íMí! i^'i xxu \jm
Ogcna m poročila (i pnblikac ijali in razstavah
neka drugih, Poleg strank sa na le m območju delovala tndi proilalijanska društva, katerih skupni cilj Je tvla obramba italijanskih mej, sicer pa je za ni mi sla] finaiiLiii velekapilal. V poglavju ki govori o Italijanih, k avtorica padala liuii problematiko avio-bl.mih Italijanov ki so živeli v obalnih mesliii s 3"enskcga in istrskega Priniorja,
Oh konen svoje obsežne knjige pa je spregovorila "idi o parav.ijaških skupinah, predvsem o italijanskih, lr pa zato, ker C tovrslnih jugoslovanskih dejavnoslili ni dobila podatkov.
Italijanske oborožene ilegalne in pol legalne skupine so bile različne po izvoru, združevala pa sla jih skupni cil; in namen, in sieer obvarovanje ni:je. Kljuli 'enni da arhivskih virov o delovanju jugoslovanskih naravojaških skupin ni, pa je avtorica opisala delo-anJe Oznc, ki je pa umiki: jugoslovanske EojsLe iz enne A ohranila velik del svojega .s.siema in ga seveda I'n agodila novim razmeram.
Skozi /so knjigo nam želi a v lonca predvsem pi i J i;izaji odziv prebivalstva, tako slovenskega knt tndi ¡'anskega, na dodajanja v Juiijski krajini. ■Slovenci so se množično vključevali v osvobodi no gibanje Večini je bilo ideološko vprašanje clrngotnega jininena, zanje je bilo pomembnejše narodnostno vprašanje Zato se je veliko primorski!1 katolikov odločilo za OF v njej so sicer prepoznali komunizem, sočasno pa ludi narodnostno nsvobe-ci'lev] 1 ašizem in naeizcui sta namreč zanje pomenila je in nevarnejše zlo "Rdeča zvezda za primorske Slovence, tudi za mnoge ka1 olike med njimi ni ji I a m>M komunizma, ampak je bila simbol svobode, katerim so umirali sinovi, očetje in prijatelji,"4 i^anjjjj del Slovencev je osla! neopredeljen, nekaj pa J1'1 je odkrilo nasprotovala OP kar je avlorica takole '"razložila; "K tem opredelitvam je s svojim sekta-'Jui do vseli, ki je niso brezkompromisno podprli, v 'ikokiai prispevala Oh sama, saj so njeni aklivisli •l"di na Primorskem, čejirnv manj kot v osredn . jI*"'Ver,ia. marsikj-; katolištvo enačili s sovražnikom."'' Ob koncil vojne so prečiva I ci Julijske krajine Jugoslovanske zasedhene oblasti razkeiio sprejeli, 'predeljevanje je bilo odvisno od njihove socialne in n rodnasine pripadnosti. Avtorica mcm. da sa bi: za r 'lklj"eitev k Jugoslaviji skoraj vsi Slovenei, pri ki'terih je prevladovala narodnostna izbira, nekateri pa j1 lako odločili nidi iz. nacionalnih razlogov. Za poslovijci se je iz ideoloških razlogov opredelil tndi v-lik del italijanskega dciavsiva. Primorskim Sloven ccri pa osvoboditev ni ]iamenila le izgon okupatoria. Pak predvsem možnost združitve z matično državo. ]"CJ spremembo dotedanje meje Del prebivalstva je 1 apolitičen, pa tndi ta je bil. vsaj na začelkn. do Jugoslovanskih oblasti vsaj lojalen. Sprva so areiaeije "w(lpunli, ker so jih doživljali kol kazen za fašistične ^oeinJ Ko pa so uvideli, da gre za množične lisuit 'so začeli proti zapiranjn nedolžnih protestirali. kqnj3 vojne so množično podpirali naslednico 01 I ^U. kar so kazale množične manifestacije. Le
^ frav lam, .^r. 2%, 'Av lam, sir. 2U6
man.ši del ;e nasprotoval S1AU. med nj mi del slovenske duhovščine na Goriškem in nekateri liberalci, ki so se zavzemali za Jugoslavijo, vendar lirez komunistov, Po sprejetih sklepih na mirovni konierenei so začeli ptav li nslanavljali nove slovenske slrmke, ki se niso sir.njaie z. delovanjem SI AU. Poglavitni vzroki za to so bili v ndr.osu do partije, kajti SI AU je bila partiji povsem podrejena, razredna politik i pa je vedno bolj prevladovala nad narodnostnimi vprašanji,
Pmil-uij: nitki lilok je bil nacionalno enoten in ga je vezala skupna želja po ohranitvi rana'skc mc|c Partizane so sprejeli kol osvajalce. V očeh številnih so bili manjucdri bar Dar i, ki so hlepeli po ilalijanski zemlji. Njihove predsodke so še podkrepili ukrepi jugoslovanskih oblasti po konen vojne, zlasti množične areianjc n likvidacije - ne le listih, ki sa imeli krvave roke ampak ludi nekaterih, ki sil zgolj nasprotovali prikiiueitvi. Večina prebivalstva pa si je Želela miriega vsakdanjega življenja. Avtorica opozarja, da je ob politično opredeljenih še živela molčeča večina, na katero se zaradi njene pasivnosti pogosto pozablja. Med lislinii, ki jih pohiika ni zanimala. so bili z.hsli Italijani, saj Slovencev prelcklosl ni mogla pustili neprizadetih, zalo jih je bilo med ncoprcdclieuiuii veliko manj. Vecina paje bila utrujena od vojne in si je po avtoričinem mnenju želela mirnega vsakdanjega /ivlji nja; sprejela hi vsakogar, ki bi jim lo zagotavljal. Vprašanje državne pripadnosti ni bilo pomembno za srednu in mžji sloj. ecpra\ sla bila bolj zadovolj na z Angleži kot z ^revnmii par lizani". Pozneje pa se je mnenje molčeče, zadržane veČine spremenilo, m sieer predvsem zarad; ukrepov jugoslovanskih oblasii in revnega vsakdanjega življenja.
Obsežni študiji v sklepnem delu sledijo sklep seznam virov in literature, kratice, pojasnilo nekaierili pojmov m kazalo osebn h ii len,
Mah'ja Je raj, ASekr.aiidm Serše
Spominski zbornik Zgodovinskega arnfva Ljubljana; Ljubljana 1999, Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana št 21, 133 strani
S Spominskim zbornikom Zgodovinskega arhiva Ljubljana formalno končujemo praznovanje stoletnice delovanja arhiva. K sodelovanju so bili povabljeni vsi nekdanji in sedanji zaposleni v arhivu. Vsebina in obseg prispevkov nista iiila omejena, navezovali pa se morajo na Zgodovinski arhiv Ljubljana. Odzvalo se je 24 avtorje^, in li so pripravili 26 prispevkov K)juh temu da 50 jirispevki napisani Polj lahkotno, ponujajo ubihco novih ah iniiij znanih podatkov o razmerah, Ijndeh in deiu v arhivu. To pa je bil ludi moj poglavitni namen.
Kljub leniii da je tiib v jubilejnem leln 1998 veliko napisanega in povedanega o 1 (X)-letnem razvoju našega arhiva, sem kot tedanji direktor arhiva v prvem pris|ievkti z naslovom Mejniki v 100-lelni
260
Ocene in poročila o publik ;H'i|nii in razstavah
arhivi xxii iyyy
zgodovini arhiva skušal opozorili na nekatere poudarke iz nase arhivske dejavnosti, za katere sem prepričan, tla dobro opredeljujejo delovne usmeritve, ki se jinl je posvečal naš arhiv, vse od znanstveno raziskovalnega dela, prej objave virov, do gotovo prvega mesta na zakonodajnem področju pa do izdaje vodnikov in publikacij v okviru serije Gradivo in mzpravc ter predstavitve 11a internem
Bi. Marjan Drnovšek |e umestil arhiv v slovenski in evropski prostor in ga povezal z. naprednimi idejami tedanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, zaslužnega za ustanovitev arhiva mesta Ljnliljane. Poudarja Aškerčevo strokovnost, ki je bila zaradi uporabe temeljnih ariuvi.ničnih načel izvora in prvotne ureditve na tedanji evropski ravni. Nakazuje tudi vpetost arhiva v kulturni prostor Ljubljane in Slo'tnije nekdai in danes.
( lanek dr. JoJcla tinlarja že z naslovom Slovenska arhivska pomlad in podnaslovom Spomini na dr. Sergija Vilfana in čas, ko so se polagali temelji ar h. vske službe v Sloveniji rakazuie temeljne zgodovinske smernice v razvoju slovenske arhivisiike v šestdesetih letih, ki je brez samohvale odločujoče vplivala na jugoslovansko, pa tuoi na svetovno arhivistike, česar pa brez prodornega delovanja dr V-lfana, tedanjeg.' ravnatelja Mestnega arhiva Ljubljana. in (udi dr, Žonlarja nt hi bilo. Dr Zontar je na koncu prispevka zapisal, "...da so bila šestdeseta Icl.i v slovenski arhivski služIli zares prelomna in da so se načrti za to velikokrat rojevali prav v Mestnem arhivu in v gla> njegovega direktorja dr. Sergija Vilfana" (str. 28) Smemo pa dodati, da tudi v njegov., pa čeprav ta čas 5c ni bil zaposlen v našem arhivu.
Svetovni, arhivistična spoznanja so skozi znanja dr. Vilfana prodirala tudi v slovenski prostor Dr.
ontar nas skozi delo vanje na drušvenem področju popelje v zgodovino slovenske arhivistike v .šestdesetih letih. Začenja z. letom 1962, ko je prežel s številnimi strokovnimi načni prevzel lajiiikovanje slovenskega arhivskega društva. Ni prav dobro znano, daje bilo prvo posvetovanje Društva arhivarjev Slovenije prav na njegovo pobudo in z njegovo orgr. nizacijo oktobra 1962 v Novem mesiu, daje opravil temeljna dela za pripravo slovenskega vodnika ki je izšel konec le In 1965. ko jc postal indi predsednik Arhivskega drnšlva Slovenije Oh tem sc mi z.di poTelmo zapirali njegovo ne najboljšo izkušnjo ki jo je imel 1, marca ¡963, kot s:nn pravi - s "smetano slovenske zgodovine", ko je "... ponovno... zelo konkretno spoznal, kako je predpogoj za poznavanje gradiva poznavanje struktur institucij." (str. IS), lina temeljnih zadev, s katerimi se je v šestdesetih Idili ukvarjala slovenska arhivistika, je hil načrt razvoja arhivske službe v Sloveniji, ali - preprosteje - slovenska arhivska mreža, ki naj l:- se okrepila tu li z izgratlnjo, kot so tedaj rekli, arhivskih silosov Oh tem se je znova pokazalo, da "... delo arhivov ni uživalo mkakršiieg i ugleda in je liilo javnosti komaj znano." (str. )4) Seznanimo se s problematiko, ki se je pojavljala pri oblikovanju prvega slovenskega arhivskega zakona, med drugim tudi s pojasnjevanjem razlike med arhivsko, muzejsko in spomeniško var
si veno dejavnostjo. Šestdeseta lela so bila Indi eas, ko je slovenju arhivisitika piek dr. Villana, dr. Žonlarja in zaradi formalnosti tudi direktorja slovenskega državnega arhiva stopila na evropsko prizorišče, To jL tudi čas, ko jo dr. Zonlar v l.ondonn prvič videl arhivsko škatio. Prek dela Arhivskega društva Slovenje in leta 1966 ustanovljene Skupnosti arhivov Sloveniji: ¡zvemo za intenzivna razmišljanja o metodologiji obiave virov. Opozori na", na spor med cerkvijo in državo, ki se je znova zaostril, ko so začeli akeijo popisa žnpnih arhivov in pripravo vodnika po matičnih knjigah. Konec šestdesetih let je bil tudi čar, ko sta večinoma skupaj z dr. Vilfanom pripravila temeljne slovenske arhivisiične učbenike, ki jih je z. zgodovino slovenska arhivistike dopolnila še Majda Smole Plod njunega skupnega dela so iiili tudi prvi slovenski pod/akonsk' akii in tudi Slovar arhivske terminologije Jugoslavne, k'je izšel leta !972.
Da. pa v tedanji arhi\isliki ni bila navzoča le suluiparnost orlovske znanosti, velja opozorili na doseliti .širši slovenski arliivski javnosti neznano de'slvo, da je bil na kongresu Zveze društev arhivskih delavcev Jugoslavije na Cciinjn in v Kiitorju nkUilira leta 1968 za m is i ra arhivov, večinoma zaradi svojih franej o že fovski!'. brk, izvoljen naš kolega dr. Pranoc itnikl. Katera dama jugoslovanske arhivsilikc pa je poslala mišica arnivov, dr. Znntar v svojem zapisu ni zapisal.
Za prispevek Zgodovinski arhiv Ljubljana v jubilejnem letu 1998 sem se odločil, da na zgoščen način podam 1 ročilo o dejavno'tih arhiva v letu praznovanja. Če primerjamo okvirni program prireditev, sinemo ugotovili, da smo izpeljali vse začnimo naloge, vse od celoslne podobe, razstave s katalogom, treh pulilikai'i; pridobitve državnega odlikovanja, do odkriija Aškerčeve spominske plošče m svečane EriredilvJ v Cankarjevem domu Icr današnje predstavitve spimiuskoga zbornika. Izpadlo je le priznanje v obliki Župančičeve nagrade, ki ga za dosežke na kulturnem področju dodeljuie Meslna občina Ljn-hljana Pa tudi to bi verjetno dobili, če b, se le našla ustanova, ki hi nas za to nagrado predlagala, oziroma če bi se dogovoril s katero izmed njih za vložile v predloga.
Ma». Vladimir Žniner se je loiil t. i. "arhivilisa". ki ga definira kol zasvojenost z arhivom ni arhivistiko v obdobju od 1972 do 1986, ko je Inl zaposlen v našem arhivu kot vodja Lnote za zunanjo ljubljansko regiio. To je bil čas ko je bila poglavitna naloga arhivov t. i. zunanja služba in porevzenianje ter šicvilne selitve vclikiii količoi arhivskega gradiva v tle(*ij<i ki jiHH z. velikimi ninkaim uspelo pridobiti dr. Joželu Žonlarjn. Elislnj, da je zelo lepo opisal na šego ledanjega ravnatelja dr. Jožeta Žonlarja, ko jc zapisal, da smo se "... od njega veliko naučili. Hil pa je liuli edini ravnatelj kar jih poznam, ki nikoli nikomur ni rekel ostre ali žal besede čeprav lii jo moral, ravnatelj ki sc nikoli ni vidno razburjal ...". (str. T9) Kol pravi avtor, je bilo to obdobje dokazovanja družbene potrebnosti arhivskih ustanov in njihovega dela, kar se je izražalo tudi skozi številne delegatske sesatankc ki so krojili arhivsko usodo. Prav poudarjeno lerensko delo je

ARHIVI XXII 999
Ocene in poročila a pulilikacijalun ra/stavah
261
povzročilo, da je preecj zaposlenih v arhivu, kat pravi Ziuuer, zbolel« za arhivitisoni "km močno odvisnostjo °"ir-jnia zasvojenostjo arhivskih strokovnih delavcev z arhivom ... in arhivi.siiko nasploh "... ki jc na druzalieu, jxri jutcl ¡ski način nadomeščal uradno strokovno seslaukovauje, izobraževanje in iidor-miianjc delavcev arhiva, hkrati pa je imel kar veiika Zaslug za razvoj arhiva iu arhivistike." in "... deluje dokler aihivist ne pride domov ali nazaj v sluzim (sir. 41) Ko je ua koucu prispevka kljuli zakonu o varstvu osebnih podmkov navajal obolele za ar!?' vitisoni, jc še zapisal, da "... še do danes ni jamo. Elije - ivnalclj vodil evidenco arliivuisa s črnimi |akam ali 'e skrižei, podobnimi plusom." (sir. 43)
Clede nn lo. da mi je dr. Vlado Valeneie, k« sem g"- obiskal ob njegovem 95. rojsin.eiu dnevn iu ga u bencin tiuli zaprosil za njegov prispevek zaupal, da "ni nagajajo oči, -va se domenila za obliko posnetega Pogovora. Opravila sva ga prav zadnje dneve lanskega 'eta. Kljub njegovim visukim letom s svojo inie-lekluahic svežino in spamiuom prekaša marsikaterega mlajšega človeka. Zato ga n: izmučila ura govorimiia. ku mi jc pojasneval, kako mu jc leta iy50 tednu ravnatelj Narodnega muzeja dr. Josip Mal poveoal za frost delovno mesto v arhivu, k: ga je ledaj vodil dr. Jrže Šoru, iu kako se je kot nczgodoviiiar zaposlil v arhivu ui v njem plodno preživel več kot 20 let ziunsiveuega življenja. Poleg drugega je dr Valuieie ra^«žil. da se je zaradi polreb arhivskih strank mar kij lotil raziskovalnega dela iz zgodovine Lju Ijaue. pojasnil pn mi je tudi, zakaj se ni stnajal s konceptom geografske širil ve našega arhiva zunaj Liubljam.-
l'udobim kol z dr. Valcučičeui sem se za intervju u'j že dogovarjal z. dr. Božom Olorepceni. vendar je usialc le pn dogovarjanju. Dr. Otciepee ima feoiovu na zalogi veliko zanimivosti, ki se tičejo na-arhiva med letoma 1950 iu 1972. kuje službo\al v ha.šeui irliivu.
Mislim, da veliko ljiuli ne ve, da je dve leti. ^'hivske siolc gulil ludj poznejši univerzitetni profesur tlr Vasilij Meiik Sam je to kralko olululije opisal v lspevku, ki ga je naslovil Ko sem še želel posti li ditvar. pa j sknraj postal knjižničar Slovanske Kl':iži'iee, uziroiua je vzporedno opravljal arhivnska ln knjižničarska delil. Na koncu dodaja, da je še dni« P°iuisen, da je prijel v stik z arhivsko in biblio-tckarskci smiko,
Branko Šuštar svoje p rina vedo vanje začenja ■"PJuiinjaujcm ua organizacijo arhivskega poslovanja n teli nični dokumentaciji v Cankarje.em lUU leta 19ii(i in na sodelovanje z arhivistoni Bo r*s«ui Rozmanom, s kaieruu sla skoraj sočasm. začela *bov;i|i v arhivu, ler z Aneo Zaletel, kije skrbela za Pravni red v arhivu, Z drugimi sodelavci tretjega JVj" pa scu kol jc /apis;i] Brane, eesto apravijali :ilP' kaslovje". kar hi skoraj lahko enačili z adii ■ ki ga je opisal Vladimir Žmner. Ne gre pa ',:ireii ludi pripraw! arhivskega obeasuik.i Z. našlo V0U1 ikan. Hkrati se spominja ludi pristnih pri Jateliskilj stiku v s sodelavci arhiva,
':;eui, ki smo hib z njo v arhivski služIli, nam je v
zelo prjetnem spuminii osiala uaša upokojena sodelavka gospa Ančka Kamine. Hv.de/.en sem ji da se je za naš spominski zlioruik odločila ]inpraviii Nekaj lepih spominov ua arhiv. Ki sta ga kol mi je povedal njen soprog gospod mag Mirko K.uubie. pisala skupaj. Ou jo jc spraševal in vzpodujal, gospa Ančka pa se je s spominom spidiodiia skozi u;euo obdobje arhivski preieklosli. Zaščitni /.nak arhivskili opravil, arhivski prah, go:.pa Ančka poimenuje kar "arhivsko sonce" in likrat dudaia. da so bili sončna privlačnost njene uriivskc službe ijei sudclavci in sodelavke, skratka "vsi, ki smo , ses'avljali delovno skupino, včasih pa že kar ubrano prjetuo družino", (str 57) s kalero jc gospa Ančka sodelovala kur celili 36 lel. Iu v leni času jc ta delovna skupina oz. družina .^knpuo štela kar S3 kolegie n kolegov. Zanimivi su njeni zapisi o tedanjem ravnatelju (Hiva dr, Sergiju Vilfanu in njeni sodelavki Traule Sezun, k ji je pomagala prebroditi začetne arhivske dneve Z veliko spušiljivostjo pa piše ludi o svujih preostalih sodelavcih, ud dr Valenčiča dalje. Nieno delo je liilo sodelovanje š šievilninu arhivskin i uporabnik,, ali km jim rečemo s strankami, za katere pravi, da so bile tako različne, dn bi bile za psirologa pravo doživetje. Zanimive so arhivske dogodivščine oh popisovanju cerkvenih matičnih knjig m ob delili v gradu Mala Loka pri Trebnjem.
Da strokovni arhivislieiii izpit po svoj. pomenih uusli ne slovi le danes, dokazuje besedilo gospe Marije Lah, ki se ¡l v arhivu zaposlila februarja 1955, Zapisala je. da je lili izpit za arhivarja najtrši izpit v njenem življenju m ji Se danes, po toliko lelih poskoči srčni utnp, kadar se spomni nanj. Tako kol marsikoga v petdesetih, zlasli pa v sedemdesetih lelih, je ludi Marjo Lah v začetne skrivnosti arhivskega dela vpeljala gospa Trauic Sežani.
S prispevkom Marije Lah je končan prvi dei zbornika, ki ga sestavljajo zapis: arhivskih upuku-jcucev iu nekaterih nekdaj zaposlenih v arhivu, ki so si poiskali slnžlie v drugih nsiauovah,
S člankom Dušana Baliuna, ki si je izbral simboličen naslov Kako seje kalilo (eklo, se začcii|ajo zapisi sodelavcev, ki danes krojijo podobo našega arhiva. Dušan Bahnn se jc odlučil za rcirospi kii,rni pogled ua svojo arhivsko pol iu m težave, s katerimi ,se ie ua njej sneal, nakaznjc pa nidi perspektivo svojega dela Predstavi nam svoje prakliene izkušnje na delu z gradivom uprave iz obdobja no dragi sve tovni vojni na ul (ljubljanskem oluuuejii. Opisuje kako jc na svoji kozi občuti! teoretično načelo da morajo ustuirjalei sami skrbeti za urejenost i odbiranje svojega arhivskega gradiva, zato velja pritegnili me govi misli, da "... terensko delo ni zaslužek z dnevnicami kol si verjetno marsikdo domišlja, pač pa resno :n odgovorno delo ", (str, (iS) Kal reeepl za izboljšanje siauja ua lerenu priporoča zvajanje kazenskih določil zakona o arhivskem gradivu iq ar hi ;ih,
Sonja Anžič je svoje razmišlanje naslovila Arhiv ski vrtiljak. Njen prvi, lo je informativni dan ki ga j opravila pr' Zarctu Bizjaku jc hil zanjo tako šokanten da ga primerja kar z ljubljanskim polresoai pred
262
Occnc m poročila |i lffll^.kacijgh in razstavah
ARHIV] XXII Ï9W
dobrimi 100 leti. inc.] drugim tudi zalo, ker jci je povsem nen.idcjano čakal laka^en preizkus preva Janja nemškega besedila. Po dobrem letu dni se je vživela v arhivsko delo in v psihologijo strun k, /.a katere je arhiv pogosto zadnje upanje za rešitev m« hovib življenjski]) stisk.
Jože Suhadolnik se v razmišljanjih spominja deset letnic ki jih je doživljal v arhivskem jubilejnem letu. Pred desetimi leli je začel službovanje v arhivu in se lakoj moral spoprijeti s problematiko arhivske foto teke in icliiiične dokumentacije. Prav tako se je ta čas začeJo naérlno evidentiranje gradiva, ki 'jc potrebno konservacijc in restavracije, ]ia tudi sistematično mikrofilmanje ljubljanske gradbene dokumentacije na mikrufilmske kartice zaradi varnosti. Avtur se na kratke dotakne odkupovanja arhivskega gradiva saj žc več let vodi komisijo za odki.pe in priprave Iricnalnih razstav o gradbenem razvoj» ljubljanski 11 okolišev.
Milina Šuštarje svoje sp a minske utrinke naniza la v prispevku s simpatičnim nacl«voni Najboljša leta v najboljšem arhivu V njem se spominja selitev svojega delovnega mcsia po vseli nadstropjih magistrata, v kaicrih posluje arhiv Njeno strokovno delo je vezano na Eradivo nekdanjih družbenopolitični.1 organizacij, zlasti na gradiva občinskih organizacij ZKS, za katerega je v arhivu veljal poseben režim. Ta režim je simbolizirata veriga, s katero so b.lc pa'vezane iij zaklenjene pomične police, na katerih je počivalo to grndivo. Spominja se tudi arhivskega družabnega življenja, še zlasti živahnega v šestdesetih in sedemdesetih letih.
Tatjana Šenk je pripravila Drobtinice, v katerih sc spominja konec sedemdesetih let, ko se je v arlni'u menjavala generacija Sri se je arhiv okrepil kar z lepim številom mladih zgodovinarjev Tc jc Inlu tudi obdobje, ko seje začelo uvajati računalništvo in Tatjana ugotavlja d« s. ga težko prcdsiavija brez. pomoči sodelavca T.igc Žcleznika. V Drobtinicah opisuje tudi p: sine prijateljske vezi, k> so se stkale zlasii med nekaterimi ljubljanskimi sodelavci, in pri katerih je odločilno vlogo odigral priložnostni arhivski pemik Horis Rozman,
Marjana Kos jc svoje šestletno delovanje v arluvn opisala ?. doživetji v eno)i za Gorenjske Kranj in zdaj v Ljubljani, kjer sc srečuje z. gradivu 111 drušiev ti posameznikov, poleg tega pa tudi s preprodajalci arhivskega gradiva.
Nataša lïndna-Kodric videnje arhiva in arhivskega dela prikaže skozi oè, Študentke. ki sc jc z. arhivsko stvarnostjo srečala v enoti v likofj' Loki, v kale i je tudi začel tj arhivsko službo vanje.
Prvo arhivsko izkušnjo opisala lîarbara Pc:.ak Mikcc. S krmo arhivsko stvarnostjo sc je srečala že pri svojem nrveni samostojnem prevzemanju gradiva, ko jc idealno zakonsko načelo « urejenost, i 11 odbiranju arhivskega gradiva, ki ga mora opraviti ustvarjalec, zamenjalo surovo načelo "Vzemite, uredite sami, ali pa gre v smeti!" (str. 91 )
Zadnji del zbornika sestavljajo prispevki, ki so jih pripravili sodelavci, zaposleni v dislociranih enotah našega arhiva.
Tn prispevke iz enote za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mest» začenja Zorka Skiabl z opisom problematike žc skoraj smrtno nevarnega arhivskega depoja v poslopju nekdanje osnovne šole na Kar leljeveni Ta depo je bil arhivu leta 1974 ponujen to) začasna depa j ska rešitev. Ker so domačini upali, dn bo v stavbi zaživela šiviljska dejavnost, ni čudna, da jc arhiv pusta! krivec, da sc to ni uresničilo, Nazadnje so ni eni i i, da če v stavbi "... ne more hiti tovarne, naj bo pa vsaj oštarija ...". (sir 93) Arhivske skladiščne prostore so krajevne "oblasti" nekoč samovoljno spre menile v brigadirske spalnice. Avtorica v nadaljevanju zelo plastična opisuje nemogoče delovne in sanitarne razmere v stavbi. Te so reševali tudi dolenjski sani tarei, tako da seje le zagnane iti dolcr^skih sodelavcev zahvaliti, da je bilo "karte!jevsko" gradivo kolikor toliko oskrbovano. IVoblein je Inl rešen leta 1997, ko seje gradivo preselilo v grad Grm. v katerem jc enota dobila tudi nove pisarniške prostore.
Meta Matije/ič se jc odločila, <]a zapiše znano dejstvo, "... daje za delo zavzetemu arliivistu nemogoče pisali spomine, ker se zaveda, da jc njegov spomin Scpav ..." (sir 97), m dodaja, da so dolcnjsk. niogoeiiiki menili, daje Karlctjevo dobro za arhivsko skladišče saj jih n> o ganile pripovedi o dragocenosti arhivskega gradiva, nikakor pa karteljevski prostori po njihovem mnenju ne bi bili primerni za skladiščenja "dolenjskih slaniorcznic". Spomini ji uhajajo tiidi na arhivsko skladišče v Drašičih in na tamkajšnjo pi jazno arhivsko paznic« Angelu.
Marko Polenšck sc ju pozabaval z. otvoritven:ini govori za arhivsko razstavo o izgradnji ljudske oblasti, ki smo jo v arhivi: pripravili leta 1978. To pa je tudi leto, ko jc M.irka začel arhivsko službo. Zaradi objektivnih okoliščin je bil ta čas tudi Idini v dolerjsk' enot j ki jc moral imeli otvoritvene govore Pa mu je le uspelo pregovoriti kolegico vodjo enote, ki bi bila upravičeno odsotna, daje imela govor, v.posudi1 so :i kranjsko ven ij-> in je pozabil, predelati v dolenjsko. Ob odprtju razstave v (Vnomlju je govor mo;il velik hrup sosednje silvcstrskc zabave, v Trebnjem pa Markn 111 bilo treba opraviti slovesnega govorjenja, saj sta na otvoritev pošla le dva povabljenca
Gorenjski del prispevkov se zaeciijr. s kratkim zapisom mag. Gorazda Si ari lic o tcžiivah, pa ne arhivskih, ampak organizacijskih, ki jih jc imel v obdobju arhivskega pripravništva z organizatorjem pripravništva, podjetjem Celina d.d ki ga je skesalo rešiti pred krutim dejstvom, ki seje pojavilo po 'piru popitem po opravl|cni diplomi Pojavilo se je namreč vprašanje, ", kako bo pa s piroin \ bodoče ...", oglasi) sc jc, kot sam pruvj - angel preživetja, ki gn je poskušal preživeti oh pomoči podjetja Celina, centra za zaposlovanje mladih, ki jc kroti konec storilo nekje na sredi njegovega pripravniStva.
Mija Mrav'ja se jc spopadla s svojo prvo in edino stoletnico. Praznovali smo jo ti:di z izletom v G raju ki gaje Mi'a slikovito opisala v prvem delu svojega prispevka. V nadaljevanja je opisala svoje lektorske dejavnosti pr vseh zadevali k so ob naši stoletnici imele pisno obliko. Pa tudi s v« j« vlogo p ovc/ji val ke na prav vseh svečanih prireditvah v jubilejnem letu
AjjHivi X:M m9
Ocene iti poročila o publikacijah m razstavah
263
ke se je h ici] îln ig i 111i/, kazal a ludi kot Manica Koman, nekdanja arbivarka, ki je opisala svoja sreča ija z a.'hivarjema, pesnikoma Aškercem in Zupančičem. Z-lasii pa je njem prispevek koristen kc' ima v 3l>ombah zapisane datume prav vseh prireditev v počastitev naše stoletnice.
Dr. France Stukl je zadnji v gorenjski navedi v zborniku. Oilkičil seje napisali svnje spnmi.c na prva L*ta arhivskega službovanja. Zaradi gospodarskih reform v šestdesetih letih se mu je služba na Co-renjskem îxldaljcvala, dokler ga jeseni leta 19fi/ v arhivsko koles/; niso povlekle silnice teda„ sprejete slovenske- arhivske zakonodaje in je dobil slu/no v tedanjem Mestnem arhivu Ljnbljana, saj se je loška 'ibčina odločila poskrbeti za svojo bogato arhivsko dediščino Na njeimi lastni plastični način ojrsnjf-«voj^ prvo srečanje s tedanjim arnivskim ravnateljem m- Vilfanom in delu, ki so mitjih nameni1! za začetek, len knt sam pravi, kelotarjenje po arhivu, na kar ga 'ežcjl lepi spomini, zlasti na tedanje sodelavce, dokler nazadnje ne prevzame skrhi za loško gradivu. Delovne in poslovne prostore dobi na loškem giadu.
Zadnja dva prispevka sta pripravila sodelavca iz 1(1'ije. Jane/. Pire nas seznanja z. z.E,od""iusMT,. ra/vejem najprej oddelka in nato enote v Idriji. Podlage za ta razvoj daje dobro ohranjeno gradivo •ilrii ;kega rudnika, ki se je najprej hranilo v >kvir.i Idrijskega muzeja, ureditveno značilnost pa m nje dala •zjemna poznavalka rudniške problematike dr. Marija ^rbič, tedaj zaposlena v slovenskem rcnnbliskeni jrhivjjJ Podobno kot v Škofji Loki so se tuili drij k L občinski moZje zavedali pomena idrjske dediščine, *ito so najprej zagotovili denar za honorarnega »diuarja, od L septembra 19(i!> pa za redno zaposlenega, tako da se je arhivska sln/Jia prešel ha iz muzeja v okvir Mestnega arhiva Ljubljana. Arhiv je jse do leta 1992 ime! depojske in poslovne prostore v ^rijskem gradu, to leto pa se je pr-iselil v del pro «toniv nekdanje idrijske osnovne šole. V nadaljevanju Jc opisana selitev gradiva iz gradu v prenovljene šohke prostore.
Zadnji, pa ne zadnji po pomeni1 jc prispevek Mire H',dn;k, ki nas seznanja z njenimi začetki v Erhmki :|lJžlii. Opisala ga je v prispevku Vsak začetek je tc^ak. Popisuje, kako se ie v študentskih leti i ueila S°tiee ii, kako je naneslo, da je izvedela za presto mesto arhivista v oddelku v Idriji. Zelo plastično je 'Pisala svoje prve arhivske dneve, tako v Ljubljani, Kakor potoni v Idriji.
Za 'konec je 'relia poudariti, da Spon inske^a rt» urnika Zgodovinskega arhiva Ljubljana, na t ml i rilgili številnih priredili oh praznovanja 100 letnice a|"liiva ne bi bile brez. sodelovanja sknraj vseh /apoenih v arhivu, brez. podpore Mestne občine Ljublj' na |n sponzorjev, ki ^o navedeni na koncu knjige, ^ktorskih opravil sodelavke Mije Mravlja, za zelema "^■topa oblikovalke arhivske celostne podobe in vseh jubilejnih prireditev Andreje Aljančič- Pnvirk ter ïtispoila Franca Čudna iz podjetja Med it o.o..)., ki sta Oskrbela za vse tiske, Ici smo jih izdali v letu pra kovanja.
Janez Kopač
Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja