The Oldest Sloven© Daily in Ohio B©st Advertising Medium ENAKOMIAVNOST EC#tkLIT Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni | J^XXIIL-_.LETQ XXIII__CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (FETEK) SEPTEMBER 20, 1940. " ŠTEVILKA (NUMBER) 222 ANGLEŽI BIJEJO PO "IN-V AZIJSKI H PRISTANIŠČIH" silno dežno vihro nad Kanalom napa-daio angleški letalci pristanišča, ki so v oblasti Nemcev. b0mbe s0 povzročile veliko razdejanje po vseh pristanih CS0N' M..septembra. _ ^ "Kavskim prelivom je za-ki je "0C°J silna dežna vihra, kirn b * SV0J° Pomoč angleš- ^Snik0Q1 V njihovi ne" \ociio facni ofenzivi, da o-lemški-° \ VSaJ oslabe vsak je. Poskus invazije Angli- Sreflj „•! gležki L i dežne vihre so an-svoje n„mbniki obnovili nocoj %rai ^Pade na nemške baze " frari Zlasti 80 razbija-S ? p0Skih Pristaniščih Ca-fe ter po Cap nemv, 3er So nameščeni ^streli,,? 1 topovi' s katerimi H. JUJeJ° Nemci angleško o- ^A^^nikarji v Dover-1 % J skem Poročajo, da se H pj-^li^niu ozračju vidijo v Angliji ognjeni stebri na francoski strani obale, kamor padajo bombe angleških letalcev. LONDON, 19. septembra. — Angleško ministrstvo zračne sile poroča nocoj o silnem napadu angleških bombnikov na nemško "inzavijsko pristanišče" Le Havre. Angleško letalstvo izvaja na Le Havre metodične napade ter obsipa pristanišče, ladje in druge priprave v njem s svojimi bombami. Angleška letalska sila napada tudi vsa ostala pristanišča, ki so v nemški oblasti, od Cher-bourga v Franciji, do Flushinga v Nizozemski, vštevši Dieppe, Boulogne, Callais, Dunkirk, Zee-brugge, Ostende in Antyerp. Medtem pa kakor običajno napadajo nemški bombniki London. K ^andska delavska federacija je S ,I1(Iorsirala Roosevelta za tretji termin i Fet*eraciie so ožigosali one ljudi v organiza- * ' kl delujejo za izvolitev Willkieja, češ, da so fttto* Popravljeni prodati delavstvo. ISelaSAND- - Cleveland- federacija seje INL, SV0;iega novousta-|!Nora • Upnega delavske-|%tii 12razila za Roosevel- r^Uitvnin zanjegov° ilNžf^' ki je bila °čivid- 1 !Stt k A '°nim v delavskem IcCia " Ujej° 2E kandida" IS v t ie delegacija Fe-» -edo večer soglasno Natr , ij0' s katero se V *o termin predsed- W^evelta, in sicer na H." Jegovega delavskega Jok proti Rooseveltu T ^ R. v, bNeJ Podpredsednik * district koncila, je 2h'[ Pri.f vZnano> da so Will-;Csi aktivni v unijah C Wit frok' ki J'ih vodi iS ^ business agent elk0nciIa-VlElt% • lsni Projekt v |\^3eze stal 21 milijo- nov dolarjev, ki jih je dobil pod Rooseveltovo administracijo, in razmere v teh strokah so postale zopet normalne," je izjavil Rohrich. "Tod kljub temu so ljudje, ki reprezentirajo v Cleve-landu te strokovne unije, nasprotni Rooseveltovi kampanji in delujejo za Willkiejevo izvolitev. Toda s tem še ni konca njihove nesramnosti, ki gre tako daleč, da so sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo od administracije nadaljnih $800,000,000 za hišne projekte." "Toda mi bomo z budnim o-česom pazili na te ljudi, ki delujejo za izvolitev Willkieja in ki so pripravljeni vsak hip prodati delavstvo," je izjavil Rohrich. Phil Hannah, eksekutivni ravnatelj skupnega delavskega odbora, v katerem so zastopane C. I. O. in A. F. of L. unije kakor tudi unije železničarjev, je naznanil, da se bo kmalu otvorilo v Hollenden hotelu stalen kampanjski glavni stan. ADAMIČ OR PACIFIKU ^S t T °dil Pokrajine na PHh , 0uis Adamič, zna-C>Žtwn Sedaj tudi reden ?> Qf ameriškega Na- CH t bnega odbora< ^Vkr en bil objav-IhS^h Adamiča, v kakih J^eriških časopisih C Wi Service Co. Inc. g22 J;?..skuPno cirkulacijo A, J°nov. V 36 Čla M6? "We Must Do Keep the Ame- XiSC6"',četrti v vrsti 3 NdJL'. tero pisej0 V ž§or 1 ameriški Pisa- ^ C v+aj omenjeno časni- fl C C?3030- članek p°- V M amerikanizacije ^enitem in liberal-J V ^ ' 1 aktivnega zani-'' ^%'e V°bodo, napredek, i'1 \,Hl0ln splošno kulturo, VVvPo katerem bi naj 11 I V^ ŠjSe "arodnosti in po-t5°&oljir°m Amerike na po-e enakosti, ki meri- jo k cilju, da se zagotovi Ameriki velikodušno in vsestransko sodelovanje vsakega člana prebivalstva v svrho državne o-brambe. Vandali na delu Snoči kratko pred polnočjo je bila vržena v čistilnico oblek Kent Cleaners Shop, 7617 Euclid Ave., bomba s smrdljivo tekočino. Tekočina ni k sreči poškodovala nobene obleke, ki vise v čistilnici. Ples Nocoj se vrši v Slov. nar. domu ples, ki ga priredi okrajni inženir John O. McWilliams. Za ples bo igral Louis Trebar in njegov orkester. Občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži. Vstopnina prosta. Klobase Pri Kosiču na 1245 E. 55th cesti ali 951 E. 69th St. se zopet dobe vsakovrstne klobase. Se priporočajo. Prihod nemškega ministra Ribben-tropa v Rim Minister se je pripeljal v oklopnem vlaku, na katerem so montirani antile-talski topovi. RIM, 19. septembra. — Danes je prispel v Rim nemški minister zunanjih zadev Joachim von Ribbentrop, ki se je pripeljal v Italijo z oklopnim vlakom, na katerem so montirani antile-talski topovi. Znani italijanski urednik Virginio Gayda izjavlja, da bo Ribbentrop razpravljal z Mussolinijem in drugimi visokimi vladnimi uradniki o zadevah glede Balkana. V preteklosti so bili razgovori med Ribbentropom in Mussolinijem vedno predhodniki osupljivih vojaških ali političnih razvojev. Na postaji je Ribbentrop obšel častno četo italijanskega vojaštva in oddelek nacijskih rja-vosrajčnikov. Na kolodvoru je pričakovala ministra množica 2,000 ljudi. Poroča se, da se bodo razgovori tikali tudi Španije, in sicer najbrže španske zahteve po Gibraltarju. — Toliko je gotovo, da bo ta sestanek zopet usodepoln. Ko sta se zadnjič sestala Ciano in Ribbentrop na Dunaju, sta razkosala Rumunijo, kateri sta ukazala, da mora izročiti del , Transilvanije Madžarski, del Do-brudže pa Bolgarski. PREDSEDNIKOVI SINOVI WASHINGTON, 19. septembra. — Mrs. Rooseve'lt, žena , predsednika Roosevelta, je izja- ' vila, da želi, da bi bili njegovi štirje sinovi, ki so vsi oženjeni in vsi v starosti med 21 "in 35 letom, med prvimi poklicani v vojaško službo, ker njihove rodbine niso odvisne od njih zaslužka kakor rodbine marsika- ; terih vpoklicancev, ki naj bi bili , prvi izvzeti od prisilne vojaške dolžnosti. ' Popravek Anton Jankovich nam poroča i iz Milwaukee, da je bilo nedav- ■ no poročilo v Enakopravnosti glede njegovega agitacijskega i potovanja netočno v toliko, ker i je bilo poročano, da bo pobiral naročnino tudi za list Enako-pravnost. Jankovich pojasnjuje, da je šel na potovanje samo za liste Prosveto, Proletarca in za Cankarjev glasnik. — Jankovi-čevo poročilo jemljemo na znanje z željo za protipojasnilo, zakaj ni potemtakem poročal o ; svojem odhodu samo v omenjenih listih in zakaj se je v ta namen poslužil tudi našega lista? Da ne bo v bodoče več takih neljubih "nesporazumov", naznanjamo, da od današnjega dne dalje ni Jankovich več pooblaščen pobirati naročnino za list "Enakopravnost" ali za druge stvari, ki so v'zvezi z listom in tiskarno. Uredništvo in upravništvo "Enakopravnosti'' Poroka V soboto, 21. septembra se poročita Mr. John Lekan, sin Mr. in Mrs. Lekan, 1105 E. 77 St. in Miss Elsie Koželj iz 687 E. 156 St. v cerkvi Marije Vnebovzetje ob 10. uri zjutraj. Prijatelji in sorodniki so vabljeni, da se udeležijo poroke. Mlademu paru želimo obilo sreče! Obiski dovoljeni Sedaj so obiski dovoljeni pri Mrs. Helen Pekol, 16316 Arcade Ave., ki se nahaja v Huron Road bolnišnici. MUSSOLINIJEVE SKRBI; COUGHLIN UTIHNIL RIM, 20. septembra. — Včeraj je imel Ribbentrop dve uri trajajočo konferenco z Mussolinijem, danes popoldne pa se bo zopet sestal ž njim. Uradno se poroča, da pretresata državnika tekoče zadeve, ki so zlasti v zvezi z Balkanom, toda nevtralni opazovalci in po-znavatelji položaja so mnenja, da je Mussolini poklical Ribbentropa v Rim v svoji j nervoznosti, ki mu jo je , pričela povzročati skrb radi J izida sedanje vojne. Musso- ( lini je zdaj do vratu v vojni v Afriki in v Egiptu, katere j vojne ne more izvojevati, če , ne tvega svojega brodovja, ki tiči doslej v varnih itali- , janskih lukah. Kaj bo z nje- j govimi armadami v Egiptu in v Afriki, ako ne more ] vzdržati ž njimi komunika- , cijskih zvez ? In kdaj bodo Nemci razsuli in z zemljo iz- < ravnali London? To so pro- ; blemi, ki delajo Mussoliniju | skrbi. j DETROIT, 20. septem- < bra. — Magazin Social Ju- ( stice naznanja, da župnik | Charles E. Coughlin ne bo E več govoril ob nedeljah svo- , jih govorov po radiu in prav tako ne bo aktivno posegal ] v letošnjo predsedniško kampanjo. Jugoslovanska vlada \ uvedla kontrolo nad ' . J živili J - i Zaradi velikega prisilnega 1 izvoza živil v Nemčijo in ' Italijo, je zavladalo ob- ^ čutno pomanjkanje živil v Jugoslaviji. - i BEOGRAD, 17. septembra. — j Zaradi rastočim cenam živil in , zaradi njihovemu čimdalje več- , jem pomanjkanju, je jugoslo- , vanska vlada odredila danes po- ( sebne odredbe, s katerimi je ^ spravila pod svojo kontrolo pro- j dajo živil in istočasno je pod- < vzela odločne korake proti skri- , vanju in kupičenju živil ter pro- j ti špekuliranju ž njimi. Pomanj- < kanja živil pa nista povzročila . v glavnem letošnja slaba žetev , in pičli pridelek v splošnem, < temveč pritisk Nemčije in Itali- ( je, katerim mora Jugoslavija iz- j važati živila v velikih množinah. V prizadevanju, da se olajša situacijo, ki jo povzroča pomanjkanje živil, se bo v Hrvatski zaplenilo vse privatne zalo- . ge živil, ki so večje kot za šest- J j mesečne potrebe, in ostre kazni ; so določene tudi za one, ki bi j skrivali živila. Beograd je odpravil munici-palni davek na mast, krompir, fižol in na druga živila, da se vdrže cene v nižini. Stroga kontrola je odrejena tudi nad živili in njih cenami v Sloveniji. Nova gostilna Naznanja se, da je odprta nova gostilna v lastnih prostorih pod imenom Kuncic - Perrotti Nite Club na 390 E. 156 St. Postregli vam bodo lahko z dobrim žganjem, pivom in vinom kakor tudi z dobrim prigrizkom. Se priporočajo za obisk. Velika razprodaja Pri Joseph Perme, na' 15515 Waterloo Rd. se vrši velika razprodaja oblek, površnikov in zimskih sukenj po zelo nizkih cenah. Z bombami natrpan nemški bombnik treščil v Londonu Eksplozija bomb je povzročila silno škodo ter zahte-j vala mnogo žrtev na mrtvih in ranjenih. LONDON, 19. septembra. — V južnovzhodni četrti Londona je danes treščil na ulico velik nemški bombnik, ki je bil natrpan bomb. Ko je treščil bombnik na zemljo, je nastala silna detonacija in eksplozija, ki je porušila več poslopij, med njimi tudi neki delavski institut, policijsko postajo in stražnico čuvajev proti zračnim napadom. Sodi se, da je bilo pod razvalinami pokopanih mnogo ljudi. Tekom nočnih napadov na London je bilo ubitih okoli 90 oseb, 350 pa težko ranjenih. Angleži imajo novo obrambno sredstvo, s katerim so včeraj zavrnili več napadov nemških , bombnikov. Oblasti ne izdajo . tajne tega obrambnega sredstva, toda pravijo pa, da je tako , enostavno in preprosto, da se bodo ljudje vpraševali, kako da se niso že sami domislili, kakšno je to sredstvo. I i MAJOR EMIL P. ANTO-NOVICH - TACOMA, Wash., 18. septembra. (JK) — V bližini Seattlea < in Tacome, v državi Washington j se nahaja eno največjih tabo- -rišč ameriške federalne armade, Camp Lewis, katerega podjetje je vodil aktiven ameriški Major Emil P. Antonovich. Ta naš odlični rojak je bil rojen v ] San Franciscu od dalmatinskih staršev, ki so doma iz Dubrov-niške okolice. Sedaj je star okrog 45 let in je poročen. Vsled njegove velike izobrazbe, ponosa na svoj rod < in plemenitega značaja so ga i vzljubili vojaški krogi in tudi vsi neposredni predstojniki. Nedav- i no mu je bila izročena naloga, da postavi še več novih vojnih taborišč in pristanišč za zrakoplove, za katere se bo porabilo $15,000,000. Lahko torej sklepa- i mo, da bodo njemu zaupali delo in najbrž tudi nadzorstvo pri postavitvi vseh novih vojnih taborišč in letališč v Zedinjenih državah. Njegov uradni naslov je "Construction Quartermaster in Charge of Building", t. j. Stavbeni nadzornik in graditelj. KAKO STOJE KANDI-DATJE COLUMBUS, 19. septembra. — Glasovanje, ki ga vodi časopisje o kandidatih, izkazuje danes sledeče število glasov: Roosevelt 1,184, Willkie 1,208, Da-vey 953, Bricker 1,349. Slovenski radio V nedeljo ob eni uri popoldne bo nastopil na slovenskem radio programu na postaji WGAR znani slovenski umetnik na banjo, Sodja, ki bo igral z orkestrom slovenske komade, nato bo zaigral solo krasno ameriško pesem "Dark Eyes." Mr. Sodja je pravkar končal turo v 37 ameriških državah, kjer je igral v slavnem Buddy Rogers orkestru. — Dalje bosta nastopila na programu tudi Miss Olga Godec in Mr. Rudolph Widmar, ki bosta zapela ob klavirskem spremije-vanju Mr. Semeta. Clam Bake Jutri se vrši Clam Bake v Kekic Cafe na 6622 St. Clair Ave. Igrala bo izvrstna godba in postregli vam bodo z vsakovrstnim pivom, vinom in žganjem. LJUDSKI SENTIMENT ZA ROOSEVELTA SILNO NARAŠČA Roosevelt na vodilnem mestu v 38 državah; 453 elektoralnih glasov za Roosevelta, 78 za Willkieja. DRŽAVA OHIO JE ZA ROOSEVELTA PRINCETON, N. J., 19. septembra. — Tukajšnji Institute of Public Opinion izkazuje presenetljivo moč, ki si jo pridobiva sedanji predsednik Roosevelt po vseh državah ameriške Unije. Ne samo to, da je prešla vodilna moč od Willkieja na Roosevelta, temveč je danes tudi razvidno, da če bi se volitve vršile sedaj, bi bila Rooseveltova zmaga zopet podobna plazu, kakršnega smo imeli zaznamovati leta, 1936. Izkazi iz vseh držav ameriške Unije izkazujejo, da je Roosevelt daleč pred Willkiejem v 38 državah, kjer je dobil Roosevelt 453 elektoralnih glasov, dočim je Willkie na vodilnem mestu v desetih državah, kjer ima 78 e-lektoralnih glasov. Izkaz države Ohio V državi Ohio je 53 odstotkov oddanih glasov za Roosevelta, 47 pa za Willkieja. Izza 25 avgusta je pridobil predsednik o-sem tok. Razvidno je, da je v času, ko se je zaostrila vojna v Evropi in ko je predsednik Roosevelt zamenjal petdeset rušilcev za angleške baze, zelo narasel ljudski sentiment zanj, kar pomeni, da ima ljudstvo vanj neomajano zaupanje in da obravnava njegovo kupčijo z ameriškimi rušil-ci. Porast sentimenta za Roosevelta Najbolj je narasel sentiment za Roosevelta v državah, ki leže vzhodno od Mississippija, kot v državah New York, Pennsylvania, New Jersey, Ohio, Indiana, Illinois in Michigan. Ker je bila večina teh držav še pred mesecem dni v Willkiejevem taboru, jih je treba zdaj pripisati Roose-veltu v dobro. Iz analize je razvidno, da je predsednik Roosevelt izpulil v zadnjih štirih tednih Willkieju iz rok deset držav z 206 elektoralnimi glasovi. Pri tem pa je treba pomisliti, da je Willkie že delj časa sredi svoje intenzivne kampanje, dočim je predsednik Roosevelt in Henry Wallace še nista pričela ter še nista ameriškemu ljudstvu povedala tega, kar mu imata povedati. Roosevelt se zahvaljuje msgr. Zlamalu znanemu češkemu rodoljubu v Clevelandu Msgr. Zlamal je protestiral pri clevelandskih dnevnikih radi Willkiejeve izjave, da je Roosevelt telefoniral Hitlerju in Mussoliniju v Monakovo, naj si vzameta Češkoslovaško. Msgr. Oldrich Zlamal/ znani češki rodoljub v Clevelandu, je prejel včeraj od predsednika Roosevelta pismo, v katerem se mu slednji zahvaljuje za njegovo (Zlamalovo) pojasnilo oziroma protest clevelandskim dnevnikom, pri katerih je protestiral, ker se poslužujejo usode Češkoslovaške kot sredstva v kampanjskem boju proti Roosevel-tu. Besedilo predsednikovega pisma Zlamalu se glasi: "Zahvaljujem se Vam za Vaše pismo z dne 17. septembra, kateremu prilagate tudi kopijo pisma, poslanega clevelandskim časopisom in v katerem protestirate v imenu Zveze čeških katoličanov proti 'izrabljanju tragične usode Češkoslovaške tekom monakovske krize kot o-rožja v predsedniški kampanji.' "Obžalovanja bi bilo vredno, če bi bili naši odnošaji z inozemstvom predmet partizanske politike, zato sem Vam hvaležen za Vaš čut pravičnosti in patriotizma, ki ste ga pokazali. Veseli me, da. uvideva tudi Zveza čeških katoličanov potrebo narodne edinosti v naši zunanji politiki." Msgr. Zlamal je eden izmed podpisnikov "Pittsburške konsti-tucije", s katero se je organiziralo v Ameriki svobodno češkoslovaško republiko. Predrzna Willkie jeva laž V svojem kampanjskem govoru v Jolietu je Wendell L. Willkie, republikanski predsedniški kandidat, namreč izjavil, da je predsednik "Roosevelt telefoniral Hitlerju in Mussoliniju v Monakovo, da naj prodata Češkoslovaško." Willkiejevi častniški agentje so pozneje hiteli zatrjevat, da Willkie ni mislil tako, kakor je govoril, temveč da je predsednik le priporočal poravnavo, ki se je končala s prodajo Češkoslovaške . . . (Naši ljudje pravijo, da je včasih dober iz-| govor, ki ga pes na repu prine-|se. — Op. uredništva). RABELJ MORILSKEGA SINDIKATA PRIPOVEDUJE NEW YORK, 18. septembra. , — Abe Reles, član zloglasnega l morilnega sindikata v New Yor- ■ ku, ki je operiral na popolnoma • bizniški podlagi, je pripovedoval s danes o desetih ali dvanajstih u- • morih, pri katerih je bil soude-' ležen. Eden teh umorov je bil iz-. vršen nad Irvingom Feinstei- ■ nom, katerega so zadavili. | Kot je Reles izjavil, je • bil Feinstein umorjen na podlagi kontrakta z neko gango, katero je "doublecrosal". ; "Koliko umorov pa ste izvrši-r li," ga je vprašal sodnik, i Lopov je malo pomislil, nato - pa odgovoril: "Mislim, da približno deset. Ampak vseh nisem izvršil sam. V desetih umorih sem sodeloval." Ko so pričeli naštevati te u-more, se je izkazalo, da jih je bilo enajst. Čas pogreba Pokojna Gertrude Dolinar je ^ bila tudi poznana kot Jerca Dolinar. Doma je bila iz Podgore, fara Prečna na Dolenjskem. Po-jgreb se vrši jutri zjutraj ob 9:15 iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 East 152nd St. Zahvala Pevski zbor Slovan se zahvaljuje za dar $2.00, katere je darovala Mrs. Agnes Stravs. ENAKOPRAVN031 20'. septembra, lWl f UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« f Owned and Published by ] THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 > g, Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5-50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 m Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 m za 6 mesecev..............................-........$2.50; za 3 mesece ...........................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 lo Entered as Second Class Matter April 26th, 191^ at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ve KULTURNE USTANOVE V DOMOVINI p< Ena izmed najreprezentativnejših slovenskih narod- lo cl nih in kulturnih ustanov je nedvofnno Akademija zna- ^ not ti in umetnosti v Ljubljani. Ustanovljena je bila pred °r dvema letoma, medtem ko so na primer Hrvati in Srbi imeli tako najvišjo ustanovo že poprej. Hrvatje Jugoslo- b< vansko Akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu, a p< Srbi Kraljevsko Akademijo znanosti in umetnosti v Beogradu. Akademija ima namen gojiti znanošt in umetnost kot dve najvidnejši panogi narodnega napredka ter r, ju pospeševati doma in v tujini, člani Akademije so naj- n; vidnejši predstavniki naše znanosti in umetnosti, ker so tc se odlikovali s svojim delom na tem ali onem področju, b M 3d člani akademije so na primer pesnik Oton Župančič, Vl pisatelj Fran S. Finžgar, slikarja Rihard Jakopič in Mati- * ja Jama, arhitekt Jože Plečnik, filozof Aleš Ušeničnik, v slavisti Fr. Kidrič, Franc Ramovž, Rajko Nahtigal (predsednik), zgodovinar Milko Kos, pravniki Rado Kušej, » L 3onid Pitamic, Metod Dolenc, Janko Polec, Gregor Krek j< in še drugi naši odlični znanstveniki, matematiki, pri- 1( i odoslovci in podobno. ^ Med najvažnejše ustanove spada tudi slovensko vse-i.čilišče v Ljubljani, najvišji kulturni dokument našega i aroda in stoletni sen vseh pravih Slovencev. Ta naš naj -\ išji znanstveni zavod in obenem osrednje idejno žarišče clovenske izobrazbe v najširšem smislu, je letos slovesno praznovalo dvajsetletnico svojega obstoja in plodnega £ dela. 3 Važni sta nadalje še dve ustanovi iz povojnega časa: narodno gledališče in Narodna galerija, v kateri so zbrane umetnine naših najodličnejših slikarjev in kiparjev vseh dob in struj. Narodni muzej pa je že starejša stoletna ustanova. Tudi Muzejsko društvo za Slovenijo je letos 1 primerno praznovalo stoletnico ustanovitve. Vseučiliška .: knjižnica, prejšnja študijska ali licejska, je največja slovenska knjižnica, in po velikosti tretja knjižnica v Jugoslaviji. Zanjo je zgrajena monumentalna zgradba, kamor se bo kmalu preselila. Med pomembne narodne ustanove spada končno nedavno ustanovljena Glasbena akademija, dalje Slovenska matica, Družba sv. Mohorja Vodnikova družba, itd. Mnogo se dela tudi na tem, da Slovenci dobimo svojo Akademijo za likovno umetnost. Slovensko ozemlje je tako malo razsežno, da od treh strani skoro po celem pritiska kulturna moč sosednih narodov ; poleg tega smo na usodni ločnici, kjer se križata vzhodna in zahodna kultura in civilizacija. Po svojem slovanskem občutju in sedanji državni urejenosti, ki je ■ nujna posledica prvega, težimo Slovenci proti jugovzhodu. Ko se v zadnjem času pravično urejajo naši politični, gospodarski in narodnostni odnošaji s Hrvati in Srbi, postaja to znosno stanje zopet povod naravnih, neprisiljenih kulturnih stikov. Trije važni dogodki najnovejšega datuma pričajo, kako znajo kulturni delavci pred političnimi ukazi ustvarjati na miroljuben in poduhovljen način bratsko sožitje. Dvakrat so nas obiskali mlajši hrvatski pisatelji in pesniki (v Ljubljani in Mariboru), enkrat so slovenski kulturni delavci od najstarejše do srednje generacije obiskali Zagreb in končno je Akademski pevski zbor napravil turnejo po Jugoslaviji in tako Srbom in Hrvatom pokazal lepoto slovenske pesmi. Tako se je s kulturo, ki ima kot prva v sebi vse sile za spoznavanje, zbližanje in razumevanje, slavila misel jugoslovanske federacije. ŽELEZNIŠKO OMREŽJE V | RUSIJI MOSKVA. — Sovjetska unija ima na svojem pzemlju, ki meri 21.2 milijona kv. km. skupno 85,100 km. železniškega omrežja v primeri s 53,500 km. leta 1913. Skupna količina blaga, ki je bilo prepeljano po sovjetrkih železnicah, je znašala leta 1938 okrog 8,800 vagonov mesečno. Od leta 1933 do 1938 je bilo zgrajenih okrog 5,000 km. novih prog in okrog 8,000 km novih tirov, s katerimi so bile enotirne proge povečane v dvotirne. ZAKASNEL UČINEK RIM, 18. septembra. — V bližini Fi.at tovarne za izdelovanje ' avtomobilov v Turinu, je bilo danes ubitih petero vojakov in en I civilist, ko je eksplodirala bom-■ ba, katero so vrgli pri zadnjem ! poletu angleški letalci.. Bomba, ki je bila uravnana za eksplozijo v gotovem času, je'eksplodirala,. ko so jo hoteli premestiti ter napraviti neškodljivo. RIM, 18. septembra. — Itali- i janska vlada je odredila, da se mora poslej zatemniti Rim že ob osmih zvečer, in ne več ob 8:30 zvečer, kar je veljalo doslej. UREDNIKOVA POŠTA alincarska tekma v Euclidu do ra: V nedeljo 22. septembra se m( :-ši velika balincarska tekma ed direktorji Slovenskega do- nQ a na Holmes Ave., Slovenske-i delavskega doma na Water- go 0 Rd., Slovenskega društvene- ^ 1 doma na Recher Ave. in Slo- ^ jnske Zadružne zveze, na vrtu ^ D. Doma na Recher Ave., v ^ uclidu. Pričetek ob 2. uri po-! ^ aldne. I Take bratske tekme še ni bi- ] gn ■ tukaj pri ,nas v Euclidu. Eu- j y idski dom je odobril lepe na-i ^ rade za one, ki bodo najbolj ' lali balincat do zmage. Gospodinjski odsek bo pa skr-el, da bodo po tekmi vsi dobro p ostreženi z jedačo, pa tudi že j-i ne bodo, saj gre vsak dan ^ ež. Mr. Rudolf Knaus bo pa na ažnju pekel kokoši in to zunaj a vrtu. Kdor hoče biti deležen sh dobrot naj prinese kokoš sa- n< 0, pa se jo bo speklo za okusno n; ečerjo. Njegovo orodje je ne- le aj modernega, obrača se vse na j Man power" brez konjskih mo-, L 1. Pridite si to ogledat. ; pl Zabave bo dosti za vsakega te e bo lepo vreme, ker je tudi v C eseni lepo na deželi, kjer ptički či spo po jo. |j< Na svidenje v nedeljo na vrtu C slovenskega društvenega doma L - Euclidu, Ohio. jE James Rotter tc - ,lj Glas iz Loraina i12 d Ker se zanimamo za eno stvar p lapredka našega naroda v vseh 3 >zirih, delujemo na raznih po- ^ jih, vsak po svojem prostem jrepričanju. Kakor že poročano, . e vzel v roke odbor "Slovenske- ^ ja državljanskega kluba" pri^ jravo za proslavo 25 letnega ob- ^ itanka z banketom 6. oktobra v o. N. Domu. j Vsi načrti dobrega uspeha, v t /seh ozirih so v teku, le ena S itvar je v rokah naših sloven- C ,kih državljanov in to je vdelež- v ja. Kdor se še spominja banke- v a 5 let nazaj, lahko brez opore- s :anja pripozna, da je bil eden' lajboljših in najlepših. Da pa ni z .o samo naša lastna hvala, do- r :azuje tako hitel odgovor slo-1 ženskega sodnika Frank J. Lau-1 j cheta iz Clevelanda, da bo go- r ovo tudi on navzoč. j v Vemo, da naš sodnik ni tako j irost, ker vsak ga hoče imeti j .ned seboj, ker je povsod pri-1 ljubljen, a on se je odzval naše- j nil vabilu. Tudi sodnik D. A. I vook, urednik The Lorain Jour- t ial, Frank Maloy, župan Harry t Van Wagnen in več drugih po- ' nanih uradnikov našega me- 1 ta bo navzočih. IJ Ker so sedanje razmere delav- ' ev v Lorainu povoljne, je upa- ' i, da ne izostane noben držav-,' jan, ker to je njegova dolžnost, j la. proslavi 251etni jubilej! Pet * ?t nazaj so mnogi tujci napol-1( 3nskega leta 6665 s skupaj 21,- j1 nili dvorano, to pot pa upamo i in pričakujemo domače. Starši, apelirajte na mladino, ne bo jim žal, ker je ta banket in program pripravljen v pravem ameriško-slovenskem duhu. Uživali bomo vsi. To ni samo hvala, zagotovlje-li bodite, da boste prejeli vse in več kot boste pričakovali. Glavni uradniki in delegatje J. S. K. J., ki so zopet v normalnem teku dnevnih opravil, so prepričani, da so v zadovoljstvo večine članstva pripravili pot k j boljšemu napredku. Pokazali so da gredo kot ameriški slovenski državljani z duhom časa naprej, da niso pozabili mladine. Unati je tudi, da oni ne poza- ; bijo svojih delavnih mož, ki so j jim pripravili pot sigurnosti. Kar je nas delegatov, ne sme- j mo pozabiti tistih, ki so nam po 5======' ka Jolgem sedenju kratili čas z , . . . . loi raznimi programi in ne pozabi- j . tlo tistih marljivih delavk, ki so ^ mele točno pripravljeno okus- 10 hrano in tistih, ki so nam ta- ^ ko prijazno stregli. Tudi tečaji so bili točni in postrežljivi, vča- ^ sih še preveč, da smo se težko . ločili. Je Hvala vsem Slovencem iz pc Waukegana in v spominu nam , , j sv boste vedno. vi Delegatje in delegatinje pa ^ smo se razšli bratsko, ter bomo ^ y mislih imeli eden drugega še dolga leta v spominu in upali, (^ da se še vidimo. Pozdrav! Mrs. Vida Kumse P. S. — Hvala tudi tiskarnam, . ni ki so zalagali delegate s svojimi ^ listi" __vi si Nogometna igra p Clevelandski Rami, ki igrajo h: nogometno igro, so zmagali zad- 31 njič 29—0, proti Midwest Col- T' lege All-Stars teamom. Sedaj bodo zopet igrali v h League Parku proti Philadel- si phia Eagles v nedeljo 22. sep- 1 tembra. Igralci, ki igrajo na n Clevelandskem teamu, so slede- ii či: Olie Cordill, Parker Hali, v John Drake, Gaylon Smith, Red Conkright, Barney McGarry, T. b Livingston, Chet Adams, Moose n | Dunstan, Babe Patt in Jim Ben- li ton. Drugi so Boyda iz Mary- h landa; Bodgen iz Utah; Niehaus v iz Daytona; Schenker iz Howar- d da; Linden iz Kentuckya in Gre- z gory iz Chattanooga. v Clevelandski Rami želijo, da bi to leto zmagali v nogometni r igri. Druga nogometna igra, ki j jo bodo igrali, fco z Detroit Lions r v Detroit, Mich. s --e Razstava £ j Najzanimivejše reči s svetovne razstave v New Yorku in Jj San Franciscu bodo pripeljane v Cleveland za 12 dnevno razstavo v Public avditoriju od 19. novembra do 30. novembra pod av-spicijo Knights of Pythias. | V razstavi bo Frank Buck, znan "Night Court" in ''Gay Ninetties". Pravijo, da bo to ena največ- ! jih razstav v Clevelandu. Ta j .razstava bo tudi v Detroitu, Mil- * jwaukee, Chicagu, St. Louisu, ( Memphisu in New Orleansu. i r i ■- "The Mortal Storm" I V ' I V ponedeljek večer, 23. sep- j tembra se bo kazala premikajo- • ča slika "The Mortal Storm" v J Music Hall. Kot častni gost bo } . navzoč James Stewart, ki je i- ^ i gral glavno vlogo v tej sliki. Vse | . to je pod avspicijo "Cleveland , Committee to Defend America . by Aiding the Allies". 11 Vstopnina je prosta, toda pa-tronske vstopnice so naprodaj L j od $5.00 naprej. Te vstopnice se . dobe na glavnem stanu na 641 ); Euclid Ave. • 1 Ljubljana ima 6700 - hiš z 22,000 sta- ) novanji i Objavili smo že nekaj zanimivosti iz pravkar izšlega Statis-5 tičnega letopisa mesta Ljublja- - ne za preteklo leto. Kakor vsa-> ka skrbno in smotrno sestavit I jena statistika, nudi tudi ta i j kn jiga celo vrsto nazornih slik i o življenju in delu. Naj k podat- - kom, ki smo jih prinesli že v - prvem članku, dodamo danes še . nekaj nadaljnih. -; Ljubljansko vreme 3 j Ljubljana slovi po svoji megli. Lansko leto je bilo v tem - j pogledu med najugodnejšimi, ) kajti statistika beleži, da je leža- la megla samo 93 dni. Po sve- 6. tovni vojni ni bilo nobenega leta zi z manj megle. Najslabše v tem o- pi žiru je bilo leto 1926, ki je iz- n: kazalo kar 178, torej skoro po- g lovico dni z meglo. Deževnih dni ir i je bilo lani 137 dni s snegom pa ir 16. tako da smo imeli v Ljublja- le ni 153 dni s padavicami. Večjih z; neviht beleži statistika 33. n Povprečna temperatura je n znašala lani 9.7 stopinj. Najvišja p je bila 36.6 stopinj in to 22. av- 4 gusta, najnižja pa 19.4 stopinje pod ničlo, dne 29. decembra. Po n svetovni vojni so zabeležili naj- c višjo temperaturo v Ljubljani z | dne 28. junija 1935, ko je znaša- s la 38 stopinj, najnižjo pa dne 3. r ' j febrluar ja 1929, ko je znašala r 25.6 stopinj pod ničlo. C Gradbena delavnost 1 Preteklo leto je bilo v Ljublja t hi dograjenih 173 hiš s 602 sta- r ! liovanjema, kar predstavlja ta- a 1 ko po številu hiš, kakor po številu stanovanj največji prira- i stek v dobi po svetovni vojni, j Predlanskim je prirastlo le 105 I j hiš s 394 stanovanji. Iz stati- - j tike je jasno razviden tudi neu- ] - ^odni vpliv gospodarske krize. ; Leta 1930 je bilo zgrajenih 125 < v hiš s 367 stanovanji, leta 1931 i - še 155 hiš s 496 stanovanji, leta i - 1933 pa samo 72 hiš s 274 sta- ; i novanji, leta 1934 52 hiš s 163 i— in leta 1935 71 hiš s 192 stano-[, vanji. i Za gradnjo novih poslopij je \ bilo lani izdano 63 milijonov di-e narjev,. od česar odpade 14 mi-t- lijonov na mestno občino. Tudi v hiše investirani znesek je naj-s višji v vseh povojnih letih z e-> dino izjemo leta 1931, ki izka-zuje za 67.5 milijona dinarjev investicij. a Ta visoka vsota gre očividno u na račun nebotičniškega bloka, ki je bil takrat dograjen. Mest-IS na občina pa je več ko lani investirala leta 1929, kot izkazuje statistika 24.5 milijona dinarjev gradenj na mestni račun. Med lani dograjenimi poslo-n pji imajo 3 po štiri nadstropja, ' 11 po tri, 14 po dve, točno 100 rQ po eno nadstropje, 45 hiš pa je 3 bili pritličnih. Več ko štiri nad-] stropja nima nobena lani dograjena hiša. Od 602 stanovanj, ^ ki so bila lani na novo pridobljena, jih ima kopalnico 361, torej malo več kot polovica, 7 sta-v novanj je samskih, 263 z eno, 275 z dvema, 43 s tremi, 14 pa "n iir s štirimi ali več sobami. Vidi se, 1 " da se slej ko prej največ zidajo u' enosobna in dvosobna stanovanja. Vseh hiš v Ljubljani je bilo 583 stanovanji. Več ko polovica P- hiš namreč 3781 je pritličnih, 2122 je enonadstropnih, višjih v pa niti ne tisoč. Prav tako je e-30 nosobnih stanovanj več ko tre-i" tjina, namreč 7706, dvosobnih se pa 6970, torej tudi skoraj tretji-na. Ako prištejemo k temu še ca 1562 samskih stanovanj, nam že ta slika kaže, da pripada o-a" gromna večina ljubljanskega aj prebivalstva nepremožnim slo-se jem. Kopalnic je 4687, tako da odpade ena kopalnica povprečno na pet stanovanj. Ceste in ulice )0 Na ljubljanskem mestnem o-zemlju je 928 cest in ulic, ki so skupaj dolge 403 km. Kdor bi jih prehodil vse druga za drugo, bi naredil pot, ki bi ga iz Ljubljane pripeljala že tja blizu Beo-li- grada. Površina tlakovanih cest is- je konec lanskega leta znašala ja- nekaj nad 18 ha. la- Mestni kanali so dolgi 79 km; lv- lani je bilo zgrajenih na novo ta kanalov v dolžini 2.4 km. lik Promet na železniških prelazih it- Izredno zanimivi in tudi važni v so podatki Statističnega letopisa še o prometnem štetju na raznih točkah Ljubljane. Danes se ho-čenip omejiti samo na štetje pri le- železniških prelazih. Največji je >m promet čez prelaza na Tyrsevi in ni, Gosposvetski cesti, sa- Na Tyrševi cesti je v času od 5. zjutraj do 20. zvečer promet j g* :aprt vsak dan približno po 2 in | )ol ure zaradi spuščenih želez-liških zatvornic. V tem času jre čez prelaz spomladi, poleti n jfeseni po 8 do 9000 kolesarjev n ravno toliko peščev, pozimi pa e nekaj nad 6000 kolesarjev a sato 12.000 pešcev, skupno torej / la dan okrog 18 tisoč oseb. Raz-1 ' nih vozil gre čez prelaz na dan povprečno 1700 s skupno težo 4146 ton ali 414 vagonov. ^ Približno enako močan po pro ^ metu je prelaz na Gosposvetski cesti. V času od 6. zjutraj do 29. ^ zvečer so železniške zapornice ^ spuščene povprečno eno uro 15 minut. Spomladi, poleti in jeseni pasira prelaz na dan 6 do 7,- ^ 0OO kolesarjev ter povprečno . 17,500 pešcev. Poleg tega še 266 ^ tramvajskih vozov in 2674 raz- j. nih vozil s težo 5200 ton ali 522 vagonov. Ta prelaz je torej po prometu . najbolj obtežen od vseh. Ljudi ^ gre ali se pelje čez njega okrog 30,000 na dan. Vsi ostali železniški prelazi izkazujejo mnogo manjši promet, j Prelaz na Dolenjski cesti, kjer ^ so zapornice spuščene povprečno eno uro na dan pasira dnevno 32000 pešcev in 2333 kolesarjev, vozil raznih vrst pa 513 s ' težo 1170 ton. Za prelaz na Poljanski cesti, { kjer so zapornice spuščene le dobre pol ure na dan, statistika ne ] navaja Osebnega in kolesarskega prometa. Pač pa ga pasira vsak dan povprečno 260 vozil s ' težo 520 ton. Večji je promet čez prelaz na Zaloški cesti, kjer so zapornice spuščene tudi samo po pol ure na dan. Tam pasira dnevno povprečno 6400 pešcev, 2180 kolesarjev in 576 raz- . nih vozil s težo 1263 ton. Pozor Kakor druga leta, tako imamo tudi letos vsakovrstne klobase po jako znižani ceni. Dobite jih lahko vsak dan na 951 E. 69th St. ali na 1245 E. 55 St. Priporočamo se ^tudi da pridite danes na ribjo pečenko, jutri, v soboto, pa na veselo zabavo in hladno pijačo. Svirala bo izvrstna godba in damo tudi lepo darilo, zatoraj na svidenje. Viktor in Josephine Kosic 1245 EAST 55 ST. V najem Odda se v najem ena soba ali dve. Sprejme se fante ali dekleta. Vpraša se na 1072 Addison Rd. Oglašajte v — "Enakopravnosti" \ S KRAT! n n,'. nm^nn^ Neki znani zdravnik je ^ »acienta, ki je neprestano P •al medicinske knjige m ^ ial po njih tudi sam Nekega dne, ko se je " iostavijai pred zdravnikom^ svojim slabo prebavljeni® ^ licinskim znanjem, ga je z«10 lik posvaril: "Pazite se! Zgodi se va® ^ to, da umrjete za kakšno *ovno napako!" "Gospodična Olga, ali J« da je poljub brez brkov jajce brez soli?" "Gospod Lojze, nisem se li. ... ,» "Toda gospodična 01ga- -"... nisem še nikoli f jajc brez soli!" ----lcf £ "Dečko, ali veš, kžkod „„ od nas do Severnega tecaV|# "Prav tako daleč, gosP° ' ^ kor od Severnega tecaP nas ..." -- ^ "Kosilo še ni skuhano rej sem danes primoran J restavraciji!" . te f "Nu možiček, Prosimutf ! čakaj samo še deset miD ^ r "Kaj v desetih min^a bed na mizi?" "Ne, ne — obed ne b« ji hipceA ' zi, ampak jaz bom pojdem s teboj v resta OBSODBA MORI^eV NEW YOR&U NEW YORK, 19. ^ffi — Danes je spoznala P0 «j> kriva dva nadaljna m01^..^ glasnega morilskega s^ p in sicer Martina Golds ^rj Harry Straussa. Po P^^ porote bo izrekel sodm' ^ f bo, ki se bo glasila: sm j lektričnem stolu. Trava naprej Imamo naprodaj ^^ fi Creeping Bent travo. ^ vat, 23001 Ivan Ave. ^ j 6978 J. Vjl krizmaN markets 6030 St. Clair Ave' , Sveže očiščene koko®1 Frišen pork should«*^ | kos -- .. _-,-- r-TjiOc! Domač suti špeh, ,/J Domače suhe rebra 1 Telečja prsa za ,/c I filat _____-----%t Sveže vampe ——-Prvovrstno blagy P° 11 .. cenah. STANDARD OIL /fJJ^h ' vas vabi, I _ Ji OA DOBITE VEČ ZA VAŠ GAZOLINSK! PEWABI HgjL I Izplača se premeni- B ti na ta "vedno iz-J^^ž^^T boljšavan" gazblinl^^oU^^ u Tri in dvajsetkrat od 1935 ... šest- \ KRA^ krat samo v zadnjem letu... smo \ _ _ 193& dodali nove odličnosti, novo kvalite- \ OU to, ki napravlja SOHIO X-70 naj- 1 boljSi. Kar yomeni. da je ohi.iski pri- l,^,—: ljubljeni ekonomski gazolin, tudi T 1 najbolj uporaben. Več kot kdaj še I f < - < AČ^Ili, prihranite z SOHIO. I j , ' jpj S0HI0 X-70 progresivni G A Z O L i~ -—ass. .Ali ste ga že poskus'1" i ^eptembra, 1940. BNXK0PKAVN08* SlltAN S. 2 HUDA URA SPISAL ^ FRANCE BEVK -stoka1'stežka se!( v m na nogah. V pričako- 1 paliJc n vega udarca je dv.gnil bra2 v mU 3e udarila v o- j l0 ^esenečen. Slišati je bi- 1 caso X°Zategl0 sapo. Slep- 1 zalili °bčutki c onemoglega srda, ki s Cj? aVljaH že v nočeh, ko kletot g V travi za hišo. Pre- 1 «lnezna5"al je Palico od sebe, v travo. v r°ke in ga vrgel c njega "ifj J zaJecalo izpod i ti?" ' Kao Pa je vedel, da si i iJohor ip u-, "jka iP f;C 011 m°čan, nasprot- \ Nh In*1 ko s kleščami, v ^ko ' j6 hr°Plo. Saj ni ve- r je tudi llma Pod Seb°J' bil° mu 1 Ko je zaslišal £ %tek a ^ vračala zavest. ^Un je Prenaglil, mu r R°ke 80 P°PU" j "Sai bf Se Je- ^'j me bil k^alu ugono- Bil s°Pel- g Serial q"6' Mohor ga je takoj 1 Setu i°2nal bi ga bil tudi j Hii š ' f0 Je on šel v vojsko, ^/ob0tr°k. Neznatno telo, c ostre lične kosti I Slih I0C1- Tak Je tudi zdaj. r % J ]e dodal le nekaj 1 e ^zafci fant> ni rad ka- r Mohor je pričako- račal ta Zopet sP°PriJe- ' 3e ^avo, ko da išče \ se • t It °ddihaval. Četudi so g Ha hV° ° iskale oči, ni J ■ Saj bi se bilo sra- 1 ;a etepali s slepcem. Po- § )brSie bil °n Prvi naPa~ J it! in ai Po travi, našel ' |e^P0daiM0horju. boi /ko brez moči, sam 1 VJSePrePaden, da se je ves . rati s dkosti Poslednjih J het° ga naPolnile do vr- 0 otrok, ki so ga uža- £ tnu , A ko J*?te za Zalko?" mu I lje^hajal0 y besede_ _ ? >tali5e Pustite v miru?" je 1 ko da mu je £ akaj ji mešate gla- ] .V lV ( K?2? strmel v slep- 1 12gOVOr^e s JiNai da so ga pretre-C > ^Uje bilo znano, da 1 ik i' nekoč Mohorje- r ^Sr?°§a je sočutje. c ;f 5*.' 3,? h°tel nekaj reči. - ' Sa. ' . V "Mi{t.,3e slePec rezko pre- : ga . ] fi *\bU glas predra- I \ uSti Ve predramil tudi - * Voli je zave- 1 . Komu kazal svo- C! Nitit]e bilo premaga- : >Si p0besede več o tem! mu je bil ra-d« vrha na- 'k^i grenkim. Tine se ' a še misli na de-1 \1 rt C' ^iti v:alje' je bilo brez KH *°raže pozno. O-K & °dŠel Proti domu. KiNji Molčala sta, K'^kl tazbijale po ka-Kl^/p^ se je znova je pomiriji-kot bi se pre- \ ' * JTrmmriii oo -io 3gla sil slavec. Dišalo je po poletni noči. Tine se je nasmehnil neki misli. Že se je zresnil in tiho za-škrtal z zobmi. Srečanje z Mohorjem ga ni prida vznemirjalo. Kadar je pomislil na nekaj drugega, so se same od sebe stiskale pesti. "Ali nisi nekoga srečal na klancu?" "Koga?" se je Mohor prebudil iz misli. "Vprašam," je vrgel Tine razdraženo. "Nekoga, ki hodi pod Zalkino okno." Mohor je obstal in strme o-bračal obraz proti fantu. : "Sedi," je dejal ta, se oslonil ■ la zid in si zvijal cigareto. Deal se je na videz mirnega, a so se mu tresle roke. Mohor je slušal. Vzel je ciga- 1 reto in si jo dal prižgati. Puha-je dim skozi nosnice sta buljila lekarn v noč in molčala. "Jaz ji prekleto malo mešam jlavo, kot kaže," je spregovoril rine zamolklo. "Nisem vedel, da j je taka vlačuga." Mohor se je zdrznil. Črni na-DČniki so se mu upirali v temo. Kaj govori? Zatiral je nejevolj-io, četudi mu je od nje gomaze-^ > o po životu. "Tako praviš, a sam hodiš k 1 a ji." i "Hodim," je Tine zaškrtal. — ; 'Pa nji ne zadostuje le eden. Ne j | rem, za vraga, čemu se skriva- j i :a? Nocoj bi ga bil dobil, če bi ! Ja ne bil zamenjal s teboj. Teči je noral čez vrt. Fej! S prstom bi ' ahko pokazal nanj; le v obraz ja moram prej videti . . . potem laj se me ogiblje še njegova senca ..." Izpljunil je srdito. Molk. Voda in slavec sta pela. Slepec je zmečkal cigareto in ' jo vrgel na tla. "Da bi videl le toliko, kolikor j sveti kresnica," je stisnil zobe. i Pri koritu sta se fanta pošlo-1 rila. Tine je pretrgano zavriskal. Mohor je zajel sape, da bi. od- j govoril, a mu je glas ostal v gr-1 lu. Odkar je bil slep, ga nihče ni slišal ukati. Odzibal se je v noč. Noge so mu bile ko pijane, palica mu je čimdalje srditeje tolkla po kamenju. 2 Bilo je že pozno, a Slivar še ni legel k počitku. Sede na vogalu mize je vlekel dim iz pipe. Gledal je nekam predse, iz misli se je medlo nasmihal. Sredi mize se je kadila brlevka. Iz skoposti bi jo bil upihnil, a se je bal, da pojde sin naravnost na seno, če bo videl temo v izbi. Ni se še vrnil z vasovanja. Čakal ga je, moral je govoriti z njim. Okrenil je glavo in prisluhnil skozi okno. Po širokem obrazu, ki so ga obkrožali rdečkasti lasje, so se mu pasle sence. Izraz železne volje, celo neke krutosti, ki mu je bil zarezan okoli ust, se mu je poglobil. Prihaja? Ne. Nejevoljen je stresnil z glavo. Nato se mu je iz neke misli rodil nasmeh, mu raztegnil usta in razširil rdečkasto, na kratko pristriženo brado. Vrata v kamro šo bila odprta na stežaj. Iz nje je prihajalo težko dihanje, ki je enakomerno žagalo tihoto. Tam je ležala bolna Sli.varica. Bila je že vsa iz- sušena, bleda ko smrt, roke so ji nemirne iskale po odeji. Ni bila rada sama. Četudi je molčala, da je le čutila koga v bližini! "Peter, kaj delaš?" se je o-glasila. Menda je mislila, da je mož zaspal. Ali da je natihem odšel, ne da bi ga bila slišala. V širokem pramenu medle luči, ki je padal v kamro, ni bilo njegove sence. Slivar se je nejevoljno zganil, nasmeh mu je izginil z obraza. Žena je dolgo ležala. Nedorasla hči je morala opravljati vsa gospodinjska dela. Ni znala, prešibka je bila; pri hiši je ležalo vse narobe. Ne, do žene nikoli ni čutil globokega nagnjenja. A tudi ne mržnje. Pol življenja sta molče hodil^, po delu, ki sta si ga bila strogo razdelila. Cenil jo vje po doti, ki jo je bila prinesla k hiši, in po bremenih, ki jih je mo-i gla dvigniti. V početku bolezni je bil sočuten do nje. Ko je trajalo le predolgo, ga je delalo ne-' jevoljnega. Poslednje čase je kazal večjo skrb do bolnega živin-četa kot do nje. Da bi vsaj tiho ležala! "Kaj neki delam!" je izpljunil. "Sedim in kadim." Bolnica je glasno vzdihnila. Pipa je bila že skoraj dogorela, Slivar se je ozrl na uro. Tedaj je vstopil Pavle. Bil je velik močan fant z o-kroglastim obrazom. Brki so mu \ silili na lica, a izpod klobuka mu je mogočen šop las gledal na čelo. Obstal je za vrati, a ko v zadregi se pozibal na eni nogi in pogledal očeta. Še pokonci? Pa j ga ni vprašal. Takih nepotreb-j nosti z očetom nista govorila, le s pogledi sta se sporazumevala. "Hotel sem ti reči," je oče iz-trkal pipo ob palec, "da greva Zavarovalnino proti i ognju, tatvini, avtomo- 1 j bilskim nesrečam itd. I i preskrbi i Janko N. Rogelj j 6208 Schade Ave. ] ! Pokličite: ENdicott 0718 ! i ......................„j jutri v Mlakarjevo senožet." Pavle je vrgel klobuk na klop i in sedel. Hotel si je prižgati cigareto, a mu je obležala na mizi. "Menda bo pol vasi pri njih." "Seno bo suho, senožet je velika," je Slivar pohrkal. "Tudi I-vanc in Zalka prideta," je trdo ; uprl oči v sina. Fant se je rahlo zdrznil. Zal- ; ka? No, da. Saj je razumel. Nekaj ga je dirnilo tako neprijetno, da se je dvignil in hodil po j ■ izbi. Očetu ni odgovoril. 'Kaj niaj mu tudi reče? Trapile so ga ( drugačne misli, četudi so mu krožile okoli istega predmeta. Slivar je s pogledom izpod če-' la meril sinov obraz. Sive oči so! se mu motno lesketale. V njih ni ! bilo niti odbleska kakega čus- ■ tva. V dnu mu je ležalo hladno : preudarjenje in večna skrb, ka-tko bi se pognal kvišku. Hiša je ' [imela premalo zemlje. Če je bi-| la družina količkaj številna, ji je | grozila lakota. Nekaj let po vojski že ni bilo v zimskih dneh i najti kakega zaslužka. Da, ma-jlenkosti, ki niso bile vredne besede. Podnevi in ponoči je sanjal o dneh, ko je bila njihova tudi Frencenova zemlja. Od te-j ga je že dolgo. Takrat se je mor-1 da dalo živeti. V dušo se mu je i zadrla neka misel, vse dni mu ni i izginila iz oči . . . Tista zemlja i : mu je tičala ko trn v srcu, a bi- j; lo mu je, ko da se mu vedno bolj < oddaljuje. Šele vojska mu jo je ] izopet vabljivo približala: Ivane/ ! Če hočete kupiti prav poceni peči, samo $5.00, 5 se oglasite pri L. ZDESAR 687 East 200 St. ! om0 WINE 59 GAL: CONCORD »»mu , Tax paid in your container i 1 ! Ted Mandel's Winery 821 E. 222nd St. KE. 3445; I < ......i .m iiiiTvrr^r ' DEKOKIRAMO 1 vaše sobe po najnižjih ce- ( nah. Scenerija, napisi itd i j A. PLUTH : I 21101 Recher Ave. i IVanhoe 2261 M. 1 ;i I---1—■ . I. ■ .....- II« «rn i PrijateFs Lekarna Prescription specialists 1 St. Clair Ave. vogal E. 68 St. | Zastonj pripeljemo na dom i ENdicott 9571 je bil izgubil edinega sina, osta-1 la mu je le Zalka. Da bi le Pa-' Ži vle ne bil tako divji in vihrav! tc Smukal se je od dekleta do de-1 n; kleta, ki so se ga nazadnje ogi- re bala ko ušivca. Slab glas, ki je krožil o sinu, ga ni toliko peklil, v( saj sam v mladih letih ni bil nič boljši. Natihem mu je bila fantova nestanovitnost celo po vo- ze Iji. Če bi se resno zatelebal v t£ katero . . . Tako pa so bila še vedno odprta vrata njegovih u-' jpov. Toda ta vihravost traja le ^ predolgo. Hiša potrebuje go- k< spodinje in — zemlje. Urediti bo treba kar brž. m Isce se m ' štiri sobe med Addison Rd. in ^ E. 76 St. Kdor ima kaj primer-|nega, naj pusti naslov v uradu tega lista. JOHN ŠEME vam naznanja, da lahko dobite mazilo pod imenom PEDI HEAL pri Florijan Setina 975 East 69th St. Cleveland, Ohio Naprodaj j Proda se trgovina z zelenjavo | j ' in grocerijo zaradi odhoda iz mesta. Hitremu kupcu se proda 1 poceni. Trgovina se nahaja v | slovenski naselbini. Naslov se ! dobi v uradu tega lista ali po- : i kličite HEnderson 5311. i l_i j i Išče se deklo za hišno delo. Lahko gre domov ali ostane čez noč. — Vpraša se na 21831 Roberts Ave., blizu Bliss Rd v Euclid O. ! Pozor, hišni gospodarji! Kadar želite odstraniti stenski papir, ! se to najbolj napravi s tozadevnim . parnim strojem. Pokličite mene, da napravim to delo za vas. Vam tudi j dam stroj na posodo po zmerni ceni. Se priporočam. FRANK SKABAR 1059 E. 72nd St. HENDERSON 0399 | POPOIiNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nogavln Id pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno ln zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarne IDUISPECENKO" j 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BARVAR, PAPIRAR IN DE- ^ KORATER K Unijsko delo Dvignil se je in zaprl kamro. 1 Ženi ni rad zaupal svojih načr- s tov. Sedel je znova, položil dlan ; tia mizo, ko da je ujel tisti kos c revščine in jo pokriva z roko. "Ali si kaj mislil na tisto, o -3emer sva govorila? Že veš." Pavle je obstal za vrati. Če je se kaj mislil na tisto ? Ni mu bilo ' :ežko uganiti, kaj misli oče. Da. ( Spomnil se je dne, ko je začel o- 1 :e napeljati vodo na svoj mlin. c Da je bil sosedov kos zemlje ne- 5 ioč njihov, mu je brundal. Gozd, 1 ijive, travniki — kot bi jih kdo irerezal z nožem. Če bi vse to i-neli oni, bi lahko živeli ko vra-Dec v prosu. A da zdaj ni niti -nisliti na to. Ta, ki bo dobil de- J. de, bo vzel tudi zemljo. Zastonj. I \ Dolgočasna pesem, ki jo je poslušal dan za dnem. Pri tem ga je oče zvito pogledoval z enim očesom.^ {Valje sledi.} ivy Isce se Tri slovenske ženske. Plača od $15 do 20 na teden. — Delo je od sedaj do božiča in sicer doma. — Katera se zanima, naj se oglasi samo v soboto od 10. zjutraj do dveh popoldne na 423 Euclid Ave. Naprodaj rabljeni Coal Furnace, No. 10 —40—D Peninsular za $25.00. — Zglasite se pri Grdina Hardware, 6127 St. Clair Ave. J it A t ! THE NEW "HEAT WAVE" Blanket The chief requisite of a blanket is warmth. .. t BM\» f*BS The new "Heat Wave", true to its name, ) \ i \ / V f' ✓ fairly radiates warmth and snug comfort. V. S V % f > 'f / & J f s- In addition, matchless beauty, long wear - J and splendid washing qualities have been ^ m & f woven into this wonderful blanket. S^b 95 You will revel in choosing from the lovely' B shades of Rose Dust, Blue, Peach and Green, -"^Ska- ■ and really, you'll be delighted with the Plio- ' film bag with its magnificent cellophane 50c DOWII — bow for which you can find so many prac- __ ... . tical uses. ° XT" What a magnificent gift they make for your- /r Sgf self and your friends! By all means see this S / f? $ marvelous blanket without delay. We know \ » that you will want one or more. / 1 1 We are making it exceptionally easy to» own, so come in today. FLEMING FURNITURE CO. 7411 ST. CLAIR AVE. HEnderson 8899 SEZNANITE JAVNOST j Z VAŠO TRGOVINO 2 * 1 POTOM... wm ■ "v -sji tf* vi « m Enakopravnosti' NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor Vsakovrstne grablje, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje/ za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, lu se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. ^foEX-BEA^^f THE HANDLE THAT WONT BREAI^^^^^p^ RAY VIEW j^l^r STEEL BEAMS SOLID ASH HANDLE/ SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. ! '"'«< * 1 - * Frank Oglar, lastnik HAIR.BREADTH HARRY /JOST A STRAY Sl/yoo CAM ALVJAV^ ^J f CURSES!! \ \ * $ 1 F^^^^EW yfcs;^ JA™ [re MP. cogues; ) \ V« Ihte) ??? / VR^^^M asm,t a lead I GAUE9V PHOTO I J . ^ ^Vif^ttJ WT^C ^fcv BULLET! IT WAS fc^l ^ J'» llM STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 20. septemtefc^J; Avstralska nesreča v obliki zajcev, psov in lisic Avstralija ima izredno mnogo zajcev, čeprav pred 30 leti ni tam živel še noben dolgoušec. Zajce so v Avstralijo prinesli iz Evrope in jih pustili, da so se svobodno množili. Ker pa tu ni bilo takih živali, ki bi zajčje vrste redčili in je podnebje ugodno za njihov obstanek, so se te skrajno plahe in hitre živali tako namnožile, da so kmalu začele delati velikansko škodo kmetijstvu. Da bi se uničevanje poljskih pridelkov u-stavilo, so farmarji napovedali zajcem vojno in so samo v enem letu polovili nad 30 milijonov zajcev. Da bi se pa sploh preprečilo nadaljnje razmnoževanje zajcev, so v Avstraliji začeli gojiti v velikem številu pse, ki naj bi zajce polovili. Najzvestejši prijatelji človeka so v začetku res opravljali svojo dolžnost in polovili velikansko število dolgo-ušcev. Toda že po kratkem času so tudi psi podivjali in postali še nevarnejši od zajcev, ker so začeli napadati tudi ljudi. Zaradi tega so oblastva nedavno zapovedala, da je treba poleg zajcev loviti tudi divje pse. Po zadnjih podatkih so polovili doslej že okrog 80,000 takih psov. Poleg psov so v Avstralijo prinesli tudi lisice, ki naj bi poleg psov lovile škodljive zajce. Zgo-. dilo se je podobno kakor s psL I pbilna hrana in druge ugodnosti so pripomogle, da so se tudi lisice v najkrajšem času silno raz- j množile in postale prava nesreča. Pred letom dni je dpživelo ve- čje število naselbin v notranjo- r sti Avstralije silen strah pred v podivjanimi psi. Cela krdela ste- č klih psov so divjala po omenje- r nih krajih in napadala ljudi. Za- c loge seruma proti pasji steklini § so bile nezadostne. Dva meseca c ni smel nihče ponoči iz hiše. 1 Ljudje so sedeli v zabarikadi- \ ranih hišah stalno z orožjem v 1 rokah. Vse domače pse so mo- c rali pobiti, proti steklim psom s pa so poslali oddelke oborožene s strojnimi puškami. Ko je nevarnost minila, so bile ustanovljene posebne straže za obram- £ bo pred psi. £ --c OTROCI KRALJA LEOPOLDA a t Otroci belgijskega kralja Leopolda, ki so jih spravili ob za- ^ četku vojne med Nemčijo in ^ Belgijo najprvo na Francosko, potem v Portugalsko, so se na j kraljevo željo vrnili v Bruselj, j Nemška vlada jim je dala za povratek na razpolago posebno ^ letalo. Z bruseljskega letališča jih je prepeljal nemški vojaški avtomobil do sedanjega kraljevega bivališča. - GROB SVETEGA PETRA J Kakor izjavljajo vatikanski s arheologi, je računati, da bodo , v doglednem času odkrili grob ( svetega Petra pod prastarim tlakom cerkve svetega Petra. V zadnjih tednih popravljajo tlak bazilike, ker je zaradi vojne ob- -isk turistov zelo majhen in se j temu delu lahko posvečajo nemoteno. Ko so delavci prišli v I bližino velikega oltarja, pod ka- ^ ! terim ležijo po starem izročilu apostolovi ostanki, so nadaljevali svoje delo s posebno pre-I vidnostjo in na zadnje so odkrili vatikanske jame pod baziliko. Grob bodo našli verjetno proti koncu leta, kajti delo se mora nadaljevati s še večjo previdnostjo in gre zato zelo počasi. Potem bo komisija kardinalov, ki jo bo imenoval papež, odločila o vprašanju, ali se naj grobnica odpre ali ne. Petrovo cerkev so zgradili nad grobom I. 326. na povelje papeža Silvestra I. Okrog 1. 1500. je Julij II. odredil njeno rekonstrukcijo. Takrat so odkrili tudi apostolov grob, a ga niso odprli. NAMESTO ANEKDOTE V arhivu pariškega kasacij-skega sodišča hranijo akte, ki se nanašajo na izjave vdanosti ob raznih svečanih prilikah. Tri adrese iz 1. 1814. in 1815. so med temi posebno zanimive. Kasacijsko sodišče je pisalo 18. aprila 1814. kralju Ludovi-ku XVIII.: "Veličanstvo, po dolgi in viharni nevihti je državna ladja spet v varnem pristanu. Francija je našla zopet svojega pravega kralja in Francozi očeta, ki bodo v njegovem naročju pozabili na prejšnjo nesrečo." 25. marca 1815. se je kasa-cija obrnila na Napoleona s sledečimi besedami: "Naj bi bili za vedno pozabljeni dnevi z izdajo uvedenega medvladaja, ki ga je postavila tuja sila in ki se ga narod ni mogel drugače otresti." 12. julija istega leta pa je naslovila na Ludovika XVIII. pismo: "Naj bi bili za vedno pozabljeni ti strahotni dogodki, ki so Vaše Veličanstvo odtrgali rokam Vaših obupanih podlož-nikov in ki so postavili naj-predržnejši despotizem!" ZAKAJ HRUPTKODUJE? Čisto nagonsko si želimo iz mestnega trušča v mirnejša predmestja ali celo še dalje na deželo. Ne da bi mogli povedati zakaj, čutimo sami, kaj nam je potrebno mir. Na kakšen način i se kaže da nam mestni trušč i škoduje? Eden izmed znakov r je ta, da prične želodec stav- I kati. Ne proizvaja več toliko \ soka, kolikor je potrebno, in tako se tudi jedi ne morejo za- ^ dosti prebaviti. Zavoljo tega trpi zdravje. ( Zdravniki z državnega vseučilišča v Zapadni Virginiji pa 1 so odkrili sedaj še nekaj čudnega: visoki zvoki nam škodujejo bolj nego enako glasni glo-1 boki zvoki. Hrup ki ga proiz-j; vaja n. pr. pnevmatsko kladi- j s vo, prenašamo dosti težje, če ! ma visok zvok, nego če je zvok globok, pa čeprav je ta enako nočan ali pa še nekaj močnejši, želodec nam to izdaja: ob viso-tem zvoku stavka temeljiteje. Seveda ne velja to za vse Iju-li enako. Marsikdo vzdrži hrušč, )b katerem napadajo drugega če slabosti. V splošnem pa veja, kar smo povedali. Proda se piano v dobrem stanju. Kdor želi kupiti, naj pokliče PRo-spect 6583 in vpraša za Mrs. Smith. RES PRAVA cNKRAt V žavle^ RAZPRODAJA NA 1940 GRAND PLINSKIH PEČEH —gg-n SAMO TRI DNI _V __y 'm ,||I|. t Ena tistih življenskih prilik, o kateri - 111 '............ste sanjali. Sedaj je čas, da se nehate i feT* ukvarjati s svojo staro pečjo. Bliža se r^^r___ -1!---"T zima, ko se več kuha, zato si dobite to j,,,..... ' ~~ b - -» moderno, krasno Grand plinsko peč, i @ Olss?!^ kjer si boste resnično prihranili denar. Regularna cena $119.95 ____'mm $ BV . 9 5 ^ ^ - SEDAJ...... ^ ^^p . i i n —Lahka odplačila— \ L—-—Prihranite si s40-00 1 | /ff?» i| I Primerjajte vse te odličnosti te mo- T ^f^ <&A£UiQ ^ derne plinske peči s pečmi, ki se pro- \ I *' i n mi mi i m if dajajo po višji ceni: Model No. C-584 ~ _ • Dva simmer burnerja • Kape za burnerje iz kroma Primerjajte kuho na moderni plinski peči z vsake • Pokrivalo za burnerje druge vrste kuhanjem \ ^g^JSdan ^hko čisti • Popolno inzulirana 1. Ekonomično—statistika kaže 5. Gotovost—naravnajte toplot- • Peč z nizko temperaturo povprečne stroške na no kontrolo _ peč napravi \ ^ocašITrhni S7 8°ren,e drugo • Avtomatična kontrola vročine 2. Hitrost-takojšna v,r o č i n a • Avtomatičen prižigalec burnerjev 1. nL.na ' soi • Moderna uc in minutnik ko se obrne ročaj g Zdrava—kontroliran slmjner 3. Mrzlota—supr-inzulacija ob- burner kuha brez vlage zamiidite ogledati si to peč jutri! država kuhinjo v udobni zoni Ta razprodaja bo trajala samo tri dni, 4. čistoča—lonci in ponve os- Moderna-.ma vse lastnosti, septembra tanejo čiste ki jih zahteva moderna kuha 111 »epujimua Oblak Furniture Co. 6612 St. Clair Avenue HEnderson 2978 Nič ni boljšega kot PLIN za pečenje, praženje in cvretje! ^ ................■irtrt P3HH13SBP ^6. v. s. pat. o pp. A I ■^tiiitiihimm BBIrK ^^•t.-.A.fc—- i — gQ^jj S* I j PEPSI-COLA BOTTLING CO. of Cleveland, — YVozor! pri T o zor'i MANDEL'S SHOE STORE j LAHKO KUPUJ^^^^^^^ \ Tukaj je 6 vzrokov, zakaj: ^ na ( 1. Izkušen umerjalec čevljev vam J / razpolago. . . j^- ) 2. Vaše noge se zmerijo in čekiraJ ( 3. Vi dobite pravo obuvalo, ne l mero ali širočino noge, ali če imate ka* / prilike z nogo. ^d' »J 4. Vsak čevelj je napravljen po iV )) lovi specifikaciji. \\ 5. Dobite nove mode vrhu kvalitet ^ (( 6. Vsak čevelj je garantiran, da b° (( zadovoljstvo in udobnost. MANDEL SHOES § ZA VSO VAŠO DRUŽINO ( 6107 St. Clair Avenue ' ( prej Frank Suhadolnik /J ! Domači mali j oglasnik j RE NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC ' GLenville 3830 ELYRIA AUTO REPAIR AND I WELDING i Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders | 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WIIXYS AVTOMOBILE IN TRUKE ! CVETLIČARNE Slovenska cvetličarna* f. Jclcrcic i & g>ott 15302 Waterloo Rd. KEnmore 0195 GASOLIN MIKE POKLAR E. JfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. E. 61st St ! Frank Rich, 1<„ 4 Se priporočamo za P°P W vanje vašega avtomoD" j , In dobro. 1 JSSSSSSSSSSSStSSSCSfSSS^fSS*5^^ GOSTII^V: .jasssjatJCKsesssfasxstss*565^^ Frank Mihci^ 7114 St. Clair , •-alJl" Vsak petek servis pečenk« ENdicott PAPIKA^ John Paperhanger t/ Delo Prvovrstno Se priporavr^ 1121 East 68* 3 J _gndicott^/j asxssssssstxxsfstxsas**^ r-., RAZj^/ frank j\ 1118 EASX' 'Jgj M ENdicott W Vsa kleparska dela. 0t ^ / \ ! ' „ ! v . • Z / V j" . < Z vloženim varnim j M t ^ "drain boardom" If 1 IW/ ' \ Posebna velika poso- l / LJ lj da za pranje yl \ li Chrome Trim R ^ $84.95 vrednosti za PLAČATE SAMO $64-95 $| 00 TEDEN omejena zaloga ADDISON FURNITURE CO. 7210 St. Clair Ave. Trgovina v Collinwoodu 15428 Waterloo Rd. nasproti Slov. del. doma (