plačujemo
obresti. Toda zadruge imajo
določene kvote in bojim se,
da nam bodo kdaj obrnile
hrbet, zato moramo na tem
področju ukrepati. Rešitev je
v tem, da se korektno pogo-
vorimo s kupci. Za večino
velja,  da mleko plačujejo.
v pogodbenih rokih, nekateri
pa z velikimi zamudami.
Precej težav nam povzroča
prodaja na Hrvaško, kjer
stvari niso sistemsko urejene
in to bo treba urediti tudi
s strani slovenske vlade. Na
primer Hr\'aška omejuje iz-
voz hrane. To je stvar dveh
držav in ne dveh podjetij, za-
to bo to treba rešiti v naj-
krajšem času. Veliko mora-
mo narediti tudi na področju
trženja. Nimamo najboljšega
asortimana, na kar smo opo-
zarjali že pri gradnji. Proiz-
vodnja konzumnega mleka
ne prinaša dobička, ostale
kapacitete, kjer bi lahko
proizvajali kvaliteten asorti-
man, pa niso bile zgrajene.
Zato bomo sodelovali z dru-
gimi mlekarnami, kjer naj bi
finalizirali nekatere proiz-
vode pod imenom naše mle-
karne. Računam tudi na so-
delovanje s tujimi mlekar-
nami.
V preteklosti so v mlekarni
že sodelovali z Avstrijci, bo-
ste to sodelovanje podpirali
tudi v prihodnje?
Ne bom ocenjeval, zakaj je
bilo to sodelovanje prekinje-
no, prav gotovo pa je dose-
danje sodelovanje povzročilo
glavni problem te mlekarne
iz finančnega vidika. Ne že-
lim dajati negativnih ocen
v zvezi z delom avstrijskega
partnerja ali da je bilo kar-
koli drugega narobe, toda
posledice čutijo delavci. Naj
povem, da niti za trenutek ne
pomislim, da bi mlekarna
prenehala z delom ali da
proizvajalci ne bi mogli od-
dajati mleka oziroma da bi
potrošniki ostali brez naših
proizvodov. Karkoli se bo
dogajalo na finančnem po-
dročju, tega proizvajalci in
potrošniki ne smejo občutiti.
Imel sem že stike s predstav-
niki tujih partnerjev in real-
no pričakujem, da bomo sti-
ke navezali. V posle zgolj za-
radi posla ne bomo šli,
v ospredju bo vedno ekono-
mika in profit. To sodelova-
nje naj bo dopolnitev asorti-
mana pod imenom Celeia,
resneje pa se bomo lahko po-
govarjali po ureditvi politič-
nih razmer.
Ste optimist, da je razmere
v mlekarni mogoče urediti?
Lahko povem naslednje:
s poslovnimi partnerji se do-
govarjamo, prav tako z do-
bavitelji, prosimo jih da so
strpni in da naj ne prihaja do
odliva mleka. Pogovarjamo
se s kupci, mi vemo, da je
mleko plačano takoj, ko je
kupljeno. Prav tako se bom
posvetil delavcem. Občutek
imam, da so sodelavci pre-
strašeni, morda tu in tam ne-
prijetno nastrojeni. Skušal
se bom pogovoriti z vsakim
posameznikom o njihovih
obveznostih tn tudi njihovih
zahtevkih. Kolektiv mora bi-
ti enoten in se skupno boriti
za rezultate. Ni mi žal časa,
da razčistim stvari.«
_________........  ......_________JB,
Prva nagrada Savinjčanoma
Inovatorja tekstilne intlustrije sta Ivan Virant In Zvonko
Reberšak
Na letošnjem sejmu Moda
92, ki se je končal prejšnji te-
den je Združenje tekstilne in-
dustrije Slovenije podelilo na-
grade in priznanja Inovator
tekstilne industrije Slovenije
za leto 1991. Prvo nagrado sta
prejela mehanika - vzdrževal-
ca v šivalnici Polzele, tovarne
nogavic Ivan Virant in Zvone
Reberšak.
Predlog za katerega sta pre-
jela nagrado in naziv Inova-
torja tekstilne industrije Slo-
venije za lansko leto zajema
predelavo stroja tipa Ultraso-
na za zapiranje prstov na hlač-
nih nogavicah. V originalni iz-
vedbi je delovanje stroja veza-
no na komprimiran zrak viso-
kega tlaka (tudi do 9 ATM in
več), kar povzroča veliko po-
rabo in dokajšen strošek
v proizvodnji.
Avtorja sta pristopila k pre-
delavi stroja na ventilatorski
odvlek. S tem sta dosegla bolj-
ši izmet nogavic in delovanje
stroja na nižji tlak. Predelavo
sta izvedla tako, da deluje
v zaprtem sistemu, kjer ni tre-
ba komprimiranega zraka. To
sta  dosegla  s  preureditvijo
programa delovanja po lastni
zamisli.
Ko smo oba povprašali, ka-
ko dolgo je trajalo, da sta do te
izboljšave prišla, je bil odgo-
vor kratek in jedrnat. Pri vseh
inovacijah in tehničnih izbolj-
šavah je pomembna zamisel.
Ko sva to pogi-untala kako bi
naredila, pa vse tja do realiza-
cije, je minulo kake štiri dni.
Prihranek,--gospodarska ko-
rist na 13 strojih v letu dni
znaša 621.803,00 tolarje. Oba
inovatorja sta na Polzeli zapo-
slena že več kot deset let in sta
predlagatelja več tehničnih iz-
boljšav.
TONE TAVČAR
Po čem je živina?
v klavnicah na Celjskem smo poskušali izvedeti, kakšne
so trenutne odkupne cene živine. Z najbolj konkretnimi
številkami so nam postregli laški kla\'nici.
V Celjskih mesninah so pojasnili, da je odkup dokaj
pičel. Včasih so odkupovali po 200 komadov živali na
teden, zdaj le 20 do 30 živali. Odkupujejo v glavnem
ekstra kvaliteto, za katero odštejejo po 170 tolarjev za
kilogram mesa, kilogram žive teže pa velja okoli 95 tolar-
jev. V Mesarstvu Jurij v Šentjurju so ob zaključku redak-
cije ravno oblikovali nov cenik, ki naj bi bil v skladu
z republiškim odlokom. Po pn^ih ocenah komercialne
službe bo kilogram mesa v ekstra klasi veljal okoli 187
tolarjev, kilogram žive teže pa 104,80 tolarjev.
MPG GOVEDO
_______kg. ž. t.       kg mesa kg ž. t.       kg mesa
E. r. 98,00 175,00 I. 72,40 139,20
I. 88,40 157,90 II. 67,50 129,80
II. 79,90 142,70 III. 62,30 119.80
____^^^^_72^0 129,30
Prašiči" za zakol veljajo v laški klavnici 88,20 tolarjev,
eieta za zakol imajo ceno okoli 150 tolarjev, pri teletih za
pitanje pa so cene naslednje: pri teži do 110 do 125 kg
imajo lisasti bikci ceno 157 tolarjev za kilogram. Rjavi
Dikci so po 150 tolarjev, lisaste teličke 140 tolarjev in kg
rjave teličke 120 tolarjev. Če teža presega 125 kg, boste
morah za vsak nadaljnji kg odšteti 98 tolarjev. Ta cenik
y^lja v laški klavnici od 13. januarja dalje, rok plačila pa
je 20 dni.
IB
NA SONČNI STRANI ALP
DR. JANEZ v PRECEPU
- Nekdanji pr\'i mož nekda-
nje Jugoslavije dr. Janez Dr-
novšek sicer na videz brez-
skrbno igra tenis v domžal-
ski dvorani, toda v notranjš-
čini verjetno bojuje silovit
dvoboj. Po hamletovsko bi
rekli: Vzeti ali ne vzeti, to je
zdaj vprašanje.
Vse več je namreč tistih, ki
menijo, da bi se lahko kot
rešitelj slovenskega gospo-
darstva in utemeljitelj razvo-
ja — vse drugo je odvisno od
tega, prav na teh področjih
pa je Peterletova vlada imela
najmanj srečno roko - uve-
ljavil dr. Janez Drnovšek.
Strankarski voditelji so celo
pripravljeni pozabiti na
medsebojne sovražnosti in se
podrediti višjemu, nujnemu
cilju - ne vsi. scve. saj krš-
čanski demokrati nc morejo
izdati svojega predsednika
- poiskati sposobnega man-
datarja. To pa dr Janez Dr-
novšek prav gotovo je. Zlasti
če bi imel možnost sestaviti
nestrankarsko (torej brez
strankarskega ključa, ki je
bil pokopal Peterletovo vla-
do) vlado,_strokovnJakov. Ti
naj bi v naslednjih šestih me-
secih poskušali nadoknaditi
velik del tistega, česar ni po-
storila sedanja vlada, ki se ji
verjetno iztekajo tedni.
Manda t pa bi bil za dr. Dr-
novška tudi dvorezen meč.
Sam je napovedal, da bo
v bližnjem obdobju vsem
Slovencem precej hudo, še
hujše, kot nam je pod Peter-
letom. Zamerljiv slovenski
narod pa ima tudi dober spo-
min in tako bi sicer nujne
gospodarske poteze, pa ne-
priljudne, lahko spodkopale
vse Drnovškove upe na bliž-
njih novih volitvah. Človek,
ki si je kot zelenec med dr-
žavniki v zelo kratkem času
pridobil tak ugled po svetu,
lahko cilja tudi na mesto
predsednika republike, tu pa
je Milan Kučan še prav trdno
v sedlu...
BALKANSKA ZGODBA
O J.\ZBECU - Nove volitve
bi bile nujne tudi zaradi te-
ga, da se čimprej znebimo
poslancev v slovenski skupš-
čini, ki so nam. vse prej kot
v čast. Ob vsem spoštovanju
pravice poslanca, da govori
neumnost: in da ga nihče ne
more preganjati zaradi žalji-
vih besed, gredo nekateri iz-
voljenci slovenskega naroda
čez rob Eden takih je Janez
Crnej. član Pirnatovih na-
rodnjakov, ki je v skupščini
ponovil basen, ko je bil govor
o zakonu o tujcih. Slovenci
naj bi bili kot jazbec, ki je
velikodušno odstopil del svo-
jega brloga lisici (beri: iuž-
njakom«). potem pa je bil si-
rotek pregnan iz lastnega br-
loga, ki si ga je prigrabila
oblastna lisica.
Gospod poslanec je pač za-
mešal zadevo. Ce je že tak
ljubitelj basni, naj bi govoril
vsaj o mačkah in miših (jaz-
bec in lisica tehtata približno
enako, razmerje med Sloven-
ci in Neslovenci na Sloven-
skem pa je kar 8:1, podobno
kot na Švedskem). Novi za-
kon pa tudi predvideva, da
tujec lahko dobi delovno me-
sto le, če na določenem ob-
močju ni brezposelnega Slo-
venca, ki bi hotel opravljati
določeno (umazano) delo.
Gospod poslanec je tudi
pozabil, da so biH prav Slo-
venci tisti, ki so vozili kolone
avtobusov v BiH in druge de-
le Jugoslavije in novačili po-
ceni delavce. Brez njih v Slo-
veniji ne bi bilo veliko zgra-
jenega, mnoga mesta bi se
zadušila v smeteh, ne bi nas
imel kdo postreči, industrij-
ska proizvodnja bi bila ne-
kajkrat manjša itd. Res pa je
očitno, da je tudi med neka-
tere zagrizene slovenske na-
rodnjake prodrl duh balkan-
stva, neotesanosti, nestrpno-
sti, primitivnosti. Za Sloven-
ce doslej to ni bilo značilno,
hvalabogu...
LJUBITELJ ŽIVALI
-Predsednik vlade Lojze Pe-
terle, ki poudarja, da bO
častno odslužil svoj mandat
(pri tem se moti, kar zadeva
dolžino), je velik ljubitelj ži-
valstva. Potem ko se je lani
nekoliko nerodno izrazil
o sekanju mačjega repa, tako
da so ga takoj naskočili na-
sprotniki mučenja živali, se
je letos posvetil čn'om in ko-
njem. Širok razpon, mar ne?
V Trstu je tamošnjim sloven-
skim izobražencem, ko je od-
bijal napade na svojo vlado,
govoril o tem, da je »prvo sa-
dje črvivo. pr\'i črv pa gre
navadno v zdravo češpljo«.
Ko je na TV zaslonu pojas-
njeval, kako gleda na očitke
vladi, je rekel, da se »za dir-
kalnim konjem praši, za
k^jusetom. pa nikoli«.
Mnogi obubožani Slovenci
zdaj čakajo, da bc predsed-
nik vlade, preden bo »od-
stopljen'^, začel pripovedo-
vati tisto o oslu in oblancih.
Saj veste, da je varčni gospo-
dar navajal svojega osla, da
je jedel zelene oblance name-
sto sena. In raino ko se je
osel tako lepo navadil na to
»krmo". je - crknil od lakote.
NA SODIŠČE ALI PO 500
DEM - Ljubljanska banka,
d. d., ki poskuša jezne varče-
valce deviz potolažiti z drob-
tinico - enkrat na mesec naj
bi lahko dvignili po 500
DEM iz svoje zaloge - je to
verjetne naredila iz strahu,
ker se ji slabo piše. Eden od
deviznih varčevalcev si je
vzel čas. se namazal z »božjo
mastjo<^, potrpljenjem, in iz-
tožil od LB celo svojo vlogo
v devizah, pa še devizne
obresti zanje. Noben izgovor
predstavnika LB ni pomagal,
sodišče je odločilo v prid var-
čevalca.. Zdaj mora sodba
postati še pravnomočna, po-
tem pa lahko devizni varče-
valci pri LB odpro romarsko
pot na sodišče. Še zmeraj bo-
lje in zanesljiveje kot tisto,
kar ponuja LB.
JIH MOTI TITO ALI KU-
ČAN? - Prvi je začel Vitomir
Gros. najboj glasni član Li-
beralne stranke. Ostro se je
pridušal. da že ne bo sedel
v prostoru, kjer še zmeraj vi-
sita sliki Tita in Kardelja. Ta
»nesrečni« prostor, ki ni všeč
slovenskim obrtnikom, je
v stavbi predsedstva RS.
Gros se je toliko pomiril, da
so vodje parlamentarnih
strank in poslanskih klubov
lahko našli vsaj nekaj stičnih
točk o prihodnjih volitvah.
V ponedeljek pa je že Danijel
Malenšek, tajnik LS, posta-
vil Milanu Kučanu javno
vprašanje, češ, kakšne »svi-
njarije^ dovoljuje v prosto-
rih, kjer je šef. Gospod Ma-
lenšek se je sicer izrazil bolj
lino, da »prisotnost obeh slik
in podobnih simbolov
v uradnih prostorih predsed-
stva RS razume kot porog in
posmeh tistim, ki v njihovi
senci demokratično usklaju-
jejo legitimne interese«.
Očitno celo pokojni Tito
čuti posledice razpada De-
mosa. Dveh Demosovih ve-
ljakov, dr. Dušana Pluta (Ze-
leni) in Ivana Omana (SKZ),
od lanskih volitev do zdaj
sliki »velikanov« socialistič-
ne demokracije, kot imenuje
Malenšek Tita in Kardelja
nista motih. Še dobro, da
imamo v Sloveniji pravover-
ne liberalce, ki nam, »zaslep-
Ijencem« odpirajo oči...
Št. 3-23. januar 1992
Oi, Celje ti mesto moje
Celje zaspalo v drugI polovici osemilesetih let
Vzeli smo si čas in prelistali številke Novega tednika iz leta
1970. 1975, 1980, 1985 in 1990. Želeli smo namreč ugotoviti, kaj
se je v mestu ob Savinji dogajalo včasih, po čem je bilo mestno
znano in kako pomembno je bilo v republiškem ter takrat tudi
v zveznem merilu. Letnice smo izbrali naključno, potem, ko smo
omenjene letnike prelistali, pa se je potrdila naša hipoteza, da
Celje pred leti ni slovelo le po celjskih grofih in slabem zraku,
temveč se je umestilo v širši prostor zaradi dosežkov športnikov,
kulturnih delavcev in gospodarstvenikov. Celje je takrat imelo
tudi dušo, dihalo je, živelo, in Celjani so živeli z njim. Da je bilo
res tako, se boste lahko prepričali, če boste prebrali naše
izsledke mini raziskave, ki temelji izključno na podatkih, zbra-
nih v Novem tedniku.
Živahno Ceije ieta
1970
Zanimivo je. da so novinarji
Novega tednika tudi leta 1970
negodovali nad mrtvilom, ki
naj bi vladalo v mestu Celje.
Toda gledano z današnje per-
spektive, je bilo njihovo nego-
dovanje neupravičeno.
Že v pn'i polovici leta so se
Celjani razvedrili za pusta, ko
je Kullurno-pros\etno društvo
Zarja v sodelo^'anju z Olepše-
valnim in turističnim dru-
štvom Celje pripravilo pustni
karneval. Veliko Celjanov se je
takrat zbralo na celjskih uli-
cah, veliko pustnih mask je bi-
lo in še več smeha. Pustno ra-
janje je bilo tudi na drsališču
v Mestnem parku, pripravilo
ga je Hokejsko-drsalno dru-
štvo. Pi-ireditev je izjemno
uspela.
Celjani smo imeli tega leta
tudi popularni ansambel Svn-
kope, ki je nastopal v Celju in
okolici. Na elitnem plesu Dru-
štva inženirjev in tehnikov
v Narodnem domu v Celju so
spremljali Nina Robiča, igrali
pa so tudi na maturantskem
plesu koprske gimnazije. Ko
smo pri glasbi in plesu, ne
smemo mimo uspeha Ota Pest-
neija, saj je leta 1970 zmagal
v Ljubljani na drugem festiva-
lu mladinske popevke, istega
leta pa tudi v San Remu, kjer
mu je prvo mesto podelila žiri-
ja milanske Scale.
Tudi športniki so bili leta
1970 uspešni. Tako je Nataša
Urbančič na tekmovanju
\' Melbournu dosegla nov dr-
žavni rekord v metu kopja. Ce-
ljani smo gostili tudi nekaj
članov jugoslovanske košar-
karske reprezentance, ki je na
svetovnem prvenstvu osvojila
zlato medaljo. Skupaj s tre-
nerjem Rankom Žeravico so se
celjskim ljubiteljem športa
predstavili v Narodnem domu,
kjer so poleg tega pripravili še
projekcijo športnega filma.
Leta 1970 je Celje gostilo tudi
najboljše jugoslovanske atlete,
saj je AD Kladivar pripravil
državno pr\'enslv() v alletilci.
V Narodnem domu so se
predstavili plesalci iz številnih
držav, ki so nastopili na med-
narodnem plesnem turnirju.
Celje je še posebej oživelo
poleti. Na drsališču v Mestnem
parku je gostovala ljubljanska
Opera z Aido, tam so na reviji
melodij nastopili Mišo Kovač,
Djimi Stanič, Ana Štefok in
drugI izvajalci zabavne glasbe,
ki so takrat sodili v jugoslo-
vanski zabavnoglasbeni vrh,
občinska plesna šola pa je vsa-
ko nedeljo pripravila mladin-
ski ples.
Za ljubitelje tombole je bilo
poskrbljeno na Golovcu. Vrsto
let so jo pripravljali tam, izku-
piček pa je bil leta 1970 name-
njen gradnji vzgojno-varstve-
ne ustanove. Ljubitelji cvetja
so na svoj račun prišli v Med-
logu, kjer je bila velika cvet-
lična razstava.
Tudi v Slovenskem ljud-
skem gledališču v Celju je bilo
živo, saj so kar šestdesetkrat
uprizorili Desetega brata, ki si
ga je ogledalo 23 tisoč obisko-
valcev! V Narodnem domu je
bil literarni večer, na katerem
so se predstavili Ivo Zorman,
Tone Kuntner, Herman Vogel,
Žarko Petan, Nada Matičič in
Jože Snoj. Dobro so bili obi-
skani tudi številni koncerti
celjskih pevskih zborov in
zborov iz tujine.
Celje je bilo leta 1970 še go-
stitelj dvodnevnega srečanja
jugoslovanskih zdravnikov za
otroško kirurgijo, tu pa so se
sestali tudi slovenski ekono-
misti.
Leta 1975 še vedno
živalino
Zaradi pomanjkanja sred-
stev tega leta prvič ni bilo
pustnega karnevala. In če je
bilo zato za pusta nekoliko
manj živo kot minula leta, se je
kljub temu v Celju dogajalo
marsikaj. Predvsem kulturno
življenje je bilo razgibano.
Štirje dramski igralci so se po-
vezali v grupo Poetika, eno od
svojih predstav so posneli tudi
za ljubljansko televizijo. Mla-
dinski pevski festival je bil
v razcvetu, celjski gledališčni-
ki so se udeležili Sterijinega
pozorja v Novem Sadu s Part-
Ijičevo komedijo Ščuke pa ni,
ščuke pa ne ter se dobro uvr-
stili. Naša beseda, srečanje os-
novnošolskih in srednješolskih
dramskih skupin, je bila od-
mevna in je vzpodbujala delo
mladih na tem področju, seve-
da pa je bil tu še Teden doma-
čega filma.
Od zabavnih prireditev
omenimo Modefest 75. Pokro-
viteljstvo nad to prireditvijo,
ki je bila vsako leto v drugem
jugoslovanskem mestu, je
prevzelo trgovsko podjetje
Tehnomercator, šlo pa je za
največjo modno manifestacijo
v Jugoslaviji. Na njej je nasto-
pila tudi Tereza Kesovija.
V Mestnem parku si je koncert
skupine Pro arte, Zdenke Ko-
vačiček in Kemala Montena
ogledalo 1500 ljudi, v SLG Ce-
lje pa so v odmoru ene od
predstav pripravili modno re-
vijo večernih oblek takrat zna-
ne celjske modne delavke. Ob-
sežen je bil tudi program po-
letnih kulturnih prireditev.
Poglejmo še na športna
igrišča. Celje je častno zasto-
pal v rokometni državni repre-
zentanci Vlado Bojovič, na at-
letskem Skokovem memorialu
so nastopili atleti iz dvanajstih
evropskih držav ter iz ZDA in
Kenije. Celje je gostilo tudi
udeležence sedmih športnih
iger gradbincev Jugoslavije,
intenzivno pa se ji pripravljalo
tudi na Balkanske atletske
igre, ki so bile v mestu ob Sa-
vinji leto kasneje. Ime Celja je
v svet ponesla tudi Aurea, saj
je pričela izdelovati značke ter
obeske za ključe z olimpijskim
znakom za olirnpijado v ka-
nadskem Montrealu.
Leta 1975 je bil v Celju do-
bro obiskan Sejem obrti, v ok-
viru katerega sta bili še raz-
stava igrač in mednarodna
zlatarska razstava.
1980-iiružabno
življenje že zamira
Družabno življenje v Celju
je leta 1980 že kazalo zname-
nja preutrujenosti. Kljub vse-
mu je bilo še precej prireditev,
ki dokazujejo, da mesto takrat
še ni umrlo. Precej bogat je bil
utrip v celjskih kinematogra-
fih. Poleg tradicionalnega
Tedna domačega filma je bil
v Celju še balkanski festival
kratkega filma, pa Minifest,
kar je pomenilo, da smo Celja-
ni videli deset dni po beograj-
skem Festu festovske filme.
Celjski gledališčniki so bili
zopet na Sterijinem pozorju
v Novem Sadu, tokrat z Lepo
Vido, Sterijino nagrado za re-
žijo si je prislužil Mile Korun,
za igralski dosežek pa Anica
Kumer.
Mladinski pevski zbor OŠ I.
celjske čete je zasedel prvo
mesto med 118 zbori iz 18 dr-
žav na tekmovanju v Belgiji.
Rekordno število obiskoval-
cev so zabeležili v dvorani Go-
lovec na Belem koncertu, pri-
reditvi, katere izkupiček je šel
v mošnjo slovenskih smučar-
jev. Manj uspešna je bila glas-
bena prireditev, ki jo je v dvo-
rani Golovec pripravilo naše
uredništvo; na njej so se s črn-
skimi duhovnimi pesmimi
predstavili New Swing Quar-
tet, Josipa Lisac in Nada Kne-
ževič.
V Novem tedniku je istega
leta izšel intervju z baletni-
kom in plesnim učiteljem Da-
mirjem Zlatarjem-Frevem, ki
je kar nekaj let ustvarjal v Ce-
lju, potem pa je uspešno nada-
ljeval pot v številnih jugoslo-
vanskih mestih. V intervjuju je
med drugim dejal, da mu Celje
ni dalo ničesar, temveč mu je
služilo le kot odskočna deska.
Poglejmo še na športna
igrišča v letu 1980. Rokometa-
ši so zasedli prvo mesto na
mladinskem državnem prven-
stvu v Prilepu. Rok Kopitar je
bil peti na olimpijskih igrah
v Moskvi. Celje je gostilo naj-
boljše mlade košarkarje Evro-
pe, saj je bilo v dvorani Golo-
vec Mladinsko evropsko pr-
venstvo v košarki. Za jugoslo-
vansko reprezentanco sta na-
stopila tudi Celjana Medved in
Janžek. V Celju je bilo tudi
finale jugoslovanskega atlet-
skega pokala.
Mesto Celje se je leta 1980
uvrstilo na drugo mesto v oce-
njevanju turističnih krajev
Slovenije, čeprav so celjski tu-
ristični delavci istega leta pri-
čeli ugotavljati, da število pre-
nočitev turistov na Celjskem
upada, še posebej je to veljalo
za tuje goste.
Revno v letu 1985
Leta 1985 je Celje že označe-
vala neka zaprtost vase, ki je
očitna predvsem po tem, da
v mestu ni bilo pomembnejše
prireditve, ki bi njegovo ime
ponesla izven regijskih meja.
Seveda pustnega karnevala
ni bilo, bil pa je pustni kongres
na Tomšičevem trgu, ki je po-
menil neke vrste nadomestilo
za karneval, saj mu je uspelo
vliti vsaj kanček pustnega raz-
položenja na celjske ulice.
Celje je tudi leta 1985 še pri-
pravilo Mladinski pevski festi-
val, celjski Klub kulturnih de-
lavcev pa je ponovno uvedel
petkove odprte večere, na ka-
terih so možnost za javno pri-
kazovanje svoje umetnosti na-
šli predvsem tisti, ki so takrat
veljali za alternativo. Večeri so
bili zelo dobro obiskani, kul-
turni delavci so skušali reali-
zirati tudi idejo, da bi izdajali
samostojno literarno glasilo,
vendar se je zataknilo pri de-
narju. Kasneje je delovanje
kluba, žal, zamrlo.
Na Tednu domačega filma si
je leta 1985 ogledalo filme
okoli 40 tisoč gledalcev.
Poleti so ponovno poskušali
oživiti plese na prostem, na
drsališču v Mestnem parku.
V Novem tedniku smo leta
1985 pisali o begu kadrov iz
Celja, avtorica prispevka pa
v članku ugotavlja, da je obč
ten odliv visoko strokovi)
kadrov v sosednje občine, i\
sti v konjiško, žalsko in velet
sko, kjer so delovne organi^
cije s privlačnejšimi progian
Na področju športa je v t(
letu vidnejši uspeh dosegel
judoist Štefan Cuk, ki je posi
balkanski prvak, naj bol
celjski judoist Marjan Fabji
pa je moral leta 1980 zapust
klub zaradi notranjih razprt
1990-poiitil(a naša
vsakdanja
v letu 1990 se je dogajajl
v Celju vrtelo izključno ofe
volitev, politike in poplav,
so neslavno ponesle irne Cel
in okolice tudi v svet. Žal na
v tem letu ni uspelo nič vf
jega.
V Novem tedniku je bil o
javljen intei-vju z arhitekte
Miranom Polutnikom, ki
Celju očital, da nikoli ni ime
načrtne kadrovske in z njo p
vezane stanovanjske politik
zato so iz Celja »bežali« p«
spektivni kadri. Dejal pa je t
di: »Izgubili smo priložnoi
da postanemo regionalno si
dišče, nimamo visokih šol, o
delke višjih pa zapiram
»Vzrok za vse to je pripisal t
di vodilnim celjskim polil
kom, ki so se čutili prema
Celjane, da bi storili več ;
svoje mesto.
V Novem tedniku smo iste[
leta objavili članek o maja
kroni celjske atletike, hkra
pa je našemu uredništvu, v s
delovanju z atletskim dn
štvom, uspelo vsaj malo razg
bati mesto s pripravo Celjsk
ga teka. Udeležba tekmova
cev je bila številna, tudi ^■
dalcev je bilo veliko, že If
kasneje, torej lani, pa smo, z
lahko ugotovili, da tudi toJ
more razgibati Celja.
Zanimiva zamisel se je por
dila leta 1990 Jožetu Volfa
du: v hotelu Evropa je zač
pripravljati Celjske večer
Nezaslišano je, da se vodstv
omenjenega hotela zadeva!
zdela dovolj finančno zanin
va, zato so Celjskim večere
odrekli gostoljubje, le-ti pa'
se »zatekli« v hotel Dobrna,;
kljub temu, da ima že sio
polno zasedene zmogljivosi
v tem še vendarle vidi tudi i
nančni, če že ne promociji
interes.
NATAŠA GERKI
Foto: EDO EINSPlELl
Leta 1985 si je na Tednu domačega filma ogledalo predstave
preko 40 tisoč gledalcev, prireditev pa je vsako leto zbrala
številne filmske delavce.
CELJE
ZDRAVO MESTO
ZinigiMte zaspiia r..«
Mini gostinski lokali v središču
Celja J ki svoja vrata zaprejo že
v zgodnjih večernih urah, potrebi
mladih po zabavi ne zadovoljujejo
Diskoteka Casablanca, ici je odprta
le ob petkih In sobotah, je za tretji
največje mesto v drža vi Sloveniji go-
tovo premalo. Sedaj se nam obeta še
zabavišče Džungla, ki bo vneslo ne-
kaj svežine v mesto. Vsak dan, razen
ponedeljka in nedelje, pa ima svoja
vrata odprta še celjski Kljub, kjer
lahko zabavo poiščejo tudi tisti, kM
so srednješolske klopi že prerastli.
Za zabavo slednjih je namreč v CeljiM
še posebej slabo poskrbljeno.
Ce bi bila celjska Liberalno-de-M
mokratska stranka finančno moč-Š
ncjša, bi lahko Celjani imeli še nekaj
podobnega Kljubu, Pred dvema le-^i
toma je namreč takratna ZSMS na-
letela na posluh celjskega župana
Toneta Zimska, ki sc je strinjal, da
dobijo v najem hišo, v kateri bi lah-
ko uredili prostor za zabavo mladih.
Hiša stoji za novo stavbo SDK in so
jo ob preimenovanju podedovali li-
beralci  Urejanja notranjosti so se>
mladinci lotili že leta 1990, začeto
delo pa jim je uničila povoden j.
Strankarski proračun LDS je bili
lam tako šibak, da del niso mogliM
nadaljevati, danes pa vidijo rešitev%
v iskanju investitorja, ki bi bil v ure-
ditev prostorov pripravljen vložitri
denar, svoj interes pa bi morda našel :>
še v gostinski ponudbi, ki bi pravi
tako sodila pod okrilje tega kljuba,%
v katerem hi se lahko hkrati zbraloi
okoli tristo obiskovalcev. Novo celj-
sko politično vodstvo ni pokazalo \
zanimanja za pomoč pri ureditvi te
hiše^ poja\dla so se celo vprašanja, ■
kako sploh lahko ima stranka v na-M
jcmu kakršenkoli objekt.
In dokler organizirane zabave ni,
se marsikdo znajde po svoje. Že dalj
časa se mladi zbirajo v celjskem
Vodnem stolpu, kjer zasebnik Zvone
Sotošek, lastnik gostišča Špital,
časno daje prostor na voljo različ§.
nim skupinam za koncerte sodobnM
glasbe, ki so dobro obiskani. Glas pa]
so žc povzdignili negodujoči sosedje^
ki }ih motijo brup in neurejene sani-
tarije. Toda tudi v Celje bo končno
morala prodreti evropska miselnost,
kar pomeni, da se bo treba zavedati,
da so spalna naselja na obrobju me-
sta (Hvdinja, Lava, Nova vas), mest-
no jedro pa mora živeti. Stanovalci,
živeči tam, naj bi dogajanja v njem
tolerantno sprejeli.
Dokler mesto Celje mladim ne nu-
di ničesar, gre pozdraviti pobudo ti-
stih posameznikov, ki to mrt\Ho sa-
moiniciati\Tio spreminjajo, pa če-
prav zgolj iz finančnega interesa. Ta
je zapisan v glavah vseh nas, kajne,
le da je slovenska »foi^ija«, žal, se
vedno prevladujoča.
Če bi se na primer celjski župan
potiudil in ukazal skhcati ja\mo tri-
buno na temo: »Ali mladi v Celju res
česa pogrešajo?«, bi gotovo doživljal
tra\me ob izja\mh, ki bi jih slišal
Ker pa so nekateri očitno enako za-
spani koi meste>, sevi^da ni pričako-
vati izboljšanja. Vsaj v kratkem ne.
In če ste vi, gospod župan, pa tudi
vsi tisti, ki bi za živahnejše me^sto
lahko kaj storili, svoje že preživeli,
mladi tega še nismo. Ne le, da želi-
mo, temveč tudi hočemo živeti v me-
stu, ki bo imelo dušo.
:   NATASA GERKEŠ
Št. 3 - 23. januar 1992

^|y^ ^^^^ JI ^ lll^^^ 1^
nakupovalni center?
Preaiogi prvega občana Celja - župana Aniona Rojca
Kako oživiti Celje, smo povprašali tudi celjskega župana
Antona Rojca. V pogovoru je nakazal nekaj vizij o živahnej-
šem mestnem utripu, poudaril, da Mednarodnega obrtnega
sejma Celje ne bo izpustilo iz rok in dejal, da vidi možnost za
promocijo Celja navzven tudi v izpostavljanju ene gospo-
darske panoge ali dveh, na katerih bi gradili razvoj in imidž
mesta. V njegovih očeh velja za še posebej obetavno zlatar-
stvo.
Gospod Roječ, pričniva pri
praznovanju priznanja Slo-
venije, ki je bilo v Celju šele
v soboto. Se vam ne zdi, da je
bilo to nekoliko prepozno in
da je bilo na prireditvi na
Tomšičevem trgu zato tako
malo ljudi?
Proslava je bila primerna,
saj ni bil njen namen spraviti
na kup večjega števila ljudi,
pač pa tiste, ki so čutili po-
trebo po tem. Namen prire-
ditve je bil predstaviti jav-
nosti pomembnost priznanja
Slovenije, v tem smislu je
prireditev uspela. Ker so
priznanja držav prihajala
vse dni, od srede dalje, se mi
ne zdi, da bi bilo celjsko
praznovanje prepozno. Sicer
pa so ljudje priznanje pro-
slavili v glavnem že 15. janu-
arja kar doma, v družinskem
krogu.
Celje je mrtvo mesto, ugo-
tavljamo Celjani. Se tudi
vam zdi tako in kaj bi bilo
mogoče storiti, da bi oživelo?
Celje je živo v dopoldan-
skih in popoldanskih urah,
takrat ko so trgovine odprte,
mrtvilo pa nastane proti ve-
čeru, vendar to velja tudi za
druga mesta. Za Celje je to še
očitneje, ker je industrijsko
mesto. Da bi to spremenili,
bo potrebno mestno jedro še
oživiti z odpiranjem novih
gostinskih in drugih lokalov,
zabavišč in podobnega, kar
bi ustrezalo sodobnemu na-
činu družabnega življenja.
Tisto, kar so bile včasih pro-
menade, je izumrlo, televizi-
ja izpodriva družabnost, za-
to je treba najti protiutež.
V Celju je treba rešiti pro-
blem kulture. V zadnjem ča-
su je večji obisk v celjskem
gledališču, kar je obetavTio,
kulturne prireditve, ki jih je
v Celju kar veliko, pa so še
vedno slabo obiskane. Me-
nim, da v tem smislu organi-
zatorji naredijo mnogo pre-
malo. Družabno življenje je
tudi bolj živo v turističnih
krajih ali tam, kjer je ta ten-
denca, zato bo Celje moralo
znati pritegniti v svoje jedro
tudi goste iz okoliških zdra-
viliških mest, zanje bo treba
pripraviti program. Veljalo
bi misliti tudi na organizaci-
jo večjih športnih in kultur-
nih prireditev. Da bi dosegli
kontinuirano večerno dru-
žabno življenje v Celju,
v kratkem ni pričakovati,
morali pa bi se zanj potruditi
vsaj v času sejma. Mi, torej
občina, bomo prireditve sku-
šali pripraviti, lastniki loka-
lov in drugih objektov, kjer
se lahko odvija družabno
življenje, pa naj bi si po svo-
jih močeh prizadevali za po-
pestritev. Pričakovati je nji-
hove ideje, vzpodbude. Vsak
podjetnik, lastnik lokala,
mora imeti idejo kako bo na-
polnil lokal v večernih urah,
tega ne zmore, je slab go-
spodar.
Aii hi lahko imeli lastniki
gostinskih lokalov v središču
mesta dalj časa v noč odprta
vrata?*
Seveda bi smeli, le da
takšnih pobud v glavnem
2 njihove strani ni.
Celje je letos izgubilo Dne-
ve slovenskega filma. Se vam
ne zdi, da je to izguba tudi za
imidž mesta?
Ker je bil ta festival v Ce-
lju izjemno slabo obiskan, so
filmarji spoznali, da Celje za
film ne kaže zanimanja.
Vprašanje je, ali so tudi or-
ganizatorji napravili vse, kar
bi lahko. Spričevalo, menim,
ni bilo uspešno, vprašanje pa
je tudi, koliko si je dolgoletni
organizator prizadeval za to,
da prireditev obdrži. Priz-
nam, da se je občina tu malo
zanašala na inercijo, ven-
dar ... Kako bo s tem v bodo-
če, ne vem, pripraviti samo
Dneve slovenskega filma,
v tem verjetno ni prihodno-
sti, če bi okvir prireditve
razširili, pa morda že.
Slišati je tudi govorice, da
mednarodnega obrtnega sej-
ma v Celju ne bo več. Lahko
to komentirate?
Odnosi med Obrtno zbor-
nico Slovenije in celjskim
Zavodom Golovec, kot orga-
nizatorjema sejma, so se
ohladili. Zbornica se ozira za
drugimi prireditelji. Zavod
Golovec pa se intenzivno
trudi, da bi uspešno pripra-
vil takšno prireditev sam.
Kmalu bomo videli, kako
uspešni so. V začetku aprila
namreč nameravajo pripra-
viti avtomobilski sejem v Ce-
lju. Videlo se bo, ali lahko
Zavod Golovec res deluje
sam. Zatrjujejo namreč, da
jim odsotnost obrtne zborni-
ce ne more škodovati, čeprav
menim, da ni dobro, če se
ohladijo odnosi z dobrim
partnerjem. Zato so ljudje iz
Zavoda Golovec na izpitu.
Če se bo izkazalo, da imajo
prav, jih bo Občina podpira-
la, sicer pa bo potrebno poi-
skati takšne, ki bodo to zmo-
gli. Ne pride namreč v po-
štev, da bi to prireditev uki-
nili ali da bi stagnirala, tem-
več se mora širiti.
Če bi bile razmere idealne,
kaj menite, kakšno naj bi bi-
lo Celje?
Celje bi moralo biti naj-
prej prometno dobro pove-
zano na vse strani. V mesto
bi se moralo priti brez težav
iz katerega koli konca sveta,
da, sveta. Celje bi moralo ti-
sto bogastvo, ki ga ima, to je
preteklost, prezentirati si-
stematično na vsakem kora-
ku. Celje bo zelo živo, če bo-
sta razviti okolica in regija.
Če se v okolici postavijo
zdraviliške kapacitete, ima
od tega koristi tudi Celje.
Celje bi lahko bilo trgovski,
zabaviščni in kulturni center
kot središče zdraviliške regi-
je. Industrija, ki jo imamo, je
sorazmerno razvita, vendar
mora biti na višji kvalitetni
ravni, ekološko jo je treba
povsem očistiti. Obenem bi
se Celje moralo specializirati
na eno ali dve panogi, ki bi
širili glas o Celju, gradili
njegov imidž. Menim, da
takšno gospodarsko vejo
imamo, to je namreč Zlatar-
na, ki bi lahko odprla tudi
deset in več trgovin v Celju
in okolici. Celje bi lahko po-
stalo nakupovalni center za
zlatarske izdelke, po katere
bi prihajali kupci od blizu in
daleč. Vse kar sem povedal je
treba graditi sistematično.
Mi namreč počasi gremo
v tej smeri, vendar se vse
počne nesistematično. Vsi
ostanki preteklosti naj bi bili
prezentirani na kraju sa-
mem, vključno s tistim, kar
je v okolici. Za to si bomo
morali prizadevati vsaj ne-
kaj let, da bi dosegli vsaj po-
lovico tistega, kar imajo
v tem pogledu na primer
v Italiji. Gre namreč tudi za
spremembo miselnosti ljudi,
za spremenjen vzgojni pro-
ces, spoznati bodo morali, da
dajejo kvaliteto življenja tu-
di duhovne dobrine. Po-
membno je tudi, da postane-
jo meje odprte, da bo kontro-
la manj ostra, če bomo meje
zapirali, potem ne vidim
možnosti za rešitev. Zagreb,
na primer, je zaledje za Ce-
lje, to pa lahko postane tudi
avstrijski Gradec. Celje mo-
ra postati atraktivno za Za-
greb in okolico, saj tamkajš-
nji prebivalci polnijo zdravi-
lišča na Celjskem in smučajo
v bližnjih smučarskih cen-
trih, zato se jim je treba pri-
bližati.
NATAŠA GERKEŠ
Tina Gerkeš
Borut Alujevič
Eva Cestnik
Nas nusi luna?
Kaj o svojem mestu pravijo Celjani?
Od kdaj nosi tretje največ-
je mesto v Sloveniji takšen
naziv le še zaradi velikosti?
Odkar je Slovenija postala
država? Najbrž je tako že od
prej. Kje imamo v Ceiju
kakšno fakulteto, kje so veli-
ke športne prireditve, kam in
zakaj bežijo naši gospodar-
stveniki? Zakaj ne priznamo,
da nič ne da nič?
Kdo je za vse to kriv, smo
spraševali naključno izbrane
Celjane z ulice.
Je edini zanimiv dogodek
v Celju resnično samo še
pleh muzika ob nedeljah ali
pa je Celje morda res na naj-
boljši poti, da bo kmalu do-
živelo razsvetlitev? Da ga bo
nekdo povzdignil v višave?
Tina Gerkeš, kemijski teh-
nik iz Celja: »Mislim, da je
Celje še oziroma spet provin-
ca. Mesto premalo diha, pre-
malo je kulturnih prireditev,
zabave in podobnih stvari.
Za takšno stanje je trenutno
kriva predvsem občinska
vlada.
Spominjam se Celja pred
leti... bilo je bolj veselo, bolj
zabavno, ljudje so hodili na
ulice, se pogovarjali... Bilo
je tudi več zabavnih priredi-
tev... Kar pa se kulturnih
prireditev tiče, takrat so bili
takšni časi, da jih ni bilo
ravno zelo veliko. Vsekakor
pa se časi spreminjajo, sedaj
bi kulturriih prireditev mo-
ralo biti Vsekakor več, kot
jih je bilo nekoč, pa jih je
najbrž celo manj.«
Borut Alujevič, direktor
SLO Celje: »Provinca... to
je v glavah ljudi. To si je
nekdo izmislil in sedaj vsi
verjamejo. Če ljudem trikrat
poveš laž, bodo seveda začeli
verjeti, da je resnica. Celje ni
bilo nikoli provinca! Celje je
pomembno gospodarsko,
predvsem pa kulturno po-
dročje! Sedemdeset tisoč
prebivalcev, imamo gledališ-
če, tri muzeje, likovni sa-
lon ... to ni provinca in nika-
kor ne more biti! Res je, da
gospodarsko trenutno zelo
slabo stojimo, vendar pa se
to seveda spreminja.
Resnica pa jc. da je težko
prodreti v metropolo, če nisi
dovolj samozavesten. In rav-
no to je tisto, česar Celju naj-
bolj manjka!
Znebiti se moramo samo
tistega manjvrednostnega
občutka, da gre vse, kar jc
vredno, v Ljubljano. Ni res!
Tukaj ostajajo ljudje, na ka-
tere smo lahko ponosni. Ti
ljudje nas bodo dvignili ta-
ko, da bomo kmalu spet v vi-
šavah, kmalu bomo Celjani
v orbiti plešah okoli
zemlje!«
Eva Cestnik, Celje: »Ali je
Celje provinca? Seveda, sko-
raj edini kulturni dogodek,
ki se v našem, tretjem naj-
večjem mestu v mladi državi,
dogaja, je pleh muzika ob
nedeljah! Drugače pa ...
strokovnjaki bežijo iz Celja,
premalo je vseh vrst priredi-
tev, mladi posedajo po go-
stilnah ... Menim, da je za
vse to kriva celjska vlada;
denar, ki ga imajo, vlagajo
v napačne stvari!«
NINA-MARUŠKA
SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Iz Celja se ne vidi
v svet
»Celje čez svoje naravne možnosti
more,« pravi ravnatelj Osrednje knj
niče v Celju Janez Germadnik, ko r
misija o mestu ob Savinji kot dru?
nem in kulturnem mestu.
»Mogoče je to razlog dnevnega i
pa v tako rekoč industrijskem me^
ki nima študentskega zaledja. K:
vsemu bi bilo pregrobo označiti
za mrtvo mesto, saj .se tu dogaja vel:
stvari. Večji problem je v tem, da 1
dje od Celja pričakujejo več, kot lai
da. Celje pač ni Ljubljana in doklc;
iz Celja ne bo videlo sveta, tako ko.
ga lahko vidi iz Ljubljane in tudi T.
ribora, toliko časa v Celju ne bo po:
lacije, ki bi imela enako kultumo u
bicijo, kot ju imata ti dve mesti.«
Št.3-23. januar 1992

Vzponi in padci
deiajo giedaiišče
Gledališče doživlja vzpone
in padce s s'.'ojini občin-
stvom vred in se seveda raje
spominja vrhov. Nekaterih
tudi v celjskem gledališču ne
gre prezreti. Na primer za-
četkov gledališča in z njimi
povezanih velikih mož, Her-
berta Gruna, Lojzeta Filip-
čiča, Andreja Hienga in dru-
gih. Mnogi so odšli, mnogih,
žal, ni več.
Gledališče se e začelo ozi-
rati, tam v letih 1962/63, po
slovenski dramatiki, po Can-
karju, Novačana, Boru, Ki-
slmgerju. Prišla so pr\'a va-
bila na Sterijn-o pozorje
v Novem Sadu kjer so se
merilc umetniške moči gle-
dališč nekdanje Jugoslavije.
Žal, kljub dobrim ocenam
strokovne kritik«' v letih obi-
skov na Sterije-"'em pozorju
gledališče ni dobilo nobene
nagrade. Tudi na Borštniko-
vih srečanjih je bilo celjsko
gledališče v minulih letih
stalni gost, razen manjših
priznanj posameznim
ustvarjalcem, al skupini za
jezik ali ansambelsko igro pa
pomembnejših nagrad ni do-
bilo.
Sicer pa celjsko gledališče
ni imelo nikoli več kot 18 do
20 igralcev, čeprav je številč-
no enako močan ansambel
v začetnem obdobi»i priprav-
ljal tudi do 12 premier v se-
zoni, kar je šlo pogosto na
račun bolj improviziranega
študija. Do dvesto predstav
na leto je videlo 35 tisoč gle-
dalcev. Danes je število pre-
mier za polovico manjše.
Predstav je okoli dvesto,
ogleda pa si jih 55 tisoč gle-
dalcev, veliko tudi na gosto-
vanjih.
Celjskega gledališča se je
po predstavi Igrajte tumor
v glavi v slovenskem prosto-
ru prijelo ime »avantgard-
no«. Zaslovelo je tudi po
znamenitem Korunovem
opusu Cankarjevih dram,
zlasti v letih od 1966 do
1969. Korunov opus v Celju
še ni končan!
Svojih vrhov in vrhuncev
celjsko gledališče ni ozna-
njalo z ognjemeti, ampak se
je začelo uveljavljati bolj
z ansambelsko igro, se spo-
minja zdajšnji upravnik Bo-
rut Alujevič. Na srečo se da-
nes tudi mladi umetniki po-
novno odločajo za stalni an-
gažma ali vsaj za gostovanje
v celjskem gledališču. Pa si
vsaj želimo, da bi tu tudi
ostali?
MATEJA PODJED
TEMA TEDNA.
Večer ljudskih
plesov
Folklorna skupina ŽPD
France Prešeren bo svoj
polnoletni praznik, 18.
obletnico obstoja, proslavi-
la 25. januarja s celovečer-
nim koncertom v Sloven-
skem ljudskem gledališču
Celje. Nastopili bosta
odrasla in letos pr\ič, po
dolgih letih upov in priča-
kovanja, tudi otroška sku-
pina.
Celjski folkloristi so ime
in sloves Celja že mnogo-
krat ponesli v svet. V zad-
njih dneh slovenske vojne,
junija lani, so prav folklo-
risti na Sardiniji prvič na-
stopili pod slovensko za-
stavo, zato smo lahko nanje
upravičeno ponosni.
V soboto zvečer se bodo
predstavili samo s sloven-
skimi plesi ob lastni glas-
beni spremljavi. Odrasla
skupina folkloristov bo na-
stopila s petimi spleti,
otroška pa z enim. Folklo-
risti bodo za praznik pre-
miemo uprizorili soške
plese, jubilantom pa bodo
za pet in desetletno delo pri
folklori podelili Maroltove
značke.
Ob tej priložnosti se
morda ne bo odveč spomni-
ti, v kakšnih razmerah so
folkloristi v minulih mese-
cih vadili. Po tem, ko jim je
poplava uničila šele dobro
popravljeno vadbeno dvo-
rano, je bilo potrebno zno-
va zavihati rokave. Veliko
so plesalci naredili sami,
na pomoč pa so priskočila
tudi nekatera podjetja,
kljub temu pa so šele pred
dnevi lahko spet zaplesali
na parketu.
MATEJA PODJED
ZAPISOVANJA
Kulturni model 92
Minister dr. Andrej Capuder
ima vsekakor popolnoma
prav, ko govori o »nekako za-
molčanih kulturnih osebah in
kulturnih institucijah«, ker je
preprosto res (kar vsi vemo),
da so v prejšnjem sistemu bili
nekateri ali po pravici ali po
krivici privilegirani. Se pa hu-
do moti, ko pravi, da je treba
potegniti črto, ki bo omogoči-
la, da se bodo sčasoma (?) pod
skupnim imenovalcem sloven-
ske kulture našli nekako privi-
legrani in nekako zamolčani.
Še več, dr. Capuder s tem, ko
ponuja vprašljivo roko sprave
hote in povsem zavestno širi
kulturni model, ki bi v prvi
vrsti omogočil razcvet tiste
kulture in tistih kultur, ki po
njegovem mnenju ustrezajo
»evropskim humanističnim
normam«. S tem pa neposred-
no ogroža kulturno identiteto
Slovenije in Slovencev, ki smo
si jo skozi ne leta in ne deset-
letja, pač pa skozi stoletja tež-
ko priborili in izoblikovali.
Minister se obnaša kot otrok
s težkim otroštvom, za katere-
ga krivi svoje starše, ki se jim
zdaj, ko je končno odrasel (saj
to vendarle je) hudo maščuje.
Sicer pa so zamolčane kul-
ture vedno obstajale in bodo
tudi v prihodnje. In minister to
dobro ve. Bolj kot (ne)obstoj
zamolčanih kultur je po-
membno vprašanje kriterija,
ki narekuje oziroma določa
predznak tem in onim kultu-
ram oziroma kulturnim mode-
lom. In ravno te kriterije se
dr. Capuder spravlja sestavlja-
ti že več kot eno leto, ravno te
kriterije, ki odgovarjajo i
ideološki ali vrednostni predi
nak posameznih kultur. 1
dvoma, da je pisanje »predv
devanj« in »izhodišč« nareki
vala dikcija stranke, ki ji m
nister pripada, kar je sevei
zelo na robu in v neka ter.
drugih konsekvencah celo hi
do žaljivo za vse, ki se v dežel
ci med Alpami in Jadrana
ukvarjajo s kulturo in pisi
politiko, strankarska dikci
nacionalnega kulturnega prt
grama (v prvem delu sem orni
nil, da tako »predvidevanji
kot tudi »izhodišča« skup
tvorijo neke vrste nacional
program za kulturo) in so lal
ko trajne in (bognedaj) nepr\
magljive posledice. Kulturi
politika, takšna ali drugačn
z »levim« ah »desnim« predi
nakom, zavezana ali (post)mi
dernizmu in eksperimentu a
»evropskim humanistični
normam«, se mora v vsake,
primeru opreti predvsem j
samo na to stroko, zajeti moi
slovenski kulturni prosft
v okviru evropskega geogra.
skega in kulturnega teritorij,
kulturna politika, ki se gi
ustvarjanje že zdavnaj prež
vetih kulturnih modelov, ,
apriori obsojena na propa^
kar pomeni, da je na propad
obsojen tudi njen rezultat. Re-
zultat pa je vedno tisti o
ment, ki je edini pomemben,
tisti element, ki ga minist
poimenuje ekskluzivnoi
s katero se kažemo v tujini. (
ni rezultata, ni identitete. (
pa ni identitete, ni mednaroi
ne uveljavljenosti ne za sli
vensko kulturo ne za slovel
sko državo. Ali kot je dejal pi
kojni Marjan Rožanc: »Če
kulturna identiteta, potem
tudi vse drugo: suverenost, d
žavnost, Evropa.«
Kulturnih vsebin se ne doli
ča, se ne predpisuje, ker .
vsebine vedno znova m spro
zapisujejo same.  Določa i
predpisuje se kvečjemu obst
kulture, ki pa je seveda pogt
jen s sredstvi s katerimi kulti
ra razpolaga. Žal seje minist
zapičil zgolj v vsebino, ki ni
ni v njegovi pristojnosti, obsi
pa je zanemaril, kot so ga z
nemarili vsi njegovi predhoi
niki zadnjih nekaj manj h
petdeset let. Z drugimi bes
dami, namesto, da bi se pt
mož slovenske kulture ukva
jal s sredstvi, ki jih republišld
proračun namenja kultumirn
dejavnostim, namesto, da bi S'
potrudil in vsaj on MGV-l^'
prestopil   v   najmanj   de.--'
»low-budget« gledaliških pi^
dukcij, se ukvarja z ustvarja-
njem kulturnega modela. In to
v času, ki takšne ali drugačni
modele odklanja. Kot da naše-
mu ministru za kulturo ne
bilo jasno (pa mu je), da
Evropo, h kateri tako zelo u
žimo, že v drugi polovici oser
desetih  let  zajel planetaii
duh. Tega pa lahko absolvir^'
ta le kultura in umetnost.
Piše Tadej Čaier
I     člani mešanega gevsk^^l^ž^s^^jižk^^^a^jje       a_J
društi^ajMiga^^Kii^of.Ždrard^Gora^ i3dh^ajo^rg^=
j  (v cf-ti^ifek) na pot v Vatikan. Osr<-dnji dogodek njiho- ■.
vega gfaislat JaEgpcjjkg ijžPg|3jJtim^vdigg^
Svetega očetu v six>do. 20. januarja.      "^^^""^"S^^M
Nov iatnik
Ob lA^O-letnlci založništva Moborieve
družbe
Knjige Mohorjeve družbe
imajo neprecenljive zasluge za
razvijanje pismenosti in bral-
ne kulture Slovencev ter za
naš narodni obstoj. Mohorjeve
knjige so bile nekoč edino be-
rilo družin na deželi in dolgo
časa njiho\o edino književno
obzorje.
V letu 1991 je imela Mohor-
jeva di-užba 22.211 naročni-
kov, največ pa v letu 1919
- kar 90.000! S takšnim števi-
lom je založba dosegla Sloven-
ce po vsem svetu in glede na
svojo široko vsebinsko narav-
nanost tudi k sodelovanju pri-
tegnila skoraj vse slovenske
kposlovnc in strokovne pisce.
Ob svoji vi.soki obletnici je
ziiUr/.hH ]'fi. 1. 1992 v Osrednji
knjižnici Celje piedstavila
javnosti svojfi zgodo\ino, na-
čite in knji^r letnika 1991.
Pnsotiii .so bili tudi nekateii
a\'torji.
Di.Milo.K Rvhar je v uvodu
oi isaJ razgibano zgodovino te
ugledne slovenske založbe, na-
to pa sta .se gostom predstavila
dva avtoijii: monsinjoi Fianc
Puncei., pisec knjige Duhovnik
v taborišču smrti, in di'. .lože
Maček, avtor priročnika Za
zdrave rastline.
Knjiga Duhovnik v taboriš-
ču smrti je pisana v obliki
dnevnika in prinaša zgodbo, ki
jih je druga svetovna vojna ro-
dUa na milijone. Je zgodba
o trpljenju, ki se k sreči ni izte-
klo v smrt, in zgodba o vrača-
nju, ki ga domovina ni znala
sprejeti. Kljub temu avtor ne
obtožuje in ni zagledan v last-
no usodo. Beseda je tekla o no-
vem nasilju, ki ponovno dobi-
va stare in znane poteze. Ne
vem, kaj je bilo dragocenejše;
srečati knjigo ali človeka ...
Dr. Jože Maček, vrhunski
strokovnjak z ljubljanske bi-
otehnične fakultete, je del svo-
jih širokih interesov posvetil
tudi varstvu kulturnih rastlin.
V knjigi, ki je bogato Črno-
belo in bar\'no ilustrirana, bo
vsak vrtnar našel nekaj zase;
tako poklicni kot tisti, ki se
s to dejavnostjo ukvarja ljubi-
teljsko. Vrednost knjige je tudi
v tem, da človeka uči, kako
poseg v naravo naj ne bo indu-
strijsko grob, ampak v pamet-
nem sožitju z rastlinami in ži-
valmi. Avtor svari pred preti-
rano uporabo kemije, zato je
prisotno poglavje o biotičnih
sredstvih za varstvo in oskrbo
rastlin, hkrati pa skuša razbli-
niti naš pretiran, medijsko po-
gojen strah pred uporabo ka-
kršnekoli kemije v vrtnarstvu.
Ostale knjige letnika 1991 .so
še Iii večno bodo cvetele lipe
(Ivan Sivec). Slomškovo berilo
(Vinko Škafar, Jakob Emeišič,
Janko Čai) in Zapiski veselega
viabčka (Vojan Tihomii
Arhar).
J.Ci.
Pridite, praznik bo!
Proslava za Prešernov dan
oziroma za slovenski kulturni
praznik v Celju bo, tudi za ti-
ste, ki so zdaj o tem dvomili ali
pa so se spraševali, zakaj letos
še ni ustreznih vabil in plaka-
tov in zakaj se po ulicah še ne
šušlja, kdo bodo letošnji celj-
ski nagrajenci za kulturo.
Pri Ireni Ferlež, sekretarki
sekretariata za družbene de-
javnosti občine Celje, smo
v ponedeljek dopoldne ven-
darle izvedeli, da se bo praz-
nik zgodil, in sicer 6. februarja
ob pol osmih zvečer v Narod-
nem domu v Celju. Razpis za
zbiranje pobud za podelitev
priznanj je izšel prav tistega
dne, v ponedeljek, v Delu.
Irena Ferlež je takole ko-
mentirala dogajanja pred
prazničnim dnem: »V Celju ni-
ti pomislili nismo, da tega
praznika, ki bo prvič v prizna-
ni in samostojni Sloveniji tudi
državni praznik, ne bi prosla-
vili.« Pa vendar v Celju pri teh
dogajanjih zamujamo. »Vzrok
za to je v spremembi načina
podeljevanja teh nagrad. K te-
mu velja pojasniti, da je
Skupščina občine Celje na
zadnji seji, 19. decembra,
sprejela odlok o priznanjih ob-
čine Celje. Ta priznanja. Celj-
ski grbi, so trostopenjska, pri
čemer pride za imietniško delo
ter odkrivanje, ohranjanje in
popularizacijo kulturnih vred-
not v poštev podelitve srebr-
nega in bronastega Celjskega
grba.
Kulturne ustanove morajo
torej zdaj, pozno ali ne, do za-
sedanja komisije, torej do kon-
ca januarja, predlagati zasluž-
ne ljudi za kulturo iz celjske
občine.
»Srčno si želimo«, pravi Ire-
na Ferlež, da bi bilo do prosla-
ve izdelano tudi priznanje, če
pa to ne bo mogoče, bomo raz-
glasili samo nominirance, po-
delitev priznanj pa opravili ob
občinskem prazniku, 11. apri-
lu. Kljub temu bomo 6. febru-
arja podehli denarne na-
grade"
Da kulturne ustanove ne bi
prezrle razpisa, so jim poslali
fotokopije objave. »Upamo, da
se bodo kulturniki potrudili in
pravočasno poslali imena no-
minirancev«, dodaja Irena
Ferlež.
Na podlagi pobud bo nagra-
jence izbrala posebna komisija
pri Izvršnem svetu. Povprašali
smo tudi, kateri izmed zname-
nitih slovenskih mož nas bo
s plakatov vabil na prireditve
ob slovenskem kulturnem
prazniku, in izvedeli, da bo to
»Anton Aškerc «.
Proslave bodo tudi po kra-
jevnih skupnostih, za kar bodo
poskrbeli pri Zvezi kulturnih
organizacij, medtem ko je za
osrednjo proslavo pobudnik
Izvršni svet, za kulturni del
programa pa Zavod za kultur-
ne prireditve, kjer pa nam do
zaključka redakcije tudi še ni-
so mogli povedati, kdo bo na-
stopal.
Toda - 6. febmarja praznik
bo! Pridite!
MATEJA PODJED
Št.3 - 23.januar 199-
9
Ocvirk in ministri
z republiško vlado o Meji in Alposu
Visoki predstavniki republi-
ške vlade, podpredsednik
dr. Andrej Ocvirk. Maks Bastl,
Jože Osterc in Igor Umek so
v soboto obiskali Šentjur in se
pogovarjali z občinskim vod-
stvom o razvojnih programih
v družbenem kmetijskem po-
djetju Meja in v Alposu.
V zvezi z Mejo so pozornost
namenili finančnemu pokritju
investicije v hladilnico sadja,
pri čemer je tudi republika ob-
ljubila, da bo namenila sred-
stva, le da sedaj razmišja
o kratkoročnih sredstvih, kar
naj ne bi bilo v skladu s prvot-
nim dogovorom. Sklenili so,
da bodo ministri ta teden
v svojih resorjih obravnavali
ta problem in potem odločitev
sporočili Meji.
Glede Alposa so obravnavali
ekološko investicijo, ki naj bi
sanirala   sporno  tehnologijo.
zažiganja obešalnikov. Vod-
stvo Alposa je predstavnike
vlade seznanilo, da kandidira-
jo za mednarodni ekološki
kredit in pri tem za pomoč pri
pridobitvi zaprosili republiko,
pa tudi za tolarska sredstva za
dokapitalizacijo. Govorili so
tudi o Alposovem sodelovanju
z madžarskimi partnerji, kjer
pa nastaja problem plačil, saj
želijo Madžari plačevati s hra-
no. V Alposu menijo, da tega
problema z dogovorom ne mo-
rejo rešiti sama podjetja, mar-
več ga je treba reševati na vi-
soki vladni ra\Tii obeh držav.
ROBERT GORJANC
Na sestanku so sodelovali tudi
predstavniki Štajerske banke
in razpravljali o vložku repu-
blike, ki ga je banka nominira-
la v nemških markah, vlada pa
ne.
Izobraževanje
odraslih
v Ljubljani, na Šmartin-
ski 134 a, pripravljajo v pe-
tek, 24. januarja slovesno
otvoritev Andragoškega
centra Republike Sloveni-
je. Slavnostni govornik bo
predsednik Predsedstva RS
Milan Kučan.
Ustanovitev Andrago-
škega centra Republike
Slovenije pomeni nadalje-
vanje lani začetih prizade-
vanj za boljše in sistemsko
urejeno izobraževanje
odraslih. Ker se pristojni
v republiki zavedajo pome-
na izobraževanja odraslih,
so to področje kot enako-
vreden in relativno samo-
stojen del vključili tudi
v nacionalni program
vzgoje in izobraževanja
v Sloveniji. Andragoški
center pa bo, kot republiški
javni zavod, skrbel za po-
speševanje izobraževanja
odraslih.
IS
Izigrali so nas
Delavci Topra nezadovoljni
Lahko v Celju v kratkem
pričakujemo protestni shod
delavcev Topra? Povsem jas-
nega odgovora na torkovi ti-
skovni konferenci ni bilo sliša-
ti, vendar tudi niso zanikali
možnosti, da bi s takšno obliko
opozorili na razmere v tem ko-
lektivu.
Tiskovno konferenco so
sklicali predstavniki območ-
nega odbora svobodnega sin-
dikata tekstilcev ter sindikat
Topra. Delavci Topra so vse
bolj prepričani, da so bili izi-
grani in zavedeni in da so jih
tisti, ki rešujejo razmere, pu-
stili na cedilu. V bivšem Topru
je še vedno zaposlenih okoli
255 ljudi, na delo jih hodi 35,
vsi ostali so na čakanju. Ob
ustanavljanju novih družb, tr-
dijo delavci, so jim vodilni za-
gotavljali socialno varnost.
Danes ne vedo, kdaj bodo pre-
jeli plačo, še manj vedo, kaj se
bo zgodilo z njimi po šestme-
sečnem čakanju. Stečaj je po
oceni delavcev najslabša mož-
nost, ker bodo delavci potem
zagotovo ostali praznih rok.
Tisto, kar bo ostalo v stečajni
masi, bodo pobrali upniki. Za-
to bi morali čakajoči delavci
imeti status tehnoloških vi-
škov, tako bi dobili vsaj od-
pravnino, so povedali na ti-
skovni konferenci. Predstav-
niki obeh sindikatov so v torek
zagotovili, da se bodo borili za
socialno varnost, vsa druga
vprašanja o zakonitosti in
pravni upravičenosti rešitev
pa naj bo stvar drugih - službe
družbenega knjigovodstva,
pravobranilca, inšpektorjev in
sodišča. Veliko pripomb so
imeli tudi na moralo vodilnih
Topra in novih družb. Medtem
ko je na čakanju preko 200 lju-
di, v novih diTJžbah zaposluje-
jo povsem tretje delavce. Tudi
takšne brez \'sakršnih delovnh
izkušenj.
V torek so se sindikalisti do-
govarjali še o nadaljnjih obli-
kah delovanja. Slišati je bilo
napovedi o protestnemu shodu
delavcev Topra' ki ne pristaj-
jajo na to, da bi po mnogih
letih dela ostali na cesti.
IB
Podjetnice brez države in bank
Podjetje Biro M iz Ljubljane je preko
svojega časopisa za podjetnike in potroš-
nike Barometer ter s pomočjo svoje po-
datkovne baze o slovenski podjetniški
ponudbi vse leto iskalo podjetnice, ki
imajo izdelano razvojno vizijo*-svojega
podjetja. Podobno akcijo, zasnovano na
seriji člankov o podjetnih ženskah pa je
pripravilo tudi uredništvo revije Naša
žena.
Zmagovalko akcije, ki jo je vodilo po-
djetje Biro M, je posebna komisija izbra-
la na osnovi poslovnih dosežkov podjet-
ja, katerega (so)lastnica je bila kandidat-
ka, urejenosti podjetja in njegovega pri-
spevka družbi. Uredništvo Naše žene pa
je nagrajenko izbralo na osnovi serije
jglankov o podjetnih ženskah v Sloveniji.
Srečanja na Brdu pri Kranju se je ude-
ležil tudi Janez Hacin, Švicar slovenske-
ga porekla, katerega mednarodni inve-
sticijski holding Illyrco s kapitalom mili-
jon švicarskih frankov namerava investi-
rati v nova zasebna podjetja v Sloveniji
in v slovenske projekte na področju ne-
premičnin. V nekaj mesecih želi dokaza-
ti, da je Slovenija sposobna postati pri-
vlačna in varna, za naložbe donosna dr-
žava. Ustanovitev fondacije oziroma ri-
zičnega sklada za razvoj podjetništva pa
načrtuje tudi podjetje Biro M.
Udeleženke srečanja so namreč ugo-
tavljale, da so bile v svojih podjetjih od
začetka naprej prepuščene sebi in svoji
iznajdljivosti ter sposobnosti. Ne država
Slovenija, ne banke jim niso pomagale
- pri tem pa je bilo na Brdu pri Kranju
slišati nekaj značilnih primerov o tem,
kako težko je v Sloveniji dobiti kredit za
uveljavitev in razvoj podjetja, slovenski
bančni denar pa je med dražjimi v svetu.
INES DRAME
Nagrajenka Barometrovega razpisa je
Katka Kranjc iz Ljubljane (Laser Plus),
v ožji izbor pa so se uvrstile še Alenka
Žavbi, Vera Kozmik, Ida Baš, Staša Ba-
loh-Plahutnik, Maja Sočan-Jenko in Ma-
ruša Erbežnik.
V akciji Naše žene je zmagala Zdenka
Podlunšek iz Murske Sobote (Mediko),
v ožjem izboru pa so se z njo pomerile
Tatjana Nekrep, Mirjana Benedik, Mar-
tina Božič, Milica Makoter in Dora
Ložar.
Zeleni o volilni zakonodaji
Zeleni Celja so v ponedeljek
pripravili pogovor o pripravah
na volitve 92 in hkrati pred-
stavili tudi svoja predloga za
izvedbo volitev in sprejem
ustavnega amandmaja, s kate-
rim bi ukinili 40-članski dr-
žavni zbor. Pogovora so se
udeležili tudi predstavniki
celjskih občinskih odborov Li-
beralno-deniokratske stranke
in Slovenskih krščanskih de-
mokratov.
Z vsebino svojih predlogo\-
je predstavnik Zelenih Celja
seznanil tudi predsedstvo Ze-
lenih Slovenije, vendar pa na
sobotni seji člani najvišjega
strankinega organa o tem niso
razpravljali. So pa Zeleni Ce-
lja pripravili svoje volilne
predloge zato, pravi predsed-
nik Jožef Jarh, ker se po obsto-
ječih predlogih za izvedbo vo-
litev bojijo zapostavljanja lo-
kalne ravni. Menijo namreč,
da mora biti (to pot jasno
opredeljeni) volilni bazi po
končanih volitvah omogočeno,
da sprotno preverja delo svo-
jih legitimno izvoljenih pred-
stavnikov.
Tako med drugim predlaga-
jo, da se opravijo volitve v ob-
činske in republiški parlament
tako, da se 90-članski republi-
ški parlament izvoli v tako-
imenovanih občinskih volilnih
enotah. To pa pomeni, da bi
bilo potrebno Slovenijo razde-
liti v 90 volilnih območij s po
10 tisoč volilnimi upravičenci.
V vsaki administrativno dolo-
čeni volilni enoti bi na nepo-
srednih in tajnih volitvah iz-
volili     30-člansko     volilno
skupščino, njeni člani pa bi
med seboj izbrali po enega'po-
slanca v republiški parlament.
S svojim predlogom so Zele-
ni Celja poleg predsedstva
stranke seznanili tudi vse ob-
činske odbore političnih
strank v Celju, na ponedeljko-
vem pogovoru pa so govorili
tudi o tem, da je v Sloveniji
zadnje čase preveč zanemarje-
no področje gospodarstva. Ze-
leni Celja pa še predlagajo, da
se v republiki denar, namenjen
za obrambno-varnostne na-
mene, prepolovi - državno
varnost pa naj bi zagotavljali
s povezovanjem v zahodni var-
nostni sistem NATO pakt,
znotraj katerega bi bilo zago-
tovljeno tudi strokovno uspo-
sabljanje.
IVANA STAMEJČIČ
Pomoč v
denacionalizaciji
v celjski občini so minuli te-
den imenovali tri petčlanske
komisije, ki bodo občinskim
upravnim organom pomagale
pri obraMiavi denacionaliza-
cijskih zahtevkov.
Strokovni komisiji za dena-
cionalizacijo kmetijskih zem-
ljišč, gozdov in kmetijskih go-
spodarstev-^predseduje Marija
Cuk-Majer, komisijo za dena-
cionalizacijo zasebnih gospo-
darskih podjetij vodi Melita
Voh-Kršmanc, komisijo za de-
nacionalizacijo stanovanjskih
hiš, stanovanj, poslovnih stavb
in prostorov ter stavbnih zem-
ljišč pa Tone Bukovec. Vse tri
komisije bodo nudile stroko\-
no pomoč občinskima sekreta-
riatoma za družbeno-ekonom-
ski razvoj ter urejanje prosto-
ra in varstvo okolja, po 55. čle-
nu Zakona o denacionalizaciji
pa so vsi člani tudi pooblašče-
ni za vodenje postopkov.    IS
Vsi bi radi propadlo firmo
IMP-ISO prd prvo licitacijo, zanimanje za najem
Konjiško podjetje IMP-ISO
je že več kot pol leta v stečaju.
Zdaj so končno ocenili njegovo
premoženje. Vredno je 200 mi-
lijonov tolarjev, prva licitacija
pa bo februarja. Zaradi visoke
izklicne cene ne pričakujejo,
da bo tudi uspela, zato je še
vedno zanimiv najem njihovih
prostorov in proizvodnje.
_ IMP-ISO v stečaju je do pri-
cetka tega leta še ohranjal del
proizvodnje. Ravno za to pro-
izvodnjo pa je precejšnje zani-
rnanje za najem. Glavna po-
nudnika sta zreški Comet in
konjiška Dravinja. Oba sta na
seji izvršnega sveta prejšnji te-
zagotavljala, da sta z naj-
večjim nemškim kupcem do-
govorjena, da bo odkupil iz-
delke v vrednosti 400 tisoč
nemških mark. Tisti, ki ima
garancije kupca, pa ima po za-
gotovilih stečajnega upravite-
lja in tudi konjiškega izvršne-
ga sveta prednost pri podpisu
najemne pogodbe. Očitno pa je
stečajni upravitelj podpisal
veljavno najemno pogodbo
z Dravinjo še pred to sejo, če-
prav jo je na njej predsednik
Rudi Petan označil kot prele-
minarno.
Prostora v objektih IMP je
veliko, kar 4 tisoč kvadratnih
metrov. Razlika med Cometo-
vo in Dravinjino ponudbo pa
je predvsem v tem, da želi
Dravinja prevzeti samo dose-
danjo proizvodnjo IMP, Comet
pa tudi prostor, kjer delajo fir-
me, pri katerih je sovlagatelj.
To pa so Vepro, Veline in Eco-
pack. Zaradi težav, ki v zad-
njem času nastajajo, kerte fir-
me ne plačujejo stroškov in
jim zaradi tega odklapljajo
elektriko, ogrevanje in še kaj
(ali obratno), razmišljajo, da
bi jih preselili v Velenje.
Izvršni svet je bil na svoji
zadnji seji odločen v zahtevi,
da jim zagotovijo infrastmk-
turo, da pa morajo tudi porav-
nati stroške. Osnovni interes
izvršnega sveta je namreč
ohranitev in razširitev delov-
nih mest v občini. Problema
IMP-ISO pa se je lotil tudi za-
radi vse pogostejših opozoril
o odtujevanju premoženja ozi-
roma o »divjem lastninjenju«.
Zahteval je primerjavo zadnje
inventure pred stečajem s po-
pisom premoženja, ki ga je
zahteval upniški odbor.
MILENA B. POKLIC
Razvoj drobnega gospodarstva
Celjska občinska vlada je
prejšnji teden sklenila objaviti
razis za dodelitev 6 milijonov
tolarjev posojil za pospeševa-
nje razvoja drobnega gospo-
darstva. Hkrati s tem pa so
člani soglašali tudi s spre-
membami v 6. in 10. členu Pra-
vilnika o dodelitvi sredstev, ki
poenostavlja postopek za pri-
dobivanje posojil.
Posojila za pospeševanje
razvoja drobnega gospodar-
stva v Celju se dodeljujejo iz
namenskega vira v občinskem
proračunu, doslej pa je glavni
finančni tok prihajal iz stečaj-
nega postopka Obno\'e. Sicer
pa lahko za posojila kandidi-
rajo samostojni obrtniki, mala
in srednja podjetja v zasebni,
mešani ali družbeni lastnini
ter občani, ki so v postopku za
izdajo obrtnega dovoljenja
oziroma registracijo podjetja.
Namenska posojila se dodelju-
jejo za najdaljšo dobo vrača-
nja petih let, obrestna mera pa
se oblikuje glede na višino de-
vizne obrestne mere za hranil-
ne vloge na \'pogled za nemško
marko na dan sklenitve po-
godbe.
IS
Konec šolskega
brezvladja
člani celjske občinske vlade
so prejšnji teden soglašali
z imenovanjem Majde Roje za
\TŠilko dolžnosti ravneteljice
javnega vzgojno-izobraževal-
nega zavoda osno\Tie šole
Vojnik.
S tem. se v Vojniku zaključu-
je obdobje šolskega brezvla-
dja, ki se je začelo konec lan-
skega novembra. Majdo Roje
so na predlog Sveta zavoda
imenovali za vršilko dolžnosti
ravnateljice do zaključka po-
stopka za imenovanje ravnate-
lja. Razpis za ravnateljsko me-
st na vojniški osnovni šoli pa
je bil v sredstvih javnega ob-
veščanja objavljen 14. janu-
arja.
IS
Dražji lokalci
Od 25. januarja bodo višje
cene avtobusnih vozovnic za
mestni in primestni prevoz. Za
vožnjo v 1. coni (zelena vozov-
nica) boste v predprodaji od-
šteli 70 tolarjev, na avtobusu
pa 80 tolarjev, cena vožnje v 2.
coni je v predprodaji 50 tolar-
jev (rdeča vozovnica), na avto-
busu pa 60 tolarjev, za vožnjo
na območju 3. cone (rumena
kartica) bo v predprodaji tre-
ba odšteti 30 tolarjev, na avto-
busu pa 40 tolarjev.
M. G.
Izjava tedna
čeprav se v bistvu zame-
njava in odkup zemljišč, po
katerih naj bi bila speljana
trasa bodoče avtoceste od
Arje vasi do Vranskega še
niti pričela ni. se s tem
v zvezi že pojavljajo neka-
tere špekulacije in govo-
rice.
Najbolj zanimiva je bila
tista, ko so se po žalski ob-
čini razširile govorice, da je
direktor Zavoda za plani-
ranje. Stane Lesjak, potem
ko je videl, kod bo potekala
avtocesta, začel tam odku-
povati zemljišča, ki naj bi
jih potem drago prodajal
investitoiju. torej republi-
ški upravi za ceste. Šli smo
po sledi teh go\-oric in Les-
jaka kar naravnost povpra-
šali, ka; je s lem. Takole
nam je odgo\oril:
"Takšne g.">vorice so pri-
šle na uho tudi meni. Zago-
tavljam pa vam. da na
predvideni trasi nimam ni-
ti koščka zemlje, ki bi bila
moja last. Ko bom izvedel,
kdo je začel širiti takšne
govorice, ga bom tožil,
prav tako pa tudi vsakega,
ki me bo o tem sploh še kaj
vprašal!«
JANEZ VE DE NI K
Št. 3 - 23. januar 1992
1. i
Mati županja pa znajo..
Medtem ko se Celje duši v sivini in
nc more priklicati tistih ugodnih sa-
pic, ki bi to sivino pregnale, se Mari-
bor lahko pohvali s pravo renesanso
na mnogih področjih. Poti mu utira
Evropa, vendar pa so te poti morali
najti Mariborčani sami, pri čemer
ima nedvomno največ zaslug Ma-
gdalena Tovornik, predsednica ma-
riborske občinske skupščine.
Tokrat navajamo le nekaj misli iz
razgovora z mariborsko županjo, ki
ga bomo v celoti objavili v naslednji
številki.
• Po izvoritvi nisem le govorila
o Evropi, ampak sem v to Evropo
tudi hotela priti na ravni županjo...
• Majhni narodi imajo na jezikov-
nem področju dve veliki nalogi:
ohranjati in negovati lasten jezik ter
se naučiti jezike Evrope ...
• Z novim šolskim letom uvajamo
v prvi razred osemletke en tuj jezik,
nato drugega, ki se mu v srednji šoli
pridruži še tretji...
• Maribor - mesto znanja in ustvar-
jalnosti - ima za te namene poseben
sklad, ki smo ga poimenovali kar
županjin sklad...
• Grozno je, če imajo ljudje obču-i
tek, da so eni tam zgoraj in drugi-:
nekje spodaj... i
• Noben pravi Mariborčan si ne
sme privoščiti, da ne bi videl našega
Hamleta...
• »Rad imam toto naše mesto«
- S tem sloganom smo šli v razgiba-
vanje ljudi...
• Vsakemu uspehu damo poseben
poudarek. Mi naredimo vse pom-
pozno...
• Po prvem človeku v občini se vse
pozna. V dobrem in v slabem...
KOMENTIRAMO
Humanost da,
izkoriščanje ne
Med mnogimi, ki so pred približno petimi meseci
ponudile zatočišče s hrano in oblačili ter drugimi
ugodnostmi hrvaškim beguncem, je tudi občina Laško.
Občinska organizacija Rdečega križa, socialna služba
in izvršni svet so štorih vse, da bi ljudje, prizadeti
v nesmiselni hi^^aški vojni čim lažje - čeprav v drugem
okolju - preživeli mesece vojne.
Žal pa so se kmalu po prihodu med begunci vseh
starosti našli posamezniki, ki so humanost in dobroto
začeli izkoriščati. Niso bili zadovoljni s brano (marsi-
kaj jc končalo v smetnjakih) po prostorih, kjer so
prebivali, so delali kraval, mnogokrat so se sprli iii
stepli, prisoten je bil alkohol, pri občasnih pregledih je
bilo »odkritih« več neprijavljenih oseb. Izrabljanje
gostoljublja je bilo vedno hujše, v Zdravilišču je prišlo
celo do poškodovanja opreme. Štirikrat so jih opozorili
s pisnimi navodili, pa ni kaj dosti zaleglo. Zadnja dva
meseca so bili izpadi vedno hujši in v Občinski organi-
zaciji Rdečega križa so se odločili, da ves problem
sporočijo izvršnemu svetu in ga prosijo, da da soglasje
k odvzemu statusa begunca za tiste, ki so najbolj
prekoračili vse humane norme. Trem družinam so sta-
tus že odvzeli, kako bo naprej, še ne vedo. V Laškem ne
želijo zaostrovati problema, boli pa jih srce, ko vidijo,
kako nekateri izkoriščajo in izrabljajo dobroto in
pomoč v stiski.
Za' pomoč beguncem je bilo do 15. januarja iz sred-
stev proračuna občine Laško porabljenih milijon 220
tisoč SLT. Iz Republike Slovenije razen obljub
o pomoči niso dobili niti tolarja. V Laškem se ne
odrekajo beguncem, ki so v redu, želijo pa na tem
področju narediti red. Na zadnji seji izvršnega sveta so
tako sklenili, da bodo odslej vse račune pošiljali na
Republiški štab za CZ. In ker se na Hrvaškem situacija
spreminja na bolje, je treba pripraviti programe za
vrnitev beguncev. Laščani so za humanost, izkorišča-
nja pa ne prenesejo. Lepo bi bilo, če bi se tega begunci
v toplih domovih Laškega tega tudi zavedali.
TONE imABL
Superiuksuzni iiotei
že lani naj bi v Rogaški Sla-
tini pričeli graditi superiuk-
suzni hotel s tristo sobami, za-
radi razmer, kakršne so bile,
pa italijanska firma Sace ni
dala garancije za to naložbo,*
*pri kateri naj bi sodeloval tudi
italijanski sovlagatelj.
Kol vse kaže, bodo gradnjo
letos le pričeli, saj se je položaj
po mednarodnem priznanju
Slovenije bistveno izboljšal.
Pripravljalna dela so opravlje-
na, za gradnjo samo pa naj bi
potrebovali osemnajst mese-
cev. Hkrati s tem bodo izvedli
tudi projektekološke sanacije,
reguliranja prometnih tokov
skozi jedro zdravilišča, zago-
tovili bodo parkiranje pod
zemljo  ter uredili  Terapijo.
Vsa ta dela naj bi veljala okrog
osemdeset milijonov mark.
Novi hotel bo gostom nudil
vse potrebno udobje ter kako-
vostne terapevtske in medicin-
ske programe. Mednarodne
strokovne institucije so izdela-
le kakovostne tržne analize
s posebnim poudarkom na do-
nosnosti. Sicer pa imajo v Ro-
gaški letos še nekaj dmgih na-
črtov. Razširili bodo beautv
center, preuredili savno, razši-
rili fitness studio, dokončali
tenis kamp ter usposobili pro-
store za squash. Do konca leta
naj bi bil dokončan tudi den-
talni studio, ki bo ponujal naj-
kakovostnejše zobozdravstve-
ne storitve po mednarodnih
standardih.
JANEZ VEDENIK
Obnova poti na Mrzli gori
V soboto se bodo na Gori Oljki zbrali markacisti MDO Savinj-
ska. Obravnavali bodo stanje označenih planinskih poti in
obnovljene Kopinškove poti iz Klemenče jame na Ojstrico ter
spregovorili o dvajsetletnici Savinjske planinske poti in o vezni
poti (planinskega dmštva Vrela), ki sedaj prestopa državno
mejo. Letos bodo markacisti obnovili pot na Mrzlo goro in na
Križ, s čimer bodo dobili krožno pot s povratkom navzdol čez
Turški žleb. Načrtujejo tudi delovni seminar, ki je še kako
potreben, saj bo treba še marsikje obnoviti poškodovane marka-
cije.
BOŽO JORDAN
Kakšne so cene mleka in mlečnih
proizvodov?
Za bralce smo si v naključ-
no izbranih trgovinah ogle-
dali cene mleka in mlečnih
izdelkov. Ugotovili smo, da
so prodajalne dobro zalo-
iam^.........___.....
Kupci zaradi nekoliko niž-
jega standarda kupujejo
predvsem osnovno. Mleko,
morda še kakšen jogurt in
po\T3raševanje se ponavadi
na tej točki tudi konča. Cene
v prodajalnah so si bile do-
kaj enotne, vendar se jc tu in
tam pojavila tudi kakšna iz-
jema.
Tako lahko kupite liter
Alpskega mleka najceneje
v veleblagovnici TEKO. Zanj
morate odšteti 53,97 tolar-
jev. Razen ljubljanskih mle-
karn in Celeie, se kot proiz-
vajalke pojavijo tudi pomur-
ske in mariborske mlekarne.
Liter mleka mariborskih
mlekarn stane v samopo-
strežbi SOČA 35,70 tolarjev.
Za 53,93, oziroma 50,10 to-
larjev pa dobite pomursko
mleko v veleblagovnici TE-
KO, oziroma Soči.
Največja odstopanja v ce-
nah so se pojavila pri uvože-
ni margarini Rama iz ZRN.
V Teku morate zanjo odšteti
najmanj.
V vseh trgovinah so tudi
dobro založeni s sirom. Naj-
večjo izbiro najdete v Soči,
kjer imajo poleg naših vrst
tudi uvožene. Kilogram če-
škega Emcntalerja stane
432,60, nizozemksega Mas-
dama pa 519,10 tolarjev.
Čeprav so cene dokaj enot-
ne, pa se včasih splača po-
gledati v več trgovin in kupi-
ti cenejše.
Status quo pri Parižijah
Pred nekaj tedni smo pisa-
li o primeru v vaški skupno-
sti Parižlje v krajevni skup-
nosti Braslovče, kjer je prišlo
do spora med bivšim in seda-
njim vodstvom krajevne
skupnosti.
Novri vodstvo je izbralo
svoj^. pot in z denarjem iz
samoprispevka že delno ure-
jeno pf)v.ršino dalo v najem
človeku, ki naj bi uredil
igrišči za tenis. Najbolj vroče
je bilo na skupnem vaškem
sestanku, kjer sla se naspro-
tujoči strani lazšli z nera-
zumljivim gla.s()vanjem. Tu-
di lakiatnf) mrzlo vreme od-
nosov ni ohladilo do stopnje
treznosti, ampak so vsi šli
vsak sv'ojo pol. Staro vod-
stvo je po kraju celo zbiralo
podpise, kdo jc za prej.šnji
načrt urejenosti rekreativne-
površine. Veliko jih je pod-
prlo staro vodstvo, drugi so
se izgovarjali na zamero,
predvsem mladi so bili pi-oti.
Pa so šli do predsednika ob-
čine Milana Dobnika, ki je
nazadnje pri sebi zbral obe
sprti strani, da sliši oboje.
Pogovora je bilo kmalu ko-
nec, Milan Dobnik pa nam jc
o tem dal naslednjo izjavo:
»Gre za to, da so si krajani
Pariželj prizadevali urediti
igrišče, kar pa jim v celoti ni
uspelo. Sp(jr je nastal, ker je
novo vodstvo KS poskušalo
zadevo urediti na sodobnejši
način, kjer bi z igriščem, ki
bi bilo vzdrževano, tudi trži-
li.
Postopek oddaje privatni-
ku pa je bil sporen in tako jc
prišlo do neljubega nespora-
zuma. Interes kraja je. da
najdejo skupno rešitev, da
bo nekdo za igrišče skrbel in
da se bodo otroci imeli kje
igrati Novo vodstvo KS pra-
vi, da to bo. Sani sem pri
zadevi nevtralen, želim le, da
naredijo korak naprej."
Če bi bili oboji strpnejši in
razumevajoči, do nepotreb-
nega spora.pr^v gotovo ne bi
prišlo. Škoda bo velika, če
bo zamisel o igrišču zaradi
spora, ki že sili čez rob ra-
zumnosti, zamrla. S trmo
enih in dmgih problem ne bo
rešen.
TONE VRABL
Obnova
starejših vrtov
Horlikul turno dništvo
Celje vabi danes na preda-
vanje z naslovom: Obnova
starejših hišnih vrtov. Za-
čelo se bo ob sedemnajstih
v mali dvorani Narodnega
doma v Celju, predaval pa
bo strokovnjak Jože Benci-
na. Predavanje bodo tudi
tokrat pospremili z diapo-
zitivi.
V spomin
Vedno bolj sem prepriča-
na v to, da se dogaja nmogo
stvari, dobrih in slabih, či-
sto po zaslugi, volji ali
krivdi posameznih ljudi
- vplivnih in močnih oseb-
nosti, ki vidijo in hočejo
uresničiti neke cilje prej
kot drugi. Kako lahko
močno delujejo na vseh
ravneh življenja, tudi v po-
litiki, dobro občutimo, ta-
ko v pozitivnem kot nega-
tivnem pomenu. Izgubo
slehernega človeka, ki
v današnjem času hudih
nasprotij in splošne krize

Ferdinand Schulz
zavzeto dela na tem, kako
bi človeštvo preseglo golo
preživetje z globljimi, trd-
nejšimi, obče človeškimi
vrednotami, v bolj huma-
nih medsebojnih odnosih,
toliko bolj boleče obču-
timo.
Te misli so se mi porodile
ob pismu, ki smo ga dobili
prijatelji partnerskega me-
sta Grevenbroich, od nje-
govih najvišjih predstavni-
kov, po nenadni izgubi naj-
trdnejšega -predsedujoče-
ga moža tega povezovanja,
gospoda Ferdinanda
Schulza.
Pogrebne slovesnosti 22.
nov. 1991 v Grenbroichu,
ki sta se jih kot predstavni-
ka partnerskega Celja ude-
ležila predsednik Skupšine
občine, gospod Anton Ro-
ječ in akademski kipar Va-
silije Četkovič-Vasko, so
bile izraz globokega spo-
štovanja do g. Ferdinanda
Schulza kot pomembne
osebnosti velikih razsežno-
sti, vizionarja združene
Evrope, letalca-pilota, člo-
veka, ki je z odprtim srcem
in dušo sprejemal, razumel,
upošteval in podpiral vse,
kar je bilo namenjeno vse-
mu dobremu in lepemu.
Verjel je v ČLOVEKA, nje-
govo znanje, delo, ustvar-
janje in kulturo. Zavzemal
se je za strpnost dialogov,
ki prenašajo tudi različnost
nazorov in stališč. Zato je
razvijanje partnerstva
v veliki meri po njegovi za-
slugi segalo daleč preko
nemških meja in se utrje-
valo. V petih letih sreče-
vanj z njim, njegovimi
spremljevalci iz različnih
političnih strank, osebnimi
prijatelji in s člani njegove
družine, so kmalu presegli
formalne in protokolarne
okvire, ki so postali nepo-
membni in odveč.
Ko smo doživeli novem-
bra 90. leta v Celju hudo
povodenj, je organiziral so-
lidarnostne akcije pomoči
prizadetim in si s predstav-
niki Grevenbroicha prišel
stanje po nesreči Celja tudi
sam ogledat.
Zavzeto in zaskrbljeno je
spremljal politične razme-
re ob osamosvajanju Slove-
nije. V času vojnega stanja
nam je bil pripravljen nu-
diti pomoč, če bi jo potre-
bovali. Takoj po vzpostavi-
tvi miru v Sloveniji in od-
piranju mejnih prehodov,
je že bil s Hansom-Geor-
gom Schlossmacherjem
v Celju. Vendar se je ob tem
obisku skozi njegovo vedri-
no in optimizem že dalo ra-
hlo slutiti, da mu zdravje in
bolno srce nekoliko popuš-
čata. Tako je bilo naše zad-
nje srečanje. Čeprav teles-
no in duhovno močan kot je
izgledal, je kmalu po ope-
raciji omagal.
Upamo in želimo, da se
bodo tudi po njegovem
spokoju s strani Greven-
broicha nadaljevale pred
desetimi leti začete part-
nerske vezi s St. Chamon-
dom in pred petimi leti.
s Celjem ter nedavno še
z enim prijateljskim me-
stom Auerbachom/Vogt-
landom, s takim žarom kot
ga je nosil v sebi naš prija-
telj Ferdi.
V to nas prepričuje pri-
jazna in za vse partnerske
strani obvezujoča ter obe-
tavna misel, ki jo. med dru-
gimi, v pismu in novolet-
nem voščilu. sporočata
g.Hans Gottfried B^dr-
hrath, MdB, mestni župan
in Heiner Kiipper - mestni
direktor Grevenbroicha.
vsem prijateljem iz Celja:
»Mi si prizadevamo za
Evropo miru. v kateri bo-
nio lahko živeli vsi skupaj
kot Evropejci različnih na-
rodnosti in kjer nihče ne bo
omejevan kot tujec (Au-
slander).«
Ferdi je zanesljivo hodil
temu cilju nasproti, zato
mu bomo vsi njegovi prija-
telji sledili in se ga spomi-
njali z velikim spoštova-
njem.
ANA ČETKOVIČ
VODOVNIK
Kolikšno je znanje osnovnošolcev
v letošnjem šolskem letu
so že vši osmošolci osnovnih
šol celjskega območja opia-
vili prvo preverjanje znanja.
Do konca šolskega leta jih
čakata še dve, zadnje pa bo
tudi eden izmed pogojev za
vpis v želeno srednjo šolo.
Na pobudo Zavoda Repu-
blike Slovenije za šolstvo in
šport se je v to akcijo vklju-
čilo 432 slovenskih osnovnih
šol. Po besedah Majde
Urank, vodje celjske organi-
zacijske enote Zavoda, je po-
men preverjanja v pripravi
učencev na drugačen način
preverjanja znanja, v uki-
njanju sprejemnih izpitov ob
vpisu na srednjo šolo ter pre-
verjanje vsebinskega znan
učencev.
Osmošolci so opravili pi
verjanje znanja iz matema'
ke in slovenščine (kot obv(
nih predmetov) ter enega :
birnega predmeta. Na osn(
analize republiškega Za^
da, ki zajema vse sodeluje
osnovne šole, jc bilo znal
iz slovenščine ocenjeno 50
in iz matematike s 44,63 of
stotki. Boljše rezultate pa!
zabeležili pri ostalih izbirri
predmetih (približno 60 o«
stotkov) ter v tujih jezikJl
kjer so pri osmošolcih deli
znanja ocenili z nad 80 cm
stotki. I
Bi
Št.3 - 23.januar 1992
111
Začetek akcije
»100 kmečkih žensk«
v prihodnji številki Novega tednika,
ki bo izšla v četrtek, 30. januarja, bomo
začeli objavljati kupone za našo tradici-
onalno akcijo »100 kmečkih žensk na
morje«. Letošnji izlet bo jubilejni, dvaj-
seti. Izlet bo v petek in soboto, 10. in 11.
aprila v tradicionalno postojanko Por-
torož.
Tudi letos vabimo k sodelovanju vse
kmečke ženske, ki še niso bile z nami na
prejšnjih devetnajstih izletih. Prijavijo
se naj samo tiste ženske, ki jim kmetija
daje kruh in so na njej tudi zaposlene.
Objavili bomo pet kuponov od 30. janu-
arja do 27. februarja. Potem, ko bodo
objavljeni vsi kuponi, jih bo treba izre-
zati, nalepiti na dopisnico in z ustrezni-
mi poflatki poslati v naše uredništvo.
Od tu dalje bo prišlo do največje spre-
membe pri pripravi na našo akcijo, ki
vsako leto naleti na sijajen odmev. Od-
ločili smo se, da naredimo konec proble-
mom z žrebanjem, na katerega so še
vedno pripombe. Najprej smo imeli in-
terno žrebanje, potem smo na žrebanje
vabili kmečke ženske, zadnja leta smo
žreb opravili preko radijskih oddaj, »v
živo«. Z vsem tem naših kmečkih žensk
nismo prepričali o regularnosti žreba,
pa čeprav ob vsem obstojajo za vsak
izlet spiski z imeni vseh potnic.
Letos bomo zato pripravili štiri javna
žrebanja, vendar na terenu, v različnih
krajih in občinah. Žrebanja bodo v ti-
stih občinah, od koder je ponavadi naj-
več prijav. Tako se bodo lahko vse ali
skoraj vse kandidatke udeležile teh žre-
banj in se na lastne oči prepričale o pra-
vilnosti in poštenosti. Žrebanja bodo
marca in sicer vedno v nedeljo dopoldne
ob 10. uri z direktnim radijskim preno-
som in priložnostnim zabavnim progia-
mom. Dobili se bomo 8., 15., 22. in 29.
marca, kje, to pa boste pomagali izbrati
vi sami.
Toliko za uvod, sicer pa vas bomo
sproti ob vsakem kuponu obveščali
o novostih za pripravo izleta kmečkih
žensk na morje.
TONE VRABL
K sodelovanju za organizacijo javne ra-
dijske oddaje z žrebanjem za 20. izlet 100
kmečkih žensk na morje vabimo izključno
manjše kraje v občinah celjskega območja.
Organizacijo lahko - seveda z nami - izpe-
ljejo šole, krajevne skupnosti, gasilska
društva, tudi posamezniki. Prednost bodo
imeli kraji, kjer je veliko kmečkih žensk,
kraje\'ne zanimivosti, kulturne skupine in
še kaj, kar sodi k dobri in zanimivi priredi-
tvi za tiste v dvorani in one pri radijskih
sprejemnikih. Pošljite prijavo in točen na-
slov s telefonsko šte\'ilko, da se bomo do-
govorili. Na kuverto ob naš naslov pripiši-
te »Žreb 100 kmečkih žensk«.
Pozor pred gripo
Če vas boli tebuh In bruhate - takoi k zdravniku!
v hladnejših mesecih leta so
pogoste akutne infekcije dihal.
V zadnjem času se je na ob-
močju celjske regije pojavilo
večje število obolenj dihalnih
poti. Z ustreznimi laboratorij-
skimi preizkavami ugotavlja-
jo, da bolezni povzročajo ra-
zlični virusi, med katerimi
prevladuje virus gripe.
Gripa je bolezen, ki nastopi
hitro in prizadene celotni or-
ganizem, zlasti dihala. Bole-
zen se začne akutno s tempe-
raturo, ki je običajno visoka,
glavobolom, bolečinami v žre-
lu in mišicah. Značilna je
utrujenost in izčrpanost, mo-
čan izcedek iz nosu, pekoče gr-
lo in kašelj. Znaki s strani pre-
bavnega trakta so pri gripi ne-
običajni, če pa se pojavijo, so
pogostejši pri otrocih.
Gripa je nevarna predvsem
zato, ker lahko prizadene velik
del prebivalstva in na ta način
ohromi normalno življenje.
Virus gripe se naseli v diha-
lih, kjer pričenja svoje razdi-
ralno delo. Primarni virusni
okvari lahko sledi naknadna
bakterijska infekcija.
Znani so trije tipi virusa gri-
pe, in sicer: A, B in C. Bolezen
se lahko pojavlja posamično,
na dve do štiri leta epidemič-
no, na daljše obdobje pa bole-
zen prizadene prebivalce po-
sameznih kontinentov v obliki
pandemije. Oboli lahko od 20
do .407o prebivalcev, ogroženi
so zlasti starejši ljudje z obole-
nji srčnožilnega sistema, slad-
korno boleznijo, obolenji di-
halnih poti in drugi.
V tem stoletju so se zvrstile
3 pandemije gripe, in sicer: le-
ta 1918 španska, leta 1957
azijska in leta 1967 hongkon-
ška. Najhujša je bila prva, saj
je terjala okoh 20 milijonov
življenj, pretežno zaradi se-
kundarne bakterijske pljučni-
ce. Na ozemlju bivše Jugosla-
vije je bila leta 1964 epidemija
gripe, ki je zahtevala 1000 živ-
ljenj.
Zgradba virusa gripe je zelo
nestabilna in se stalno spremi-
nja, zlasta to velja za tip A. To
je tudi vzrok, da se pojavljajo
vedno nove epidemije, v kate-
rih zbolijo tudi osebe, ki so
gripo že prebolele v prete-
klosti.
Najpogostejša pot prenosa
je po zraku. Okuženi izloča vi-
rus v okolico ob kašljanju, ki-
hanju, govorjenju. Zdrav člo-
vek se okuži z vdihavanjem
okuženega zraka, zato se bole-
zen predvsem hitro širi v pre-
natrpanih in neprezračenih
prostorih. Do okužbe lahko
pride tudi ob direktnem stiku
z okuženim (npr. ob poljublja-
nju) ali pa preko predmetov, ki
so bili v stiku z bolnikom.
Prvi bolezenski znaki se po-
javijo dan, dva ali tri po okuž-
bi. Raziskave so pokazale, da
bolnik tri dni po tem, ko so se
začeli bolezenski znaki, ne
izloča več virusa in zato ni več
nalezljiv za okolico.
Občutljivost ljudi za virus je
splošna. Določeno odpornost
proti virusu imajo tudi osebe,
ki so bile pred kratkim okuže-
ne z istim tipom vimsa gripe,
kot je ta, ki trenutno povzroča
bolezen, in pa osebe, ki so se
cepile proti bolezni. Ustrezne-
ga zdravila, tako kot pri osta-
lih virusnih obolenjih, tudi za
gripo nimamo na voljo, zato je
toliko bolj pomembno, da iz-
vajamo določene preventivne
ukrepe.
Najbolj učinkovit način zaš-
čite je cepljenje proti gripi
z mrtvim tritipnim cepivom.
Ceplenje je pomembno pred-
vsem za starejše osebe in kro-
nične bolnike, pri katerih so
komplikacije bolezni pogo-
stejše in imajo težji potek. Po-
leg cepljenja je pomembna tu-
di krepitev splošne odpornosti
organizma z uživanjem vita-
minsko bogate hrane (sadje,
zelenjava) in z ustrezno fizično
aktivnostjo, kar varuje tudi
pred drugimi boleznimi, ne sa-
mo pred gripo.
Potrebno se je izogibati za-
prtih prostorov, kjer se zadr-
žuje veliko število ljudi, vse
prostore je treba redno prezra-
čevati. Važna je dosledna in
ustrezna higiena rok, zlasti po
zadrževanju v prostorih v pre-
voznih sredstvih, kjer je veliko
ljudi. Ob kihanju in kašljanju
moramo pred usta dati robček.
V primeru bolezni je treba
ostati doma in počivati ter se
izogibati stikov z zdravimi
osebami.
S tem se zmanjša možnost
kompUkacij gripe pri obole-
lem, po drugi strani pa je
manjša možnost, da se okužijo
zdravi.
Še posebno opozorilo: V pri-
meru, da imajo oboleli otroci
bolečine v trebuhu in bruhajo,
čim prej obiščite zdravnika!
ALENKA-SKAZA
MALIGOJ, dr. med.
Težave s takso
Ministrstvo za gostinstvo In turizem nI
upoštevalo inflacUo
Lani je Ministrstvo za turi-
zem in gostinstvo pripravilo
prvi ustrezen zakon o turistič-
ni taksi, ki ga je kasneje spre-
jela republiška skupščina. Tu-
ristična taksa je sedaj sestav-
ljena iz krajevne, ki pomeni
prihodek za občino, in preno-
čitvene, ki je prihodek repu-
blike.
Višino krajevne turistične
takse so obliko\'ale občine in
ob tem upoštevale razvitost
turistične infrastioikture, ki je
na voljo turistom. Tako je ve-
čina razvitih turističnih občin
določila krajevno takso v viši-
ni desetih točk, med tem ko je
Ministrstvo za turizem in go-
stinstvo določilo, da je preno-
čitvena taksa za vso Slovenijo
vredna tri točke. Maksimalno
število točk je torej 13, vred-
nost točke pa je bila v začetku
1,50 tolarja. Ker ministrstvo ni
spremljalo inflacije, je takšna
vrednost ostala nespremenje-
na kar sedem mesecev. Šele po
posredovanju turističnih orga-
nizacij, se je z letošnjim letom
vrednost točke spremenila:
z 1,5 na 5 tolarjev. Tako naj bi
znašala skupna turistična tak-
sa v razvitih turističnih obči-
nah 65 tolarjev na dan. Če mi-
nistrstvo tudi letos ne bo
spremljalo inflacije, bo taksa
konec leta prav gotovo pre-
majhna, v tem trenutku pa je
v bistvu izredno visoka za do-
mačega gosta. Ob štirinajstd-
nevnem bivanju v zdravilišču
bo moral gost za takso odšteti
910 tolarjev. Je pa trenutno
sprejemljiva za tuje goste, saj
tudi v tujini znaša od marke in
pol do dveh.
SLAVKO SOTLAR
Pomoč ranjenim Hrvatom
Slovenska nabavna zdravilišča so pred dnevi sprejela
sklep, da bodo 23 ranjenim hrvaškim vojakom omogočila
po tri tedne brezplačne medicinske rehabilitacije.
Pr\'i ranjenci bodo prišli na okrevanje že v naslednjih
dneh. Slovenska naravna zdravilišča so tudi sicer že od
začetka agresije pomagala beguncem z ogroženih območij,
za zadnjo ponudbo pa so se jim zahvalili tudi z Ministr-
stva za zdravstvo Republike Hrvaške.
J. V.
Med najboljšimi
ZŠAM Celje proslavil UO-ietnico dela
Na letni skupščini so se v so-
boto zbrali člani Združenja
šoferjev in avtomehanikov iz
Celja, ocenili delo v minulem
letu in sprejeli program dela
za letos.
Precej besed so namenili de-
lu avto šole, ki jo je lani obi-
skovalo 1720 kandidatov
različne kategorije. Opravili
so več kot 37 tisoč moto ur, kar
je za trinajst odstotkov manj
kot leto poprej. Vozniški izpit
je opravilo 915 kandidatov, iz-
pite za voznike inštruktorje pa
54. Glede na te rezultate se
celjsko združenje uvršča med
najuspešnejše v Sloveniji. Za-
nimiv je tudi podatek, da
opravi kandidat za izpit B-ka-
tegorije v Celju povprečij) 45
ur vožnje, kar je za petino
manj od republiškega pov-
prečja.
Združenje šoferjev in avto-
mehanikov iz Celja opravlja
tudi pomembno vlogo v pre-
ventivi in vzgoji v cestnem
prometu. Za člane vsako leto
organizira brezplačno testira-
nje o znanju cestno prometnih
predpisov, ne mine pa mesec,
da ne bi sodelovali pri akcijah,
ki jih organizirata Postaja mi-
lice in komisija za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu.
Samo za pr\entivno dejavnost
so lani namenili dobrih 833 ti-
soč tolarje\-, saj so med drugim
tehnično pregledali 1580 vozil,
različne usluge pa je pri zdru-
ženju iskalo kar 17.400 strank.
To niti ni čudno, če vemo, da
poleg avto šole delujejo še
rent-a-car in vlečna služba, da
skrbijo za turistične prevoze
in podobno. Lani so opravili
kar 4500 prostovoljnih delov-
nih ur. Ob 40-letnici so zasluž-
nim članom podelili tudi šte-
vilna priznanja.
JANEZ VEDENIK
Jubileja godbenikov
v laški občini se lahko poh-
valijo z dvema godbama na pi-
hala, ki sta bili ustanovljeni
pred 90 oz. celo 130 leti ter se
uvrščata med najstarejše to-
\Tstne skupine v Sloveniji. To
sta godbi železničarjev v Zida-
nem Mostu in Laškem.
Obe godbi bosta ob visokih
jubilejih pripravili slavnostna
koncerta. sodelo\ali bosta na
več prireditvah in izdali bro-
šuro z opisom dolgoletnega
uspešnega dela.
Jože Hočevar je predsednik
90 lei stare godi)e železničar-
jev \- Zidanem Mostu: »V naši
godbi je trenutno 49 godbeni-
ko\-, k temu pa je treba dodati
še plesni orkester, tako da
iammo skupaj 65 članov. To so
ljudje, ki so vsi iz naše okohce,
od Zagorja do Radeč. Vsi so
železničarji ali njihovi najožji
svojci. Godbo že deset let
uspešno vodi Ivo Gulič iz
Ljubljane. 26. junija bomo pri-
pravili slavnostni koncert
v Domu svobode v Zidanem
Mostu, kjer bo nastopila tudi
naša stalna sodelavka, operna
pevka Dragica Čarman.«
Jože Sadar je predsednik
godbe v Laškem, ki bo letos
proslavila 130-letni jubilej: »V
godbi je trenutno 48 članov, ki
jih vodi Tone Rojko iz Ptuja.
Zadnja leta tesno sodelujemo
z našo glasbeno šolo, tako da
smo uspeli močno pomladiti
naše vrste, kar še posebej velja
za pihalce. Zdaj je okoli 70 od-
stotkov glasbenikov mlajših
od 21 let, to pa tudi daje pose-
ben mladostni čar izvajanju
posameznih skladb. Ob godbi
imamo že dve leti tudi skupino
mažoretk, ki popestrijo posa-
mezne nastope. Jubilejni kon-
cert bo sredi junija, ob tem pa
pripravljamo še več drugih na-
stopov pod pokroviteljstvom
našega sponzorja Pivovarne
Laško.«
T. VRABL
Adra v Celju
Minulo nedeljo so se v Ce-
lju zbrali Adrini sodelavci,
med katerimi sta bila tudi
hrvaška predstavnika - di-
rektor Adre Ivan Halužan in
tajnik Damir Posavac, med
slovenskimi predstavniki pa
direktor Janez Borse.
Tema pogovora je bila po-
moč prizadetemu prebival-
stvoi Hrvaške, ki trpi zaradi
vojne. Čeprav je Adra na Hr-
vaško iz Slovenije žc poslala
28 tovornjakov različne po-
moči v hrani in blagu, potre-
be še zdaleč niso zadovolje-
ne. In ker je Adrino geslo
»Od ljudi - z ljudmi - za lju-
di« so trdno odločeni, da bo^
do pomoč še nadaljevali.
Sklonih so tudi, da bodo po-
leg nadaljnjih akcij zbiranja
pomoči za v vojni prizadeto
, prebivalstvo, ustanovili pro-
stovoljne delovne skupine, ki
bodo odšle na Hrvaško takoj,
ko bodo razmere to dopušča-
le. Pomagali bodo pri obnovi
cest, vasi in stanovanjskih
objektov.
Adra, ki deluje na našem
območju žc 65 let in smo jo
prej poznali kot Prostovolj-
no samaritansko društvo, je
odločena nadaljevati svoje
humanitarno poslanstvo.
B.R
Obisk
zdravnikov iz
Siska
v petek so v Celje prišli
predstavniki Medicinskega
centra iz Siska. Doktorju
Alešu Demšarju, direktorju
celjske bolnišnice, so se
zahvalili za pomoč, ki so jo
v celjski bolnišnici nudili
hrvaškim kolegom v času
vojne. Predstavniki Celju
pobratenega mesta so se
srečali tudi s skupino Lju-
dje dobre volje, ki v Celju
deluje že od lanskega po-
letja, ustanovljena pa je bi-
la z namenom, da bi prebi-
valcem Hrvaške pomagala
ublažiti trpljenje med ne-
smiselno vojno. Zadnja po-
šiljka, ki so jo Ljudje dobre
'^■olje odpravili na Hr\'aško,
bila namenjena v Sisak.
Zdravniki iz Siska so se
od celjskih kolegov poslo-
viU z mislijo: >-Z bratstvom
smo končali, kakšni so lah-
ko bratje, smo že videli in
nočemo več, a bratov si ni-
smo mogli izbirati, prijate-
lje pa si lahko.«
N.-M. S.
Zraii v Ceiju
ONESNAŽENOST ZRAKA Z ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM
OD 14.01.92 DO 20.01.92
V obdobju od 14. do 20. ja-
nuarja 24-urna povprečna
koncentracija SO2 v zraku na
merilnem mestu v Miklošičevi
ulici samo 20. 01. ni presegla
najvišje dovoljene 24-urne
povprečne vrednosti, ki znaša
125 mikrogramov S02/m'* zra-
ka. Najvišjo povprečno dnev-
no koncentracijo smo v prete-
klem tednu izmerili v sredo 15.
1. in sicer 280 mikrogramov
S02/m'* zraka.
Tudi enourne povprečne
koncentracije SO2 v zraku so
na merilnem mestu v Mikloši-
čevi v času od 14. do 20. 1. 92
nekajkrat presegle najvišje
dovoljeno enourno povprečje.
Najvišje enourno povprečje
smo izmerili 16. 1., ko se je ob
14.00 onesnaženost povzpela
na 700 mikrogramov SOa/m'^
zraka.
St.3 - 23. januar 1992
h:
MOK ni rekel iuiti
Predsetinlk OKS mag. Janez Kocijančič: »V spremembo sklepa ne dvomim«
Pred meseci se je ideja
o ustanovitvi Olimpijskega
komiteja Slovenije zdela moč-
no oddaljena, minuli petek pa
je dokončno zaživela: Medna-
rodni olimpijski komite je toč-
no opoldne v svoje članstvo
sprejel OKS in to je bil povod
za pogovor s predsednikom
slovenske olimpijske organi-
zacije mag. Janezom Kocijan-
čičem.
>Iz\-ršni odbor MOK je poo-
blastil predsednika Sania-
rancha in štiri podpredsedni-
ke, da sami odločajo o spreje-
mu Slovenije in Hrvaške. Od-
ločitev morajo na plenarni se-
ji, ki bo od 4. do 6. februarja,
torej tik pred začetkom zim-
skih olimpijskih iger, potrditi
še drugi člani MOK. V spre-
membo sklepa najožjega vod-
stva MOK ne dvomim. Skupaj
s priznanjem smo dobili tudi
uradno povabilo za nastop na
zimskih in poletnih 01, zato je
nemogoče pričakovati, da bo-
do nepoobla.ščeni organi spre-
jemali končne sklepe,« je u\'0-
doma dejal Janez Kocijančič,
ki je pred dvema mesecema
prvi sporočil novico o spreje-
mu smučarjev v mednarodno
zvezo in zdaj še o odločitvi
MOK.
Olimpijski komite Slovenije'
še nima dokončne podobe. Kaj
bo v prihodnje potrebno sto-
riti?
OKS ima relativno omejene
naloge. Nismo še analizirali
celotnega delokroga, ker je bil
naš pn-i cilj priznanje MOK in
z njim posredno nastop na 01.
Razpisati moramo mesto gene-
ralnega sekretarja, urediti
predvsem finančna vprašanja
in pridobiti ustrezne prostore.
Pi-\'enstveno nameravamo sile
usmeriti v priprave športnikov
za 01. To bo še toliko težje, ker
so letos zimske in letne igre
zadnjič v istem letu.
Uradni simbol slovenske
osamosvojitve je bila plameni-
ca, ki se je znašla tudi na zna-
ku OKS. Bo tako v prihodnje?
Znak ni dokončen. Obstoja
posebna procedura in znak
mora odobriti MOK, ki ima
zaščitenih pet krogov in zna-
čilno kombinacijo njihovega
prepletanja. Naš znak je dokaj
dobro izbran, čeprav je zača-
sen. Poti-udili se bomo, da se
bodo v znaku OKS skupaj po-
javili krogi MOK in slovenske
nacionalne barve.
Kako pa je z bar\'o dresov
slovenskih repreztmtanc? Ali
bo osnovna bela z značilnim
zaporedjem barv z zastave?
Ne verjamem, o tem se še
nismo dokončno pogovorili.
Nacionalne baive še nimamo,
zato pa je več idej in predlo-
gov. Odločitev bomo sprejeli
v najbolj raz.širjeni razpravi.
V zadnjih dneh se je za vas
zgodilo marsikaj pomembne-
ga: država Slovenija je postala
mednarodno priznana, MOK
je medse sprejel naše športni-
ke, Adria-Airways pa je znova
poletela. Kaj vam osebno naj-
več pomeni?
V službi sem v Adrii in po-
noven vzlet mi ogromno pome-
ni. Padel mi je kamen s srca,
čeprav je še veliko dela, saj se
je v tedjiih prisilnega pristan-
ka nakopičila gora dolgov.
Priznanje OKS sem pričakoval
in bil vseskozi optimist. Bolj
kot na sprejem v osrednjo sve-
tovno športno organizacijo, se
moramo osredotočiti na ob-
veznosti, ki jih prinaša to priz-
nanje: naši športniki se morajo
učinkovito potrditi pod slo-
vensko zastavo. Kaj mi največ
pomeni? Težko je primerjati
aktivnosti, s katerimi se uk-
varjam amatersko, s profesi-
onalnimi in morda še s politič-
nim delom. Trudim, se da bi
vse obveznosti uskladil. Vsaka
mi po svoje nekaj pomeni, os-
novne naloge pa so vendarle
tam, kjer je človek v službi.
ZELJKO ZULE
VABILO
v četrtek, dne 23. 1. 1992 ob 11. uri, vas vabimo na
ogled likovnih del priznanih hrvaških slikarjev, ki bo
v novem gostinskem lokalu v Celju, Ipavčeva 2 (kletni
prostor).
Dobavitelj umetnin je likovna galerija Kerubin iz
Zagreba. Ogledali si boste lahko umetniške slike 23
priznanih avtorjev.
Aukcija slik bo v istih prostorih naslednji dan, 24. 1.
92., s pričet kom ob 18. uri. Obakrat bo nastopila
IRENA VRČKOVNIK.
OrganizacijO aukcije vodi organizacijski odbor v se-
stavi:
Franjo Namat - predsednik Kriznega štaba Pakrac
prof. Mladen Nagy - član Kriznega štaba Pakrac
Danilo Kordan - predsednik organizacijskega od-
bora aukcije
Dolores Volasko - članica organizacijskega odbora
aukcije.
Izvajalec aukcije je firma
VOFRA TOTAL iz Žalca.
čisti prihodek od prodanih del je namenjen potrebam
Kriznega štaba Pakrac.
Vljudno vabljeni!
RAJ^RAMA
Košarka
Slovenska liga
Moški - zelena skupina, 3.
kolo: Rogaška - Triglav 68:66
(31:37), strelci: Ritonja 20, Vo-
larič 16, Cerar 8, Su.šin, Kidiič
6, Tabak 5, Kalinger 4, Peto-
var 3; 4. kolo: Helios - Roga-
ška 98:75 (54:31), strelci: Ki-
drič 16, Kalinger 15, Sušin 12,
Ritonja 10, Tabak 9, Cerar 6,
Volarič 5. Vrstni red: Postojna
7, Olimpija, Helios (oba s tek-
mo manj), M. Marcus, Rogaška
6, Medvode, Unicom 5, Triglav
4.
Rdeča skupina - 3. kolo:
Podbočje - Comet 79:83
(38:36), strelci: Zeleznikar 29,
Nerat 28, Šmid 14, Kožar 5,
Pučnik 4, Mlakar 2, Šrot 1;
Elektra - Slovan 75:69 (36:31),
strelci: Tomic 25, Pipan 23,
Gole 16, Pečovnik 5, Dumbuva
4, Leskovšek 2; Celje - Jezica
72:91 (28:42), strelci: Pucko
33, Drobnič 15, Kitek 9, Jerič
6, Hochkraut 4, Nidorfer 3,
Peček 2:4. kolo: Comet - Slo-
van 85:65 (50:36), strelci: Ne-
rat 36, Šmid 20, Kožar 16, Ze-
leznikar 8, Mlakar 3, Šiol 2:
Maribor - Elektra 100:80
(41:39). strelci: Gole 38, Tomic
12, Sevšek 6, Dumbuva, Pipan,
Brešar 5, Leskovšek 4, Boga-
taj, Plešej 2, Lipnik 1: Podboč-
je - Celje 89:69 (38:36), strelci:
Pucko 20, Kitek 16, Kahvedžič
15, Nidorfer 6, Drobnič, Tka-
lec 4, Jerič, Starovasnik 2.
Vrstni red: Jezica 8, Comet,
Podbočje, Olimpija ml., Elek-
tra. Slovan 6, Maribor, Celje 5.
Ženska - Jezica - K. Afrodi-
ta 77:69 (38:41), strelke: Pešic
18, CJezovšek 13, Jurše 12,
Čujež, Kakolj 10, Škegro 6.
Vrstni red: Jezica 30, K. Afro-
dita, Apis 27, Odeja 26, Kranjc
23, Ilirija 22, Domžale 20, Je-
zica ml. 19. Cimos 16, Slovan
15.
H. Slovenska liga
Moški - 16. kolo: Polzela
- Maribor ml. 106:74, Pivovar-
na Laško - SI. Gradec 103:77,
Alpos ~ Bistrica 67:73. Vrstni
red: Polzela 32, Miklavž 31,
P. Laško, Bistrica 28, Alpos 26
itd.
Medobčinska liga
Moški - 7. kolo: Rogla-Comet
B 84 : 64 - prekinjeno, Ponk-
va-Lesično 76 : 68, Podčetr-
tek-Planina 75 : 69, Šmarje-
-Kozje 84 : 93. Vrstni red:
Podčetrtek 13, Ponikva, Rogla
(oba s tekmo manj), Comet B,
Kozje II, Planina 9, Šmarje 8,
Lesično 7.
Kegljanje
TOP 12
Ljubljana - ženske: 1. Id
dinar 458, 3. Petak 452. 5. g
ško 438, 12. Gobec 412. ]
Tkalčič 402, 16. Grobek
392. j
Območna liga     |
Moški - 9. kolo: Metkr t
gaška    4648:4526,    K
- Konus 4868:4733, E;.;o
- Šoštanj 4933:5056, R{
Emo - Ljubno 4800:48(
Izletnik - Dobrna 4818:471
Vrstni red: Šoštanj 18, Koi
nar, Konus, Dobrna, Metka
itd.
Streljanje
Prvenstvo Žalca
Zračna puška - člani: 1. 2i
goričnik 376, 2. Ošep (oba S
374, 3. Martinovič (J) 31.
ekipno: 1. S.Šlander llj
(obč. rek), 2. Žalec 1089, 3. Ji
teks 1075; mladinci: 1. Voi
njak 354, 2. Novak 348, 3. Ki
var (vsi J) 343; ekipno: 1. i\
teks 1045, 2. S. Šlander. 96(
mladinke: 1.. Habjan 358, ;
Klovar 389, 3. Drstvenšek (\[
J) 335; ekipno: 1. Juteks 103!
2. Braslovče 901; pionirji: :
Pukmajster 170, 2. Grobelni
(oba J) 165, 3. Zupane (Si
165; ekipno: 1. Juteks 493,1
S. Šlander 457, 3. Braslovc
450.
Akrobatsko
smučanje
SKI OPEN 92
Kanin: 10. Verdnik, 16. Kos
28. Pevec, 30. Marko Krušm
(vsi Medvedi Interclub).
SP'Ž^RTNI
[koledar
Petek. 24.1.
Maribor: Konstrukt
- Emo (11. kolo ženske A li;.
17.30).
Košarka
M. Sobota: Pomurje - CoD
(6. kolo II. ženske SKL, 17),
Sobota, 25.1,
Kegljanje
Trbovlje: Rudar - Žalec
kolo I. moške hge, 16), Ce
Emo Krško, Ingi-ad - Kfl
struktor Branik (8. kolo
moške lige, obe 15.30 v G
lovcu). j
Košarka
Celje: Celje - Comet (1
Velenje: Elektra Ježi
(18.30), Rogaška Slatina: P
gaška - S. Olimpija {5. k'
moške SKL. 20), K.Alrodi
- Domžale (18); Šentjur: Alp
- Rudar (18.30), Ruše:
- Polzela (17. kolo II. moš
SKL, 17).
Nedelja, 26. 1.
Kegljanje
Ljubljana: SCT II-EmO
(10. kolo I. ženske lige, 10).
Sreda, 29. 1.
Kegljanje
Ljubljana: Slovan - Em^
(11. kolo I. ženske lige, 18)-
Celje brez
kegljaškega
SP
Minuli teden je organiza-
cijski odbor 19. svetovnega
prvenstva v kegljanju od-
p(»\ednl največjo športno
priredite\, ki bi morala biti
^ ( eljii.
lidzlog) .so piedv.seni od-
klonilna stali.sf-a nekaterih
diža\' (A\\st?ij;i. Nemčija,
Fiancija). ki nikakor ne že-
lijo nastopili \- Celju in kot
<'dini vzrok nrr.'ajajo vojno
n;i JhvaškeiTi. Piedprijave
jf tako potrdilo samo še.st
držav (spiva rekordnih 16),
pi\enstvo pa se bo preseli-
lo \' Bratislavo, ki je bila že
lanskega oktobra določena
za rezervno piizoivšči' SP.
Celje je tako v približno pol
leta izgubilo d\'e veliki
kegljaški prireditvi: sve-
tovno pn-enstvo in lani
svetovni pokal.
Plavalci z novim vodstvom
Na petkovem občnem zboru so plavalci Neptuna razrešili-
staro vodstvo na čelu s predsednikom Jožetom Jurakom in.
izvolili novo.
Predsednik bo poslej Zdenko Rozman in podpredsednik
Janko Košar, za minulo obdobje pa so značilne neurejene
razmere zaradi negativnega finančnega stanja. V Celju bo
letos vrsta tekmovanj, najpomembnejši pa bosta Odprto
zimsko pr\'enstvo Slovenije v plavanju, ki bo morca, vater-
polisti pa bodo gostitelji avstrijskega prvenstva, saj bosta
v Golovcu svoje domače tekme igrala Triglav in Celovec.
Cilji plavalcev so ponoven prodor v širšo mednarodno
areno, vaterpolisti pa v slovenski ligi merijo na 3. mesto, ki
zagotavlja napredovanje v ligo Alpe-Jadran.
PRIMOŽ ŠKERL
Počitnice z Zdovčevo šolo
Med zimskimi počitnicami - od 3. do 7. februarja - se bo
priljubljena Košarkarska šola Jureta Zdovca zaustavila
v Celju.
Program za dekleta in fante od 9. do 16. leta starosti,
košarkarske začetnike in vse, ki si želijo izpopolniti svoje
znanje, bo v prenovljeni telovadnici 2. osnovne šole (prej OŠ
S. Šlander) vodil višji košarkarski trener Smajo Safič.
Delf)vni dan se bo začel ob 9.30 m končal ob 15.10. Vmes bo
kosilo, ki je skupaj z majico Košarkarske šole in manjšimi
praktičnimi nagradami všteto v ceno 2 tisoč SLT. Informa-
cije in prijave na 2. OŠ. tel. 26-750.
Kmetijska zadruga Šentjur
v skladu z 22. in 39. členom Statuta KZ Šentjur in
sklepom 14. seje UO KZ Šentjur z dne 24. 12. 1991
razpisujemo naslednji prosti delovni mesti:
1. vodja finančno računovodske
službe
2. vodja komerciale
Za opravljanje navedenih delovnih mest, poleg splošnih
pogojev za zasedbo, še zahtevamo:
Al: - visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske
smeri
- pet let ustreznih delovnih izkušenj
- poskusno delo 3 mesece
A2: - visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomsko
komercialne smeri
- pet let ustreznih delovnih izkušenj
- poskusno delo 3 mesece
Delovno razmerje združujemo za mandatno dobo 4. let
s polnim delovnim časom. Pisne prijave s kratkim življe-
njepisom ter dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
pošljite v roku 8 dni po razpisu na naslov: KZ Šentjur,
C. Leona Dobrotinška 3, 63230 Šentjur, z oznako »ZA
RAZPIS«
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili najkasneje v 30
dneh po izbiri kandidatov.
St.3 - 23. januar 1992

Poher. holiši. najboljši
V Celju smo Izbrali ^naj« športnike leta - Prvi Šmerc In Straškova, meH ekipami
brez prave konkurence
Bralci Novega tednika in
nekateri športni funkcionarji
so za najboljše športnike Celja
z letnico 1991 izbrali kolesarja
Sandija Šmerca, atletinjo Re-
nato Strašek ter ekipi rokome-
tašev Celja Pivovarne Laško in
kegljavk Ema. Dobitnike kri-
stalnih vaz NT&RC tokrat
predstavljamo na nekoliko
drugačen način.
Najboljši. športnik Sandi
Šmerc se na razglasitev ni pri-
peljal s svojim osnovnim
športnim rekvizitom - kole-
som. Pač pa je prišel z Rogle,
kjer je bil na 5-dnevnem ak-
tivnem oddihu in že v torek
odpotoval na klubske priprave
v Strunjan. »Mila zima je po
svoje ugodna za vadbo s kole-
som, toda zaradi mraza ne ve-
lja pretiravati. Dnevno po
50 km je povsem dovolj, preo-
stali del treninga pa predstav-
lja nabiranje moči z utežmi in
vožnja z ergometrom. To je po-
sebna priprava: kolo na dveh
valjih, toda strokovnjaki pri-
poročajo največ dobro uro
takšnega kolesarjenja,« pravi
Šmerc, ki bo po odhodu Balo-
ha, Bonče in Rovščka gonilna
sila celjske ekipe.
Metalka kopja Renata Stra-
šek je že pozabila na smolo
z mladinskega EP, ko so jo
sodniki prikrajšali za srebrno
kolajno, a vseeno ni bila pose-
bej zgovorna: »Cilj so olimpij-
ske igre v Barceloni in za ures-
ničitev bo treba krepko izbolj-
šati osebni rekord. Kopje obi-
čajno nosim s seboj na tekmo-
vanja, včasih pa so predpisi,
bolj strogi in potem so priredi-
telji dolžni zagotoviti kopja
vseh proizvajalcev. Kakšen je
zimski trening, ko zemlja
zmrzne in se kopje ne zapiči?
Tek, nabiranje moči in tudi
met kopja, a v zaščitno
mrežo.«
Rokometaši Celja Pivovarne
Laško so si v sezoni 92/93
praktično že zagotovili nastop
v pokalu prvakov, morda pa
bomo končno spet dočakali
mestni derbi, kajti po jesen-
skem delu prvenstva republi-
ške lige je na vrhu mlada ekipa
CPL. »Mestni, pravzaprav
klubski derbi bi bil prava po-
pestritev, toda poglavitna po-
zornost bo vendarle veljala
nastopom v mednarodni are-
ni,« razmišlja temperamentni
trener Celja in selektor sloven-
ske reprezentance Tone Tiselj,
ki poteze na igrišču že doživlja
nekoliko bolj umirjeno. »Vem,
težko je uresničiti nekatere za-
misli in zato fantom ne zame-
rim nekaterih spodrsljajev.«
Kapetan moštva Tomaž Jer-
šič je obljubil še marsikatero
privlačno potezo: »Večkratnih
podaj v kazenskem prostoru
ne vadimo posebej, na tekmi je
to trenutek navdiha. »Cepelin«
pa ni naša edina posebnost, še
nekaj jih pripravljamo za na-
daljevanje prvenstva.«
Kegljavke Ema so svojevrst-
ni fenomen. Velikih - uspehov
niso nikoli dosegle na doma-
čem kegljišču (lani so v Brati-
slavi drugič zmagale na sve-
tovnem pokalu), najboljša še-
sterka je že kar reprezentanca
Slovenije, zadnjega poraza pa
se spominjajo le redki. »Res,
morda bi se lahko potegovali
za vpis v Guinessovo knjigo
rekordov. Zadnji ekipni dvo-
boj smo izgubili pred dobrima
dvema letoma, s slovenskim
klubom pa spomladi leta
1985,« je kot iz rokava stresel
odgovor predsednik kluba in
trener ženske ekipe Lado
Gobec.
In zakaj Celjanke niso bile
nikoli izbrane za najboljšo
ekipo Slovenije, čeprav so edi-
ni slovenski klub, ki je doslej
osvojil naslov svetovnih pi-va-
kinj? »V preteklih letih so tudi
drugi klubi v mednarodnem
merilu dosegali odmevne re-
zultate, lani pa bi si morda
vendarle zaslužili naslov naj-
boljših. Prepričan sem. da je
temu krivo le dejstvo, da ni-
smo ljubljanski klub.« je bil
odrezav Gobec.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Cvet celjskega športa z letnico 1991: Tanja Gobec, Sandi Šmerc, Renata Strašek in Tomaž Jeršič
(z leve) s oriznanii naše hiše.
Rezultati
Moški:
1. Sandi Šmerc (kolesar-
stvo) 70, 2. Miro Kocuvan (at-
letika) 63, 3. Gregor Cankar
(atletika) 34, 4. Valter Bonča
(kolesarstvo) 26, 5. Stane Roz-
man (atletika) 17, 6. Marko
Baloh (kolesarstvo) 4, 7.-8.
Dejan Tešovič (plavanje) in
Sašo Sviben (kolesarstvo) 3, 9.
Štefan Cuk (judo) 1.
Ženske:
1. Renata Strašek (atletika)
76, 2. Biserka Petak (keglja-
nje) 52, 3. Marika Kardinar
(kegljanje) 50, 4. Tina Lenko
(atletika) 23, 5.-6. Ki-istina
Jazbinšek (atletika) in Nataša
Urbančič-Bezjak (atletika) 5,
7.-11. Ljuba Tkalčič (keglja-
nje), Mira Grobelnik (keglja-
nje), Jožica Šeško (kegljanje),
Metka Lesjak (kegljanje) in
Ristič (odbojka) 1.
Moške ekipe:
1. Železničarski rokometni
klub Celje Pivovarna Laško
25, 2. Kolesarski klub Merx
12, 3. Železničarski nogometni
klub Ingrad'BQadivar 1.
Ženske ekipe:
1. Kegljaški klub Emo Celje
37, 2. Odbojkarski klub YU
STIP 1.
Zlata lisica in sosedova krava
na^?(f^°^'"^ slalomska podpivakinja Nataša Bokal (na sliki) je
zrn    pohorski lisici neusmiljeno udrihala po količkih, jadralnii
ajar pa je drugi del tradicionalnega tekmovanja odpeljal na'
slalo^^-^-^^^°" ^^^^^^^^ ^O- ^ umetnim snegom prekrili celotno
velesM^^^ in si niso posebej belili glave z ureditvijo proge za
Poho ^ '.^^i so moči varčevali za mladinsko SP, ki ga bodo na
2aj.g v'^ P^^.Pravili čez dober mesec dni. Zavarovalnica jim bo
Vop ^^^t)ih vremenskih razmer izplačala odškodnino. Tone
Pre^^^^r Pa je skupaj s smučarkami bentil, ker veleslalom ni bil
50 I - ^ .^^^ ^ Kranjsko goro. »Organizacija bi nas veljala največ
den ^^-^^ ^EM, v samo enem dnevu pa bi zbrah trikrat toliko
p ^^^.^'.saj je pred začetkom ZOI zanimanje za reklamiranje
cejsnje.« Slovencem je zavist pač zelo blizu in sosedu je v tem
y imeru namesto krave crknila lisica.
Foto: EDO EINSPIELER
REKLI SO
Tomo Levovnik, predsednik
sveta za \Thunski šport pri
Športni zvezi Slovenije:
»Poimenski seznam udele-
žencev zimskih olimpijskih
iger v Albertvillu bomo sporo-
čili jutri, ko se izteče rok za
prijavo, tik pred začetkom iger
pa bomo glede na formo pri-
javljenih posameznikov opra-
vili še zachijo selekcijo. Slove-
nija bo v Albertvillu zastopa-
na z okoli 25 športniki, ki bodo
tekmovali v alpskem smuča-
nju, smučarskih skokih, teku
in biatlonu ter bolj s stališča
promocije države tudi v nor-
dijski kombinaciji in umet-
nostnem drsanju. Vlada je
z veliko naklonjenostjo podpr-
la projekt Albertville in zago-
tovila okoli 600 tisoč DEM.
S tem denarjem bodo financi-
rane zaključne priprave in po-
kriti vsi stroški bivanja na pri-
zorišču ZOI.«
peeLEDi

Piše Željko Zule
Komaj je minilo dobro
leto dni, ko smo se ob pro-
slavi stoletnice športa
v Celju tako ponosno trkali
na prsi, dandanes pa je po-
doba v prenekateri sredini
klavrna. Najrazličnejše
afere, škandali, zamenjave
trenerjev in drugi nezdravi
odnosi mestu ob Savinji
močno krhajo sloves prave
športne mertropole, ki je
izgubilo tudi svoje najbolj
značilne simbole: Olimp,
Glazijo, Kladivar in Sko-
kov memorial.
V sezoni 1963/64 je imelo
Celje kar tri slovenske no-
gometne ligaše: Kladivarja
(tedaj je tudi osvojil edini
naslov), Olimp in Celje.
Slednja sta že desetletje del
športne zgodovme, nunulo
sredo pa se je v arhive pre-
selil še Kladivar. Za »sed-
mino« je še najmanj kriv
novi pokrovitelj Studio Pu-
blikum, ki je del kapitala iz
vijači, ki so z incidentom
na tekmi Cinkarna: Jeseni-
ce posredno skrojili režijo
obeh jeseniških moštev,
kajti na celjskem ledu in
okoli njega je očitno »pre-
vroče«. Zdrahe so načele
tudi smučarske vrste Uni-
orja. saj o prestopu razmi-
šljajo že 10-letni otroci, za-
kulisje je prisotno tudi pri
odbojkaricah... Za laskavi
naslov športnika leta so še
pred nekaj leti potegovali
finalisti svetovnih prven-
TEMA TEDNA
Ljubljane prelil v Celje.
Celjski velmožje so se zga-
nili šele po podpisu pogod-
be ter nazorno pokazali
stopnjo zanimanja za
šport, ki je v mednarodnih
arenah najbolj učinkovita
možnost uveljavljanja ma-
tičnega okolja in z gladi-
atorskimi pravili igre ne
priznava preteklosti, mar-
več le sedanjost in prihod-
nost. Stare zasluge v športu
(in ne samo v športu) pač
ne veljajo veliko.
Kritična javnost tako
v zadnjih dneh zavzeto glo-
da nogometno kost. pri tem
pa pozablja na druge nek-
danje paradne konje celj-
skega {in tudi slovenske-
ga!) športa. V Celju so
pred nekaj leti na Skoko-
vem memorialu nastopali
nosilci olimpijskih kolajn
in svetovni rekorderji (mi-
mogrede: leta 1964 je Dra-
ga Stamejčič prav v Celju
dosegla nov svetovni re-
kord v teku na 80 metrov
z ovirami, ki bo veljal za
vse čase. saj so kasneje ste-
zo podaljšali na 100 me-
trov). Košarkarska agonija
se nadaljuje z osamosvoji-
tvijo ženskih ekipe. Judoisti
so ostali brez uvrstitve
v končnico in z enim naj-
večjih neuspehov v zgodo-
vini kluba plačujejo stare
račune, ki izhajajo iz dni.
ko je na Ostrožnem nastal
nov klub.
Hokejisti imajo težave
s prenapetimi igralci in na-
stev, lani je zadostovalo že
87. mesto. Klubaški intere-
si so segli celo tako daleč,
da športni funkcionarji ne
najdejo enovitih stališč, ki
bo v prihodnjih mesecih ob
vsesplošni centralizaciji še
toliko boljl potrebna.
Brez škandalov ne gre
niti v rekreativnih ligah in
raznih malonogometnih
turnirjih, kjer so incidenti
in pretepi že skoraj stalni-
ca. Če bi sodili po rokome-
taših Celja Pivovarne La-
ško, je edini izhod v popol-
ni in odkriti profesionali-
zaciji ter trdi roki, toda
problem je vendarle bolj
kompleksen.
Celje ne nazaduje samo
v športu. mar\'eč se na vseh
področjih utaplja v pode-
želsko povprečje. Ljublja-
na ima vsaj nekaj kultur-
nih spektaklov (Aida in bi-
enale). Maribor Pandurja,
Fausta m Hamleta, s čim
pa se lahko pohvalimo
v Celju, kije po številu pre-
bivalcev tretje največje
mesto v (državi) Sloveniji?
Izgubili smo teden doma-
čega filma, vse bolj odkrito
se govori, da bomo ostali še
brez mednarodnega obrt-
nega sejma. Ostale so nam
le zvezde v slovenskem gr-
bu. Ne umira torej samo
celjski šport, ki pa je v pre-
teklosti vendarle edini kaj
ponudil Evropi in vse bolj
kaže, da bo tudi v prihod-
nje najbolj pomembno
okno Slovenije v svet.
CELJSKI SEJMI-ZAVOD SRC GOLOVEC
vas vabi v svoje objekte na rekreacijo
SAVNA: odprta vsak dan od 14.-21. ob delavnikih
od 14.-20., sobota, nedelja
KEGLJIŠČE: odprto vsak dan od 8.-22., o delavnikih
od 14.-20, sobota, nedelja
BAZEN: odprt vsak dan od 14.-21., ob delavnikih
od 8.-14., za organizirane skupine
od 14.-20., sobota, nedelja
DVORANA »A«: vsak dan od 8.-22. ure
TENIS DVORANA »C« IN »D«: vsak dan od 8.-13. ure
MINI IGRALNICA:
- igralni aparati od 8.-22., vsak dan ob delavnikih
od 14.-20., sobota, nedelja
AVTO SEJEM - rabljenih avtomobilov: od 14.-18., vsak torek
od 7.-14., vsako soboto
Dostopna gostinska ponudba v restavraciji kegljišča vsak
dan od 8.-22. ure. V dopoldanskem času do 13. ure 50%
popust.
Vse ostale informacije po telefonu: 33-233, Int. 14.
DOBIMO SE V »GOLOVCU«!
Št. 3 - 23. januar 1992
REVIZIJA RUMENEGA CE
Romantika v paketu dima
Po čem so bomo spominjali
prejšnjega tedna? Danes, ju-
tri, naslednji teden in mogo-
če še čez kakšen mesec nas
bo spominjal na mednarod-
na priznanja, ki jih jc konč-
no bila deležna naša mlada
država. Kaj pa čez pol leta in
več'.' Takrat bo naš zaspani
zgodovinski spomin beležil
le to. da nas jc nekje sredi
januarja potrdilo nekaj deset
držav. Čez deset let. ko bo
Slovenija že polnopravna
članica Olimpijskega komi-
teja in OZN. bodo naše otro-
ke v šoli učili, da jc bila dr-
žava priznana v začetku leta
1992.
Čeprav smo si z izdatno
pomočjo pn'ega bolj ali manj
pravega parlamenta nako-
pali kup državnih praznikov
in dela prostih dni. bo 15.
januar vendarle ostal mejnik
v najnovejši zgodovini drža-
ve Slovenije. In ta dan jc mi-
nil, kot da živ bog česa po-
dobnega ni pričakoval. Reci-
mo, da se je zvečer po enem
od večjih slovenskih mest
sprehajal dopisnik kakšne
tuje TV mreže. Videl jc za-
stave, ki tam visijo že od
znamenitega 26. junija, ne-
kaj naključnih sprehajalcev
in prav toliko veselih kroni-
kov. Njegov sklep: ta država
nc diha več.
Točno. Komajda smo se-
šteli tistih trideset boter in
botrov, že nas je udarilo tam.
kjer smo najbolj občutljivi.
Ali kot bi rekel dr. Bučar:
»Priznanje gor, priznanje
dol! Najprej bo treba uspo-
sobiti državno upravo.« Ker
pa smo ljudje znani kot indi-
viduumi. nas ta trenutek
pretirano ne zanima, katera
od Demosovih strank se bo
zalizala s prenovitelji. Bolj
nas skrbi, kje se bo ustavila
vrednost marke na črnem tr-
gu, kdaj (bog ne daj) bo de-
valviral tolar in seveda kla-
sične reči. kot so podražitve
tega m onega.
Potem, ko je večina trinaj-
sto plačo pretopila na polož-
nico za elektriko, se nestrp-
no sprašujemo, kdaj bo na-
slednja prva in kakšna sploh
bo. In tisti, ki pametno pol-
nijo nogavice s trdimi valu-
tami, jih ne bi zaupali niko-
mur. Narodni idol dr. Dr-
novšek bi si navkljub ogrom-
ni priljubljenosti nabral le
nekaj tolarjev, če bi bil slu-
čajno direktor banke. Velika
večina poslušalcev Rumene-
ga CE svojih prihrankov nc
bi zaupala nikomur. Ravno
tu jc očitno, komu ljudje za-
upajo ali bolje rečeno - ne
zaupajo. Idoli gor. idoli dol,
volitve so itak folklora tre-
nutne stopnje zmanipuliia-
nosti.
Toda, zakaj nas ne prizna-
jo ZDA? Nimamo nafte, je
lepo povedal eden od poslu-
šalcev. Ali pa: Bushev zet je
Srb in nasploh je srbski lob-
by v ZDA tako ali drugače
vezan z nekaterimi kongres-
niki, kot je odkrila neka go-
spa. Če povežemo oba odgo-
vora, bi bila razlaga, zakaj
nas Kongres šc nima na
dnevnem redu, približno
takšna: derivati naše diplo-
macije so mastni. Ampak,
kako naj si potemtakem ra-
zlagamo to, da nas »najbolj
svobodna« država na svetu,
ki naj bi ji bile svete nekate-
re kvaziresolucije, preprosto
ne prizna na podlagi štosa
o samoodločbi narodov. Bo
že nekaj smrdelo po nafti.
Upam si trditi, da nas ob
morebitnem neprizanju
ZDA čez čas čaka zanimiva
igra, po kateri običajno tudi
smrdi po bencinu: zažiganje
ameriških zastav. Ne glede
na po žganju smrdečo fuko-
tožnost poslovnih partner-
jev, kot bi rekel neki pesnik.
Sem pač po sili romantik.
Zaposlimo mlajšega, sposobnega
trgovskega potnika
ib prodajo grafičnih izdelkov in
avioopreme na področju cele
Sloveni)e (V poštev pride tudi
prodajalec z znanjem dela na terenu.)
»GRAFOPLAST KANDORFER«,
Šentjur, tel.: 741-620,
Dobro jutro, Celje
Morda ste se ob poslušanju
poslovnega vala na Radiu Ce-
lje kdaj vprašali, kdo vas
pravzaprav tako nežno zbuja
s prijetno glasbo, ki predvsem
spominja na dobre, stare, več-
no zelene melodije? Glasbo za
vas, z dušo in srcem, pravi
sam, izbira Miran Strnad iz
Žalca, sicer poklicni glasbe-
nik, toboist pri Godbi policije
Ljubljana.
Kako gi'esta skupaj »pleh
muzika" in glasba, ki sodi
v zgodnji piogram radia? Po
Miranovih besedah sodeč, zelo
dobro, posebej zato, ker ima
glasbo rad, ker mu je bila po-
ložena v zibel in ker se ji je
zapisal za vse večne čase. Kon-
čal je glasbeno akademijo pri
profesorju Faloutu in postal
profesor tube tudi sam. Že
zgodaj je pričel igrali v godbi
na pihala v Žalcu in ji je zvest
še danes, čeprav se mora vsak
dan vozili na vaje tudi v Ljub-
ljano. Kar pel ur, včasih pa še
več, vadijo godbe policije vsak
dan pod vodstvom odličnega
dirigenta,  magistra  Milivoja
Šurbeka. Kar spomnite se: če
sle bili na prednovoletnem
koncertu ljubljanske godbe
v celjskem gledališču, sle za-
gotovo uživali in vas je prevze-
la tudi ta zvrst glasbe.
Opremljanje jutranjega pro-
grama z glasbo seveda poiJ
Miranu poseben užitek. V d
radijsko hišo pride pozno]
poldne, navadno kar nar,
nosi iz Ljubljane, se zaj
v fonoleko in kakšne tri ut
že na večer pred jutrom m
na vas. Veliko kaset, plošč
CD mora poslušali, da lal
zgradi prijeten jutranji ni
med vašo zaspanostjo, dren
vico in prebujanjem in vas]
slavi na noge. Nad elektroni
glasbo sploh ni navdušen, z
pa se strinja, da elektroni
lahko odigra svojo vlogo, 1
dar se mora prebuditi on si
Pri tem se\eda misli na don
čo uro, ki ga, kadar ne utej
glasbe pripraviti večer pop
dvigne. Je pa Miran Stn
najbrž eden redkih mladih!
di, ki pravi, da rad zga
vstaja in da sploh ni zaspan
Tako lahko tudi navsezg«
izbere okoli trideset primen
skladb, s katerimi postavi
noge Celje in okolico. Najp
izbere bolj mirno glasbo, |
tem nekoliko bolj živahno
proti osmi uri spet mak A
umirjeno. Za tisti dmgi ki
ljudi, ki se prebujajo kasK
pa vendar tudi s pomočjo;
dia Celje in Miranove glast
Dobro jutro, Celje!      j
Radio Ceije se postavi na svoje noge
1 (i. oktobra 19.")4. leta
je Ljudski odbor mestne ob-
čine izdal odlorho o ustano-
vitvi finančno .samostojnega
zavoda Paidio Celje. Odbor-
niki so ta sklep sprejeli na
seji dva dni prej. se pravi 14.
oktobia. V tretji točki odlf)č-
be }v navedeno, da Zavod
vzdržuji in izjjojiolnjuji od-
dajno radijsko postajo lev d;i
skrbi za zbiranje in oddaja
nje programa. V programu
gre predvsem za prenos ljub-
ljanskega radijskega spore-
da, le delno pa lastnega. Za-
vod vodi upravni odbor, ka-
1(>rega v celoti imenuje Ljud-
sk\ odbor mestne občine,
.sklejK' upiavnega odbora pa
i/\-i>;uje upravnik, ki je tudi
sl;iicšiii,) zavoda. Za vršilca
dolžnosti u])iavnika je bil
nn''no\'iin llisto Gajšek. Za
iialofc us1an')\'( je pj-istf)j(>n
s',(t za kulturo m piosveto
pil Ljudskem oriboru mestni^
občine Celj(.
l'r\ii seja novi t;a upiavne-
U<; odhoia li.idia Celje je bila
:■; iio\( iiibt\' ui)ia\)ii od-
boi .so bili iiJii iio\;uii: Igoi
l'onik\,u. H\y.{<) CJajsek. ]M;i-
iiea iMinnk. lio/idai Viiant,
Fianjo Ki>()ilat. Tine ()re] m
Anica l^i'bančie. Na seji so
Zii predsednik;! odboia iz-
brali Igoija Ponikvaija, za
tajnico Marico IVlirnik. za
nabavnega iclirenta P"ianja
Kopitarja, /,a stiokovnega
s\'eto\a]ca Božidarja Viian-
ta, za vršilca dolžnosti
upravnika pa Kisla Gajška.
Na tej seji so vnovič potrdili
Milana Božiča za odgovor-
nega urednika, Nu.šo Maru-
šičevo pa za napovedovalko.
Oba hcmorarno.
Na seji je Risto Gaj.šek po-
ročal o dosedanjem delu in
med drugim poudaril, da
celjska radijska postaja že
od 20. septembra dalje skrbi
za posredovanje sporeda
ljubljanskega radia, da tako
izboljša njegovo slišnost. Se-
veda pa bo treba v ta delo-
krog čimprej vključiti še la-
sten spored. Postaja ima
50 W oddajnik, v načrtu pa
je. da se postavi oddajnik
z večjo močjo. Radio Ljub-
ljana je že za čas zbora šta-
jerskih partizanskih brigad
na Ostrožnem in za neposre-
den prenos tega slavja, zlasti
19. septembra, posodil svoje
naprave in tehnika, vrh lega
je za nadaljnje delo celjske
postaje obljubil tehnično po-
moč, nikakor pa ni pristal na
finančno in v tem tudi ne na
20'/..-ni prispevek radijske
>^nai()čnine. ki se naben- na
podi(tčju celjsk(> občine. To-
poineni, da bo Radio CiOje
v glavnem odvi.sen od dota-
cije mestnega ljudskega od-
bora. Pri jjosredovanju pro-
grama ljubljanskega radia je
Radio Celje uporabljal tele-
fonsk') linijo Trnovlje. Žal
\' tej zvezi še niso razčiščene
finančne obveznosti za njeno
uporabo.
Upravni odbor je nadalji'
zadolžil Risi a Gajška, da se-
stavi pravila Radia Celje.
Df)ločeni so bili honorarji in
tudi znesek 100 din, ki je ve-
ljal kot hcmorar za tipkano
stran zunanjim sodelavcem.
Določene so bile tudi tarifi'
za predvajanje plošč po zem-
ljah, za reklame in objave.
Plošča po željah je veljala
100 din, za reklamo do 30
besed je bilo treba plačati
1.000 din, za objavo do 30
besed pa 10 din za besedo.
Odločili so se tudi, da z de-
lom in programom radijske
postaje seznanijo šir.šo jav-
nost, še posebej za gospodar-
ske in druge organizacije.
Zanimivo je, da je pn'o po-
godbo za objavljanje objav
podpisalo celjsko mestno
gledališče.
Delovni načrt za prihodnje
obdobje, o katerem je prav
tako razpravljal upravni od-
bor na prvi seji, je kot pn^en-
stveno nalogo poudaril po-
stavitev antenskega stolpa
na Golovcu, nadalje nujno
nabavo magnetofona, gra-
mofonskih plošč, specialne-
ga studijskega gramofona in
seveda močnejši oddajnik.
Tudi drobni material iz tega
dela ni izostal.
Naj ne ho skrivnf)st, da so
bili 19, oktobra 1954. ](-ta iz-
plačani tudi prvi honorarji
in to Kistu Gajšku 3.000 dm,
Nuši Marušičevi in Milanu
Božiču pa po 1.500 din. Riči-
ni mesečni dohod(^k za teh-
nika Alojza Bertonclja je bil
dt)ločen v višini 12.o6() din.
Delo do konca 1954 leta se
je vrtelo predvsem okoli od-
dajnika in antenskega stol-
pa, za tem v akciji, da bi pri
večjih radijskih hišah in pro-
izvajalcih dobili pod ugodni-
mi pogoji gramofonske' ploš-
če, ki jih je postaja nujno po-
trebovala, saj tega arhiva ni
imela. Prav tako so šla priza-
devanja v smeri, da bi dobili
stalne naročnike reklamnih
objav. Vse to seveda zaradi
pridobitve čim več lastnih
sredstev. Vodstvo Radia Ce-
lje je naslovilo doj^ns oddelku
za prosveto pri Okrajnem
ljudskem odboru s prošnjo,
da naj posreduje pri kullur-
noumetniških ansamblih, da
bi se odločali za nastopanje
v radijskem programu.
Skratka, izredno živahno
delo že takoj na začetku poti.
Aktivnost, značilna za tisti
čas, tudi pozneje ni nikoli
pojenjala. O tem govorijo
podatki o razvoju in rasti
celjske radijske ' postaje
v vseh naslednjih letih in to
ne glede na ljudi, ki sf) v njej
delali in se menjavali in ne
glede na pogoje, ki so bili
v različnih obdobjih zelo ra-
zlični. Vsekakor je šla pot
celjske radijske p.ostaje od
začetne skiomnosti in ama-
lerstva do visoke profesi-
onalne organizacije.
Piše Milan Božič
Zalivala Pepiju Kuzmi
Prejšnji četrtek je vodstvo NT in RC pripravilo sedaj že
tradicionalno ponovoletno srečanje za zunanje sodelavce
V prijetnem okolja gostišča Novak v Goto\ljah je bilo
avtoritativno izrečeno: brez zvestih sodelavce\- imidž NT
in RC ne bi bil popoln in sploh ne mogoč. Ob tej priložno-
sti smo se Jožetu Kuzmi-Pepiju ob odhodu v pokoj zahva-
lili za njegov izjemen prispevek obema medijama, hkrati
pa se dogovorili za nadaljevanje sodelovanja. '
UM, Foto: L.OJSTERŠEK
VABIMO K POSLUŠANJU
Četrtek, 23. januarja ob 11. uri: POLICIJA IN Ml
V studiu bomo imeli gosta, ki bosta pojasnila policijske
postopke, predvsem pa, zakaj včasih prihaja do pri-
tožb občanov, kako jih obravnavajo in rešujejo. Sode-
lovali bodo tudi poslušalci. Oddajo pripravlja MAB-
JELA AGREŽ. j
Petek, 24. januarja po 11. uri: ROGLA. Naša ekips
bo obiskala največji zimsko-turistični center na našem
območju, da bi se na mestu samem prepričala, kakšnfl
so tam možnosti za smučanje in rekreacijo.
Nedelja, 26. januarja ob 9. uri: RENATO JENČEK.
Predvsem mlajši obiskovalci gledališča ga ta čas spoZ;
navajo kot simpatičnega Jadrana Krta v predstavi
SLG Celje. Sicer pa Renatu, ki je v Celju aklimatizi-
rani Notranjec, tudi filmsko platno ni neznanka
Skratka - dovolj tem za zanimiv klepet ob čaju, ki g2
bo vodila MATEJA PODJED.
Sreda, 29. januarja ob 11. uri: KABELSKA TELE-
VIZIJA. Kabli kabelske televizije v Celju so tako pre-
pleteni, da jih zlepa ni mogoče razplesti. Bo zadeva kft
bolj jasna po okrogli mizi, na katero je NATAŠA GEB'
KEŠ povabila vse vpletene strani?
Št.3 - 23.januar 1992
ODMEVI
Kdo in zakaj
utaplja Zelene
Celja
Spoštovani gospod Kavšek,
pravzaprav sploh ne vem, za-
kaj se (še) ukvarjam z Vami in
Vašim duhom Zelenega Jožefa
(kot ga sami imenujete!).
Saj po Vaši »novelirani evi-
denčni dokumentaciji« menda
sploh nisem član stranke; po-
temtakem se mi je zagotovo le
pritaknilo v sanjah, da sem kot
zeleni zmagal na volitvah, kot
zeleni »opravil na tisoče vo-
lunterskih ur« (ko je moj de-
lovnik kot pri Jožefu Jarhu
trajal tudi po 50 ur in več! ha,
ha!) na sestankih z Vami
(menda sem bil celo član nad-
zornega odbora! ha, ha!),
v občinski skupščini in skup-
ščinskih komisijah.
Zakaj se torej še ukvarjam
z Vami?
Morda zato, ker mi je izpod
časti, da bi me taki falirani
samostojni kulturni delavci,
kot ste Vi, ali neki kompromi-
tirani kvazi inženirji in psevdo
profesorji, kot je gospod pred-
sednik Jožef Jarh, vlačili po
časnikih in se spotikali ob mo-
je ime in moj akademski na-
slov.
Moje ime je, hvala Bogu,
v Celju še vedno toliko spošto-
vano, da se mi ga ni treba sra-
movati.
Jaz sem namreč pošten
človek.
Svojo di-žavno službo, ki mi
jo v zadnjem odstavku Vašega
nesramnega pleteničenja oči-
tate kot »dejanski razlog« za
napade na vaše zeleno koritni-
štvo, opravljam častno; srečen,
ker s svojim delom smem slu-
žiti gimnazijcem (ki me imajo
radi in jaz njih) in svoji domo-
vini Republiki Sloveniji.
Jaz se namreč preživljam
s svojim delom, Imam pač toli-
ko zavesti (o kateri Vi tako
megleno frazarite), da vem,
kako je najlepše in najbolj po-
šteno, če si človek sam ustvar-
ja družbeni status, ne pa, da si
ga lovi v strankarski blagajni.
Pa še to, da je komedija ja še
hujša, na račun nas, »nekon-
struktivnih poslancev«. Farsa
pa taka!
Jaz namreč ljubim čisto. Za-
to pa Vam vračam milo za žaj-
fo. Po akademsko, kot se spo-
dobi.
Takole; Hoc scio pro certo:
quoties cum stercore certo,
semper ego maculor.
Ne razumete, kaj?
Let it be. Prevajam: To vem
zanesljivo: kadarkoli se borim
z umazanijo, ostanem umazan.
Tako. To je zadnje, kar sem
storil za Zelene Celja.
Čas je, da se vključim
v kakšno pametnejšo stranko,
kjer bom za Celjane lahko na-
pravil kaj več m kaj boljšega,
kot da se po propadlih skup-
ščinah Zelenih prepiram z Va-
mi, kdo potaplja stranko in
zakaj.
Kdor ni slep, vidi; kdor ni
gluh, sliši; kdor ni Kavšek, ve.
Kdor pa je Sepetavc, si to
upa tudi povedati.
Ker nikoli ni(sem) bil pod-
repnik in prisklednik.
In nikoli član Zelenih. Ha,
ha!
prof. ANTON SEPETAVC
poslanec (Zelenih?)
v SO Celje
Čigavi so
mediji?
Spoštovano uredništvo!
^ Čigavi ste? Naši - poslušal-
cev! in bralčevi? Potem so tudi
Piskri, ki jih izdeluje Emo Ce-
jlt- skupaj s fabrko naši - pa
tudi Vaši - sicer prazni piskri!
Ne - nič ni več naše! Pokaži-
te papirje, iz katerih bo for-
malno-pravno razvidna zgo-
dovina Vaše registracije in pa
lastništvo prostorov, v katerih
delujete. Sicer bomo utemelje-
no sumili, da nekaj prikrivate,
oziroma lastite nekaj, kar ni
.Vaše.
Tako dolgo pa ste lahko do
g. krščanskega demokrata Ja-
neza Lampreta vsaj prizane-
sljivi, ne pa demagoško na-
strojeni, kajne?
Pa lep pozdrav!
MARKO ZIDANŠEK
Uredništvo:
»Papirjev« vam žal ne more-
mo pokazati preko časopisnih
strani, lahko pa zaprosite za
informacije v ustreznih insti-
tucijah: SDK, sodišče, pristoj-
ni upravni organi... Ce pa si
želite osebno ogledati doku-
mentacijo, s katero razpolaga-
mo na NT-RC, bomo vaši proš-
nji radi ugodili. Povabite se!
Kdo in zaliaj
potaplja Zelene
Celja
Iz teksta izpod peresa stran-
karskega kolega Pavla Kav-
ška, katerega delo v dobro
ekologije zelo cenim, bi bilo
mogoče sklepati, da sem pod-
pisani glavni razdiralec ali po-
tapljevalec Zelenih Celja, ah
pa celo to, da tega ne počnem
samoinciativno, ampak po na-
ročilu. Naj za začetek zagovo-
ra povem, da sem 13. 1. 1990
šel soustanavljat celjski odbor
Zelenih Slovenije zato, da bi
se manj krat ali nobenkrat ne
ponovila črna sreda (pravza-
prav bela) 10. 1. 1990, ko je
bilo Celje razen v meglo ovito
tudi v prah titanovega dioksi-
da. Te namere do danes še ni-
sem spremenil in je ne mislim,
morebitno načrtno podtalno
blokiranje delovanja pa je mo-
ji politični naivnosti tuje.
Stranka je v svojem delu do-
segla uspehe: na volitvah,
v celjski skupščini, v delovnih
akcijah. Najbrž uspešnih de-
javnosti ni ravno za sedem
strani naslovov, nepomembno
malo pa tudi ne. Medalja ima
tudi drugo stran: pomanjklji-
vosti v delovanju stranke. Ni
prostorov Zelenih v centru
mesta, ni uradnih ur, admini-
stracija je vodena pomanjklji-
vo, finance dvomljivo, izvršil-
ni odbor je večkrat nesklepčen
kot sklepčen, sklepi odbora se
ne izvajajo, število članov Ze-
lenih Celja se ne povečuje. Iz-
govori o skromnih sredstvih
ali o nedelavoljnosti se hitro
izkažejo za prazne: denarja
dobiva stranka ne več in ne
manj kot druge, delavoljnost
se vidi po dolgi vrsti ljudi, ki
so bili pripravljeni pomagati
pri delu stranke. Ne bom na-
vajal dokazov za trditve o na-
pakah, predolgo bi bilo, naj
zadoščata dva indica: Društvo
za varstvo okolj% se bolj malo
meni za sodelovanje z Zeleni-
mi, precej ljudi, ki so bili pri-
pravljeni pomagati pri delu,
pa je kar prehitro obupalo.
Kot podpredsednik bi jaz
pravzaprav lahko bil skoraj
glavni krivec za tako stanje in
trditve Pavla Kavška bi bile
točne, a vzrok slabosti v stran-
ki vidim predvsem v tem, da je
nekaj odbornikov preveč prid-
no ubogalo nekatere predloge
predsednika Jožefa Jarha.
Običajno se tudi ni dalo niče-
sar storiti proti neprimernim
predlogom, saj je predsednik
kdaj tudi ravnal drugače, kot
je bilo sklenjeno na seji izvr-
šilnega odbora, če se njegovo
mnenje ni ujemalo s sklepom
večine odbora, ah pa sploh po
svoje. Kar se financ stranke
tiče, predsednik še dandanaš-
nji edini odloča o njih. Dokaz,
da povedano ni le izgovor za-
radi moje neučinkovitosti
v odboru, je vsaj to, da je toli-
ko potencialnih sodelavcev
obupalo nad stranko. Ko ne bi
bil prepričan, da so ravno Ze-
leni prava stranka, bi jaz tudi
■že. Predsednik je tudi nekaj-
krat dal nekaj čudnih predlo-
gov. V Novem tedniku je pred
letom objavil tekst, ki je delo-
ma govoril o avtu na sončno
svetlobo iz Ema in Štor ali ne-
čem podobnem, predlog za
najnovejšo instant preureditev
volilnega sistema je razposlal
pred kratkim, za profesional-
nega člana IS SO za ekologijo
je prej šnj ikra t predlagal elek-
trotehnika s srednješolsko izo-
brazbo. Še kakšen očitek bi se
našel. Zasedenost Tračnic
z Zelenimi torej ne more biti
presenečenje.
Kako splavati? Za letno
skupščino stranke je napove-
dan datum 20. februar. Nekaj
odbornikov, poslancev, članov
stranke in simpatizerjev se nas
bo potrudilo, pripraviti pred-
loge za delo naprej in za tak
odbor, ki bo to delo lahko
opravljal. Upam, da bomo to
namero kljub nasprotovanju
dosedanjega predsednika lah-
ko uresničili. Morda bo šlo po-
tem le uspešneje naprej in da
bodo Zeleni Celja lahko posta-
li poznani bolj po okolju pri-
jaznih dosežkih kot pa po zno-
trajstrankarskih zdrahah.
Se zadnje: Ne glede na mo-
rebitni odgovor na tale moj
odgovor o tej zadevi ne bom
več časopisno polemiziral.
Spoštovanim bralkam in
bralcem se zahvaljujem za po-
trpežljivo branje.
Lep pozdrav.
STANISLAV PIRNAT
Javna vprašanja
za javne
odgovore
Gospodu Miru Gradiču,
SDZ-NDZ, Celje nisem več
nameraval odgovarjati. Pa so
zazvonili anonimni telefoni.
Torej, naj bo.
Nisem se šel Jupitra in ni-
sem želel pisati žaljivo. Pisal
sem kratko in osebno le o tem,
da bi gospoda Mira Gradiča
spomnil, da smo v preteklosti
avtonomno razpravljali o pri-
hodnjem času marsikje veliko
prej, kot se to zdaj ocenjuje.
Tudi midva sva večkrat oce-
njevala dogajanja. Pa saj veva
oba: majskih hroščev je bilo
veliko leta 1945 in tudi leta
1990.
Pa še odgovor na zadnje
vprašanje. Glede lastninske
zakonodaje nisem nikomur,
tudi gospodu Kučanu ne, niče-
sar obljubljal. Še manj oblju-
bil. Z njim o tem nikoli hisem
govoril. Za upočasnitev spre-
jemanja lastninske zakonoda-
je sem se odločil 3. 9. 1991 ob
11.00 (po osebnem dnevniku).
Tisto, kar vi veste, pa je »žen-
ski trač«, ki se je kot »resnica«,
žal, razlezel tudi med Demoso-
vimi veljaki.
Upam, gospod Gradič, da ne
zahtevate od mene, da bi se
spustil na tak nivo.
Lep pozdrav!
JOZE ZUPANČIČ
Čistiilce
pometajo v kot
Glede na to, da je v članku
nanizanih veliko neresnic,
vam odgovarjamo z argu-
menti.
Podjetje LESK Celje, p. o. je
družbeno podjetje, ustanovlje-
no 1. 3. 1990 s predhodno stro-
kovno izdelanim projektom
Razvojnega centra Celje, kate-
rega soavtor je tudi g. Zavšek.
Ustanovili sta ga dve družbeni
firmi. G. Ivana Zavšek je tako
direktorica družbenega po-
djetja LESK in ne zasebnica;
tega ne vedo samo tisti, ki tega
ne želijo.
Podjetje zaposluje 64 oskr-
bovalk prostorov in se vodi po
zasnovah iz projekta, ki ima
naslednja izhodišča; - človek
kot osebnost, kultura do oko-
lja, kvaliteta dela z dosega-
njem potrjenih evropskih
norm snaženja s -povdarkom
na podaljševanju življenjske
dobe materiala in urejenosti
okolja), kar v praksi pomeni,
da se v podjetju izključno na-
grajuje po rezultatih dela (zato
različne plače, tarifna postav-
ka kolekt. pogodbe L, II., III.)
to pa je vezano na strokovno
znanje OSKRBOVALK PRO-
STOROV, (mi nimamo zapo-
slenih čistilk). Izobražujejo se
vsake 3 mesece ali 6 mesecev
odvisno od novosti oz. procesa
dela. Tu so še tehnološka iz-
boljšava > vezana na proces de-
la z ekološkimi vidiki (Bio či-
stila itd.) in preventivni zdrav-
stveni del; (v kar se podjetje
vključuje s pošiljanjem oskr-
bovalk v zdravilišča, 7 dni
z obveznim zdravstvenim pre-
gledom in terapijo. 1991 - 10
oskrbovalk, 1992 predvideva-
mo 36 oskrbovalk glede na fi-
nančne možnosti.) Zaposlen
prispeva dopust, podjetje pla-
ča storitev.
Naše oskrbovalke prostorov
niso opremljene isto\'etno
s sliko, v časopisu, ki je po
našem mnenju osebnostno ža-
ljiva, pač pa so pri nas oblači-
la; dvodelna obleka, oz. halja
v zimskem času. Kulturen od-
nos do zaposlenih pri naročni-
ku in sodelavcev, kolektivno
delo, medsebojna pomoč
z znanjem v procesu dela, vi-
soka zavest do dela in kritičen
odnos do sodelavcev, ki želijo
tako ali drugače uveljavljati
pravice in ne delati, oz. samo
hoditi v službo. To pomeni, da
tudi same oskrbovalke zahte-
vajo, da se nedelavni zaposleni
odstranijo iz njihove sredine,
oz. ne želijo z njimi opravljati
dela. To je pa poglavitni vzrok,
ki se med drugim navezuje tu-
di na primer g. Vnučec. Dej-
stvo je, da g. Vnučecova izhaja
iz srednje velike kmetije (živi-
noreja - poljedelstvo) in veija-
memo - kar je tudi večkrat po-
tožila sodelavkam, da je pri-
hajala že utrujena na delo.
Njena bolezen ni vzročno po-
vezana z delom oskrbovalk
prostorov in ni vezano na po-
djetje Lesk. 1. 9. 1990 in ne 1.
8. 1990 je pričela z delom
s polnim delovnim časom v na-
šem podjetju, in to samo 2 me-
seca (september, oktober 90).
Samovoljno je prekinila de-
lovno razmerje, dne 29. 11.
1991 z obrazložitvijo, da njej
ni potrebno delati, ker ji kme-
tovanje prinese večji dohodek.
Koriščenje dopustov se gle-
de na proces dela mora plani-
rati, sicer se zaposlenim omo-
goči dopust po oceni možnosti
glede na proces dela. Nihče ji
ni oporekal dopusta, vendar so
kriteriji za vse zaposlene ena-
ki. Zatrjevanje o zaostritvah
in zahtevi za 9 dni dopusta iz
leta 1989 je brezpredmetna.
Do januarja 1991 ni zahtevala
dopusta, ko je bila prisotna na
delu, pač pa šele v avgustu
1991. Dopust iz leta 1991 pa je
koristila po prihodu iz staleža
od 30. 9. 1991 do 18. 10. 1991.
(Vse navedeno je dokrunenti-
rano in je možno na vpogled).
Po prihodu iz staleža je bila
razporejena na delo - kot na-
vaja, v Avt-G Celje, (uprava, ki
meri 345 m^ in to sta opravljali
2 delavki, ki sta kasneje nada-
ljevali delo na drugem objektu
za dosego normativa in nikoli
jih ni bilo 5, naš normativ pa je
800 m^) kot pomoč drugi de-
lavki, ki je nadomeščala izpad
staleža stalne delavke. Zato
takšne trditve niso samo zlo-
namerne, pač pa tudi smešne.
Njen delovni čas je bil od
15.-22. ure in ne od 13.30 kot
navaja. Če je prišla pred tem
časom, do 15. ure ni opravljala
dela ker so zaposleni naročni-
ka še v pisarnah do 15. ure. To
ni bila pn'a samovolja. Lahko
bi še kronološko dokazali veli-
ko nepravilnosti, vendar zaen-
krat odgovarjamo samo na na-
vedbe.
Opozorilo na bolniški stalež
pa toliko; od 64 zaposlenih so
v staležu trije zaposleni in še
to tisti, ki čakajo na predstavi-
tev pred invalidsko komisijo
ali na sklep. Čudi nas od kod
takšni zlonamerni podatki, ki
so tudi dokazljivi s strani evi-
denc.
Resnično v našem podjetju
ni organiziran sindikat, kljub
2-kratni vzpodbudi direktor-
ja, da se naj organizira. Izha-
jamo iz dejstva, če se zgodi
krivica lahko pravico uveljav-
ljamo na sodišču in ni potre-
ben sindikat. Vendar dokler
bomo pošteno in kvalitetno
opravljali delo, bodo tudi fi-
nančna sredstva večja, s tem
pa naš OD. Zato - plačo si
krojimo z rezultati dela.
Ob zaključku leta je bila iz-
delana strokovna analiza iz
vseh vidikov poslovanja iz ka-
tere so razvidni vsi podatki,
dobri in slabi, opremljeni tudi
s priimki in imeni, ki so izho-
dišča za realno oceno dela in
smernicami za naprej z trdnej-
šim razvojem podjetja, ki je že
in še bolj bo negovalo uspeš-
nost posameznika. Človeški
odnosi pri nas so na zavidljivi
ravni pogojeni z medsebojnim
zaupanjem. Zato smatramo,
da smo uspešno podjetje z do-
brim programom za še boljši
jutri, kljub problemom, ki
nam jih nedelovni sodelavci
povzročajo.
Da smo res takšni dokazuje-
jo tudi številni primeri. Ob
praznikih nam med drugimi
voščijo zaposleni pri naročni-
kih, tudi darila dobimo v znak
pozornosti. Odnos do nas je
korekten in velikokrat slišimo
pohvale na račun svojega dela.
Nihče nas ne ponižuje ali ima
za manj vredne. Vse to smo
dosegli s svojim odnosom do
dela in z rezultati dela, čerav-
no delo po naših sprejetih kri-
terijah ni lahko in pomeni 6,5
ure intenzivnega dela. zato m^
niso izhodišče za delo. Zave-
damo se, da delavec za strojem
mora intenzivno delati, tako
moramo tudi mi in z lažno so-
cialo smo že zdavnaj opravili.
\'ERONIKA PODGORŠEK,
predsednica zbora delavcev in
člani DS podjetja
(5 podpisanih)
Uredništvo:
Ne preseneča nas. da so vaše
navedbe drugačne kot naved-
be delavke Ivane Zavšek. Če
ne bi bilo tako, tudi ne bi bilo
potrebno posredovanje pravne
službe pri sindikatih in reše-
vanje spora na sodišču. Veseli
bomo. če nas boste obvestili
o njegovi razsodbi.
O fotografiji, objavljeni ob
prispevku, pa samo to: ima
zgolj ilustrativen pomen in ni
vezana neposredno na nobeno
od omenjenih podjetij ali de-
lavk (sicer bi bilo to zabeleže-
no). Sodimo tudi. da fotografi-
ja človeka, ki dela, ne more
biti žaljiva.
Odprto pismo
g. Antonu Rojcu
Izvršni svet vaše skupščine
je v novembru 1991 sprejel
odredbo, da se cene toplotnega
ogrevanja že v tem mesecu po-
večajo za 106%. Ne bom govo-
ril o upravičenosti takšne po-
dražrk'e, ampak bom vas,
g. predsednik, spomnil, da kot
predsednik občinske skupšči-
ne podpirate očitno nezakoni-
tost in protiustavno ravnanje
vašega IS. Citirana odredba je
bila objavljena v Uradnem li-
stu, ki je izšel 29. 11. 91, obja^
Ijena odredba pa je začela
Ijati naslednji dan. Komunala
Celje je »oborožena s takšno
odredbo višjo ceno ogievanja
pričela zaračunavati že 20. no-
vembra 1991, torej pred nasto-'
pom veljavnosti odredbe. Do-
volim si, da vas opozorim na
154. in 155. člen Ustave RS
(tudi prejšnja ustava je imela
enako določbo), da namreč
pravni predpisi ne veljajo za
nazaj, ampak samo za naprej.
Edino z zakonom (in v nobe-
nem primeru z odredbo), je
mogoče izjer^ioma določiti, da
ima učinke ža nazaj in še to
samo v primeru, če se ne pose-
ga v pridobljene pravice. Ta
Ustavna določba za IS občine
in Komunalo Celje očitno ne
velja, ker sedaj po znanih za-
pletih stanovalcem zaračuna-
va TO ogrevanje za mesec no-
vember po neupravičeno povi-
šanih cenah. Podražitev za
mesec november 1991 je bila
popolnoma nezakonita in pro-
tiustavna, zato apeliram na
vas, g. predsednik, da uredite
vse potrebno, da se takšne ne-
zakonitosti ne bodo izvajale.
V primeru toleriranja takšnih
nezakonitosti državljani ne
bomo imeli več zaupanja v Vas
kot osebo, ki ščiti ustavnost in
zakonitost, kar ste po svojem
položaju (in poklicu) nedvom-
no dolžni storiti.
S spoštovanjem Vaš občan
PAVLA KODE
Vandalizem na
Golovcu
Na opuščenem pokopališču
na Golovcu v Celju, ki je zašči-
teni kulturni spomenik in ki
gaje podpisana sekcija s po-
močjo celjske občine pričela
lani urejati, se nadaljujejo
skrunitve grobnic, kar traja že
kar nekaj let. Vandali. Govori
se, da sta to dve tolpi: mlajša,
ki se izživlja z odpiranjem
grobnic in druga, ki išče zlato
v zobeh mrličev.
Decembra so divjaško razbi-
li prelepo Kolenčevo grobnico,
ker je niso mogli odpreti. Od-
prli pa so še eno grobnico na
severnem delu pokopališča.
Čeprav smo ta dejanja lani
že prijavili, še enkrat poziva-
mo organe pregona, da storijo
vse, da se končno odkrije to
vandalsko početje. Vse, ki bi
lahko nakazali kakršno koli
sled, prosimo, da to sporočijo
policiji ali pa na enega izmed
podpisanih. Čas je, da bi pre-
jeli ti vandali zasluženo kazen.
Sekcija za urejanje zanemarje-
nih kulturnih spomenikov pri
celjski  podružnici  Svetovnega
slovenskega kongresa
Prof. Anka Aškerc,
Zavod za zaščito naravne in kul-
turne dediščine
Prelat Friderik Kolšek,
opatija Celje
Prof. Zoran Vudler,
Celjska turistična zveza
Vandalizem na
polcopališču
Golovec
Vse pristojne institucije
v Celju sprašujem, kako dolgo
bom^o svojci preminulih še tre-
petali pred skrunitvijo grobov
in grobnic na bi\-šem sloven-
skem pokopališču, sedaj ime-
novanem pokopališče Golovec
v Celju?
Že od leta 1989 na tem po-
kopališču rušijo ^omenike,
odpirajo grobnice in podobno.
Nihče pa ne more ugotoviti,
kdo to vandalstvo počenja.
Vsak starejši občan bo vedel
povedati, da so na tem poko-
pališču pokopani res pravi
Slovenci, ki so za mesto Celje
mnogo dobrega storili še v ča-
sih, ko je bilo to pokopaUšče
res slovensko in so si ga za
zadnji počitek izbrali zavedni
Slovenci (namesto onega dru-
gega, imenovanega »nemško
pokopališče«).
Ali bodo naši svojci še dolgo
čakali na svoj zasluženi mir in
pokoj?
Kot mi je znano, je Skupšči-
na občine Celje z odlokom to
pokopališče uvrstila pod spo-
meniško varstvo. Od tega naši
pokojni nimajo ničesar - le ru-
ševine.
Kako dolgo še?
SONJA FINK,
Celje
Inflacija vodi
v obup
že štirideset let se otepamo
z inflacijo. Pričela se je leta
1952, skoraj neopazno, Živ-
Ijenski stroški so naraščali iz
leta v leto, vse dokler je dinar
obstajal. Sedaj imamo tolarje.
Ko smo jih dobili, smo bili ve-
seli, srečni. Mislili smo: sedaj
je pa konec inflacije! Toda
kakšno razočaranje. Podraži-
tve so obupne. Če pomislim sa-
mo na račune od Elektra. Ko
jih prinese poštar, te bolj str*
sejo kot električni tok.
Novi tednik je zanimiv m
vedno prinaša številne novice.
Nadaljevanje na 18. strani
Št. 3 - 23. januar 1992
Bolje je biti vampir,
kot pa da me nI
Franco Juri, Itariliaiurist, sicer pa agent večili obveščevainiii služil
Ni dovolj, da dela zgago na
prvi strani Dela. Pred božičem
je svoje umotvore celo zbral
v knjigi Slavna naša zgodovi-
na in dokončno zapečatil uso-
do Jugoslavije, saj bi brez nje-
gove knjige morda še ne priz-
nali puntarskih republik.
Ali pa si ta makaronar, bra-
dati letnik 1956, republiški
poslanec LDS s stalnim biva-
liščem v Kopru, to samo domi-
šlja? Časopis, za katerega riše
po taki pogodbi, da ne sme za
nikogar drugega, je pred enim
letom intervju z njim naslovil:
»Franco Juri, malce narciso-
iden«.
Vaše karikature doživljajo
zelo burne reakcije. Nekdo
vam je napisal: »Franco Jur(i)
Maloumni laški srbofobični
peder! Upam, da boš dobil od
Peterleta nagrado, ti zafukani
laški peder! Privošči si malo
bivše boljševike na katoliški
Hrvaški-Tud(mana), Boljkov-
ca, Manoliča in ostale konver-
tile, pa tudi v Sloveniji jih je
malo veliki bataljon. Menjaj
melodijo, postajaš dolgočasen
in se ponavljaš. Kreativnost ti
je slaba stran! Tvoj makaro-
nar«. Komentar, prosim.
To je čudovit biserček, ki
pravzaprav dokazuje, da je
moja satira prava politična sa-
tira in da končno šokira dolo-
čen del javnosti, tisti del jav-
nosti, ki seveda nima pretira-
nega občutka za humor in sa-
moironijo. Pred kratkim sem
dobil zelo dolgo pismo, ki me
napada  zaradi  karikiranega
papeža. Spet se pojavljajo ide-
je, ki so bile pri nas ustoličene
v času maršala, da so nekatere
stvari in osebe na našem pla-
netu svete in da se jih nihče ne
sme lotevati niti s satiro niti
z vici. Tako lahko mislijo poli-
tiki, politikanti, demagogi, ne
pa satiristi.
V enem pismu vas oseba, ki
se je podpisala kot Slovenka,
sprašuje, katera mafija vas je
poslala. Res, katera?
Franco Juri, kot istočasni
agent raznih obveščevalnih
služb, CIE, KGB-ja, Mosada,
KOS-a, Digosa, itn. je bil pred
leti prisiljen pristati na inten-
zivni tečaj satiričnega teroriz-
ma na Sardiniji. Tam smo
imeli posebne enote pikčastih
baretk pod vodstvom polkov-
nika Forattinija, znamenitega
karikaturista italijanske La
Republike, ki je s svojo strupe-
no ironijo tej zvrsti terorizma
dodal nekaj izredno učinkovi-
tega: rušenje vseh nacional-
nih, nacionalističnih, državo-
tvornih, političnih, religioznih
in drugih mitov. Ko so računa-
li, da je pač nastopil čas za
destabilizacijo celotne evrop-
ske makroregije, so me poslali
na ta konec, kjer je bila situ-
acija najbolj zapletena in naj-
bolj eksplozi\Tia in mi dali za
nalogo, naj izdam knjigo.
Knjiga je imela dvojno nalogo:
ali uničiti vsa prizadevanja
majhnih narodov, ki konstitu-
irajo syoje države ali jih do-
končno pripraviti za sprejem
v Evropo. No, druga varianta
je uspela, moja knjiga se je
razprodala, Slovenci so posta-
li duhoviti, dokazali so, da ni-
so tako zagrenjen narod in ce-
lo De Michelis jih je moral
priznati.
V nekem intervjuju ste deja-
li, da vas politiki mrko gleda-
jo. Se pravi, s svojim biciklom
se pripeljete na skupščino in
tam zagledate glavne junake
svojih karikatur, Kučana, Pe-
terleta, Rupla, Bučarja in vas
mrko gledajo. Ali vam tudi kaj
rečejo?
Sedaj me ne gledajo več ta-
ko mrko. Nekateri mi očitajo,
da Kučana rišem preveč sim-
patičnega. Ampak očitno je
simpatičen Slovencem in tudi
Evropejcem in ne morem nič
pri tem. Tisti, ki so me mrko
gledali, me danes zelo obožu-
jejo. Opazil sem, da nekateri
politiki postajajo bolj znosni,
bolj simpatični in bolj prebav-
ljivi, da se njihov imidž po-
pravlja. Mislim, da sem jih
s svojo karikaturo uspel delno
spremeniti.
Kdo vas sedaj »obožuje« od
tistih, ki so vas mrko gledali?
V začetku se spomnim zdrah
in konflikto\' z ministrom Ru-
plom. Jezil se je zaradi nekate-
rih karikatur, potem pa je
ugotovil, da se je, zaradi njih,
njegov imidž, njegov rating,
izboljšal.
Kdo vas pa najbolj sovraži?
Najbolj manjši politiki,
skrajno ksenofobne tendence,
ki me sovražijo predvsem zato,
ker ne nastopajo. To so razni
moji kolegi poslanci iz obale,
ki vehementno napadajo brata
Jurija, opozicijo, komuniste,
boljševike. Med temi je najbolj
slaven gospod Daniel Star-
man, ki je celo zahteval v ne-
kem skupščinskem odboru,
naj se končno nekdo postavi
pred Jurijem in mu prepreči
objavljanje takih ciničnih ko-
mentarjev. To so žal ljudje, ki
verjetno nikoli ne bodo nasto-
pali na mojih karikaturah, res
da so groteskni, ampak so tako
neznani, tako nepomembni, da
verjetno nimajo šans.
In kaj vi rečete politikom,
naj se ne sekirajo ali da so
nezreli in butasti, ker ne razu-
mejo karikatur.
Tako: »Ubogi politik, ki ne
razume karikatur«. Potem so
se verjetno sami posvetili, pre-
brali nekaj enciklopedij in
spoznali tisto, kar je Giulio
Andreoti, italijanski premier
ugotovil že zdavnaj: čeprav ga
Forratini riše v vseh možnih
oblikah, kot varhpirja, neto-
pirja, grbasto pošast itn., je
glavTio, da nastopa. Politik
mora nastopati, biti vedno
javna oseba. Tudi moji ubogi
oboževalci mi delajo veliko
korist: pisma sem uporabil za
reklamo in to je. bila super
učinkovita reklama. Ker če bi
me vsi hvalili, od Kučana do
Pučnika, bi postal dvorni no-
rec, režimski karikaturist in
s tem bi izgubil tudi vsakršno
perspektivo za prihodnost.
Ali tudi Dobršek kdaj reče,
»Veš kaj, pretiravaš, malo
manj...«
Nekajkrat se je zgodilo, da
so poskušali mehčati sporočilo
mojih karikatur. Nedavno so
eno tudi na pol cenzurirali.
Danilo Slivnik, ki je bil dežur-
ni glavni urednik, je ocenil, da
sem narisal premajhnega Ku-
čana in prevelikega Kohla.
Nakar sem stvar obrnil in sem
v eni naslednjih karikatur na-
risal ogromnega Kučana in
majhnega Kohla. In so bili vsi
veseli.
Koga najraje vzamete
v kremplje, dolgo časa se mi je
zdelo, da je to bil Markovič,
zdaj pa da posebej uživate
v upodabljanju Rupla, Miloše-
viča, Tudmana in Kadijeviča.
Od samega začetka sem
predvsem Miloševiča. On me
je inspiriral, z njim sem jaz
nastal. Absolutno sem hvale-
žen gospodu Miloševiču, ker je
ustvaril take situacije, to so
seveda situacije groteske, pol-
ne smešnih in tragično smeš-
nih trenutkov. Kot pojava, ta
novi Duce 20. stoletja, z vsemi
potezami klasičnega populista
in diktatorja, je bil od samega
začetka smešen. Seveda malo
sem se tudi ustrašil, ko je go-
voril milijonski masi in jih na-
govarjal, naj se kofično oboro-
žijo, kljub temu sem mislil, da
je to tudi človek, ki se ga da
spremeniti s humorjem. Žal ni
sprejel nobenih mojih vabil na
predstavitev knjige, ne vem, če
je dobil sploh mojo knjigo, ba-
je smo mu jo poslali. Razen
Miloševiča imam tudi celo vr-
sto drugih junakov. Tudman je
tudi zelo karakterističen
s svojim kičem, Kučan z vlogo
majhnega mickey mousa slo-
venske politike, Rupel se po-
javlja kot pojava ...
... kot nek škratek...
Ha, ha, ja tako deluje. Malo
je bil užaljen, ker sem ga nari-
sal predebelega, potem pa sem
ugotovil, da ni predebel, am-
pak, da je masiven in da deluje
malo nerodno. Neštetokrat
sem risal Peterleta: v mojih
karikaturah paradoksalno na-
stopa kot pozitivec, zato ker je
bil vedno zmeren, vsaj obnašal
se je tako. V trenutku, ko je
postal nervozen, agresiven,
sem bil malo bolj hudoben do
njega in sem ga uprizoril
v obliki spermatozoja, noseč-
nice.
Bili so poskusi preganjanja
vaših karikatur s strani obla-
sti. Po tem bi lahko sodili, da
je politična kultura, kar zade-
va karikaturo, na zelo nizki
ravni. Slovenci vendarle ima-
mo nekaj izkušenj s karikatu-
ro, odkod potem tako nizek
nivo.
Ma, jaz ne mislim, da je tako
nizek nivo. Gre za nekakšen
nacionalni stereotip, da Slo-
venci niso duhoviti. Moja ka-
rikatura je zdržala, že dve leti
se na prvi strani Dela pojav-
ljajo precej nesramne karika-
ture. Vem za primere v sosed-
njem Trstu, ko ne bi objavljali
tako strupenih karikatur do
lastnih botrov in političnih pr-
vakov. Slovenija je, zaradi
dolgoletnega delovanja Mladi-
ne in njenih karikaturistov in
seveda tudi določene tradicije,
od Gasparija, Roglja do Hri-
barja, imela neko svojo ironi-
jo, čeprav precej črno in tra-'
gično. Moja karikatura in ka-
rikatura novejših karikaturi-
stov je bolj post moderna.
Kljub pritiskom prave repre-
sije tukaj ni bilo, bilo je tako
spretno izpeljano, da nikoli
nismo mogli govoriti o pravi
represiji. Mislim pa, da politi-
ki v okoliščinah predvodilne-
ga boja in medstrankarskega
konflikta boja in medstran-
karskega konflikta znajo ceni-
ti karikaturo in skušajo biti do
mene zelo prijazni, da jih bom
rešil v imidžu. Ne bom se pu-
stil, za mene ostajajo vsi greš-
niki.
Se politiki, ko vedo, da ste
v njihovi bližini, obnašajo
drugače kot sicer?
Ko nastopajo in ko jih za-
gledam, točno vedo, da jih ;
opazujem. Sem dober psiho-,
log, ker to moraš biti. In so ]
v zadregi, tudi najbolj suvere- i
ni,  najbolj  bojeviti,  najbolj;
macho politiki so v zadregi,
češ, kaj neki je spet videl v me-
ni. Enkrat sem se pogovarjal
z Ruplom in sem tako opazil,
da je imel »apua«, pikčaste no-
gavice. »Aha, kaj je zdaj, imaš
pikčaste nogavice!« Potem se
je v mojih karikaturah pojavil
v pikčastih spodnjih gatah. To
je samo metafora za moje opa-
zovanje, pred katerim se mo-
rajo braniti politiki. Zelo pre-
vidni morajo biti.
Vaši sarkastičnosti in nepri-
zanesljivosti jc
vati tudi vaša i,
grafija, saj ste |
zagret upornik i
kaj bi pravzapt,
organizirani ml
dir, pa anarholij
pa ultralcninisi
totalitarist sku]
Bavčarjem pri t(
Oblast je po vas
la mladinski \,
v Kopru, kjer s
prvi punkovski
sedaj praznite V|
ki ste jih moral
čas, ko bo prišla
Ha, ha, to lah)
se to sedaj dog
sem bil dober rti
sem na delovne
nisem priznal, ;
dil: ne toliko z«
sem to čutil kol
ško dolžnost, a
prvič  izgubil j
drugič sem misli
val, ne? To so bi
nje kolektivnega
pe punce iz pol
Bratstvo in enoi
nekaj dejanskeg
vega. In tudi tal
talitarizem, revo
je bil vedno nek
solili pamet ubq
v študentskem ij
no seksualno re\
skušali na tak n
praviti do postd
Skratka, določe
frustracij sem s]
krat, na zelo lepi
to erotično plat i
vel brez velikih t
znebil vseh tota
sem postal karik
... in se umirili
demokrat.
Ja, mi smo str
nih ljudi. Histeri(
ne bi izbral. Ni a
in to me včasih e
Očitajo vam, i
site za svobodno
njate meje in da 1
li nekaj Sloveniji
res?
Gre pač za ^
vseh Neslovenca
do tistih, ki o
v slovenske za«
pozablja, da je nj
tus slovenskega i
etnična pripadli
vplivati na dozi
kvaliteto tvoje di
Zato si nikoli i
pristati na logik
Slovenec, moram
viden. Na te reči
žavljanskega \ni
žavljani imajo en
pravice in če sen
bom verjetno osti
Moj regionalizem
mentalističen, je
podpira dobršen
cev. Gre za to, di
uveljavljanje mo
zirane države in
država, je central
Ali italijanska
ma vseh pravic?
V Sloveniji jeifl
lo dobro urejen,
postavlja Italijani
pred hitro asimil
stajanje nove drii
je sicer povsem 1«
pa prostor, kjer z
bivaki živi enotn
Kopra, kot manjs
mi institucijami,
dobnim šolskimi
v Italiji. Naenkrs
v Sloveniji znajdf
institucionalno t
nejo v Sloveniji Z
cami, ampak jih
tisoč. To je sku!
more preživeti, ki
gotovljenim staJ
nerodnost tega m
je kriva tudi p"
smenost novega'
janske unije. Ki
maksimalistična
lo opijanja z oblj
političnih sil in tv
slili so, da imajo
lahko zahtevajo'
jajočih držav.
ROBEB
Franco Juri, naslonjen na zemljevid Italije, v svojem kabinetu 405, kjer ima sedež kot asistent oddelka za
italijanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral iz geografije.
EKSKLUZIVNO
ZA NOVI TEDNIK
Št.3 - 23.januar 1992
16,17
Alter medicina
po kitajsko
OtI junija je v Ljubljani Kitajlia Wang Aiping in pomaga bolnikom
Qi gong je ena od kitajskih
metod zdravljenja brez zdra-
vil in bolečin. Ponaša se z ve-
čletno tradicijo in izvrstnimi
rezultati, v Ljubljani pa že
od junija po njej zdravi ki-
tajska mojstrica Wang
Aiping. Ponosna je, da pri
njej ozdra\i v povprečju 95
odstotkov bolnikov.
Poleg petih glavnih šol qi
gonga obstaja na Kitajskem
še deset tisoč podzvrsti. Ne-
katere so zasnovane na prin-
cipu boja proti bolezni, go-
spa Wang primerja to z bo-
rilno veščino kung-fu. Druge
metode so takšne, da ljudem
pokažeš, kako premagati te-
žave. Wang Aiping pravi, da
se je učila več qi gongov, od-
ločila pa se je za tistega, ki se
imenuje bon nature, saj se je
izkazal za najučinkovitejše-
ga. Temelji na duhovnih, di-
halnih in telesnih vajah.
S pomočjo qi gonga se v tele-
su sprostijo »sile«, ki očistijo
ovire, to pa je pogoj za
zdravljenje organizma.
S qi gongom nad vse
bolezni
v Ljubljani se tretmajev
Wang Aiping udeležuje veli-
ko bolnikov z najrazličnejši-
mi zdravstvenimi težavami.
Celo raka je s to metodo mo-
goče ozdraviti. Toda Wang
Aiping poudarja, da morajo
biti bolniki vztrajni, saj iz-
boljšanje nastopi le po večte-
denskem obiskovanju tret-
majev, na katere je treba ho-
diti vsak dan. »Eni pridejo
k meni enkrat in bolezen iz-
gine, drugi potrebujejo več
časa. Neka gospa je imela tu-
mor na ustnici, a ji je po pr-
vem tretmaju izginil. Mar-
sikdo je že več let na invalid-
skem vozičku ali hodi ob po-
moči bergel, po obisku pri
meni pa vsega tega ne potre-
buje več. Odvisno je torej od
bolnika samega, kako se od-
pre, kako je dovzeten za
energijo, ki mu jo dovajam.
Jaz in bolnik sva kot radijski
sprejemnik in oddajnik. Jaz
sem oddajnik, bolniki pa
sprejemniki.«
Wang Aiping pravi, da se
do sedaj samo eni pacientki
bolezensko stanje po njenih
terapijah ni popravilo. Za
vse vrste bolezni lahko nani-
za primere uspešnega zdrav-
ljenja, nikomur pa ne more
reči kar na začetku, da ga bo
ozdravila. »Rečem lahko le,
da določeno bolezen znam
pozdraviti, vedno pa opozo-
rim, da je od bolnika samega
odvisno, koliko bo dovzeten
za to metodo. Lahko pa se
pohvalim, da pozdravim 95
odstotkov bolnikov, ki me
obiščejo.«
Gospa Wang pomaga tudi
tistim, ki se želijo odvaditi
odvisnosti od drog, kajenja
in podobno. Tudi proti pre-
komerni telesni teži se je
z njeno metodo mogoče bori-
ti. V petnajstih dneh naj bi
shujšali od pet do deset kilo-
gramov, ne da bi pri tem
spremenili način prehranje-
vanja, povečali telesno ak-
tivnost, in še več, ta metoda
hujšanja naj bi zagotavljala,
da izgubljene teže nikoli več
ne pridobite.
Med izvajanjem qi gonga
nastopijo pri nekaterih paci-
entih reakcije, nekateri se jih
kar ustrašijo, toda gospa
Wang pravi, da je to reakcija
bolnega telesa, ki kaže le na
to, da se bolezen počasi umi-
ka. Med pacienti Wangove je
tudi precej otrok, predvsem
tistih, ki imajo težave s kon-
centracijo in učenjem. Uspe-
hi Wangove so pri teh bojda
precejšnji.
Do kdaj še
v Ljubljani?
Wang Aiping je v Ljublja-
no prišla junija, do kdaj bo
ostala, pa ne ve. Ponudbe
ima tudi iz drugih držav,
obenem pa se v Ljubljani
srečuje s težavami, poveza-
nimi z najemanjem prostora.
Več lokacij je že spremenila,
ko smo jo obiskali konec de-
cembra, je delala v prostorih
kina Šiška. Toda ravno ta-
krat se je pričelo zapletati
z vodstvom ljubljanskih ki-
nematografov. O teh težavah
je dejala: »Ta kinematograf
sem najela za tretmaje s pa-
cienti, za katere si prizade-
vam, da bi jim pomagala do
zdravja. Preden sem ga naje-
la, smo sklenili pogodbo,
v kateri je tudi zapisano, da
se tu ne sme kaditi. Niti
v spodnjih prostorih, kjer je
kavni bar, ne, kajti pacienti
tam vstopajo v stavbo, ciga-
retni dim pa škoduje njiho-
vemu zdravju. Lastniku bara
sem rekla, naj prepove svo-
jim gostom kaditi, pa je od-
vrnil, da bi bil tako ob zaslu-
žek. V njegovi pogodbi na-
mreč ni nikjer zapisano, da
gostje pri njem ne bi smeli
kaditi. To, kar se dogaja, me
zelo moti, saj precej mojih
pacientov po tretmajih
v zadnjem času boli glava.
To pripisujem cigaretnemu
dimu.«
Če bo uspela tovrstne te-
žave urediti, bo gospa Wan-
gova ostala, saj meni, da jo
Slovenci potrebujemo. Nje-
na metoda zdravljenja je na-
ravna in včasih pomeni zad-
nje upanje za tiste, nad kate-
rimi je roke dvignila medi-
cina.
»Če bom morala oditi, bo-
do bolniki zelo žalostni.
Vodstvo ne razume ničesar.
Mi na tretmajih ničesar ne
umažemo, tihi smo. Vodstvo
pa se očitno boji tudi za ima-
ge dvorane, češ, v njej so se-
daj bolniki, kaj si bodo mi-
slili pa gledalci, ki bodo pri-
šli gledat filme!«
Gospa Wang pri svojem
načinu zdravljenja ne upo-
rablja zdravil in meni, da je
sicer nekaj bolezni, pri kate-
rih je uporaba zdravil po-
trebna. Med te prišteva raka,
sladkorno bolezen in še ne-
kaj drugih. Pravi, da sicer ni
nasprotnica medicine, pogo-
sto pa se zgodi, da le-ta ne
pomaga, zato se takrat ljudje
odločijo za alternativne obli-
ke zdravljenja.
Obisk tretmaja
Kino Šiška v Ljubljani.
Sredi dopoldneva je v dvora-
ni okoli dvesto ljudi. Gospa
Wang jim vztrajno ponavlja:
»Sedite na sredino, tisti, ki
ste na novo, sedite na sre-
dino.«
Prihajajo mladi in stari,
tudi otroci. Nekaj ljudi je na
invalidskih vozičkih, nekaj
jih je prišlo ob berglah, za
večino pa na pr\'i pogled ni
mogoče ugotoviti, kakšne te-
žave imajo. Po petnajstmi-
nutnem presedanju gospa
Wang v angleščini pove, da
ima težave v zvezi z najetjem
kinodvorane. O tem govori
dolgo. Nato pove še, da bo
jutri, v nedeljo, prišel nekdo
snemat video kaseto, ki jo bo
Wangova uporabila za svojo
dokumentacijo. Zato bosta
• dve dekleti med tretmajem
šli od pacienta do pacienta
in si zapisali njihove zdrav-
stvene težave, kako dolgo jih
že imajo in kolikšno izbolj-
šanje so že opazili.
Ljudje okoli mene se neko-
liko vznemirjeni sprašujejo,
češ, kaj ji bo to, toda ko od-
ločna gospa Wang reče; »Se-
daj se bomo sprostili.« vsi
zaprejo oči.
V kar dobri slovenščini jim
počasi prigovarja, kaj jim je
storiti; »Sprostite roke...
Sprostite noge... Sprostite
celo telo... Ne mislite na
nič ...« Koliko so jo lahko
ubogali, ve vsakdo sam. In
potem nastane tišina. Minu-
te tečejo in oziram se po dvo-
rani. Vsi sedijo zaprtih oči.
Po kakšnih dvajsetih minu-
tah gospa Wang ukaže od-
preti oči in nato traja še
kakšnih deset minut treplja-
nje po rokah, nogah in celem
telesu. To ob štetju gospe
Wang .počne vsakdo sam.
Nato smejo tisti, ki sc jim
mudi, domov. Kar precej jih
odide.
Sledi zopet presedanje.
»Tisti, ki ste na tretmaju
hujšanja, sedite na desno,«
pravi gospa Wang. Kakšnih
deset ljudi se dvigne. In se
presedejo. Zopet moramo
zapreti oči. Sprostite se, reče
gospa Wang. To je že malo
težje, ker se na levi ljudje še
vedno odpravljajo iz dvora-
ne in pri tem nastajajo razni
šumi. Odprem oči in vidim,
da se gospa \Vang pogovarja
z njimi. Medtem ko se sproš-
čamo, hodijo med nami de-
kleta in paciente sprašujejo
o njihovih boleznih ter si vse
to zapisujejo.
Za mano sedi petčlanska
družina. Oče, mati, hčerki,
stari okoli dvanajst let, in
sin, še nekoliko mlajši. Sli-
šim, kaj odgovarjajo. Mati je
visoko kratkovidna, hčerki
sta kratkovidni in ena reče,
da jo morda malo boli tudi
želodec, ja, in da ima težave
s prebavo. Fant pravi, da
ima težave s koncentracijo,
oče pa pokaže na vratna vre-
tenca. Da, stanje se je izbolj-
šalo. Malo. Vsem.
Potem gospa Wang zopet
stopi pred nas in zaprtih oči
slišimo, kako šteje do deset,
nekateri pa globoko vdihuje-
jo in izdihujejo. Zopet poški-
lim, kaj se dogaja, in vidim,
da to štetje sploh ni name-
njeno nam, temveč tistim de-
setim, ki nameravajo z njeno
metodo izgubiti odvečne ki-
lograme. Ko oddihajo deset-
krat, je zanje tretma končan.
Zopet se prične ropotanje
s stoli, mi pa še kar sedimo
zaprtih oči. Potem gospa
Wang odide iz dvorane, po
kakšnih desetih minutah se
vrne in mi pomigne, da ima
sedaj čas za intervju. Sedeva
v zadnjo vrsto v dvorani, pa-
cienti pa, ko pogledam proti
njim, odhajajo. Jutri se bodo
\Tnili. In potem še in še, do-
kler ne bodo zdravi.
Za vsak tretma je treba
odšteti trinajst mark v tolar-
ski protivrednosti, nekateri
hodijo sem že mesec dni in
več. Da, v knjigi, ki si jo nato
ogledam, je zapisano skoraj
pri vseh. ki so bili tu že več
kot petnajstkrat, da se jim je
stanje izboljšalo vsaj za po-
lovico. Bolniki pa prihajajo
res z najrazličnejšimi bolez-
nimi.
Ko odhajam, se spomnim
gospe, ki me je povezala
z gospo Wangovo in ki je
pred vstopom v dvorano na
moje \'prašanje, ali se kdaj
zgodi, da komu gospa Wan-
gova ne more pomagati, od-
vrnila, da se to zgodi zelo
redko, pa še to le visoko inte-
ligentnim osebam, ki ne za-
upajo v ta način zdravljenja.
Sama se štejem med pov-
prečno inteligentne. Edi
tudi.
NATAŠA GERKEŠ
Foto; Edi MASNEC
KOZERIJA       J
l}/larka naša
vsakdanja
Ta teden se je ponovno, znova in spet
»zgodila« marka.
Človek bi mislil, da se bo, potem ko se
je »zgodil« narod in seje »zgodila« drža-
va, končno »zgodila« še pametna vlada.
Pa se ni. Ni se »zgodila«, reč je še hujša:
tudi zbudila se ni.
»Zgodilo« seje priznanje, »zgodila« se
je zgodovina, »zgodil« se je tisočletni
sen ljudi s te strani Alp.
Človek bi mislil, da se bo zdaj končno
»zgodilo« tudi gospodarstvo. V praksi,
ne na papirju. V žepu. ne na jeziku.
V tovarnah, ne v sejnih dvoranah. Pa se
ni. Gospodarstvo se ni prav nič »zgodi-
lo«, reč je še hujša: zgrudilo se je.
Ko se je pred nekaj meseci »zgodil«
tolar, smo kar žareli od sreče in ponosa.
Prepričani smo bili, da je s tem enkrat
za vselej konec naših jugoinflacijskih
travm. Primerjali smo naš tolar in nji-
hov dolar, naš tolar in njihovo marko,
naš tolar in njihov šiling. In liro. Kot
Linhartov Matiček smo naivno ugotav-
ljali, da nismo nič manj kot oni: tolar se
podobno reče kot dolar, šiling preveč
spominja na leasing, torej, fuj šiling, fuj
lira, ki ni niti za krigl pira... Naš tolar,
to je valuta! Marka nas figo briga, di-
narja pa ne šmirglamo več ni u pet
pošto...
Ja, tako se je »dogajal« naš tolar. Iz
Trsta, iz Celovca, iz Frankfurta so nam
poročali o tem, kako se drži naš tolar.
V menjalnicah je šel kar dobro v promet,
resno so ga vzeli, dalo se ga je menjati,
bil je valuta, ta naš tolar.
Potem pa seje »zgodila« kruta resnič-
nost. Ugotovili smo, da se po prvem za-
gonu naš tolar v tujini ne drži najbolje.
Opazili smo, da se tudi naših žepov ne
drži nič bolje: cene so zdivjale, plače so
zastale. Tolar je postal golar.
Ampak Slovenci smo optimisti in smo
si rekli, češ, bo že. Bo že. Seje pač začela
dirka okrog stanovanj in v vsesplošnem
navdušenju nad nizkimi cenami smo kar
pozabili, da se nekaterim plače sploh ne
»dogajajo« več. Kar pozabili smo na ča-
kajoče, na stečaje, na blokirane račune,
na vse bolj suhe žepe. Kar pozabili smo
na muke, s katerimi s'~7o si prigarali
tiste marki ce. Kar pozabili smo se vpra-
šati, kdaj spet jih bomo, če še sploh
kdaj, zaslužili. »Pa saj,« smo si naivno
mislili, »jih ne bomo več potrebovali.«
Potem se je »zgodil« prejšnji teden,
»zgodilo« se je priznanje, čudež pa se ni
»zgodil«.
»Zgodila« se je marka.
Prejšnji teden se je začela »dogajati«,
ta film smo že gledali: razmerje med
uradnim, bančnim in čmoborzijanskim
tečajem je spet takšno kot v tistih »zla-
tih« Markovičevih in še čigavih časih.
Še kak teden in spet se bodo začele
dirke. Kot nekoč, ko nam od silnih tele-
fonijad in deviznih transakcij skorajda
ni ostalo nič časa za delo.
Pa kaj. Saj smo navajeni.
Zmolimo očenaš: za marke in kruh
naš vsakdanji.
Marko
Št. 3 - 23. januar 1992
8
Nadaljevanje s 15. strani
Ob novem letu ste bralcem ta-
ko lepo častitali: »Mirno,
zdravo, srečno in človeka do-
stojno življenje v letu 1992!«
Lepe želje, ki pa se ne bodo
uresničili, dokler bomo imeli
tako kiTito inflacijo. Srečo in
dostojno življenje hiperinfla-
cija ne more prinesti. Prinaša
jezo. žalost, nezadovoljstvo in
obup.
V štirih desetletjih se je za-
menjalo veliko vodilnih oseb-
nosti, a nikomur do danes ni
uspelo ustaviti inflacije. Kako
dolgo se bodo še zvijali pod
njo? Moida še 40 let, morda na
vekomaj. Nikogar ni, ki bi
ustalil cene. Spoštovano ured-
ništvo, pišite kaj o tem v No-
vem tedniku, o tem, kaj vi mi-
slite. Rad bi doživel, da bi
v Novem tedniku lahko pre-
bral: »Danes inflacija in nikoli
več!«
MIRKO POTOKAR,
Uredništvo: Celje
S kakšnim veseljem bi to za-
pisali! Ampak kot vse kaže,
bomo lahko kvečjemu kakšne-
ga 1. aprila. Na žalost. Divja-
nje cen tudi nas prizadeva kot
posameznike in kot podjetje.
Ko dobivamo račune, se tudi
sami prijemamo za glave in
lahko nam verjamete, da nare-
dimo vse, da bi se to čimmanj
poznalo na ceni časopisa.
Učitelji
stopnjujejo
bojkot nalog
Učitelji slovenščine, mate-
katike in tujih jezikov se še
naprej borijo, da bi ohranili
staro pravico, da se popravlja-
nje šolskih nalog priznava
v njihov delovni čas in da je to
delo plačano. Novi normativi
zahtevajo od njih, da to delo,
ki obsega na leto več kot mesec
polnega delovnega časa, opra-
vijo  zastonj.  Ministrstvo  za
šolstvo na njihove zahteve ni
reagiralo niti do sedaj, ko se
izteka polletje.
Zahteve za spremembo noi -
mativov je dal Sindikat vzgo-
je, izobraževanja in znanosti
(dalje SVIZ) že septembra, ker
ni naletel na razumevanje, je
svoj sindikalni pritisk stopnje-
val in najprej zagiozil z bojl^o-
tom pisnih nalog, nato pa to
grožnjo tudi pričel u]esniče\'a-
ti. Ministrstvo za šolstvo in
šport pa še vedno ni reagiralo
na bojkot, kljub neštetim pozi-
vom, da naj .se to vprašanje
reši. Zaradi tega je izvršni od-
bor SVIZ 23. 12.' 1991 sprejel
sklep, da stopnjuje bojkot ter
učitelje slovenščine, tujih jezi-
kov ter matematike pozove, da
z akcijo nadaljujejo ter da ob
polletju učencem ne zaključijo
ocen. med drugim tudi zato,
ker brez pisnih nalog ni mogo-
če objektivno oceniti znanja
pri teh predmetih.
Drugačno ravnanje bi poleg
tega pomenilo odstopanje od
zahtev SVIZ in bi bilo neko-
rektno do učiteljev, ki so pri-
stopili k bojkotu in so se za
svoje pra\'ice izpostavili ne-
majhnim pritiskom. Nekate-
rim učiteljem se namreč na ra-
zlične načine preprečuje, da bi
sodelovali pri bojkotu nalog in
se tako borili za s\'0je pra\'ice.
Pravna služba SVIZ ocenju-
je, da je bojkot nalog kot ena
izmed oblik sindikalnega boja
povsem upravičen, ker gre za
evidentno delo, ki ni plačano,
brezplačnega dela pa ne more
nihče zahtevati ali sankcioni-
rati njegovo opustitev. Poleg
tega republiški normativi uki-
njajo plačilo dela, kai je bilo
uveljavljeno vsa povojna leta
v celotni republiki Sloveniji.
Kakršenkoli postopek proti
učiteljem bi bilo fežko izvesti
ob sedanji šolski zakonodaji,
ki ne precizira učit^jeve de-
lovne obveze, pa tudi šole
v glavnem še niso organizirane
v skladu z zakonom o zavodih
in z zakonom o organizaciji
šoLstva (UL RS 12/91). SVIZ
ima dovolj močno pravno služ-
bo \- vsakem okolju, da lahko
zaščiti vsakega člana SVIZ. ki
bi bil izpostavljen kakršnemu
koli pritisku.
SVIZ bo preklical bojkot le,
če bodo sprejete njegove zah-
teve glede diferencirane učne
obveze, ki so dovolj trdno ar-
gumentirane in bile tudi več-
krat predstavljene javnosti.
Druga možnost za preklic boj-
kota pa bo nastopila, ko SVIZ
pri tej akciji ne bo imel podpo-
re članstva, in bo premajhno
število učiteljev, ki so se odz-
vali pozivu SVIZ.
Organi SVIZ bodo to pro-
blematiko ponovno obravna-
vali na naslednji seji republi-
škega odbora SVIZ ter se med
drugim odločali tudi o predlo-
gu, da k bojkotu pozovejo vse
učitelje, ki imajo z učnimi na-
črti predpisane šolske naloge.
Možnih je seveda še več drugih
oblik stopnjevanja sindikalne-
ga boja, o katerih bo javnost
pravočasno obveščena, ko jih
bo SVLZ uvedel,
SVIZ je seznanjen s pozitiv-
nim stališčem Strokovnega
sveta in Odbora za šolstvo
skupščine RS ter s podporo
nekaterih drugih strokovnih
organov, ki vsi menijo, da je
treba priznati korekture šol-
skih nalog v učni obvezi in tu-
di zaknodajna komisija je
menda pokazala na možnost
za uvedlDo diferencirane učne
obveze. Edino od najodgovor-
nejšega šolskega organa - od
Ministrstva za šolstvo in šport
- ni nobenega jasnega stališča,
saj se noče izreči niti o tem, kaj
bo predlagalo slovenski vladi
v postopku za spremembo nor-
mativov. V dopisu z dne 11. 11.
1991 je ministrstvo seznanilo
SVIZ le, da poteka postopek
za spremembo noimativov, iz
dopisa z dne 26. 11. pa je mo-
goče razbrati, da naj bi se
vprašanje diferencirane obve-
ze reševalo šele z novimi zako-
ni za srednje in osnovne šole.
Nekateri svetovalci, javno sta
o tem govorila Ivan Bitenc in
Maks Vester, so namreč ugoto-
vili, kolikšno je to delo in koli-
ko bi stalo njegovo plačevanje,
zato menijo, naj se raje opravi
'zastonj. Takšno politiko učite-
lji že dobro poznajo: najprej
jim zelo hitro ukinejo neko
pravico, potem pa so potrebne
poglobljene strokovne analize,
da bi se povrnilo staro stanje,
navadno pa se rešitev prelaga
od enega sistemskega zakona
do drugega.
Piedlog sprememb normati-
vov z dne 8. 11. 1991 ne pred-
vide\'a diferencirane učne ob-
veze, čeprav so predlagatelji
iskali kompromise na domala
vseh drugih področjih: od nor-
mati\'ov za nastavitev pomoč-
nikov ravnateljev do delo\'ne
obveze čistilk. Tako ostaja
zahteva, da se upošte\'ajo ko-
rekture šolskih nalog v učni
obvezi, poleg petih drugih, ena
redkih zahtev, za katero se ne
ve, kakšno usodo bo doživela.
Zgleda, da je ministrstvu
vseeno, v kakšnih delovnih po-
gojih delajo učitelji temeljnih
predmetov. Še več, zgleda, da
je ministrstvo za šolstvo mne-
nja, da se učiteljem lahko na-
laga za isto plačo vedno nove
dodatne naloge, še na misel pa
nobenemu ne pride, da bi ob
novih nalogah učitelje razbre-
menil na dmgih področjih. Ta-
ko sedaj učitelji v osnovnih šo-
lah trikrat pri treh predmetih
brezplačno korigirajo teste
vseh osmošolcev, junija naj bi
vsi srednješolski učitelji brez-
plačno opravljali zaključne iz-
pite itd. Nadaljuje se stara
l^raksa, ki uresničuje načelo
- »šola stoji na učitelju« tako,
da se vedno znova nalaga na
ramena učiteljev vedno nove
naloge, ki naj bi jih ti poslušno
sprejemali in zagnano oprav-
ljali, ne da bi se ponižali do
takšne mere, da bi vprašali za
plačilo tega novega dela.
V našem primeru pa gre
pravzaprav za višjo stopnjo te
logike: učitelj naj se odreče ce-
lo plačilu določenega dela, ki
ga je doslej prejemal, ker se
nekaterim strokovnim delav-
cem zdi, da se bo podrlo šol-
stvo, če bodo plačevali tisto,
kar je bilo plačano doslej.
SVIZ je prejel poročila po-
sameznih sindikalnih zaupni-
kov, ponekod so pristop sporo-
čili celotni regionalni ali ob-
činski aktivi učiteljev, svoj
pristop so sporočila tudi neka-
tera strokovna društva. Ker
nekatera poročila ne navajajo
konkretnih številk o učiteljih,
ki se vključujejo v to akcijo,
ocenjujemo, da se bojkota
udeležuje nad 350 učiteljev in
da bi ob stopnjevanju akcije
ostalo neocenjenih okrog
10.000 učencev v nekaterih (ali
v vseh) teh treh temeljnih
predmetih. Upajmo, da bo vsaj
to dovolj prepričljiv argument,
da bo ministrstvo za šolstvo in
slovenska vlada upoštevala
predlog SVIZ.
Seveda je uspeh kakršnekoli
sindikalne akcije možen le ob
enotni podpori članstva. Le če
se članstvo enotno udeleži ak-
cije, je možno kaj doseči, zgolj
z moralno podporo ali molča-
njem pa ostane prizadevanje
sindikata zgolj popisan list
papirja.
Učitelji, ki bojkota ne pod-
pirajo, seveda lahko zaključijo
ocene, če menijo, da je poprav-
ljanje šolskih nalog marginal-
no in da se lahko opravi mimo-
grede volontersko; da lahko
vedno zno^'a sprejemajo do-
datne naloge ob vedno manjši
plači in da bodo kaj dosegli, ko
bodo predpisi že sprejeti; da se
lahko odrečejo najmanj eni
mesečni plači letno; da lahko
uresničijo učne cilje brez pis-
nih izdelkov; da njihovi kolegi
vztrajajo pri temu boju zaradi
lepšega in da ni treba biti soli-
daren s svojimi kolegi; da tak-
šen odnos do temeljnih proble-
mov ni v nasprotju z njihovo
poklicno etiko.
.   ZOLTAN JAN
Mladim
krščanskim
demokratom
Nadobudne krščanske de-
mokrate javno sprašujem:
»Kdaj boste pometli pred svo-
jim pragom (v stranki SKD)?«
To vprašanje se mi je poro-
dilo ob objavi protestne izjave
MKD glede predloga DS Slo-
venije o zamenjavi nesposob-
nih v slovenski vladi. Znano je
namreč, da se je ravno v vašo
stranko nagnetlo ogromno
svetohlinskih ljudi, ki so za-
menjali barve, da lahko one-
sposabljajo vse okoli sebe.
Imena nekaterih so vnebovpi-
joča, zato počistite najprej
v svoji stranki (SDK). Kot
podmladek ste menda še ne-
omadeževani in je lahko vaša
inciativa toliko bolj uspešna.
Z iskrenim spoštovanjem!
GREGOR URANIČ,
Kritika in
pohvala NT
Rada berem Novi tednik, saj
prinaša vse novice s širšega
celjskega območja. Težko bi si
predstavljala življenje brez te-
ga časopisa. Naročnica sem že
20 let. Tudi roman oziroma
življenjepis mi je bil zelo všeč,
a ga žal že dolgo ni več. Čas]
'že bil, da bi začeli kaj n'^\pj
objavljati. Včasih tudi
šam, ker ni iz vseh obč-
tičnih dejstev. Če se bo Hm
tednik še naprej tako draf
ga bom morala odpoved
položnicah za naročnik,
lo lahko več popusta in aalj
plačilni rok. To je moja kritj'
ka. Pa brez zamere!
Ob koncu želim \sei
v uredništvu zdravo, mirno ji
osebnega zadovoljstva polj
leto 92. Še veliko uspehov p
urejanju vašega in našega te^
nika.
HILDA LOKOVŠEl
ZAHVALE,
POHVALE,
Tako! Pa je konec leta, |
nam je prineslo več gorja k(
lepih stvari. Z upanjem na le
še in boljše prihajajoče le
bomo živeli naprej.
Konec leta je prinesel tu
konec akcije Foto-life, pokr
\dtelja NT&RC ter stud
Fonda. Tudi sama sem priš
v ozki krog izbrancev - se pn
vi med prvih deset in sem bi
tako udeleženka zaključnej
večera akcije Foto-life v ni
vem fotografskem studiu Fol
da. Zaključek je bil lep, čeprs
moram priznati, da ni izpoln
mojih pričakovanj.
Rada pa bi izrekla pohval
gospodu Fondi, za katerej
lahko rečem, da se je zelo po-
trudil pri soorganiziranju tf
akcije in prispeval tudi preču-
dovite nagrade. Sama sem d(
bila brezplačno večerjo v g<
stišču Špital v Celju. Spr\
sem bila malce v zadregi, k(
mi to gostišče ni bilo poznan
Pa sem po nekajkratnem spn
sevanju le ugotovila kje je i
tako smo se sobotnega večei
(z možem in hčerkico) odpra
vili na večerjo.
Čuden občutek me je spreli
tel, ko sem stopila v to gosti
če. Kot da sem prišla v gn
Mlad natakar je bil izred
vljuden. Pokazali smo mu Iii
na katerem je pisalo, da sn
dobitniki brezplačne večer
Sam o tem ni vedel ničesa
zato je pač vprašal svojega š
fa, mi pa smo medtem sed<
v prekrasno urejenem pre<
prostoru. Čez nekaj trenutke
se je vrnil in nas povabil v j
dilnico, ki je bila prav lal
prečudovito urejena.
Goreča sveča na mizi je d
jala občutek romantičnost
Večerja, ki smo jo bili deležni
je bila obilna in okusna. Tud
sam natakar je imel zelo prija-
zen in uglajen nastop, kakrš-
nega nisi deležen vsepovsod
Prav zaradi vseh teh lepih ob-
čutkov me je tudi nemalo ČU'
dilo, da je bilo gostišče skoraj
prazno.
In kaj naj napišem za konec
Hvala gostišču Špital za lep
večer in okusno večerjo, go-
spodu Fondi za nagrado, in se^
veda navsezadnje tud
NT&RC za dobro organizira-
no akcijo Foto-life, kakršno bi
lahko organizirali še večkrat!
Pa srečno vsem!
ALENKA TURNŠEK
Petrove«
POLJUBI SMRTI
Spomini Cel/ana Karla Kuneja
Okupator zasede Slovenijo
Okrog 25. marca 1941 sem
spet dobil poziv na orožne
vaje. Slutiti jc bilo, da bo
tudi Slovenijo kmalu zajela
vojna vihra.
V soboto, pred devetno ne-
deljo 5. aprila, smo dobili
ukaz. naj pripravimo vse
stvari, ker bomo odšli na
daljši marš. Popodlne so
nam razdelili nekaj .<iuhe
hrane ter dodatno opremo:
težko volneno odejo, šotor-
sko krilo, nahrbtnik, lopato
in usnjen pas s sto dvajsetimi
naboji za puško. Ker me je
četni narednik, ki jc bil Srb,
imel na piki, mi je odredil
nosila za ranjence. Dva dalj-
ša kosa sem si moral naložiti
jaz, dva krajša kosa pa nek-
do drug. Res sem bil star šele
:i4 let, a to je bila le huda
obremenitev. Toda vojska je
vojska m riiornh smo vse po-
trpeti. Tudi za nas jc veljal
nemški pregovor Stili
sch\vcigcn und weiter di-
ncn. kar pomeni: Molči
služi dalje
Tu dan so nam že zgoci..,
razdelili  večerjo,  nato pa
sm'i se morali pripraviti na
odhod. Okdorakali smo proti
Šentjurju   in   dalje   proti
Šmarju. Kake štiri kilomci
smo prehodili na uro, spr\.
več. potem pa vedno manj.
Vsako uro smo imeli pet mi-
nut odmora, predvsem zai
di kadilcev. Oprema je p-,
sta jala  vedno  težja.  Proti
polnoči smo prispeli v Šmar-
je pri Jelšah, kjer so nas na-
potili v Prosvetni dom. Utru-
jeni smo kar oblečeni polegli
po slami, ki je že bila pri-
pravljena in večinoma takoj
utonili v sen.
Noč je bila kratka. Prebu-
dil nas je hrup letal, ki so
preletela Šmarje, najbrž pa
so bila namenjena proti Zi-
danemu Mostu - bombardi-
rat železniško križišče. Voj-
na pri nas se je torej začela!
Hitro smo pobrali svoje
stvari, se uvrstili v kolono in
nadaljevali pot protiRogat-
cu. Naredil se je lep, sončen
in topel dan, mi pa smo ko-
rakali v težkih zimskih plaš-
čin in s popolno bojno opre-
mo, tako da je bila pot vedno
težja. Z zadnjimi močmi smo
tik pred nočjo le prispeli
v Rogatec; za teh 18 kilome-
trov od Šmarja sem smo po-
trebovali precej več časa kot
prejšnji dan za 22 kilome-
trov iz Celja do Šmarja.
Ustavili smo se na nekem
tra\Tiiku ob robu gozda. Ku-
harji so začeli pripravljati
večerjo, jaz pa sem poiskal
specialko, ki sem jo imel
s seboj, in se umaknil za nek
grm, da me ni mogel nihče
opazovati. Koval sem načrt,
kako bi pobegnil. Kadar sva
se z očetom pogovarjala
o vojni; je razmišljal nekako
takole: »Če bodo Nemci na-
padli, bo vojna čisto kratka.
Lahko se ti zgodi kaj hude-
ga, če ne boš dovolj pameten
ali previden. Nikar nc hodi
predaleč, če boste šli na
marš, ker se potem teže vra-
čaš. Pazi, da ne boš zgrešil
smeri proti domu, ker sicer
lahko padeš v ujetništvo in
boš moral delati za okupa-
torja. Doma pa bo le manjše
zlo!« Te očetove besede sem
si dobro zapomnil in sklenil
sem se ravnati po njih, takoj,
ko bo mogoče.
Večerja ni bila dosti vred-
na, še dobro, da sem imel do-
volj kruha s seboj. Potem
smo morali čakati, da se bo
stemnilo. Šele v temi naj bi
nadaljevali pot proti Varaž-
dinu.
4. četa 39. celjskega pcšpolka na vajah.
St.3 - 23.januar 1992
19
• Šentjurčan Polde A. je
bil v torek, 14. januarja po-
poldne kupec v prodajalni
Neža na Mariborski cesti
v Celju. Njegovo nakupo-
valno mrzlico je tedaj pre-
kinil Srečko J., Celjan, ki je
Poldeta obdeloval s pestmi.
Polde je policistom pove-
dal, da Srečko ni imel prav
nobenega razloga za na-
pad. Ker Polde ni lagal, bo
šel Srečko k sodniku za
prekrške.
• Show brez businessa
je v petek, 17. januarja iz-
vajal Radenko V., stanova-
lec v bloku Pod kostanji
v Celju. Ker je bilo to v ne-
spodobnih urah, je na noge
spravil sostanovalce, ki so
na policijsko postajo pokli-
cali okoli treh ponoči in
povedali, da Radenko po-
sluša radio \' full izvedbi in
da jim v kričanjem in raz-
bijanjem krade spanec. Ne-
mudoma so prišli možje
postave in razgretemu Ra-
denu naročili, naj se umiri.
Ker jih ni ubogal, so okoli
pol petih spet prišli, ko je
veseljak razbijal stekla
v stopnišču in uničeval sti-
kala. Tokrat je ni več poce-
ni odnesel. Odpeljali so ga
na hladno, moral bo k sod-
niku za prekrške in za na-
meček še na sodišče.
• Podobno se je v petek
ponoči godilo stanovalcem
v Čopovi 25 v Celju. Tam je
bila akterka buine noči
Divna H., ki je bila uboglji-
va in je glasnost praznova-
nja priredila nočnim uram
primerno.
• Gala šoferski ples se je
minulo soboto v Golovcu
malce izpridil. Za napako
je kriv plečati in mišičasti
Zoran S. iz Celja, ki je
v ritmu šoferske polke
menda presta\^ljal šank in
metal kozarce med občin-
stvo.
• Nedelja je čas za oseb-
no nego, je menil Tone C. iz
Celja, ki se je spet oglasil
na gastio oddelku celjske
bolnišnice, si tam postregel
X« zajtrkom in kalil javni
red in mir. Ko so na kraj
dogajanja prispeh policisti,
do Tončka niso mogli priti,
kei- se je zaklenil v kopalni-
co in se kopal. Še ena ka-
zenska ovadba zoper nad-
ležneža, ki rad nagaja me-
dicinskim sestram.
• V nedeljo popoldne je
prišlo sporočilo, da nekdo
trga plakate na stari avto-
busni postaji v Celju. Trga-
ča plakatov so policisti na-
šli v bifeju kina Metropol
in se želeli z njim pogovori-
ti. Ta razgovor pa je zmotil
nekega občana, bifejnika,
ki se je spustil v policista in
se postavil \- bran uničeval-
ca plakatov. Policist se je
uspešno ubranil, agresor
Bojan pa bo moral pred
sodnika, saj je napadel po-
oblaščeno osebo.       M. A.
Občan nima vselej prav
če je občan z ravnanjem policije
oziroma policista nezadovoljen in ima
občutek, da se mu je pri srečanju
z možmi postave zgodila krivica, se
lahko pritoži, bodisi pisno ali ustno.
Na UNZ Celje, inšpektoratu milice, so
lani obravnavali 46 pritožb občanov.
Na osnovi pritožb, ki so jih označili
kot upravičene, so lani suspendirali
dva policista, leta 1989 enega in leta
1988 dva.
Število pritožb se zadnja leta bi-
stveno ne spreminja, vendar na UNZ
Celje pričakujejo, da se bo z razcve-
tom demokracije in osveščenosti ob-
čanov to število povečevalo.
Pritožbe rešujejo v  inšpektoratu
z vso resnostjo in odgovornostjo, da ne
bi škodovali ne občanu ne policistu.
Od lanskih 46 pritožb so jih ll^rešili
v prid občanov oziroma jih ocenili kot
upravičene. Sicer pa so se občani naj-
večkrat pritožili zaradi nedostojnega
obnašanja  policista   (12   primerov), i
v desetih primerih zaradi neukrepa-,
nja, sedemkrat zaradi načina ukrepa-^
nja zoper storilca prekrška, v petih j
primerih zaradi žalitve in grobega j
lavnanja moža postave, v štirih pri-
merih pa so se občani pritožili nad^
uporabo prisilnih sredstev. Triintri--
desetkrat so na inšpektoratu ocenili,
da je bila pritožba občana neuteme-
ljena in zato zoper policista niso ukre-
pali.
Neka občanka se je oglasila na eni
od policijskih postaj in se pozanimala,
ali lahko policist na kraju prometnega
prekrška izterja mandatno kazen in
pri tem ne izstavi ustreznega potrdila.
Potem so ugotovili, da obstaja uteme-
ljeni sum, da bi bil postopek lahko
nepravilen in da si je policist izterjani
denar prisvojil. Preverili so še ostale
postopke istega policista in ugotovili
podobne nepravilnosti. Policist je bil
ob službo, zoper njega so uvedli disci-
plinski in kazenski postopek. Za tem
so na vseh enotah opravili pregled po-
slovanja z bloki za mandatno kazno-
vanje in večjih pravilnosti, razen
v enem primeiai, niso odkrili.
Občani se pritožujejo tudi zato, ker
menijo, da bi policist v določenem pri-
meru moral ukrepati, pa to ni storil.
Večina takšnih pritožb je neupraviče-
nih, ker občani ne razumejo, da poli-
cija ni tista, ki bi bila dolžna reševati
prav vse probleme.
Tako se je neka občanka pritožila
zaradi neukrepanja, ko je avto povozil
njenega psa, ki so ga morali potem
ustreliti. Istočasno se je pritožila za-
radi neukrepanja v zvezi z risanjem in
izobešanjem plakatov v kraju njenega
bivališča, ki so bili žaljive vsebine. Na
inšpektoratu so ugotovili, da je poli-
cist pravilno ukrepal v mejah njegove
pristojnosti in v tistem delu, ko je ob-
čanki svetoval, naj zadevo reši z za-
sebno tožbo na sodišču.
Marsikdaj se želi občan s pritožbo
izogniti policijskemu postopku po si-
stemu; Če boste vi odstopili od po-
stopka, bom jaz odstopil od pritožbe.
V vseh takšnih primerih gredo na in-
špektoratu stvari do konca in zadevo
temeljito raziščejo.
Da so ljudje vse bolj občutljivi na
policijske postopke, kažejo tudi to-
vrstne pritožbe, ki so za celjsko polici-
jo dobrodošle, saj si prizadevajo izo-
blikovati profil uglajenega policista,
ki zna postopek voditi korektno in
kulturno.
Posebne vrste postopki so tisti, ki
jih imenujejo »netaktni«, ko je z niinii
vse prav in obenem nekaj narobe.
Primer takšnega postopka je, ko je
policist utemeljeno posumil, da je av-
tomobil vozil pijani očka, mamica pa
je vztrajala, da je bila za volanom ona.
Ker resnici ni mogel priti do dna, se je
policist obrnil na petletnega sopotni-
ka, njunega otroka. Na in.špektoratu
so ocenili, da je pritožba \' tem delu
utemeljena, ker je policist izrabil
otroka, kakšna rigorozna sankcija pa.
seveda, ni prišla v poštev. Ukrep je bil
pogojni.
Ko se je lani februarja nek občan
pritožil, ker ga je policist pri postopku
(razgovom) udaril s plosko loko po
obrazu, so na inšpektoratu to pritožbo
uvrstili med utemeljene, zoper polici-
sta pa so uvedli disciplinski postopek,
v katerem so ga pogojno izključili.
Na UNZ Celje pravijo, da so pritož-
be občanov dober kažipot za njihovo
nadaljnje delo, saj je marsikatera ob-
čanova pritožba prispevala h odkriva-
nju nepravilnosti.
Takšne in podobne postopke \- UNZ
Celje sicer obsojajo in ustrezno ukre-
pajo, se pa ob tem zavedajo, da so tudi
policisti samo ljudje, ki se pri oprav-
ljanju dela srečujejo z mnogimi kon-
flikt nimi situacijami, z grožnjami ob-
čano\-. ki znajo može v modrem tudi
grobo žaliti. Sicer pa tudi napadi na
policiste niso tako izjenma dejanja
občanov. Zato se lahko še tako jekleni
ži\ci policistov kdaj tudi zrahljajo.
MARJELA AGREŽ
Opekline z jeklom
Do delovne nezgode, v kate-
ri je bil en delavec hudo teles-
no poškodovan in pet delavcev
lažje, je prišlo v sredo, 15. ja-
nuarja zvečer v obratu jeklar-
ne v štorski Železarni.
Do nezgode je prišlo pri na-
livanju raztopljenega jekla
v konti posode. Tekoče jeklo je
brizgnilo iz žleba kristaliza-
torja po šestih delavcih. Poleg
poškodb je nastalo škode za
okoli 100 tisoč tolarjev. Zade-
vo še raziskujejo.
Avto V ognju
v sredo, 15. januarja po-
poldne je med vožnjo zagorelo
pod pokrovom osebnega avto-
mobila znamke audi 100, ki ga
je iz Ljubnega proti Lučam
vozil Anton Z. iz Mozirja. Av-
to, ki je bil vreden okoli 100
tisoč tolaijev, je v celoti zgo-
rel, požar pa je zakrivilo puš-
čanje goriva v predelu mo-
torja.
Eksplozija v Cometu
Do kratkega stika na razde-
lilni trafopostaji v zreškem
Cometu je prišlo v soboto, 18.
januarja zvečer. Kratek stik je
povzročil eksplozijo in požar
v transformatorski postaji
v kompenzacijskih napravah.
Zakaj je prišlo do kratkega
stika in eksplozije še ni znano.
Žalec je bil v temi
Minulo soboto je prišlo do
prekinitve električne energije
za celotno območje mesta Ža-
lec. Do prekinitve je prišlo na
22-kilovoltnem daljnovodu,
kjer je spoj med dvema konce-
ma električnih žic popustil,
ena žica pa se je dotaknila
zemlje in povzročila kratek
stik. Napako so v dobri uri, do
19.30 ure, odpravili.
M. A.
Razlitje goriva
v ponedeljek, 20. januarja se
je, ob 18.20 uri, pripetila ne-
zgoda na magistralni cesti
v kraju Hotemež. Udeleženo je
bilo vozilo, ki je prevažalo 30
tisoč litrov dizelskega goriva.
Nastalo je za okoli 2 milijona
tolarjev škode, pri čemer ni
všteta ekološka škoda.
Voznik vlačilca s cisterno,
26-letni Jože Fortuna iz Pri-
stavice, je vozil iz smeri Radeč
proti Sevnici. V kraju Hote-
mež je, na delno zasneženem
in poledenelem vozišču, vozilo
začelo zanašati tako, da je za-
peljalo v desno na bankino in
v obcestni jarek, kjer je trčilo
v nasip. Cisterno je obrnilo za
90 stopinj glede na vozišče, po
dobrih 23 metrih drsenja pa se
je cisterna prevrnila na bok in
nato na streho. Gorivo je pri-
čelo iztekati, ocenjujejo, da je
izteklo okoli 20 tisoč litrov go-
riva D-2. Zaiadi nezgode je bil
promet zaprt od 18.20 do 00.15
ure.
Po nezgodi so pristojne služ-
be uvedle nadzor vodnih virov
v smeri proti Krškem, sprejeli
pa so tudi ukrepe za zaščito
vodnih virov niz Save. Podatki
o ekološki škodi do zaključka
redakcije še niso znani, kaže
pa, da posebno hudih posledic
za okolje ne bo.
mini KRIMICI
Vlomil v vrtec
v dneh do 13. januarja je
neznana grdoba vlomila
v otroški vrtec Tončke Čečeve
v Celju. Vlomilec in tat je od-
nesel dva radiokasetofona, kot
da bi ne vedel, da imajo otroci
pesmice in pravljice najraje.
Dva roparja
Velid H. iz Zvornika je na
velenjski policijski postaji pri-
javil, da sta ga v ponedeljek,
13. januarja napadla dva ne-
znanca, ga pretepla in ga zbila
na tla ter mu ukradla večjo
vsoto denarja, vrednega okoli
350 tisoč tolarjev. Policisti so
napisali kazensko ovadbo zo-
per osumljena Ivana M. in
Ataudina C., oba iz Velenja.
z nožem v trebuh
v tor^k, 14. januarja po-
poldne je bil osumljeni Branko
P. z dvema »prijateljema«
v svojem stanovanju. Ko je
prišlo med njimi do prepira,
naj bi Branko s kuhinjskim
nožem zabodel v trebuh Jane-
za K. iz Velenja in ga hudo
telesno poškodoval. Odpeljali
so ga v iKilnišnico, zoper Bran-
ka P. pa je že sestavljena ka-
zenska ovadba.
Zamikalo ga je usnje
v noči na 15. januar je ne-
znanec vlomil v prodajalno
Utok v Zidanškovi ulici v Ce-
lju. Zlahka se je odločil za več
usnjenih jaken, vrednih okoli
300 tisoč tolarjev.
z vlomom do zaloge
Nekaj zaloge si je napravil
neznanec, ki je v času od 14. do
16. januarja vlomil v vikend
na Vrhovški gori v laški obči-
ni. Odnesel je večjo količino
mesa, olje, izdatne obroke hra-
ne pa bo žalil z ukradenim vi-
nom. Če .se mu ne bo kolcalo.
Ukradel denarnico
V četrtek, 16. januarja po-
poldne je neznanec »zavil«
v pisarno gostilne Čulk na La-
vi v Celju. Ukradel je denarni-
co, v kateri je bil slovenski de-
nar in devize. Vse skupaj je
bilo vredno za okoli 50 tisoč
tolarjev.
Izginili so siri
v času od 18. do 19. januarja
se je neznanec mudil v skladiš-
ču mlekarne v Arji vasi. Ukra-
del je kar celo tono sira znam-
ke edamec, vrednega približno
500 ti.soč tolarjev.
PROMETNE NfZGODE
Nesrečni udarec
Na Kersnikovi ulici v Celju
se je v torek, 14. januarja zju-
traj, pripetila nezgoda, v kate-
ri je bila ena oseba hudo teles-
no poškodovana.
Jože Skale (37) iz Ojstrega je
vozil kolo z motorjem po Kers-
nikovi ulici iz smeri Jenkove
proti Oblakovi. Ko je pripeljal
do hiše Kersnikova 7. je zagle-
dal stoječe delovno vozilo Ko-
munale Celje, ki je odvažalo
smeti. Pri vožnji mimo tega
vozila je z glavo zadel v dvig-
njen nosilec hidi avličnega
dvigala in utrpel hude po-
škodbe.
Trčil v drevo
Prometna nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, se je pripetila
14. ianuaria ob 23.20 uri na
lokalni cesti v Kapli vasi.
Gmotna škoda znaša okoli 200
tisoč tolarje\.
Ivan Cukjati (39) iz Gomil-
skega je voi:il osebni avto iz
smeri Senlruperta proti Pre-
boldu, Ko je v Kapli vasi pri-
peljal v blagi levi ovinek, je
zapeljal desno, izven vozišča,
in nato na travnik, kjer je z vo-
zilom trčil \ drevo in se hudo
poškodoval.
Nezgoda v Trnovljah
Na lokalni cesti v Trnovljah
pri Celju sc je v sredo, 15. ja-
nuarja ob 21.5.5 uri. pripetila
nezgoda, v kateri so bile tri
osebe hudo telesno poškodo-
vane, ena oseba lažje, materi-
alna škoda pa znaša okoli 310
tisoč tolarjev.
Voznik osebnega avtomobi-
la. 24-letni Darko Marki iz
Kompol. je vozil iz smeri Lju-
bečne proti Celju. Izven nase-
lja Trnovlje je zapeljal v levo,
čez polovico vozišča. V tem
trenutku je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila. 45-letni Ciril Slak iz
Trnovelj. Vozili sta čelno trči-
li, nakar je Slakovo vozilo od-
bilo v vrtno ograjo. V nezgodi
so se hudo telesno poškodovali
oba voznika in sopotnica
v Marklovem vozilu, 18-letna
Marija Mlakar iz Celja.
Nezgoda v predoru
v četrtek, 16. januarja sc je,
ob 17.10 uri, pripetila nezgoda
na cesti, rezervirani za motor-
na vozila, v predoru Golo re-
bro. V nezgodi so bile tri osebe
hudo telesno poškodovane,
dve lažje, gmotna škoda pa
znaša približno 600 tisoč to-
larjev.
Po cesli. rezervirani za mo-
torna vozila, je iz smeri Arje
vasi proti Mariboru vozil
osebni avto 24-letni Bogdan
Bulat iz Čakovca. Ko je pripe-
ljal v predor Golo rebro je za-
peljal v levo in čelno trčil
v osebni avtomobil, ki ga je iz
smeri Maribora proti Arji vasi
\'ozil Vekoslav Todorovič iz
Ljubljane. V nezgodi sla bila
oba voznika hudo telesno po-
škodovana, prav tako sopotnik
v Todorovičevem vozilu, 37-
letni Srečko Veličkovič iz Pri-
jepolja.
Izgubila oblast nad
vozilom
V petek. 17. januarja po-
poldne, se je pripetila nezgoda
na lokalni cesti v kraju Gali-
cija.
Marjana Zdolšek (30) iz Ga-
li-jije je vozila kolo z motor-
jem. Ko je pripeljala v desni
pregledni ovinek, je zapeljala
na bankino, izgubila oblast
nad vozilom in padla po voziš-
ču ter se hudo telesno poško-
dovala.
Trčenje na spolzkem
vozišču
Na lokalni cesti v Lučah se
jc v nedeljo. 19. januarja ob
11.30 uri. pripetila nezgoda,
v kateri jc ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, na vo-
zilih pa je nastalo škode za
okoli 100 tisoč tolarjev.
Vladimir Potočnik (25) iz
Celja je vozil osebni avto iz
smeri Luč proti Podvolovlje-
ku. Izven naselja Luče je
v ovinku, na spolzkem delu
vozišča, zapeljal na levo stran,
v trenutku, ko je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 30-letni-Anton
Zamernik iz Podvolovljeka.
Vozili sta trčili, v nezgodi pa
se je bodo telesno poškodoval
voznik Potočnik.
Plin iz cisterne ni
uhajal
Do nezgode, v kateri sta tr-
čila cisterna in osebni avtomo-
bil, je prišlo v ponedeljek. 20.
januarja ob 20.30 uri na lokal-
ni cesti v Šmartncni ob Paki.
Pri trčenju ni bil nihče po-
škodovan, tudi do uhajanja
plina ni pri.šlo, materialna
škoda pa znaša okoli 253 tisoč
tolarjev. Nastala je na obeh
vozilih in na stanovanjski hi.ši,
v katero je, po trčenju v osebni
avto in umikanju, zadela ci-
sterna, ki jo je vozil 37-le1ni
Drago Zadel iz Žabjaka.
Št. 3 - 23. januar 1992

Dinamičen
in sposoben
partner
CBllsHa AvtoiehnIHa Je vsaaeiavanju z ttevozom oapria
nov, izretino leno urejen protJaJni salon
Avtotehnika Celje je v pe-
tek na Bežigrajski cesti v Ce-
lju odprla nov avtomobilski
salon za prodajo Renaulto-
vih vozil. Avtotehnika je že
minula leta uspešno proda-
jala Renaultova vozila, po
novih zahtevah francoskih
partnerjev pa morajo Rena-
ultovi koncesionarji proda-
jati njihova vozila v salonih,
ki so izključno namenjeni
prodaji Renaultovih vozil.
Zato so se v celjski Avtoteh-
niki uklonili tej zahtevi in že
lani dogradili nov avtomo-
bilski salon, ki so ga uradno
odprli v petek.
Avtotehnika-dober
partner
Na otvoritev je prišel tudi
Claude Tellier, komercialni
direktor Revoza, ki je med
drugim dejal: »Na sloven-
skem tržišču ima Renault
vedno več ambicij, saj želimo
zavzeti prostor, ki so ga do-
slej zasedali naši konkuren-
ti. Smo na dobri poti, saj smo
decembra zavzeli že 44 od-
stotkov slovenskega avtomo-
bilskega  trga.  V Sloveniji
smr) namreč našli sposobne
in dinamične partnerje, kot
je Avtotehnika Celje. Več kot
jih bomo imeli, več naših av-
tomobilov   bomo   prodali.
Dejstvo, da imamo dva kon-
cesionarja v celjski regiji,
Avtotehniko in Podmiljšaka
v Levcu, ni ovira. Ko pogle-
damo   prodajno   statistiko
namreč vidimo, da smo po-
tem, ko smo imenovali go-
spoda Podmiljšaka za naše-
ga koncesionarja, povečali
našo prodajo na tem območ-
ju, prav tako je prodajo po-
večala celjska Avtotehnika.
To dokazuje, da ljudje iz Ce-
lja in celjske regije cenijo
naše proizvode. Obenem bi
rad čestital Avtotehniki, ki
je v zadnjih mesecih dosegla
velik napredek.«
Lojze Selič, direktor Avto-
tehnike, je ob otvoritvi dejal,
da so se pri njih odločili, da
postanejo Renaultovi konce-
sionarji, kar pomeni, da mo-
rajo upoštevati določene
zahteve francoskih partner-
jem >Tisti, ki hoče postati
koncesionar Renaulta, mora
\mv{\ celotnf) ponudbo, od
soivis^. prodaje vozil do po-
prodajne dejavnosti. Avto-
tehnika sodeluje z Renaul-
tom že od takrat, ko je le-ta
})riče] sodeif)vatJ s takratnim
novomeškim IMV. Ko se je
Avtotehnika preselila v pro-
st oic na Bežigrajski cesti,
pred tremi leti, srno v isti
stavbi prodajali Cimosova in
Renaultova vozila, že takrat
pa smo dobili pooblaščeni
Renaullov servis. Kasneje so
francoski partnerji zahteva-
li, da odpremo ekskluzivni
salon za Renault, kar smo se-
daj, z otvoritvijo tega salona,
tudi storili. Ponosni smo, da
smo Renaultova družina, saj
je Renault po količini proiz-
vodnje  na   četrtem  mestu
v avtomobilski industriji,
v Sloveniji pa je vsak četrti
registrirani avto Renaultov.
Če vemo še, da je novomeški
Revoz, kot zastopnik Rena-
ulta, slovensko podjetje, in
da tam proizvajajo že tretji
tip Renaultovih vozil, se zdi
še posebej pomembno, da
nam je v Celju uspelo zadr-
žati zastopstvo Renaulta,« je
povedal Lojze Selič.
Tudi kozmetilca in
oprema
Novi Renaultov salon je
odprt vsak dan, razen sobote
in nedelje, od sedmih do pet-
najstih, če bodo kupci želeli,
da bi vrata salona odprli tu-
di ob sobotah, pa bodo nji-
hovim željam v Avtotehniki
prisluhnili. V salonu je tudi
poseben prostor, v katerem
je naprodaj avtomobilska
kozmetika in posebna avto-
mobilska oprema za Renaul-
tova vozila. Nadomestne de-
le pa prodajajo še v Avloteh-
niicinih trgovinah v Mikloši-
čevi in Levstikovi ulici v Ce-
lju. Po besedah Lojzeta Seli-
ča je sodelovanje med njimi
in Renaultom že ves čas
uspešno, saj doslej niso bili
deležni še nikakršnih kritik
Francoskega partnerja.
Na otvoritvi v petek, kjer
je bil bogat kulturni pro-
gram, in ki so st? je udeležili
številni povabljenci, je bil
tudi tovarniški voznik Rena-
ulta Brane Kiizmič, ki ga
poznamo še kot uspešnega
tekmovalca v rallyu, in ki že
od leta 1980 prisega na Re-
naultova vozila. Kot glavni
vzrok, zakaj Slovenci vse po-
gosteje segajo po Renaulto-
vih vozilih, je navedel pred-
vsem dejstvo, da imamo za ta
vozila v Sloveniji številne
servise ter da zanje ni težav
glede nadomestnih delov.
Veliko so Investirali
Izgradnja Renaultovega
avtomobilskega salona ni bi-
la edina investicija celjske
Avtotehnike lani. Salon so
dogradili 24. decembra, sicer
pa so že maja lani zgradili
salon za Cimosova in ostala
vozila, razširili so servisno
halo za približno dvesto kva-
dratnih metrov^ namenjeno
predvsem kombijem in vozi-
lom višje konstrukcije. Zgra-
dili so še 1200 kvadratnih
metrov asfaltiranih površin
za parkirišče, ki ga Avtoteh-
nika, glede na svojo dejav-
nost, nujno potrebuje.
Lojze Selič, direktor Avto-
tehnike, pravi da so v leto
1992 vstopili zaskrbljeni, saj
bodo na lastni koži še vedno
občutili padec kupne moči,
kljub vsemu pa upajo, da bo
morda v priznani Sloveniji
tudi gospodarstvo počasi na-
šlo pot iz težav.
Lani so v Avtotehniki pro-
dali nekaj manj kot tri tisoč
vozil, od teh največ Renaul-
tovih, za dobro ocenjujejo
tudi prodajo vozil Škoda in
Citroen, zabeležili pa so tudi
večjo prodajo vozil Opel.
»Škoda je šla dobro v pro-
dajo zato, ker gre za soliden
avto z zmerno ceno«, meni
Lojze Selič. »Škoda nadalju-
je s trendom izboljšav, in le-
tos je že prispela pošiljka
Škod, med katerimi je nekaj
tudi kamionetov. Zelo pri-
merne so za obrtnike, zato
smo v naši obrtni kooperaciji
že naredili načrte za izdela-
vo nadgradnje za te Škode,
če se bomo uspeli pogoditi
z Avtoimpexom kot glavnim
zastopnikom in uvoznikom
Škod. Če bodo torej dogovori
uspešni, se bomo odločili za
nabavo ene serije takšnih
Škod, po katerih, menim, da
bodo z veseljem posegli
predvsem tisti obrtniki, ki
imajo dotrajana vozila dru-
gačnih znamk.«
Sicer pa je za vozila, ki jih
prodaja Avtotehnika, v glav-
nem kratek dobavni rok, le
nekaj dni, dalj časa je tre-
nutno treba čakati le na Ci-
troenova vozila, približno
dva do tri mesece.
Na sestanku Renaultovih koncesionar-
jev na Otočcu, ki je bil minuli četrtek, pa
so se odločili še za poseben popust kupcem
Renaultovih vozil. Veljal bo približno do
20. februarja, če ne bo bistvenih spre-
memb deviznega tečaja. Tako bo vsak
kupec kateregakoli Renaultovega vozila,
deležen nakupnih ugodnosti. Pri nakupu
Renaulta 4 znaša popust trideset tisoč
tolarjev, pri Renaultu 5 štirideset tisoč in
tako dalje, po deset tisoč tolarjev navzgor,
glede na tip vozila, tako da bo pri najdraž-
jem, Espaceu, popusta za dvesto tisoč to-
larjev.
Claude Tellier, komercialni direktor Revoza (levo) in Lojze Selič, direktor Avtotehnike (desno)
sta si stisnila roki v znamenje novega obdobja sodelovanja med Renaultom in Avtotehniko.
Parada Renaultovih lepotcev na parkirišču pred celjsko Avtotehniko.
Na otvoritvi v petek so se pred avtomobilskim salonom Renaulta košatih skoraj vsi tipi osebnih
vozil Rpnaiih ^
Št.3 - 23.januar 1992
21
»Naj prijateljstvo živi«
Zadnje dni decembra je
ansambel Braneta Klaužarja
iz Štor izdal peto samostojno
kaseto »Naj prijateljstvo ži-
vi«. To je lep dosežek za an-
sambel, ki obstoja petnajst
let.
Na kaseti je deset prijetnih
melodij, ki so namenjene
vsem, dve pa sta posebej na-
pisani za očke in mamice
oziroma njihove različne slo-
vesne priložnosti.
»To kaseto smo posneli pri
Helidonu brez težav,« je po-
vedal vodja Brane Klaužar.
»Izkoristili smo vse prejšnje
izkušnje, tako da nam je delo
šlo hitro in dobro od rok.«
Ste imeli težave z izbiro
gradiva za kaseto?
»Niti ne, ker ga je bilo do-
volj. Je pa prišlo do posebno-
sti, kajti skladbe Petra Vo-
deba Na ribolovu najprej ni-
sem imel v programu za ka-
seto. Smo pa to skladbo igra-
li med čakanjem na snema-
nje, slišal jo je urednik Vilko
Ovsenik, bila mu je všeč in
tako se je znašla na kaseti.
Ni mi žal, saj sem tudi ribič.«
Kdo so avtorji najnovejših
pesmic?
»Največ sem prispeval
sam, rad pa vključim vse,
kar .je dobrega. Tako mi je
tokrat veliko pomagala naša
pevka Romana Cafuta, ki je
prispevala nekaj melodij in
tekstov, ki bodo prav gotovo
postali uspešnice. S teksti je
pomagal tudi Ivan Sivec. Ni-
so pa na kaseti samo najno-
vejše skladbe, ampak tudi
zmagovalka strokovne ko-
misije s festivala na Ptuju
pred dvemi leti.«
Kako je z nastopi?
Lani je bilo tako kot za vse
ansamble bolj skromno, le-
tos pa upam, da se bo ponov-
no odprlo. Tako smo igrali
pred več kot dva tisoč gle-
dalci v Domžalah, kjer so
proglasili Slovenca leta,
v soboto bomo v Nazarjah in
8. februarja v Avstriji ob slo-
venskem kulturnem prazni-
ku. Potem bomo pa še vi-
deli.«
Kdaj nova kaseta?
»Treba je delati, da se ob-
držiš. Pripravljamo že gradi-
vo za šesto kaseto, saj želim
vsako leto izdati novo. Heli-
don je pripravljen.«
Vaš program?
»Imamo okvirni program,
kjer igramo domače viže in
zabavne uspešnice. Igramo
tudi svoje viže, saj jih tako
najlažje propagiramo. Sicer
pa program prilagodimo po-
slušalcem, to pa ugotovimo
po uvodnih taktih. Nasa m
moja želja je, da ljudje po
koncertu ali družabnem na-
stopu odhajajo domov zado-
voljni. Zadovljni pa bodo tu-
di takrat, ko si bodo zavrteli
skladbe z naše najnovejše
kasete Naj prijateljstvo
živi.« TONE VRABL
PRIREDITVE
v Narodnem domu v Celju bo v torek, 28. januarja, V.
abonmajski koncert, ki ga pripravlja Zavod za kulturne prire-
ditve Ccljo. Nastopila bosta violončelist David Grigorian iz
Erevana in Pianistka Ljudmila Lisovaja iz Moskve. Grigorian
je laureat mednarodnega tekmovanja Čajkovski v Moskvi in
predavatelj na konservatorijili v Novosibirskem, Gorskem in
Moskvi. lz\ ajal bo dela Valetinia, Cajkovskega, Respighia in
Prokoljeva.
V SLG Celje ob 17. uri, predstava Skrivnega dnevnika
Jadrana Kita, avtorice Sue Townsend (režija Duša Škof) in to
za abonma 2. šolski ter za izven. Jutri, v petek, bo ista
predstava ob 10. uri za COŠ Fian Roš Celje ter ob 15.30 za
abonma 1. šolski in za izven. V soboto, ob 19.30 bo za izven
Večer slo\-cnskili pesmi in plesov, v izvedbi folklorne skupine
ŽPD France Pre.šoren V torek in v sredo, obakrat ob U. uri,
bosta znova prcdsta\i Skrivnega dnevnika Jadrana Krta.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo
danes, ob 20 uii. koncert mezzosopranistke Biljane Keserič
tei- pianista Damirja Greguriča.
V knjižnici Laško bo jutri, ob 18. uri, predavanje o Izvoru in
-pomenu krajcvnili imen Laškega in okolice. Predaval bo prod.
dr. Tomo Korošec.
V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje bo jutri,
ob 19. uri, ot\-oritev pregledne razstave likovnih del kanad-
skega Slovenca, likovnika in pisatelja Božidarja-Teda Kra-
molca. Razstavo bosta odprla dr. Matija Škof, generalni
direktor Slovcnijalcsa ter dr. Mirko Jurak, predsednik Slo-
venske izseljenjske matice. Na kolcdniškem večeru bodo
nastopili sopranistka Zlata Ognjanovič, basist Dragiša Ognja-
novič ter pianist Edi Gašpeišič.
y domu kultiu-e Velenje bo jutri, ob 19.30, šola noči, Mateja
Bora, v izvedbi Odia mladih AG Velenje (režija Karli
Cretnik).
V Zadružnem domu Ljubečna bo v soboto, ob 19. uri,
koncert Pihalnega orkestra KUD Ljubečna pod vodstvom
Janeza Šabca. z mažoretkami pod vodstvom Majde Marguč in
s plesno skupino Lučka, Lucije in Marije Komplet.
V domu kulture Velenje bo v soboto, ob 10. in 16. uri,
lutkovna igrica Kako sta se igrala kužck in muca (za lutkovni
abomna in iz\en).
V Kulturnem domu Vojnik bo v nedeljo, ob 16, uri, etno-
grafsko pevska prireditev Vasovanje in ohcet po naše, ki jo
pripravlja KUD France Prešeren Vojnik: Moški pevski zbor,
oktet Lok\anj in med gosti glasbenika Franc in Milan Po-
gladič.
V Narodnem domu Celje bo v torek, ob 19.30, koncert iz
abonmajskega cikla celjskega Zavoda za kulturne prireditve,
ki bo tudi za izven. Nastopila bosta violinčelist David Grigo-
rian ter pianistka Ljudmila Lisovaja.
V Pokrajinskem muzeju Celje si lahko ogledate razstavo
Antičnega stekla Aigiruntuma, ki ga predstavlja arheološki
muzej izZadra. Na ogled je vsak dan od 9. do 12. ter ob sredah
tudi od 14. do 16. ure.
V Osrednji knjižnici Celje vabijo na razstavi Zadarskih
razglednic, o opustošencm biseru dalmatinskih mest ter pred-
stavitev Starih celjskih tiskov.
V galeriji Izba Celje, na Slomškovem trgu, je stalna pro-
dajna razstava hkovnih del, ki si jo lahko ogledate ob delavni-
kih od 10. do 13. in 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 10. do 12.
ure.
V galeriji Mozaik Celje jc na ogled razstava likovnika Sta-
neta Zerka, »Celje 91«.
V galeriji Kompas Celje predstavljajo dela slikarja Goce
Kalajdžiskega.
V Muzeju grafičnih umetnosti Celje si lahko ogledate flam-
ske in holandske mojstre grafike, razstava pa je ij^j ogled ob
torkih, četrtih in sobotah. Razstavišče je odprto od 10. do 12.
ter od 16. do 18. ure.
Journal osvaja
s sodobno glasbo
Pred dvemi leti in pol so se
zbrali mladi fantje, ljubitelji
prijetne glasbe. Začeli so bolj
za zabavo in sebi v veselje, vse
skupaj pa se je kmalu razraslo,
kajti njihovi glasbi je rado pri-
sluhnilo vedno več ljubiteljev
lepih zvokov.
In tako je ansambel Journal
začel zares. Širili so repertoar,
da so lahko na različnih prire-
ditvah izpolnili želje vseh, ki
so tja prišli iskat veselje. Ker
so mladi, so tudi polni raznih
dovtipov in šal, s katerimi
uspešno dopolnjujejo nastope.
Lani so bili uspešni, saj so
kljub kriznemu letu imeli 70
nastopov. Med diugim so na-
stopili tudi na izletu, ki ga je
za svoje bralce pripravil
NT&RC. Posebej aktivni so
bili decembra, ko so nastopali
vsak drugi dan, saj so imeli
sedemnajst različnih nasto-
pov. Zdaj so redno zasedeni
v Atomskih Toplicah, kjer bo-
do do marca igrali vsak vi-
kend. Ljudje, ki se tam ustav-
ljajo, so jih lepo sprejeli in
v Atomskih so se odločili, da
jih bodo še angažirali. Ansam-
bel Journal ima sodoben, ak-
tualen program uspešnic, ki so
zdaj aktualne, v vsak nastop
pa vključi tudi nekaj svojih
prijetnih skladbic. Čeprav
fantje neradi govorijo o svojih
načrtih pa je vseeno jasno, da
si želijo čimveč nastopati in da
bi morda enkrat le svoje ko-
made spravili tudi na kaseto
ah pa kaj posneli za kakšno
radijsko postajo. Po njihovem
mnenju pa je tudi premalo sre-
-čanj tovrstnih ansamblov, kjer
bi lahko ugoto\'ili svoje spo-
sobnosti in se z drugimi pogo-
vorili, kako in kaj delajo.
Na posnetku so člani skupi-
ne Journal iz Celja Srečko
Mahne, ki igra kitaro, Matjaž
Krušič klaviature, Vojko Za-
vršnik bobne. Brane Dreven-
šek bas, Jože Justin saksofon,
poje pa Dušan Vešligaj.
T. VRABL
Foto: EDI MASNEC
CD THE BEST OF GI_ADYS KNIGHT AND THE PIPS
-CBS 1980-1985
CD SUMMER (DEBUSSV, TCHAIKOVSKV, DELIBES,
BIZET)
CD VVINTER (WAGNER, BEETHOVEN, CHOPIN.
DVORAK)
CD SPRING (VIVALDI, TCHAIKOVSKV, GRIEG, HANDEL)
CD MUSIC POR A ROMANTIC MOOD (PIANO SOLO GLI-
VE LVTHGOE)
CD ANNEMIEK JASPER - ROMANCE
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. THE FLY- U2 (3)
2. NO SON OF MINE - GENESIS (6)
3. BLACK OR VVHITE - MICHAEL JACKSON (5)
4. DONT CRY - GUNS NROSES (7)
5. SHOW MUST GO ON - OUEEN (8)
6. MARTIKAS KITCHEN - MARTIKA (3)
7. LOVE TO HATE VOU - ERASURE (9)
8. JUSTIFIEL & ANCIEND - KLF (1)
9. EMOTIONS - MARIAH CAREV (2)
10. REAL LOVE - LISA STANSFIELD (2)
DomaČe zabavne melodije:
1. KO BOŠ NEKOČ POZABILA ME - DON uUAN (7)
2. MANJA-ZMAJI (10)
3. NOCOJ - HELENA BLAGNE (3)
4. PRIZNAJ - BOŽIDAR VOLFAND-WOLF (9)
5. VEM, DA DANES BO SRECEN DAN - TOMAŽ DOMiCELJ    (3)
6. URA STRASTI - BAZAR (6)
7. VEDNO KO GREŠ - ANDREJA MAKOTER (5)
8. PELJI ME STRAN - CONTINENT (2)
9. MISLIŠ, DA SEM SEKSI - AGROPOP (1)
10. NASMEH POLETJA - DADA & MARKO (1)
Narodnozabavne melodije:
1. KUHAR - OBZORJE (6)
2. MOJ ABRAHAM - FANTJE TREH DOLIf. (8)
3. SANJE NOVEGA LETA - MARELA IN BORIS KOPITAR (4)
4. SLOVO OD DOMA - KMETEC (3)
5. FRANCELJ. LUMP SI TI - STUDENČEK IN VIKI AŠiC si. (2)
6. VSE ŽIVLJENJE SAME ŽEUE - AVSENiK (4)
7. OČE. VOŠČIMO TI - ALFI NIPIČ (9)
8. LJUBEZNI V SLOVO - PUGELJ (7)
9. VABIJO PLANINCI - SLOVENSKI MUZIKANTJE (3)
10. ODKAR SPOZNAL SEM TEBE - SPOMIN (9)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih
melodij:
NIGHT CALLS - JOE COCKER
STARŠ - SIMPLV RED
Predlogi za lestvico domačih zabavnih
melodij:
RDEČA MAŠINA - ČUKI
KRvDGI V PESKU - MATEJ OSET & GODA
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
SLOVENCI SMO KORENINE - ZEME
DRUŽINSKA SREČA - KLAVŽAR
Nagrajenca: Majda Bošnak. Poljče 10, Braslovče
Amalija Poznič, Celje
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
■--------------->i-
KUPpN
lestvica tujih zabavnih melodij    ___________________._____
izvajalec____.__________
lestvica domačih zabavnih melodij    .
izvajalec_____
lestvica narodnozabavnih melodij___________
izvajalec___.______________
Ime in priimek:_____________________ _____
naslov:___________.
Št.3 - 23.januar 1992
22
Slovenske narodne
na britanskem radiu
PISMO IZ
LONDONA
Piše Mojca Belak
Junija in julija 1991 se je
tudi britanska javnost za-
vedla, da obstaja na svetu
nekakšna Slovenija. Redki,
ki so pred tem kdaj slišali
zanjo, so jo večinoma samo-
zavestno uvrščali nekam na
Balkan ali pa v Češkoslova-
ško. Prav takrat, ko je bri-
tanskim medijem grozil čas
kislih kumaric, se jim je ob
poročilih o tankih in raketah
na sončni strani Alp razode-
la skrivnost, da - v nasprotju
s splošnim prepričanjem
- Jugoslovani ne govorijo ju-
goslovanščine ter da živi
v tisti državi, ki so jo neuvrš-
čenosti navkljub tako ali ta-
ko ves čas prištevali
v vzhodni blok, več različnih
narodov. Težko si je pred-
stavljati, koliko vode bo še
preteklo, preden bodo Bri-
tanci doumeli, da Slovenci
svojega jezika ne zapisujemo
v cirilici in da naš prvi tuj
jezik ni ruščina; osveščanje
tukajšnje javnosti bo napre-
dovalo z majhnimi koraki in
nikakor ne skokovito, kot bi
si morda želeli. Toda tudi
majhne stopinje so včasih
pomembne. Takšni sta bili
tudi dve polurni oddaji o slo-
venskih narodnih pesmih na
BBCjcvcm tretjem radijskem
programu, običajno rezervi-
ranem za klasično glasbo in
govorne oddaje, ki so name-
njene zahtevnejši publiki.
Nfi tem programu vsako sre-
do ob petih predstavljajo na-
rodne pesmi z vsega sveta, in
tako smo se med pigmejski-
mi. vlaškimi in drugimi ritmi
znašli tudi Slovenci s svojo
glasbeno dediščino.
Oddaji z naslovom »Deže-
la Jip" (The Land of the Limc
Tret) sta šli v eter takoj po
novem letu in sta predstavili
nc samo slovenske narodne
pesmi in plese, temveč tudi
kratko zgodovino, pokraji-
no, običaje, in iuko dalje.
The iand of the iime
tree I,
Prvo polurno predstavitev
so začeli s pesmijo >'Lipa ze-
lenela je«, na1,n pa so v gro-
bih orisih postavili Slovenijo
na zemljevid Evrope. Sledila
je kratka zgodovina s poseb-
nim poudarkom na Karanta-
niji in ustoličevanju koro-
ških vojvod, Fikti\Tio poto-
vanje po slovenskih deželah
so začeli z glasbo in petjem
s Koroške ter predstavitvijo
harmonike kot najpopular-
nejšega inštrumenta, ki se je
pojavii ob koncu 19. stoletja
in kmalu zasenčil starejša
tradicionalna glasbila.
Z melodijo, odigrano na
drumljico, so nato poslušalce
popeljali v Rezijo ter pred-
stavili tamkajšnje petje in
melodije. V zadnjih nekaj
minutah so se ustavili v oko-
lici Ljubljane, najprej zavr-
teli balado ter se za teden
dni poslovili s hitro polko.
The land of the Iime
tree II.
Ker so zgodovino bolj ali
manj obdelali že v prvi od-
daji, so drugi del programa
posvetili predvsem raznoliki
slovenski pokrajini. Začeli
so na Gorenjskem s slikovi-
tim opisom sneženih gora,
zelenih dolin in živahnih
studencev. »To je dežela Tri-
glava«, so razložili poslušav-
cem ter omenili tudi novi
slovenski grb in seveda Bled,
verjetno eno izmed redkih
imen, ki je vendarle znano
lepemu številu Britancev
- vsaj tistim, ki so ga obiska-
li, in teh ni malo. Poslušalci
so tudi izvedeli, da so sve-
tovno znani lipicanci doma
v Sloveniji in da tudi njihovo
ime - »lipizzaner« - izhaja iz
Lipice v zahodni Sloveniji.
Belo krajino so predstavili
s tamburaši, omenili so tudi
narodno nošo in pomen ime-
na »Bela krajina«, nato pa so
presenetili z naštevanjem
- in zvokom - manj znanih
inštrumentov kot sta na pri-
mer verjetno tudi doma pre-
cej pozabljena čivink in gii-
dalo. Smešnemu zvenu gu-
dala so namenili kar dve pe-
smi in tudi podrobno opisali,
kakšen je videti in kako se
nanj igra.
Prekmurje so opisali tako,
da bi jih bilo veselo vsako
turistično društvo: »Pokraji-
na je popolnoma drugačna
kot gorata Gorenjska. Prek-
murske reke so širše in tečejo
počasneje, hiše s slamnato
streho so majhne in bele,
okrog njih je vrt z leseno
ograjo. Prekmurje ne bi bilo,
kar je, brez štorkelj, teh veli-
kih, elegantnih ptic z dolgim
kljunom in dolgimi nogami,
ki običajno gnezdijo na dim-
nikih, da ostajajo pravkar
izvaljeni mladički na to-
plem.«
Naslednja postaja na poti
po slovenskih deželah v ma-
tični državi in izven nje je
bilo Porabje in pesem »Fan-
tič sem star šele osemnajst
let«. To je bila tudi odlična
iztočnica za daljšo razlago
o slovenskih vojaških pe-
smih, ki niso junaške, kot pri
drugih narodih, temveč
predvsem ljubezenske: »Slo-
vencem so vse od osmega
stoletja dalje vladali tujci
- od Frankov in Bavarcev do
Habsburžanov in Karadjor-
djevičev, po drugi svetovni
vojni pa so postali del Soci-
alistične federativne repu-
blike Jugoslavije. Tako so se
morali (Slovenci) več kot ti-
soč let boriti za državo, ki je
pripadala nekomu drugemu.
Služenje vojaškega roka ni
bila obramba domovine tem-
več zelo osovražena dolž-
nost, ki so jo oblasti vsilile
mladim možem.«
Bolj žalostnim pesmim in
bežni pripombi, da smo Slo-
venci nekoliko preobreme-
njeni z umiranjem in smrtjo
(podatek o izredno pogostih
samomorih so v oddaji ob-
zirno izpustili), smo se Slo-
venci z nekaj živahnejšimi
plesi z Gorenjske in Koroške
poslovili od britanskih radij-
skih poslušalcev.'
Ob vsem naštetem postane
jasno, da so imeli pri sestavi
oddaj o slovenski narodni
glasbi prste vsekakor vmes
tudi Slovenci, toda prvotna
zamisel in izdelava sta ven-
darle zrasli izključno na bri-
tanskem zeljniku.
BODlCE
Priporočljivo bi bilo, ko M
poleg      denacionallzaci
uvedli še - depolitizacijo.
Veliko bolj kot za nadpo^
prečno nadarjene otrolj
skrbimo - za »nadpovprei
ne pametnjakoviče«.
Prevelika ljubezen do pol
tike gre navadno - sko;
delavski želodec.
Najboljša samoobramb
proti nizkim udarcei
- prikimavanje.
Nekateri balkanski politil
ob govorih spominjajo q
kuharje, ob diplomatski
pogovorih na ingralce in p
idejah - na konjederce.
MARJAN BRADA
Z MONARHI IN DE KLERKOM V ŽEPU
Piše JANKO PETROVEC
7. nadaljevanje
Napumpan z idejami
Več o politiki rasnega ra-
zlikovanja som izkusil kas-
neje, ko sem se odpravil v Jo-
hannesburg. Prenočišče mi
je bilo obljubljeno pri prija-
telju znanca iz Maseru; vedel
sem le njegovo ime in naslov.
In pa to, da je član Afriškega
narodnega kongresa, torej
po vsej priliki Afričan. V Jo-
hannesburg sem se namenil
s taksijem, ki pa ni taksi, kot
ga poznamo pri nas. Je pct-
najst-sedežni kombi, ki <^oz\
na določeni relaciji brez voz-
nega reda in brez \Tnesnih
vstopnih postaj. S tem se po-
navadi vozijo domačini, ki
nimajo mnogo denarja, saj
predstavlja ceneno, čeprav
ne preveč ugodno in hitro
prevozno sredstvo. Poleg te-
ga še zaudarja ...
No, z enim takih taksijev
sem prispel v Johannesburg
v petek zvečer. Arabv (ime
mu je izbral oče, ko jc bil na
poti v Medino po Hadž) me je
pričakoval. Kot ponavadi so
ga v njegovem skromnem
.stanovanju blizu centra me-
sta tudi to noč obiskali šte-
vilni prijatelji. Bili so različ-
nih poklicev, a vsi zavzeti
borci ANC-ja. Mestna četrt
Hillbrow, kjer vsi stanujejo,
je najlibcralnejši del tega
petmilijonskega mesta. Tu
živijo pripadniki vseh ras.
kar je veljalo le še za District
Six, četrt v Cape To\vnu, ki
so jo nedavno tega oblasti
zravnale z zemljo zaradi re-
volucionarnosti njegovih
prebivalcev. Hillbrovv jc bolj
trdoživ: je ena izmed cen-
tralnih četrti, čist, moderno
grajen, z mnogimi nakupo-
valnimi centri in vsem dru-
gim, kar sodi v moderno če-
trt evropskega mesta. Ilill-
brow je tudi prizorišče mno-
gih demonstracij; za razliko
od nasilno zatrtih v So\vetu
so te mirne in jih policisti
bolj tolerirajo - tudi zaradi
belcev, ki se jih udeležujejo.
V Johannesburg sem pri.šel
»napumpan« z idejami o pre-
novi južnoafriške družbe, ki
so se mi nehote izoblikovale
ob poslušanju novic o re-
formnem gibanju predsedni-
ka de Klerka. Šele kasneje
sem sprevidel, da Hillbrow
in Arabyjeva druščina niso
ljudje iz idealne podobe
kakšnega novega političnega
manifesta, temveč še vedno
le Afričani v deželi, kjer je
rasizem star slabih štiristo
let, in kjer v realnosti še ved-
no veljajo za »črnce«, »črnu-
he«, »nigerje«, »kafferje« in
kar je še takih oznak, s kate-
rimi se spopadajo vsak dan.
Kakšno je Arabyjevo živ-
ljenje, življenje menda tipič-
nega srednje izobraženega
Afričana z dobrim zasluž-
kom? Stanuje v garsonieri,
v kateri poleg omare človek
najde le šc »medijski center«
z video in audio opremo ter
nekaj močnih vreč, napol-
njenih z mehko snovjo, ko-
der se gostje posedejo. Šest
dni v tednu dela v enem naj-
večjih in najmodernejših na-
kupovalnih centrov države,
ki se imenuje Sandton City.
Tam dela kot prodajalec po-
hištva in je plačan odstotno
po vrednosti prodanega. To
mu mesečno prinese med tjj
in štiri tisoč randov (30-40
tisoč dinarjev). Avta nima;
po mestu uporablja taksije,
ki so učinkoviti in nc prevet'
dragi. Hrani sc pri prijate-
ljih, v uličnih trgovinah hitre
prehrane in nc preveč redko
tudi v dražjih restavracijah.
Araby ima petintrideset
let in je samski. Od prijate-
ljev sem izvedel, da ima ne-
zakonsko hči, ki jc delno
podpira, a z njo nima stikov.
Mnogo časa med šesto uro
zvečer, ko z delom konča, in
osmo zjutraj zato preživi
s prijatelji. Domače zabavo
so pogoste. Šc več je resnob-
nih pogovorov pozno \' noč,
ko naključen opazovalec do-
bi občutek, da prisostvuje
sestanku utopičnih sociali-
stov. Ponavadi se tudi taki
večeri končajo s poslušanjem
Boba Marleya in nekaj ciga-
retami marihuane. Ta sled-
nja jc tudi v Lesotu nekakš-
na folklorna posebnost - ne-
kako tako kot naša kruh in
sol, bi rekel.
Nadaljevanje prihodnjič
Pogled z gore »Tablo Mountain«: na levi Levja glava, v sredini del mesta pod gorami.
Št. 3 - 23. januar 1992

št.3 - 23.januar 1992
2.
KMETIJSKI NASVET
Čista molzna oprema
Pranje in razkuževanje
molznega sistema predstavlja
v procesu sodobnega pridobi-
vanja mleka enega ključnih
elementov za dosego kvalitet-
ne surovine. Pranje sistema in
razkuževanje je opravilo, ki je
nujno, če želimo pridobivati in
ohranjevati bakteriološki ne-
oporečno mleko.
Danes sta znana dva načina
pranja in razkuževanja. Frvi je
starejši in zajema ročno pra-
nje, di-ugi pa avtomatiziran
(delno ali popolno). Mnenja
o učinkih pranja so deljena.
Večina meni, da je avtomatizi-
rano pranje uspešnejše, poseb-
no, če smo molzni sistem ozi-
roma m.olzno enoto pravilno
piipravili za pranje, to je zu-
nanje očistili in oprali s tekočo
vodo.
Pozabljamo, da pranje siste-
mo\- molže in zbirnih posod
poteka v nenoiTnalnih okoliš-
činah (neprimerna voda, uma-
zani prostori) in zato je nor-
malne učinke pranja tudi tež-
ko dosegati.
Srečujemo se s higiensko ne-
urejenimi hlevi, voda, ki se
uporablja, nima kvalitete pit-
ne vode, problematična je
osebna higiena ljudi, ki pride-
jo v stik z mlekom pri molži in
tudi hlajenju.
Pri neurejenih faktorjih
okolja je lahko higiena prido-
bivanja mleka vprašljiva.
K higieni (čistoči) mleka ve-
liko pripomore z dobrim pra-
njem in razkuževanjem. Slabo
oprana in razkužena molzna
oprema oziroma posode za
mleko so lahko viri sekundar-
ne infekcije mleka, kar nega-
tivno vpliva na kvaliteto mle-
ka in ima svoj odraz tudi v do-
delavi in predelavi mleka. Ve-
deti namreč moramo, da je
mleko lahko pokvarjena suro-
vina in dobro gojišče za vrsto
drobnoživk, ki se tu hranijo in
razmnožujejo pri tem pa slab-
šajo njegovo kvaliteto in tudi
energetsko vrednost. Bivališče
drobnoživk je lahko v hlevu,
na živalih, v vimenu in tudi na
molzniku. Pogoje za življenje
in razmnoževanje drobnoživ-
kam pa damo takrat, ko dovo-
limo njihovo naselitev v mleko
ob primernih temperaturnih
pogojih.
Drobnoživke, ki pridejo
v mleko, se razlikujejo po iz-
vora in sami rasti. Ce hočemo
pridobiti mleko s čim manj
mikroorganizmi (mikroflora)
moramo zmanjšati (omejiti)
pogoje za njihovo življenje, se-
veda pa pri tem ne smemo
spremeniti fizikalno-kemijske
in biološke vrednosti mleka.
V široki praksi se pranje si-
stemov in njihova dezinfekcija
dela z uporabo kemikalij, za-
jema tri faze:
- Predpranje s primerno
vodo, ki je rahlo topla
(20-30 "O Ne glede na vrsto
pranja se rabi okoli 201 vode.
Programirane priprave za pra-
Jije pa samodejno jemljejo do-
ločeno količino vode za pred-
pranje. Naloga predpranja je,
da očisti iz molzne opreme
ostanke mleka, ustvarimo
s tem pogoje za samo pranje.
Predpranje naj traja 10 do 20
minut.
- Pranje   in   dezinfekcija
(glavno pranje) molzne opre-
me se danes opravlja s kombi-
niranimi kemičnimi sredstvi.
Ta kemična sredstva sestavlja-
jo komponente klora, kisline
in terciarne amonijeve spojine.
Za uspešno pranje in dezin-
fekcijo moramo imeti primer-
no usklajene naslednje fak-
torje:
- temperatura (40-60 °C),
koncentracija raztopine
(0,5-1%), pitno vodo (20-501),
čas pranja (20-25 min.).
Proizvajalci   mleka   cesto
uporabljajo pralna in dezin-
fekcijska sredstva brez navo-
dil. Vsak proizvajalec pralnih
in dezinfekcijskih sredstev
mora imeti za ta svoj izdelek
podatke o preizkusu (testu).
- Izpiranje molznega siste-
ma je zadnja - končna faza,
pri kateri moramo izprati do-
sledno ostanke kemikalij. Iz-
piramo z hladno ali mlačno
vodo in to toliko časa, da po-
stane voda čista (15-20 min.).
Da se izognemo nalaganju
mlečnega kamna, moramo
najmanj enkrat tedensko, (lah-
ko enkrat dnevno) namesto
bazičnih sredstev uporabljati
kisla pralna in dezinfekcijska
sredstva.
mag. IVAN KUDER,
dipl. ing. agr^
Gosta
zelenjavna juha
Potrebujemo: 2 korenčka, 2 zrela paradižnika ali žlico para-
dižnikove mezge, pol glavice čebule, 1 por, šopek peteršilja, 50 g
slanine, 300 g cvetače, 150 g riža, sol, malo naribanega muškat-
nega oreščka in 75 g naribanega parmezana.
Zelenjavo očistimo in operemo. Korenje narežemo na majhne,
kocke, paradižnike narežemo na krhlje, čebulo in por na drobne,;
koščke in vse skupaj damo v večjo kožico. Slanino in peteršilj
sesekljamo v gladko kašo in dodamo zelenjavi. Prilijemo liter in
pol vode in pokrito kuhamo dve uri na zmernem ognju. Nato ;
dodamo še sesekljano cvetačo. Čez deset minut dodamo šej
očiščen riž, dobro premešamo in kuhamo še kakšnih 15 minut.
Posolimo in naribamo malo muškatnega oreščka. Ko je juha
pripravljena, jo zabelimo s polovico nastrganega pannezana in'
jo vlijemo v tri skodelice. Lahko jo jemo vročo, mlačno ali celo
hladno. V zadnjem primera jo pustimo pokrito v hladilniku in jo
vzamemo ven dve uri prej, preden jo postrežemo. Zaradi njenih
posebnosti lahko to juho pripravimo tudi vnaprej, tako da nas
čaka že pripravljena tedaj, ko se vrnemo pozno domov. j
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Zadnji nagrajenki Modne-
ga klepeta v letu 1991 sta bili
Petra Pilih, Cesta 11/19, Ve-
lenje (v našem uredništvu jo
čaka unikaten, ročno pleten
pulover) in Ksenija Košto-
maj. Ulica Frankolovskih žr-
tev 15, Celje (za nagrado, ker
je pravilno odgovorila na ra-
dijsko vprašanje, prejme svi-
len, ročno poslikan šal). Obe
nagrajenki vabimo, da se po
nagradi oglasita v tajništvo
našega uredništva. Trg V.
kongresa 3 a, Celje.
Modni nasvet, ki ga je za
danes pripravila naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Že-
rovnik, pa seveda sledi mi-
nuli teden zaključenemu sej-
mu Moda 92. O barvah, ki
bodo prevladovale na naših
ulicah v prihodnjih meseci]
bomo seveda še govorili j
pisali, nekaj za pokušino p
lahko preberete že danes.
O novostih pomladanske
poletne mode bomo govori
tudi v soboto, 25. januarj;
ko se bo v Opoldanski ms
vrici Radia Celje po 11. U]
odvrtel Modni klepet z Vlj
sto Cah-Žero\Tiik. Takr;
bomo med številnimi pravi
nimi odgovori, ki smo jj
v uredništvo prejeli ta mt
sec, izžrebali tudi nagrajec
ca oziroma nagrajenko ms
seca januarja. Seveda pa i
tudi vprihodnje želimo vs;
tako dobro sodelovanje kc
v iztekajočem se mesecu.
..... ......Ufedništo
Črno rdeča avantgarda
če ste v zadnjem času pre-
listali kakšen novejši modni
časopis ali si prejšnji teden
ogledali sejem mode v Ljub-
ljani, potem že veste, katere
barve so trenutno modi naj-
bolj simpatične.
«Črna je super, rdeča je
modna, črno-rdeča pa je su-
per modna !<' To je letošnje
sporočilo mnogih modnih
stilisto\', v bistvu reinterpre-
tacija retro stila, atrakti\mo
druženje agresivno rdeče
z vzvišeno in rafinirano rde-
čo barvo. Vendar, letos le ne-
koliko drugače! Slavna kre-
atorska imena, kot so Unga-
ro, Krizia in Ferre so ognje
no rdeči dodali tudi palet(
signalno rdečih in rožnate-
oranžnih odtenkov, vse tj;
do višnje in barve burgund-
ca. Črna seveda ostaja črna
le da je letos njena monotO'
nija razbita na prav diskre
ten način - bodisi kot rdeči
obroba na reverjih, kol
ovratnik, kot podloga, kfl
gumbi... J
Skratka, lepa, prijazna I
vsem letom všečna je tale ^
no-rdeča avantgardna kom'
binacija, ki bo prav gotovi
navdušila tudi mnoge ml
vami! J
VLASl
Tokrat pa je nagradno vprašanje tedna:
IZ KATERE DRŽAVE IZHAJA SLOVITI MODNI KREATOl
GIANFRANCO FERRE?
Št.3 - 23.januar 1992
25
BMW kupe serije 3
s kupejem serije
3 mlinchenski BMW izpopol-
njuje ponudbo v tem razredu,
pri čemer imajo v načrtu še
izdelavo kabrioleta in tudi
touringa (karavan). Kupe seri-
je 3 je v primerjavi z limuzin-
sko različico enako dolg, pa
vendar z daljšim motornim
pokrovom (za osem centime-
trov), za tri centimetre krajšo
streho in prav tako tri centi-
metre krajšim pokrovom prt-
ljažnika. Je pa zaradi kupejev-
ske oblike <^ozilo nižje od li-
muzine, kar je seveda razum-
ljivo samo po sebi, kajti kupeji
naj bi bili predvsem elegant-
neži prve vrste. BM\V je že za-
čel prodajati tri motorne razli-
čice kupeja serije 3; 318iS,
320i i 3251. V vseh treh prime-
rih vozilo poganjajo že od prej
znani motorni agregati z moč-
jo 140 KM, 150 in 192 KM (vse^
tri motorje vgrajujejo tako
v serijo 3 kot tudi 5). Notra-
njost je v slogu tistega, kar je
znano že pri limuzinski izve-
denki, kar pač pomeni izjemen
občutek za funkcionalnost in
ergonomijo. Po drugi strani so
vsi kupeji že serijsko oprem-
ljeni z ABS zavornim dodat-
kom, prav za to vozilo so pri
BMW razvili posebne kolesne
obroče, marsikaj so si sposodi-
li ali prevzeli od prestižnega
kupeja 850i (denimo sistem
zapiranja 'in odpiranja vrat
oziroma stekel v vratih). Ljub-
ljanski Tehnounion že spreje-
ma naročila za vse kupeje seri-
je 3 po naslednjih tovarniških
cenah: 318iS stane 31.593
mark, 3201 34.068 mark in
najzmogljivejši 3251 i 39.243
mark. Dobavni rok je precej
dolg (od tri do pet mesecev).
Na sliki: BMW kupe serije 3.
Nižje dajatve, ampalc lidaj?
Sprejemanje zakona o pro-
metnem davku, ki bo precej
vplival na cene domačih in tu-
di tujih avtomobilov, je že ta-
ko dolgotrajno in včasih tudi
zapleteno, da ni čisto jasno, za
kaj so poslanci v parlamentu
dvignili roke in za kaj ne. Za-
kon o prometnem davku je ta-
ko sprejet le na pol, kajti zanj
so bili le v zboru združenega
dela, v drugih dveh zborih pa
se morajo še odločiti, kaj bodo
s   posameznimi   amandmaji.
Predvsem pa gre zakon
v medzborovsko usklajevanje,
kar preprosto pomeni le to, da
bo čisto vse jasno šele po nje-
govi objavi v Uradnem listu.
In kaj lahko se zgodi, da z ob-
ljubo o tem, da bo zakon zako-
nodajno meso postal 3. febru-
arja, ne bo nič. Ampak znano
je vsaj tole: avtomobili s kata-
lizatorji   imajo   20-odstotno
oprostitev davka od splošne
davčne stopnje. Družine s tre-
mi in več otroki, pri čemer niti
eden ne sme biti starejši od 18
let, pa lahko enkrat v petih
letih kupijo vozilo s petodstot-
no davčno stopnjo. Nejasno pa
je, ali se bodo vsi strinjali
s tem, da bi imeli pri avtomo-
bilih le en davčni razred ne
glede na prostornino motorja
in davčno stopnjo 20 odstot-
kov (kot so predlagali v Zboru
združenega dela), ali bomo
ostali pri dveh (do 1,8 litra in
20 odstotkov davka ter nad 1,8
litra prostornine in 32 odstot-
kov davka). Prav tako tudi še
ni čisto znano, ali bo carina pri
tujih avtomobilih izločena iz
osnove za odmero splošne
davčne stopnje. Če se bo to
zgodilo bi bili tuji avtomobili
še nekaj cenejši. Skratka, vse
bo znano (upajmo) v febru-
arju.
Maserati barclietta
za 200 tisoč marli
Barchetta maserati se ime-
iiuje izjemn6 oblikovano
športno vozilo, s katerim se bo
skušala italijanska avtomobil-
ska tovarna Maserati vrniti na
dirkalne steze, hkrati pa zado-
voljiti liste, ki si takole za vsak
dan lahko privoščijo takšen
avtomobil. Barchetla je seveda
dvosedežnik s centralno na-
meščenim motorjem (2,0 litra
in šest valjev, ter 315 KM). Ob
teh izjemnih motornih sposob-
nostih je logično izjemna tudi
cena - okroglih 200 tisoč
mark. In nič ne kaže, da bi
kupcev takšnih avtomobilov
kljub nekaj slabšim časom ne
bilo dovolj.
Prodor Renaulta v Slovenijo
Minuli petek je celjska Av-
totehnika odprla nov a\'tomo-
bilski salon Renaulta. To je že
drugi salon te francoske tovar-
ne na Celjskem, saj je pr\'ega
odprl zasebnik Podmiljšak
v Levcu. Na otvoritvi salona
na Bežigrajski cesti v Celju je
bil tudi Claude Tellier, komer-
cialni direktor Revoza.
Claude Tellier sodi, da je
slovenski trg izjemno zanimiv
za Renault. Raziskave namreč
kažejo, da so decembra zavzeli
že 44 odstotkov slovenskega
avtomobilskega tržišča, naj-
bolj gre v prodajo Renault 5,
sledijo mu Renault 4, Clio in
Renault 19-Chamade. Po bese-
dah Claudea Tellierja je Rena-
ult prisoten v več kot 150 dr-
žavah sveta, lani pa so se, ra-
zen v Franciji, njihova vozila
najbolje prodajala v Združeni
Nemčiji (217 tisoč vozil), sledi-
ta Italija in Španija. »Lani
smo v bivši Jugoslaviji prodali
okoli 25 tisoč vozil, omenil pa
bi še Turčijo, kjer smo prodali
kar 67 tisoč vozil,« je povedal
Tellier.
V minulih letih so se vozUa
iz Renaultovega programa iz-
jemno dobro prodajala na
afriškem kontinentu, po teža-
vah, ki pretresajo tamkajšnje
države, pa je prodaja upadla.
Zato so se preusmerili na
evropsko tržišče, ki je po Telli-
erjevem mnenju najpomemb-
nejše, celo bolj kot ameriško in
japonsko. In kakšen je pomen
Slovenije? Claude Tellier od-
govarja: »Slovenija je izhodiš-
če za centralno Evropo, za pri-
sotnost na bližnjih tujih tržiš-
čih. Recimo, da razmišljamo,
da bomo nekega dne lahko
prodajali Renaultova vozila,
izdelana v novomeškem Revo-
zu, tudi v Bolgariji, Romuniji
in na Poljskem.«
V novomeškem Revozu tre-
nutno izdelujejo poizkusno se-
rijo Renaultovih vozil Clio, čez
približno leto ali dve pa naj bi
pričeli serijsko proizvodnjo.
Trenutno teče tudi postopek
Renaultovega prevzema večin-
skega kapitala pri Revozu.
Novost, ki jo pripravljajo
v Renaultu, je tudi sprememba
znaka. Po besedah Claudea
Tellierja gre za simboliko.
»Glavna direkcija Renaulta se
je odločila, da je treba širši
javnosti objaviti spremembo,
ki se je zgodila pri Renaultu.
Želeli smo poudariti novo roj-
stvo Renaulta, ki velja za tri
področja. Pr\'a sprememba se
nanaša na kvaliteto. Že več let
namreč proizvajamo vozila, ki
so kvaUtetnejša, kot so bila ti-
sta, ki so iz proizvodnje priha-
jala pred desetletji. To smo do-
kazali z lansiranjem vozila Re-
nault 19-Chamade in v nada-
ljevanju s Cliom, ki sta na
evropski in svetovni ravni pre-
jela več priznanj. Dinigi ra-
zlog, zaradi katerega je prišlo
do spremembe, je, da želimo
poudariti, da je obdobje, v ka-
terem smo delali z izgubo,
končano. Kljub temu. da so bi-
le lani v Renaultu velike stav-
ke, smo poslovno leto 1991
zaključili pozitivno. Tretji ra-
zlog pa je, da je Renault prene-
hal biti državno podjetje, pre-
nehal je biti socialna izložba
Francije, ne pojavlja se več
pod prejšnjim imenom, temveč
je po novem Renault-delniška
družba, in ima tudi tuje part-
Aprje, primer je udeležba kapi-
tala Volva. Obenem menim, da
je treba na dvajset ali trideset
let spremeniti simbole. Ker
obstoječi znak izvira iz leta
1972, je že napočil čas, da ga
spremenimo. To nam bo po-
magalo tudi v komercialnem
smislu,« je povedal Tellier.
NATAŠA GERKEŠ
Jutri, v petek, bodo v Ljub-
ljani pričeli prodajati vozila
^olvo. Glede na sporazume, ki
ita jih podpisali podjetji Re-
lault in Volvo pred dobrima
ivema letoma, podpisali so tu-
ii sporazum o komercializaciji
Dbeh znamk, bo Renaultova
tnreža od jutri dalje prodajala
še vozila Volvo. V dolgoroč-
nem načrtu je razširitev pro-
dajne mreže vozil Volvo na ves
slovenski trg, s prodajnimi sa-
loni v Kopru, Celju, Mariboru
in še kje.
št.3-23. januar 1992
2
Št.3 - 23.januar 1992
27
št.3 - 23.januar 1992

St.3 - 23.januar 1992
291
GREMO V KINO
KINO UNION
do 27. 1.: VRNITEV V PLAVO
LAGUNO - ameriški filni
od 28. 1.: KAJ BOMO Z BO-
BOM? - ameri.ški film
MALI UNION
dci 27. 1.: VELIKf\ MODRINA
- francoski film
od 2K. 1.: POT UPANJA - švi-
carski film
KINO METROPOL
du   27.   1.:   BELI   OCNJAK
- ameriški film
do 27. ].: NAGA.nVE IGRE
- ameriški film
od 28. 1.: RUNESTONE - ame-
riški film
od 28. 1.: VROČICA LJUBEZ-
NI - nemški film
KINO ŠENTJUR
25. 1.: BETTY BLUE - franco-
ski film
26. 1.: BELI OČNJAK - ameri-
ški film
KINO NTLENJE
od 23.-27. 1.: HUDSON
HAWK - ameriški film
Nočni kino
23., 24. in 25. 1.: POPER IZ
MlAMIJA - I. - ameriški film
KINO DOM KULTURE
26. L: CRKNI FRED - ameri-
ški film
27. 1.: HUDSON HA\VK
KINO ŠOŠTANJ
26.    1.:    HUDSON   HAWK
- ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
24. 1.: HUDSON HAWK
KINO ŽALEC
25. 1.: ROCKY V. - ameriški
film
26. 1.: VSILJEVALEČ PRA\a-
CE - ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
23. in 24. 1.; ZGODBE IZ LOS
ANGELESA - ameri.ški film
25. in 26. 1.: ROBIN HOOD
- PRINC TATOV - ameriški
film
Nočni kino
24. in 25. L: NEMORALNE
ZGODBE - francoski film
Dobro založena
ribarnica
Ce je tržnica med tednom
slabše založena kot ob koncu
tedna, pa to ne moremo trditi
za rioarnico v njeni neposred-
ni bližini. Čeprav dobijo sveže
morske ribe samo ob sredah in
petkih, pa so dobro založeni
z večimi vrstami zmrznjenih
rib. Sveže morske sardele so
po 62,60 tolarja, sladkovodne
postrvi po 309 in krapi po 17,5
tolarjev.
Na celjski tržnici se je znova
pojavilo grozdje, ki je po
190-200, podražili pa so se
skuta na 160, smetana na 140
(prej oboje po 120), čebula
50-60 in krompir 15-30. Šopki
nove čebule so po 50 tolarje\'.
SMRTI
Šentjur
Umrli so: Frančiška GRE-
JAN, 84 let iz Tratne pri Gro-
belnem, Pavla ZDOLSEK. 60
let iz Vodul, Ludvik DOBER-
ŠEK, 81 let iz Lokarij.
Šmarje pri Jelšah
Umrii so: Jožef MRAMOR,
79 let iz Buč, Franc MAST-
NAK, 27 let iz Cmedreške
gorce.
Žalec
Umrli so: Anton ŠEPEC, 85
let iz Žalca, Jožef JAVORNIK,
78 let iz Vinske gore, Alojz JO-
VAN, 75 let iz Cmove, Karol
JURKO, 70 let iz Lopatnika,
Ana KOVSE, 80 let iz Pon-
giaca.
sni
Žalec
Poročili so se: Franc PE-
ČOVNIK iz Vranskega in Ire-
na PODLESNIK iz Sela pri
Vranskem, Marko SATLER in
Branka BRŠEK, oba iz Andra-
ža nad Polzelo, Marjan RIBIČ
iz Latkove vasi in Lilijana
GOROPEVŠEK iz Prekopa,
Janko JURAK iz Zabukovice
in Nevenka ŠUBELJ iz Liboj.
Št.3 - 23.januar 1992
3(
Št. 3 - 23. januar 1992

št. 3-23. januar 1992
3;
Stotin gor ar ilol
v celjski bolnišnici so ob
zadnji plači dobili še poračun,
pravo trinajsto prase: 100 to-
larjev pa kak stotin.
Hvaležnost zdravih ne poz-
na meja!
Dve muiti na en mali
Petkove otvoritve Gorenje-
vega centra v Gradcu se je
udeležil tudi minister Maks
Bastl. Zlobneži pravijo, da je
to protokolarno dolžnost
opravil le mimogrede, ko je
skočil pogledat, ali njegovo
podjetje v Avstriji še stoji.
Menda pa ja - saj gospod mi-
nister ni tako trapast, da bi
svojo firmo vpletel v afero Slo-
vingate...
Krivo ie IJuilstvo!
Iskanje krivcev, da Celje ni
niti družbeno niti kulturno
razgibano mesto, je nesmisel-
no opravilo. Odgovor je ven-
dar tako preprost - krivo je
ljudstvo. Treba ga bo zame-
njati. ..
Črno-rdeča
posiansifa sloga
če gospod Janez Lampret na
skupščinskem hodniku sreča
svoja poslanska (ne pa tudi
strankarska) kolega \ Jožeta
Zupančiča in Franca Bana, ra-
je pogleda stran, da se mu ni
treba pogovarjati z njima. Te-
mu primerno je seveda tudi so-
delovanje celjskih poslancev
v republiški skupščini takrat,
ko bi morali usklajeno zasto-
pati interese našega območja!
Morda pa naš skupščinski
ovaduh dela krivico gospodu
Lampretu? Kaj pa. če le-ta res
ne vidi Jožeta in Francija, ker
se mu že ob njuni bližini nare-
di rdeče pred očmi?
Priznanje na
boljšjem sejmu
»čas velikih dogodkov je
mimo. Prišel je čas dela!« je na
sobotnem mitingu ob medna-
rodnem priznanju Slovenije
na Tomšičevem trgu sredi Ce-
lja dejal župan Roječ. Z njim
se očitno globoko strinja veči-
na Celjanov, saj se jih je zelo
malo udeležilo proslave. Pa še
za tiste, ki so bili tam, ni čisto
jasno, ali so prišli poslušat žu-
pana in plehmuziko, ali pa pa-
sti firbec na boljšji sejem, ki je
tudi v času mitinga veselo de-
loval ...
Kulinaril(a v politild
Da se gospod Drevenšek za-
nima tudi za kulinariko, sme-
mo sklepati po njegovem ogle-
du objekta v Zidanškovi ulici,
kjer naj bi bila menda kmalu
odprta (po besedah lastnika
Esota) najboljša pizzerija
v Celju. Tudi pizza je morda
lahko kažipot v Evropo, si je
mislil minister Silvester Dre-
venšek, ko se je še z neka terimi
spremljavci oziral po obnov-
ljeni zgradbi. Ali pa so obisko-
valci morda imeli spomeniško
varstvene pomislike? Bomo že
še izvedeli!
Lujo Je bil glavni!
Na proslavi na Tomšičevem
trgu je najbolj užival gledali-
ški in skupščinski rogovilež
Borut Alujevič. Bil je namreč
uradni povezovalec prireditve
in mu tako sploh ni bilo treba
dvigati roke, da bi mu župan
dal besedo. Celo nasprotno
- to pot je Lujo dal besedo
županu! In kako prijazno,
njun nastop je minil brez med-
sebojnih replik...
Zeleno zelene - 1.
Jožef Jarh - Kalimero, Forever Young, Mavrični
bojevnik. Sveti Jožef, itd. je spet poskušal biti pa-
meten.
Svoje »nekonstruktivne poslance« je kanil na speci-
alnem sestanku prepričati, naj bojkotirajo skupščin-
ska zasedanja vse dokler njegov Milan Kovačič ne bo
izvoljen v občinsko vlado.
Poslanci so seveda kar drli na sestanek.
Zeleno zelene - 2.
(Jarhu je spet prišlo!)
Stranka Zelenih iz Celja (nekateri ji pravijo kar
JOŽEF d. o. o.) je prišla na dan še z eno genialno idejo:
ponuja svoj model prihodnjih volitev v Sloveniji. Poli-
tični nasprotniki sc veselo muzajo. Pravijo, da celjskim
zelenim, takšnim kot so, na naslednjih volitvah ne bi
pomagalo niti to, če bi bila volilna zakonodaja čisto po
njihovem kopitu...
Zeleno zelen - 3.
(Kabelsko zavozlani Zeleni)
V kabelski vozel v Celju se v navezi Drago Čemič-
Zeleni vse bolj zapleta tudi stranka Zelenih, ki želi
zgraditi kabelsko razdelilni sistem za krajevno skup-
nost Dolgo polje. Jožef Jarh pa optimistično pričakuje,
da bi denarce za izvedbo tega projekta posodilo
avstrijsko podjetje, ki sodeluje v načrtovani gradnji
bencinske črpalke v tem delu mesta.
Zakaj bi avstrijski partner vlagal svoj kapital v ta,
v Celju zavožen, projekt, sicer ni jasno niti Jarhu - je
pa vseeno vredno razmisliti.
Po zadnjih obiskih itali-
janskega predsednika
Cossiga in avstrijskega
zunanjega ministra Moc-
ka v Ljubljani, sem začel
razmišljati o gospodu
nadškofu Šuštarju.
Občutek imam, da go-
spod nadškof niso več
nadškof, zdi se mi, da so
medtem postali nadpred-
sednik.
FOTO VIC
Foto; EDO EINSPEI
Meni nič
tebi nič,
njim pa vse!
Brez zgodovinsiiega spomina
Po Keltih, Rimljanih, grofih in drugih zgodovinskih znamenitostih se je celjski župan
Anton Roječ vendarle spomnil tudi na športnike. »Ne sme se zgoditi, da je podjetje s samo
12 zaposlenimi pokrovitelj celjske ekipe, ki se je tudi odrekla tradicionalnemu imenu
Kladivar. Zakaj ni njihov .sponzor podjetje z 2 tisoč zaposlenimi«, je razmišljal in nazdravil
zadnjim Mehikancem iz vrst Kladivarja. Atleta Gregor Cankar (v sredini) in Miro Kocuvan
(desno) si seveda mislita svoje. Še posebej vesel (?) pa je nasmeh Kocuvana, ki se še predobro
spominja, da je Kovinotehna pred dobrim letom obrnila hrbet atletom.
NAJ MUZIKANTI POVEDO.
Če te zvlečejo v Slivnico,
si za tri dni dober
Franc Pogladič iz Ivence pri Vojniku je doslej svatom, ženinu in nevesti delil nauke
144-krat. Višek njegovega prepričevanja nastopi točno ob polnoči, ko se preob'
v mamico z dojenčkom in išče očeta nebogljenega otročička. Ko pogleda prav vse lil
pride srečno nesrečen trenutek, saj spozna očeta, ki pa ni nihče drug kot ženin.
»Normalno traja ohcet za muzikanta 24 ur, ampak če te zvlečejo v Slivnico, si za tri
..dGber.«^ Dravi.Eraoc,...^.................. .................^..^ .... . .._..............________............ .jm
Ena iz
Pogladičevega
rolcava
»Kaj pa se ti je zgodilo, da
imaš obe ušesi povezani?«
vpraša znanec prijatelja.
»Oh saj veš, kako je danes,
ko moramo moški vse stvari
narediti sami... Hlače sem
likal!«
»In kaj ima to opraviti
z ušesom?«
»No, likal sem hlače, bil
sem malo zamišljen in ko je
zazvonil telefon, sem dvignil
vroč likalnik k ušesu...«
»Že razumem. To je bilo
eno uho, kaj pa je bilo
z drugim ?«
»Drugo sem si opekel, ko
sem poklical reševalce.«
STRAN(KA) SALJIVCEV
Stran(ka) šaljivcev ima v teh dneh že ne-
kaj novih imen. Žal vsi dopisi niso oprem-
ljeni s popolnim naslovom, tako da jih ne
moremo uvjstiti v naš spisek, ki ga bomo
vsak mesec tudi objavili na tej strani. Kot
rečeno, bodo imeli naši najaktivnejši člani
določene ugodnosti, med katerimi bo vseka-
koi najzanimivejši poletni izlet šaljivcev
NT^'KC.
Najizvjinejši in najglasnejši bodo imeli
možnost nastopa tudi pred radijskim mi-
krofonom. Priporočamo, da šal ne pripisu-
jete, objavljali bomo samo izvirne.
Samoprispeveli
v kraju so pobirali za mrliški vozi-
ček. Starejša ženska je dala 200 to-
larjev. Čez nekaj časa so prišli kra-
jevni odborniki pobirat denar za
cesto.
»Za mrliški voziček sem prispevala
200 tolarjev, pa se niti enkrat nisem
peljala z njim, zato za cesto ne dam
niti tolarja,« se je hudovala mamca.
Terezija Košir
Od l(od sestrica
Oče ves vesel sporoči sinku veselo
novico: »Štorklja ti je sestrico pri-
nesla!«
Janezek se zamisli: »Veš kaj, to pa
ni pošteno! Vsi drugi očki si pomaga-
jo z mamico, ti greš pa s štorkljo.«
J. A. Podplat
STKAN(KA) ŠALJIVCEV
NT&RC
Trg V. kongresa 3 a
63000 CELJE
zavarovalnica triglav
Ker življenje potrebuje varnost
Št. 3 - 23. januar 1992