Izhaja razen nedelj in praznikov
,1. vsak dan opoldne. -------------
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr.,
:	—	Učiteljska	tiskarn;:.
Rokopisi se ne vrečajo, neirankirana^'* pisma se ne sprejemajo. Reklamacije..; =■?' za list so poštnine prošte.
Stev.
mmgn
... (PIP
.»■ s.'V.-, iv. •
E '.'.V 1
F-:- \vdL-f
fiiasilo Jugoslovanske socialno demokratične strank
Naročnina po poSti z dostavljanjem
na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo i celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v;
prostor 50 v; razglasi in po-slano vrstica po 60 v; večkratni ob-avi po dogovoru primeren popust.
V jujiibijam, pondeljek dne 12. novembra 1917.
avraa TiBggn.TCT?^! sjmtI #
JUUL/A
Češka sprava.
Dne 12. avgusta 1917 vršil se je v Pragi shod opozicije češke s o c iaino - d e 1 no k r a ti čiic stranke, ki se je proglasila kot radikalna socialistična in si postavita svoja lastna naceia in i ' smer. Prva zanteva te stranke je bila po re-H’ viziji splošne politike strmce in nje organizac-iie vzgojevalne dejavnosti, Bii je poziv na iz-, čiščenje duhov.
Shod je preciziral svoje zahtevke: »Dogovorna mesta v stranki naj zavzamejo Ladje trdnega socialističnega značaja, stranka se ima zoeniukiraitizirati, odpraviti je vsako aristokracijo v stranki in nionopolizacijo tiska, socialistična znanost mora se gojiti intenzivnejše. Stremeti je po združenju vsega češKega delavstva, strokovnih in zadružnih organizacij. Odklanja se breznačetni oportunizem ter poudarjanja prevelikega pomena ^ parlamentarne akcije. Sprejema se državnozborska deklaracija čeških poslancev od 30. maja 1917 ter spoznava »Češki svaz« kot nujen v interesu naroda. Priznava se samoupravo nemških manjšin na ozemlju češko-slovaške države, eksistenca te države je najbolj zajamčena v 'zvezi svobodnih narodov avstro-ogrskih. Negovati je bolje stike češko-poljske. Največja nevarnost stranki' grozi iz zaslepljenega radikalizmih in zaslepljenega oportunizma. Ne smatramo državnega socializma in splošnega kolektivizma kot nujno zahtevo socializma sploh. Socializem nam ni državni problem marveč prevrat družbenega življenja, delavec naj ostane lastnik produkcije, tire nam za. razrušitev dosedanjega mezdnega sistema. Smatramo kot potrebno razlaščenje veleposesti. Obsojamo, da je internacionala razpadla vsled tega, ker so se posamezne socialne de-mokracije, posebno nemška, postavile v službo vsaka svoje v oj ujoče se države. Obnašanje nemške socialne demokracije je onečastilo
imenovanje socialna demokracija, zaradi tega
premeniti je ime v radikalne socialiste. Srno za obnovitev internacionale na podlagi priznanega mednarodnega in narodnostnega programa. Nečemo razbijati socialno-demokratičnc stranke, marveč hočemo delati v nje pro-*speh.«
lo izjavo krepke opozicije ccškc socialno-demokratične stranke so izrabile meščanske stranke, da so na češko socialno demokracijo navalile z vso silo, poskušaje radikalno opozicijo izkoristiti proti obstoju socialno-demokratične stranke same in upajoč, da opozicijo pritegnejo nase.
Dne 28. in 29. septembra se je vršila s k u p n a konferenca zastopnikov češite socialno-demokratične stranke. Na tej konferenci je prišlo do sporazumijenja in polne sprave. Konferenco 'je vladala misel, zastaviti vse svoje mtoči, da enotnost stranke ohrani.^ Dosegla se je sloga v vseh načelnih vprašanjih ter je konferenca najodločnejše izrekla, da se hoče v tesni falangi združiti proti nasprotnikom stranke. »Pravo Lidu« je imenoval konferenco historično. Konferenca je postavila sledeča vodila:
»Taktika stranke ne sme prestopiti z mej razredne in socialno-demokratične politike. Stranka v narodni politiki stoji na deklaraciji »Češkega svaza« cd 30. maja 1917 in proglasa svojih delegatov v Stockholmu. V svrho iz-dm.iejšega deta se iZVrševalni odbor pomnoži n.: 18 članov (v odbor so bili izvoljeni glavni >C z:-. repniki radikai*lCga socializma Bechynč, iici.erman, Atodračetc, Rrokeš). Ustanove, se d. č.vski odbori ter je pripraviti premembo organizacijskega reda. Skrhaj je tiskovnemu od-b: :u za vzgojevalne socjaiistl£nc in teoretične brošure in knjige.. Dati je svobodo polni diskusiji s teoretičnega in pri^dtpielnega gledišča stranke. Konferenca odbija najodločnejše bi ezuteincijene napade različnih strank proti glavnim činiteijem socialno - demokratične stranke, ker za temi napadi ni videti drugega, nego namen škodovati in oslabiti stranko samo. Stranka protestira proti rnilitariziranju delavstva po municijskih tovarnah.« ^ ‘m
Deški klub	socialno - demokratičnih po-
asianceV je že 3.	oktobra sprejel sklepe konference: »Sprava	zastopstva stranke se vzame
z zadovoljstvom na znanje. Taktične nazore, katere je zastopstvo sklenilo skupaj z opozi-ctonelnimi sodrugi, smatra klub tudi zase ob-lVf'<de in v Knui zmislu uravna svojo politiko.«
Tako je češimo delavstvo in posebej so zastott^ki radikalne opozicije dokazali, da se t	,	zavedajo moči in	pomena stranke, da se ne
^	dajo zaveto po	nacionalističnih strankah s
svoje poti. češka	radikalna opozicija je hitro
ugotovila, da st posebno češka agrarna stranka hoče ukoristrj spora ter zanesti razkol med delavstvo in v središče češkega socializma. Opozicija se je zavedla, da more le z novim delom obuditi nov duh v stranki. Obenem uvideva, da nasprotniki in kritiki socialne de-
i,	*,	uiokracije ne- oporekajo nič	nav ega,	j,n saimj
nimajo no".enih reform čeških, nobene globo-pl	kejše soci dne ideje!
||"	1 'kako sc je precej intenzivno opozicional-
«o gibanje v češki stranki v kratkem čaisu iz-strezn.ilo po eni strani zastopnike -konservativne struje, po drugi strani predstavifelje ra-i	dikaiiznra v spoznanju, da je	enotnost	stranke
^	prvi in najvažnejši cilj vsega	dela v stranki.
8
NAPREJ, it. 101, 12. novembra Ibl7.
i	N
Češki spor in češka sprava služi naj tudi pričetemu gibanju v naši stranki kot svarilen in bodrilen zgled.
Dr. Henrik Tuma. .
K. Kautsky:
Avstrija in Srbija,
13. Sarajevski atentat in avstrijski ultimatom.
Vladajoči krogi v Avstriji so bili še dalje ogorčeni nad novo ustvarjenim položajem na Balkanu. Srbija je potisnila svoje meje do črne gore. Obe državi skupaj sta tvorili odslej bariero, ki je zapirala pot v Solun preko Bosne. Kazalo je, da postaja ta položaj nevz-držljiv. Zato oni dogodek, o katerem poroča Hashagen na sledeči način:
»Ginlitfi je sporočil 57 decembra 1914 poročilo San Ciuhama, ki ga je poslal ta 9. avgusta 1913 Giolittiju. To poročilo pravi, da je takrat Avstro-Ogrska zaman prosila svoja zaveznika, naj jej dovolita obrambno defenzivno akcijo prati Srbiji.«
Italija je odklonila, ker je odrekala »obrambni« akciji značaj »defenzivne akcije«.
Spori med Avstrijo in Srbijo niso prenehali. Prav tako so se množili notranji konflikti na Hrvaškem in v Bosni. Do kakšne višine so prihajali ti konflikti, dokazuje vrsta atentatov, o kmerih smo že poročali.
Znak, kako globoko so bili razburjeni vodilni krogi Avstrije, so bila neprestana ojače-nja armade. Njeno mirovno stanje so pomnožili leta 1912. od 418.000 mož na 516.000, leta . 1913. na 585.000. Proračun za mornarico je znašal leta 1910. 84 milijonov kron, a leta 1912. že 180 miljonov. (Po podatkih Leuthnerjevih na dunajskem strankinem zboru 1912.).
V tem ozračju je nastal nač0 da se izvrže veliki manevri pod vodstvom prestolonaslednikovim v Bosni. Upali so, da s tam
potlačijo velikosrbstvo in vlijejo pogum lojalnim elementom. V resnici se je pa zgodilo, kar se je zgodilo ob enaki priliki leta 1882. v Trstu.: Atentat, na osebo, ki je veljala kot utelesitev avstrijske politike. Toda Oberdankov I atentat so preprečili, dejanie Principovo in j Gabrinovičevo se je posrečilo le predobro. In Oberdankov poizkus je bil izvršen v dobi relativnega miru v Avstriji, sarajevski umor v dobi mrzlične razburjenosti. Iskra, ki jo je vrgel Oberdank, ni užgala, lehko so jo zatrli. Sarajevska iskra je padla v sod smodnika in je povzročila eksplozijo svetovne oble. Primerjanje z Oberdankovim dejanjem kaže, da ta učinek ni bila nujna posledica atentata sploh, temveč posledica zgodovinskega. položaja, v kaleri.se je Izvršil.
Pogajanja s Srbijo, ki so sledila atentatu, je vodil deloma grof Forgach, ki smo ga bili že spoznali kot avstrijskega poslanika v Bel-gradu in ki se je povzpel od takrat do sekcij-skega šefa v ministrstvu za zunanje zadeve. Če je bil srbski poslanik.na Dunaju prav informiran, tedaj je bil grof Forgach tisti, ki je bil sestavil obtožnico'"proti Srbiji in ultimatom, ki je bil povzročil vojno.
Poslank I. M. Jovanovič poroča Pašiču, ko je bil že zapustil Dunaj, 16. avgusta 1914. Tla je od časa do časa zastopal' avstrijskega • ministra za zunanje zadeve grofa Bcrchtolda pri pogajanjih o srbskem vprašanju grof Forgach. Jovanovič poroča: »Ruski poslanik, ki je vseld odsotnosti grofa Berchholda, govoril večkrat z grofom Forgachom o tern vprašanju, ni mogel dognati pravega pomena avstrij-sko-ogrskih namenov.«
Drugim poslanikom se je godilo enako, a puščali so jih v veri, da bo nameravani korak Avstrije v Belgradu spravljivega značaja.
»Kljub temu se je izvedelo, da izdelujejo v ministrstvu za zunanje zadeve noto, ki bo vsebovala obtožbe proti Srbiji in zahteve Av-stro-Ogrske. To delo je bilo poverjeno grofu Forgaelni, bivšemu avstro-ogrskemu poslaniku v Belgradu. Splošno je prevladovalo prepričanje, da je od vseh tujih zastopnikov poučen o tekočem stanju tega vprašanja le nemški poslanik gospod pl. Tschirschky in vzrok imam, da verujem, da je on tudi sodeloval pri sestavljanju note. Zaradi teh dveh faktorjev So soglašali zastopniki nam naklonjenih držav z menoj v tem, da bo vsebovala nota prav težke pogoje za Srbijo, ne pa, da bo imela lake zahteve, ki niso sprejemljive.« (Srbska modra knjiga k predzgodovini vojne, nemška izdaja, izdana od urada za zunanje zadeve, štev. 52.).
»Militarische Rundschau« na Dunaju je pisala takrat: »Trenutek je še ugoden za nas. Če se sedaj ne odločimo za vojno, bomo pričeli vojno, k: jo bomo morali voditi najkasnej-šc v dveh ali treh letih, pod mnogo manj ugodnimi okoliščinami. Sedaj je iniciativa v naših rokah: Rusija ni pripravljena; mora lični faktorji in dobra pravica sta na naši strani, prav tako moč. Ker pa mora priti nekoč do boja, zato ga hočemo izzvati takoj. Naš ugled, naše stališče kot velesila, naša čast so sedaj na tebtemici. Da še več! Ker skoraj gotovo Ti šlo tudi za naš obstoj, za biti in nebiti.« (Navedeno v poročilu francoskega poslanika na Dunaju z dne 15. julija 1914, francoska rumena
knjiga k predzgodovini vojne, nemška izdaja, izdana od urada za zunanje zadeve, št. 12.).
Druga poročila iz iste rumene knjige pa oravijo, da ne vlada enako naziranje splošno po Avstriji. Pod št. 14 (20. julija 1914) beremo: »Tukaj (na Dunaju) kakor tudi v Berlinu so gotovi krog:, ki so se sprijaznili z mislijo velikega konflikta, z drugimi besedami torej, s svetovnim požarom. Vodilna misel je po vsej sodbi ta, da je treba udariti, preden še izpopolni Rusija svoje armadne naprave in preden še dogradi svo:e železnice in preden izvrši še Francija svojo vojaško organizacijo. Toda v tukajšnjih višjih krogih ni enotnega mnenja o tern. Grof Berchtold in diplomatje bi se radi omejili 'na operacijo proti Srbiji.«
In res je. da je takrat zatrjevala avstrijska vlada, da je njen konflikt s Srbijo zgolj lokalna zadeva, ki ne briga ostali svet nič. Predaleč bi segalo, če bi hoteli opisati, kako hitro je vzplamenel požar, ki bi bil moral ostati po dunajskem programu le lokalni ogenjček, in zanetil ves svet.	(Dalje	prih.)
Nemške strokovne organizacije o prehodu v mirovno gospodarstvo.
Nemške strokovne organizacije in zveze nameščencev so sestavile program svojih zahtev za prehodno gospodarstvo ter ga predložile zveznemu svetu in državnemu zboru v obliki peticije. Te zahteve so razdeljene v sedem skupin, ki obsegajo splošne gospodarske naredbe, preskrbo z živili, posredovanje dela, odpust vojnih udeležencev in obvezancev za pomožno službo, ureditev delavskih razmer in varstva delavcev, pomoč za vojne udeležence in njih rodbine ter preskrbo stanovanj.
Glede izvršitve • splošnih gospodarskih uredeb zahtevajo delavske organizacije, da se k državnemu komisariatu za prehodno gospodarstvo kakor tudi k gospodarskemu odboru v državnem uradu za notranje zadeve pritegnejo zastopniki strokovnih skupin, s katerih sodelovanjem naj bi se uredil uvoz in iz-vde ter cela vrsta drugih gospodarskih vprašanj. Glede preskrbe živil zahtevajo, da se do zopetne upostavitve normalnih razmer ob-drže dosedanje vodnogospodarske'uredbe, od katerih pridejo zlasti v poštev maksimalne cene, zapora in racioniranje ter kazenska določila proti navijanju cen. Tudi centralizacije preskrbe živil se do vpositavitve normalnih razmer ne sme opustiti.
Glede posredovanja za delo se zahteva epotna zakonita ureditev za celo državo, pri čemer naj bodo enako zastopani v upravi delodajalci in delojemalci. Dokler ni pomanjkanja domačih delavskih moči, naj bo najemanje tujih in vnanjih delavcev prepovedano, pri čemer pa naj glede dopustnosti soodločujejo gospodarske organizacije delavcev in podjetnikov. Pri odpustu vojnih udeležencev iz vojne službe je uvaževati, da se za upositavitev normalnega gospodarskega življenja potrebni takoj odpuste domu. V kolikor se demobilizacija izvrši le polagoma, naj se upoštevajo pripadniki takih poklicev, v katerih se nujno rabijo delavske moči. Odpuščenim vojinm udeležencem bi se morale vojaške pristojbine vsaj še mesec dni izplačevati, da bi si v tem času uredili svoje privatne zadeve.
Za ureditev delavskih razmer in varstva delavcev naj služi za podlago, da se tekom vojne razveljavljena določila za varstvo de-laveec takoj zopet uveljavijo. Če se ne uvede državno zavarovanje brezposelnih, naj se daje brezposelnim podpora iz državnih sredstev. Za rešijev delavskih sporov naj se uvedejo v posameznih zveznih državah uradna sporna sodišča na podlagi enakosti. Pomoč za vojne ude! e žen de in njih rodbine naj se uredi tako, da se ustanove javne posojilnice; potrebna sredstva da na razpolago država.
Glede stanovanjskega vprašanja se zahteva, naj se gradbena delavnost, zlasti gradnja majhnih stanovanj, podpira z udeležbo države in občine.
Ta program za prehodno gospodarstvo dokazuje živo zanimanje strokovnih organizacij za primemo oskrbo delavcev pri uredbi ■bodoče socialne preosnove.
Politični pregled,
—	Postopanje z vojaki. V brambnem odseku je sodrug Leutliner prav ostro očrtal sistem, po katerem se sedaj postopa v Avstriji z vojaki in primerno osvetlil tudi nastop oficirjev na fronti in v zaledju. Med drugim je tudi dejal: »Z militarizacijo obratov je ustanovila vojna uprava sistem modernega suženjstva. Delavec spoznava armado kot napravo, ki ga zvezanega izroča' izkoriščanju in samovoljnosti podjetnikov. Nikdar ne pozabi avstrijski delavec, da je vojna pretveza, da o-g roža jo s smrtjo udejstvovanje njegovih člo'-veških pravic in proglašajo zastopanje njegovih gospodarskih interesov za upor. Na migljaj podjetnikov pošiljajo nepriljubljene delavce za kazen na fronto in tako postavlja vojna u-
prava sama naj višje junaško in moško delo v enako vrsto z ječo in zaporam. Obnašanje velikega dela oficirskega zbora na fronti hi za fronto, ki je hujši kakor v katerikoli drugi deželi, je- zbudilo v najširših plasteh ljudstva stremljenje po maščevanju. Strašni agitatorji so ti oficirji, prete razkleniti najgroznejšo reko radikalizma, ki lehko odplavi z nastopom miru vse«.
= Ministrski svet v Budimpešti, ki je trajal tri dni se je pečal tudi s sledečimi vprašanji: Stališče ogrske vlade napraan neprijetnim dogodkom, ki so se odigrali zadnje dni med Avstrijo in Ogrsko; želje ogrske vlade glede odredb proti oni agitaciji, ki je naperjena proti državni nedotakljivosti Ogrske; razdelitev vojnega plena z ozirom na civilne potrebe; sklicanje delegacij in garancije, ki naj jih izvedejo delegacije za nedotakljivost ogrske državnosti.	;	j;
= Tožba dr. Trešlča-Pavičlča proti avstrijski vladi. Te dni bodo vložili zastopniki d& 'ITesič-Pavičiča tožbo proti vladi in erarju zaradi dejstva, da je bil Tresič-Faivičič protizakonito vtaknjen v ječo in potem konfiniran* Proces bo zelo zanimiv in je prav gotovo, da bo avstrijska vlada podlegla, ker je nešteto zakonov, ki jih je vlada prekoračila. Najprej je Tresič-Pavičič kot hrvatski poslanec uživaj imuniteto ter ga ni bilo mogoče kot takega zapreti brez dovoljena parlamenta. V tem oairit je vložil tudi protest in ko je bil protest odklonjen, rekurz, zadrski višji državni pravdnik pa si je sam prilastil vso avtoriteto ter zavrnil rekurz. Vrh tega je bil Tresič-Pavičič aretira« brez privoljenja sodnije, bil je preko leto dni v ječi in ves čas ni bil zaslišan. Obtožnica, ki zahteva njegovo glavo, ima datum od prej, preden ga je sodnik zaslišal m napravil z njim protokol. — Hišno preiskavo so izvršili brez njegove vednosti in brez vednosti njegove obitelji. Ukradeni so mu bili pri tem skoro vsi rokopisi, mnogo slik in knjig. O hišni preiskavi se ni napravil noben protokol.
= Stockholmski program srbskih scofail-stov zahteva takojšen sklep miru na podlagi srbskega minimalnega programa. Ta program je: Izven vsake diskusije je samoposebi umevna potreba, da se vrneta Srbiji Bosna in Hercegovina. To je še važnejše nego povrnitev Alzacije-Lorene Franciji. Zasedanje Bosne in Hercegovine po Avstriji je nezmiselen imperialistični akt, za katerega nosi odgovornost razen Avstrije tudi ruska in angleška tajna diplomacija. Srbski socialisti zahtevajo popolno obnovitev Srbije in Cme gore, odstraniti se morajo vse prejšnje politične in gospodarske, omejitve, ki jih je vsiljevala Avstrija Srbiji; dalje zahtevajo denarno pomoč vseh velesil, da si Srbija gospodarsko opomore. Dohod k morju dobi Srbija s priklopitvijo Dalmacije, vsa dolina Morave mora postati srbska, Solun naj postane skupno pristanišče za Srbijo, Bolgarijo in Grško. Macedonija postane sa-; mostojna država v zvezi združenih balkanskih republik. Albanskega vprašanja nočejo reševati, a kjlub temu poudarjajo, da nima Italija na Balkanu ničesar iskati in mora izginiti t Balkna, ker je zanj še večja nevarnost nego Avstrija.
= Zmaga večinskih strank v Nemčifl.
Preden je prevzel grof Hertling mesto državnega kanclerja se je dogovoril s političnimi strankami, da si zagotovi njih podporo. Očl-vidno je, da mora zavzemati Hertling bolj demokratično stališče kakor so ga zavzemali njegovi predniki. Komaj je bila poravnana kriza s prejšnjim kanclerjem in že je nastala nova, ki jo je povzročil Helferich, voditelj dvome klike in dosedanji podkancler. Helferich je končno odstopil. Naprednjak Payer in nacionalni liberalec Friedberg pa vstopita v Hert-lingovo ministrstvo. S to spremembo so vsaj za nekaj časa ukinjene spletke proti parlamen-tarizaciji, ki so jih še v zadnjem trenutku pletli s tako vnemo omenjeni krogi. Vsenemška »Deutsche Tageszeitung« je že v zadnjem trenutku svarila in grozila, češ, »če se sedaj u-godi zahtevi po oblasti, potem bo vrnitev vedno težja ali pa mogoča le z notranjimi bodi. Če maramo take težke notranje boje riskirati, ki jih sedaj moremo preprečiti, ko imamo predvsem ljudstvo na svoji strani, ki ne želi takega razvoja in zlasti ga ne želi v sedanjem boju za našo eksistenco? Cas, ki ga živimo je velikanskega zgodovinskega pomena in v njem se že virši za bodoča desetletja«. To javkanje ni pomagalo nič, levica je ostala stanovitna in zahtevala odstop Helfericha in imenovanje v-saj enega naprednega poslanca v prusko ministrstvo, če hoče vlada, da bo večina sodelovala z njo. Helferich je nameraval kljub temu ostati na svojem mestu. Prišel je zopet v državni zbor, kar je smatrala večina za iaazl-vanje, kar ga pa ni prav nič ganilo, niti ga id vznemirjala nova kriza. Mislil je. da je dovolj mogočen, čeprav nastanejo zaradi njega zmešnjave. Od petka pa je drugače in prav kmalu boano videli, kakšen vpliv bo imel pričetek demokratizacije Nemčije doma in zunaj.
= Adolf VVagner umrl. Znani narodnogo-i>odarski učitelj na berlinskem vseučilišču, profesor dr. Adolf VVagner je umrl 82 let star. Pred nekaj tedni je preminul Gustav Schmol-ler in sedaj njegov vrstnik Wagner. NVagmer je bil velik in temperamenten učenjak, vendar
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 101.
strog in logičen. Najprej je študiral pravo, pozneje pa državne znanosti. Leta 1858 je postal profesor nacionalne ekonomije in finančne vede na ustanovljeni trgovski akademiji na Dunaju, kjer je ostal do leta 1863. Nato se je vrnil v Nemčijo. Wagner je ustanovitelj tak oz v a-nega nemškega socializ/ma in soustanovnik društva za socialno politiko. Zlasti od leta 1880 je bil vnet zagovornik socialnih reform.
V	politiki ni bil stanoviten. Spisal je mnogo razprav o socialnih reformah, denarstvu, o valutah in bankah. Zlasti je zagovarjal Bismarckovo gospodarsko politiko.
Mirovni predlog nove ruske vlade.
Za takojšnje premirje.
Petrograd, 10. novembra. (Agentura.) Kongres delavskega in vojaškega sovjeta je sprejel temeljna načela mirovnega predloga, v katerem se izvaja:
Vsled revolucije z dne 6. in 7. novembra sestavljena vlada delavcev in kmetov predlaga v sporazumu z delavskim in vojaškim sovjetom vladam vseh vojujočih se strank, naj tako(j prično pogajanja za demokratičen pravičen mir. Vlada je mnenja, da mora demokratičen pravičen mir, za katerim stremi večina delavskih razredov vseh vsled vojne izčrpanih dežel, biti le takojšen mir brez aneksij, to je brez osvojitve tujega ozemlja, brez nasilnega priklopljenja tujih narodnosti in brez odškodnin. Pod aneksijo ali nasilnim prikiopljen-jem razume vlada vsako priklopljenje male slabotne narodnosti k veliki mogočni državi, brez njenega privoljenja, ne glede na stopnjo njene civilizacije in njenega geografičnega položaja, naj si bo v Evropi ali onstran oceana. Aneksija ali nasilno priklopljenje je, če kaka država kako ljudstvo nasilno obdrži, če neče prebivalstvu priznati pravico glasovanja, če neče umakniti svojih čet, če mu neče priznati pravico, da si samo uredi svojo politično vladno obliko. Vlada slovesno proglaša svoj sklep, da podpiše mir, ki bo pod navedenimi, za vse narodnosti pravičnimi pogoji napravil konec tej vojni. Ob enem izjavlja vlada, da navedene pogoje ni smatrati za končnov'eljavne. Pripravljena je, da vse druge pogoje vzame
v	pretres, vztraja pa pri tem, da dotične vo-jujoče se države te predloge hitro in jasno predlože.
Vlada odprava vnso tajno diplomacijo in je trdno sklenila, da bo mirovna pogajanja vodila javno in pred celim svetom in da bo objavila vse odobrene ali sklenjene tajne pogodbe-katere je sklenila vlada veleposestnikov in kapitalistov od februvarja do 7. novembra. Vlada proglaša, da smatra te tajne pogodbe za ničeve, v kolikor obsezajo predpravice in prednosti veleposestnikom in kapitalistom, v kolikor vzdržujejo in pomnožujejo velikoruske aneksije. Vlada predlaga vladam vseh vojujočih se držav, da sklenejo takoj premirje za tri mesece, kateri čas bi zadoščal, da se mirovna pogajanja privedejo k ugodnemu koncu. Predlaga dalje, naj se mirovnih pogajanj udeleže zastopniki vseh narodnosti ali narodov, ki so zapleteni v vojno ali ki po vojni trpe škodo, in naj se skliče za končnoveljavno odo-forenje izgotovljenih mirovnih pogojev konferenca obstoječa z zastopnikov vseh narodov sveta.
Izročajoč te mirovne predloge vsem vo-jujočim se državam obrača se začasna vlada ruskih delavcev in kem,tov zlasti do razredno zavednega delavstva treh največjih narodov sveta, namreč Anglije, Francije in Nemčije, ki imajo največje zasluge za napredek in socializem in ki pojmijo probleme, kateri se pred njimi razvijajo, probleme osvoboditve človeštva od vojnih grozot. Prepričana je, da bodo zastavili vse moči in vso nesebično eneržijo, da se izvrši mirovno delo in da se vsi delavski razredi osvobode izkoriščanja.
Dnevne beležke.
— Cesar Karel v smrtni nevarnosti. Iz Gorice dne 10. novembra poroča korespondenčni urad: Cesar Karl se je mudil danes v spremstvu bolgarskega kralja v Gorici in Palmanovi. Pri povratku je obtičal cesarjev avtomobil v nekem hudourniku ter ga niso mogli spraviti iz struge. Cesarjev sluga Reisenbichler in stražmester telesne garde Tomek sta hotela prinesti cesarja na obrežje. Pri tem pa se je vdrl jez, na katerem je stal cesarjev sluga in Reisenbichlerja je odnesla voda. Cesar v tej nevarnosti ni hotel izpustiti sluge in deroči valovi so ga potegnili s seboj, ravnotako tudi stražmeštra Tomeka. Voda je vse tri odnesla naprej. Izredno požrtvovalnemu rešilnemu delu spremstva, zlasti princa Feliksa Parmskega, ki je takoj skočil v deročo vodo, se je po daljšem naporu posrečilo, cesarja potegniti iz vode. Cesar je zdrav.
— Uravnava prometa z mlekom. Deželni, predsednik za Kranjsko razglaša: Obrtno trgovanje z mlekom v političnih okrajih Kranj, Ljubljana okolica in Kamnik ter v okrajih Višnja gora, Velike Lašče in Trebnje je prepovedano. Vsak posestnik krav v teh okrajih mora oddajati mleko »Mlekarski zvezi« v Ljubljani in zbiralnicam, ki jih ustanovi »Mle-
karska zveza«. Obdržati sme le toliko mleka, kolikor ga potrebuje za lastno porabo. Cene mleka so sledeče:	Pri	prodaji	neposnetega
mleka v ozemlju mesta Ljubljane se naslednje najvišje cene ne smejo preseči: 1. kadar prodaja pridelovalec neposrednim porabnikom in se dostavi mleko na dom za liter 60 vinarjev;
2.	v nadrobni prodaji: a) za prodajo »Mlekarske zveze« v Ljubljani za liter 66 vinarjev, b) za druge obrtne prodaje za liter 60 vinarjev.
V	vseh drugih delih dežele se pri prodaji neposnetega mleka v hlevu ne sme preseči cena 50 vinarjev. Prestopke tega ukaza kaznuje politično okrajno oblastvo z denarjem do 5000 kron ali z zaporom do šest mesecev, ako dejanje po obstoječih zakonih ne spada pod strožjo kazen. Kdor napeljuje takemu dejanju ali sodeluje ob njega izvršitvi, tega je kaznovati enako. Dalje se ustanovi deželna zveza 'za promet z mlekom, ki ima naslednje člane: Predsedniki, deželne komisije imenuje deželni predsednik izmed uradnikov deželne vlade. Poleg predsednika sestoji deželna komisija iz naslednjih članov: zastopnika poveljstva voj-skine skupine GO. pl. Boroevič; zastopnika kranjskega deželnega odbora; zastopnika trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani; zastopnika c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko; zastopnika mestne občine ljubljanske; enega uradnika deželne vlade; vodje »Mlekarske zveze« v Ljubljani; zastopnika oskrbovalnice za mleko v Ljubljani. Deželna komisija ima naslednje naloge: 1. ugotoviti število molznih krav v posameznih okrajih in občinah Kranjske; 2. ugotoviti: a) od vojaške uprave zahtevane množine mleka, b) potrebščino mleka za preskrbo civilnega prebiavlstva, c) množine mleka, ki se smejo izvoziti iz dežele; 3. na podstavi v sprednjih točkah omenjenih ugotovitev in žalitev sestaviti splošen načrt za pokrivanje potrebe; 4. izdati naročila »Mlekarski zvezi« zaradi preskrbovanja mleka; 5. nadzirati celo poslovanje »Mlekarske zveze«; 6. na zahtevo deželne vlade dajati strokovna mnenja v vseh promet z mlekom zadevajočih vprašanjih ter v teh zadevah staviti predloge prositi, ako je treba, pomoči oblastva. Deželna priprave, da doseže svoj namen (§ 9.) in za to deželni vladi; 7. ukreniti vse druge odredbe in komisija rešuje posle na sejah, ki jih po potrebi sklicuje predsednik. Komisija je sklepčna, če je z vštetim predsednikom navzočnih vsaj pet članov,' ter sklepa z absolutno večino glasov navzočnih članov. Ako je število glasov enako, odločuje glas predsednika. Predsednik ima pravico začasno ustaviti sklepe deželne komisije, ako ima zoper njih izvršitev pomisleke in zaprositi odločitev deželnega predsednika. Ta odloči potem, ko je stopil v sporazum s poveljstvom vojskiine skupine GO. pl. Boroevič.
— Prisilna uprava je odrejena nad podjetjem Seravalli v Ljubljani, Slomškova ulica št. 19. Prisilni upravnik je mestni stavbinski asistent Ferdinand Accetto v Ljubljani. Bratje Seravalli imajo tovarno za umeten kamen in podjetje za betonske stavbe.
— Mirovne shode priredij nedeljo dne 18. t. m. sociafea demokracija na Štajerskem.
— Nakaznice za kavo. Od 1. decembra dalje se bodo izdajale nakaznice za kavo, ki bodo veljavne za dobo dveh mesecev (ne kakor doslej za osem tednov); glasile se bodo na četrt kilograma kavine zmesi.
Vojna.
OFENZIVA PROTI ITALIJI.
Dunaj, 10. novembra. (Kor. ur.) Velika borba v Benečiji vodi. zavezniške čete vedno globokejše v sovražno deželo. Velike avstro-ogrske in nemške čete stoje ob spodnjem teku reke Piave. Sovražne zadnje čete smo vrgli, kjerkoli so se pota vile v bran. Po desetdnevnih težkih bojih v gorovju, ki so pričeli z naskokom na Monte Paralba ter dosegli svoj višek z osvojitvo utrdbo v gornji dolini Piave, je naša 94. infanterijska divizija zasedla včeraj Vigo in Pie ve di Cadore. Divizija, ki je s svojo bojno močjo in žilavo vstrajnostjo premagala največje težave, je vjela 10.000 mož ter vple-nila 94 topov in ogromno število strojnih pušk.
V dolini Cordevole smo zasedli Agordo. Polom stare italijanske fronte se je razširil sedaj tudi na Sugansko dolino in na vzhodni del ozemlja Sette commune. Čete feldmaršala Conrada prodirajo vzhodno od Borga proti meji ter so se po srditih pouličnih bojih polastile mesta As>ago. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 10. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Avstro-ogrske čete so prodrle v Sugansko dolino in v gornjo dolino reke Piave. Po ljutih pouličnih bojih so vzele Asiago. Italijanske zadnje čete, ki so se poskušale ustavljati ob robu gorovja ter v ravnini ob raznih vodnih tokih zapadno od Liven-ze, so bile pognane v beg. Od Susegane do morja so zavezniške armade dospele do reke Piave. — L u d e n d o r f f.
Dunaj, 10. novembra. Večerno poročilo:
V Benečiji novi uspehi. Pri Asiagu smo močne italijanske napade krvavo zavrnili. V gorovju se zasledovanje sovražnika nadaljuje.
Z ostalih front.
Berlin, 10. novembra. Po ljutem bobnajočem ognju so Angleži pri Poelcapelle rano
zjutraj izvršili močan napad; zavrnili smo jih v bližinskem boju. Ob Yseri in od gozda Hou-thoulster do Zandvoorde je popoldne artilerijsko delovanje naraslo do izredne srditosti. V gozdu Chaurne smo po silni artiljerijski pripra-
vi	iztrgali Francozom važne pozicije: do pozne noči ope-tovani protisunki so se z velikimi izgubami izjalovili. Ujeli sirno 240 mož in 7 častnikov. Na ruski in na macedonski fronti nobenih posebnih dogodkov.
*
Vojna poročila z dne II. novembra.
Avstrijsko vojno poročilo: Italijansko bojišče: Ob dolnji Piavi se pripravljajo Italijani k nadaljnemu odporu. V gorovju napredujejo operacije uspešno. Belluno je v naših rokah. V ozemlju Sedmih občin smo osvojili višinske postojanke. Močni italijanski napadi, pri katerih je izgubil sovražnik več sto ujetnikov, se niso mogli nikjer ’ ustaliti. — Na rusko romunski fronti in v Albaniji nič novega.
—	Šef generalnega štaba.
Nemško vojno poročilo: Zapadno bojišče: Arm. sk. prestol. Ruprehta Bavarskega: Ozemlje granatnih lijakov med Poelcapelle in Passchendaele je bilo včeraj zopet pozo-rišoe ljutih bojev. Angleži so šli v boj s svežimi četami, da pridobe višinsko ozemlje severno od Passchendaele. Petkrat je napadal sovražnik, vselej smo ga zavrnili. Artiljerijski boj je trajal do večera in je segal tudi na pozicije, ki meje na napadalno polje. Zvečer so izvršili Angleži delni napad vzhodno od Zon-nebeke, a se je izjalovil. — Včerajšnji boijni dan v Flandriji je bil za sovražnika dan težkih izgub. 100 ujetnikov je ostalo v naših rokah. Pri nekem poizvedovalnem sunku južno od Richebourga smo ujeli 1 častnika in 10 Portugalcev. — Arm. sk. nemškega cesarjeviča: V gozdu Chaurne je naraščal čez dan topovski ogenj. Število ujetih Francozov z dne 9. t. m. se je zvišalo na 8 častnikov in 280 mož. — Italijansko bojišče: Močne italijanske sile so nastopile proti oddelkom, ki prodirajo vzhodno od Asiago in so potisnile naše čete na enem kraju nekoliko nazaj. Belluno so vzele zavezniške čete. Ob dolnji Piavi se je postavil sovražnik v hran.
*	v
Iz vojnoporočevalskega stana poročajo 11. novembra zvečer: Ob Piavi smo vzeli mostišče na levem bregu Vidor. Ob obeh straneh suganske doline in v ozemlju Sedmih občin smo pridobili prostor.
*
Nemški cesar je prišol 11. novembra na italijansko bojišče. Izstopi! je na majhni postaji na kraški planoti, kjer ga je sprejel avstrijski cesar s spremstvom.
*	"	......... t —
Zadružni vestnik.
Cene v konsumnih društvih. Cene blaga se menjajo. Konsumna društva se ravnajo po tem, kako se nakupi. Ako se n. pr. kupi za 1 K kilogram, je cena li2 — ako za 90 vin. — cena 1 K. Na sploh pa je kalkulacija ta, da se pribije na nakupno ceno 10p/0. V vseh filialah niso enake cene. Oddaljene imajo dražje blago, ker se vožnja in izgube na poti, ki so v sedanjih časih precejšne, tudi morajo vzeti v poštev.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico bo dobilo manjše število Nestle jevih paketov z otroško moko. Članice, ki imajo majhne otročičke do 6 mesecev naj se prijavijo v prodajalnah. Najpotrebnejše bodo dobile po en komad, dokler bo to mogoče. Cena še ni znana.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico ima v vsaki prodajalni poštno skrinjico^ za korespondenco članov društvenemu vodstvu, Člani jo malo uporabljajo. Vodstvu je bilo prav mnogo ležeče, da bi člani eventuelne svoje želje ozir. pritožbe vodstvu sporočali. Seve: vsak se mora s polnim imenom podpisati.
Organizacija konsumentov, ki bi tudi izven konsumnih društev in njih delokroga delovala ter zastopala težnje konsumentov, bi bila res prav zelo potrebna. Ves čas vojne je konsument oni, ki nima rnč pravic. Samo „vesel “ mora biti, da »blago še dobi“ in tisti, ki ga — mu z dobičkom preskrbe imajo še predrznost smatrati se za »dobrotnike11.
Aprovizacija.
Sladkor za noseče, doječe matere in otroke ('.o petega leta se bo oddajal od 1 decembra 1917 dalje zopet v tisti množini kakor prej. Tako je odredil prehranjevalni urad.
Razno.
* Nesreča na železnici. Iz Broda ob Savi se poroča: V četrtek ponoči sta v tukajšnji po^ staji trčila skupaj brzovlak iz Subotice in osebni vlak iz Bosenskega Broda. Nesreča se je baje zgodila, ker je pri brzovlaku odpovedala zavora. Vlakovodja H ,rvat, ena gospa in en gospod so mrtvi. Zadja dva sta bila tako razmesarjena, da ju ni bilo mogoče spoznati.
* Izkaznice za sir. Na Ogrskem se upeljejo še ta mesec izkaznice za sir. Vsaka osel a dobi na teden 10 dek sira. Izkaznice so veljavne le za importiran sir.
* Pomanjkanje premoga. Iz Prage P°^°^a' jo- Kontrolni oddelek ravnateljstva državnih že-
leznic v Pragi je v zvezi z žandarmerijo izvršila v torek ponoči v postaji Hostivar pogon na tatove premoga. Zasledili so 71 tatov, ki so kradli premog. Deset otrok so izpustili, vse druge osebe pa so izročili sodišču.
* Urad za promet s svinjskim mesom. Kakor znano, so v Avstriji na dnevnem redu o-pravičene pritožbe, da se iz Ogrske uvaža v Avstrijo premalo masti in svinjskega mesa, a še to za neprimerno visoke cene. V ogrskem uradu za prehrano se je o tem razpravljalo, kako bi se tem nedostatkom v okom prišlo in kako bi se zlasti napravil konec sleparijam avstrijskih agentov. Sklenilo se je, da Avstrija masti in mesa ne bo več kupovala iz proste roke, ampak da se bodo te kupčije sklepale s posredovanjem oblastvene komisije. Taka komisija se ustanovi pri državnem uradu za ljudsko prehrano ter se bo imenovala: urad za promet s svinj l:im mesom. Ta urad bo dobavljal za Avstrijo svinjsko meso in svinjsko mast. Pri tej priliki se premene dosedanje maksimalne cene — pričakovati pa je zvišanja cen,
* Prva ogrska delniška pivovarna praznuje letos svojo petdesetletnico obstoja. Delničarji dobe 100 odstotkov dividende. Prebitek tega leta znaša torej toliko kakor temeljna glavnica. Rezervni sklad je pa štirikrat večji nego temeljna glavnica. Ogrski pivovarnarji so torej tudi prav dobri gospodarji. A vse to je plod dela, zaslužek delavcev, ki ga ne dobe.
* Ogrski prašiči. Poljedelski minister Bela MiezofIy je odredil, da naj se prašiči v komi-tatu Hajdu in mestu Dehrečin rekvirirajo za izvoz v Avstrijo. Debrečimski magistrat je pa naprosil ministra brzojavno, da naj se porabijo prašiči v pivi vrsti za mesto Debrečin, ker prebivalstvo ie več tednov ni dobilo nikakršne masti. — Torej v Avstrijo jih le ne bo.
* Za 8000 K se je odrekel ženi. Zidar v Zagrebu je imel lepo ženo, ki je bila lastnica hiše, v kateri je stanovala zidarjeva družina. Zena se je zaljubila v nekega trgovca in zanemarjala moža. Sedaj so hiše drage. Ljubimec je obljubil, da sprejme tudi njene otroke, a na poti je bil zidar. Ni kazalo drugače, kakor da so sedli vsi trije k mizi in se pogovorili. Zidar dobi 8000 K od izkupička za hišo, ženo in o-troke pa prevzame trgovec. In vsi so zadovoljni. Sodnija ni imela opravka.
* Zagrebški tiskarji dobe zopet draginjske doklade, in sicer tisti, ki imajo do 50 K plače po 13 K, do 60 K po 10 K, do 70 K po 7 K 50 vin., do 80 K po 4 K na teden. Imeli so že prej večje vojne doklade nego drugod. Ti zviški so stopili v veljavo dne 28. oktobra t. 1.
* Odbor Carnegiejeve mirovne ustanove, ki jo je ustanovil begati Amerikanee in propa-gator svetovnega miru, je izjavil, da je po njegovem mnenju najuspešneji pomoček za dosego trajnega mednarodnega miru nadaljevanje vojne proti cesarski nemški vladi do končne zmage demokracije. ’
* Cene za trikotaže in volneno blago. V dolgi vrsti predmetov za dnevne potrebščine gredo cene nevzdržema kvišku. Naravnost
grozno naraščajo cene za trikotaže in volneno blago. Trikotaže splošno ni več dobiti. Kar se še dobi, je prišlo po tihotapstvu iz nevtralnih tržav in je torej silno drago. Podobne so razmere glede volnenega blaga, zlasti glede ženskih jopic in podobnih izdelkov. 131 a s; a lastnega izdelka baje nimamo nič več; volneno blago prihaja le še iz Švice. Cene so vsled tega naravnost fantastične. Tudi nogavice se še prav težko dobe in stanejo 13 do 18 kron. V trgovskih krogih prevladuje mnenje, da bo na uvoz nogavic treba čakati vsaj še pol leta po sklepu mini, pa še potem bojo cene vsioke. Razpravljalo se je o nadomestilu za nogavice, a doslej ga še nimamo. Papir se v ta namen rti obnesel.-ker je prekrhek.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. Kosmač, Meran. — Vašo pritožbo bomo takoa, ko dob o rno poročila iz Tržiča — skušali pov oljno rešiti. — Anton D. v Veisu. — Na sploh velja praksa, da cela vojaška p e n z i j a (skupno z novo »državno podporo«), ki se izplača vojaku ali njegovim, ne sme presegati 50 K na mesec, pa naj bo družina se tako obilna. Vzdrževali n prispevek pa je lahko mnogo večji. — Oficirska pokojnina znaša najmanj K 2000 na leto, tedaj na mesec 166 K 67 vin. Ako je častnik bil ranjen v vojni, pride k temu še ranjenska doklada, tako da je penzija K 200 na mesec. To isto velja za kadete in oficirske aspirante. — R. V. v Š, — V vojni je marsikdo znorel. Oprostite. Se bo poleglo.
Velikanski shod za mir na Dunaju.
Shoda, ki ga je priredila socialno demokratična stranka na Dunaju se je ndeležilp 50.000 oseb. Govorili so dr. Ellenbogt , Dom^’ dr. Renner, dr. Adler. Sprejeta je b . : nj0,u' cija za kar najhitrejši konec vojne.
  _____________________
Izdajatelj in odgovorni urc^’ :
Josip P e t e j a Tisk »Učiteljske tiskarne'' v Ljubljani.
MATKO KRANJC,
TRGOVSKI POSLOVODJA
IVA RAIGEL,
KONTORISTINJA
POROČENA
VIČ, GLINCE 12. novembra.
Splošno kreditno društvo
rag. s. z o. z. v Ljubljani
prijave na VII. 5VI« avstrijsko vojno posolilo
po objavljanih pogojih, tako da stane nominalnih K 100—.
I. davka prosto 5U amortizacijsko državno posolilo K 92“—,
II. davka proste 5U dtie 1. avgusta 1926 vračljive državne
zakladnice K 94’-„	■	"■	■—