140. številka. Ljubljana, v sredo 21. junija. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan sveCcr, izimit nedelje in praznik««, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogers ke dežele za vb© leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na doni za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr, za četrt leta. — Za tu]e dežele toliko več kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednistvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. U p r a v n i 8 t. v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. IC Vmc one cent I te |». n. naročnike, kateri ho s naročnino na dolgu, opozarjamo uljudno, «la nam »lagovolč lato npoalatl, ker drugače JI m l»o llnt untav- 1|e"' Upravništvo „Slovenskoga Naroda", Vsak po svoje! Stara in žalibog tudi resnična je pesem, da Slovenci nismo bogat narod in da le s težka zmagujemo za obrambo našega obstanka potrebni narodni davek. Narodna požrtvovalnost pri nas ni prazna fraza in le z intenzivnim izvrševanjem te kreposti odbijali smo dosihdob vsaj najhujše napade na meje domovine slovenske ob jugu in severu. V tem smo bili jedini in smo tekmovali vsi stanovi in vsikdar storil je v tem pogledu svojo dolžnost zlasti tudi duhovski stan, ker je imel srce za svoj narod in ker je konečno tudi njegov socijalni in materijalni položaj tak, da mu dovoljuje izdatne žrtve na žrtvenik domovinski. — Tako izvršuje svoj narodni poklic tudi danes še vrla slovenska duhovščina ob narodni periferiji, katere še ni ob-senčil duh Ljubljanskega knezoškofa, a ne izvršuje ga več tista većina kranjske duhovščine, ki so jo okužili s svojim strupenim strupom duševni Terzit Goriški in drugi hlapci internacionalnega klerikalstva srednjeveške potence. — Naj se nam oproste te krepke besede, a narekuje nam jih skrajna narodna ogorčenost in mi no moremo za to, da nam je zavrela v žilah slovenska kri ! V živem spominu nam je še, kako perfidno se je napadlo na t a k o z v a n e m slovenskem katoliškem shodu najodličnejša in najpotrebnejša naša narodna zveza — družba sv. Cirila in Metoda. Tačas vrgli smo mi klevetnikom naše narodne obrambe v obrita in neobrita lica očitanje brezdomo-vinstva in danes smo žalibog uverjeni v dnu srca, da jim nismo delali krivice. — Drzneje neg) kedaj prodirata danes čez meje slovenske Nemec in Italijan, politična konstelacija je za nas skrajno neugodna, obupni klici na pomoč done nam nasproti od severa in juga, apelujejo na našo narodno požrtvovalnost. _Prvo krono družbi sv. Ci- rila in Metod au, to je Vsled tega danes naš bojni glas in uradnik, učitelj in obrtnik, trgovec in probujeni kmetovalec tekmujpjo v izvrševanji narodne dolžnosti — vsi, le tista stranka ne, ki seje tako krčevito branila pečata brezdotnovinstva. Ta gospoda ima druge nakane in druge potrebe. „Katoliški s k I a dM, to jim je gaslo in zato imajo zaprte okrogle svoje žepe tedaj, ko jih kliče narodna čast. Vsak po svoje! Niti jedne krone še ni nabral ^Slovenec" (sit venia verbo!) za naše narodno šolstvo ali pa tudi le za kak drug narodni namen, a v sobotni številki izkazuje za „katoliški sklad", za uresničenje resolucij tistega nesrečnega „katoliškega* shoda, kot prvi prispevek skoro — 90 0 gld. Evo vara slovenski denar! Vrabci po kranjskih farovžih že čivkajo, da ni „katoliški sklad" nič druzega, nego atjltacijski fond za prihodnje volitve, zlasti v deželni zbor in mestni z a stop Ljubljanski. Ob tla z narodno-napredno stranko, boj, neizprosni boj, dokler umazana zastava internacionalnega klerikalizma ne bo plapolala tudi na deželni in mestni hiši Ljubljanski, dokler ne bo v prahu ležala Slovenija pred svitlimi škornji ljudi a la Mahnič, Puc in Kalau; v to svrho položil je dr. Jakob Missia na oltar novodobnega krščanstva prvih 200 gld. Da bi pa namen ne bil preveč prozoren, da bi stranka ne izgledala prečrna, zato je moral podpisati poziv tudi posvetni „paradešimelu naših brezdomovincev, vzorni zastopnik katoliškega usmiljenja dr. France Papež. Saj je tisti de.setak, ki ga je, proti stropu knezoškofijske palače zavijajo svoje oči, položil v katoliški sklad, morda jedina rešitev za njegov d* želnozborski mandat, jedino sredstvo, da se volilcem tega vzora politične značajnosti nekaj časa še ne bodo odprle oči! — Druga imena v prve n izkazu teh plamtečih rodoljubov suh auspiciis dris. Missie pa nam pričajo, da tudi pri nabiranju tega eminentno narodnega davka vlada ista „prostovoljnost". kakor pri svoječasni ustanovitvi tistega tiskovnega društva, kateremu v prid so se bile ustanovile posebne takse, ki so na-jivne ljudi spominjale na pregreho, katero ime- nuje kannnično pravo simonijo. V Ljubljanski škofiji veljajo pač politične zasluge več kakor stanovske, kar bi utegnil potrditi morda tudi najmlajši naš kanonik. Toda dovelj ! Le z narodnega stališča hoteli smo ožigosati tako početje, s strankarskega ne. Mi, narodna stranka, se ne strašimo nasprotnikov, ki nam očitajo brezverstvo, hkrati pa priznavajo in izrecno naglašajo, da je le z žvenketajočim denarjem moči ucepiti narodu njihove verske nazore, ki zategadelj zalezujejo petične stare device, ki zategadelj jemljejo narodu, kar je narodovega. Ne, takih ne! La pobijajte nas s slovenskim denarjem, a mi vas bomo z uma Bvetlim mečem. Vsak po svoje! Le navzgor, čim preje boste splezali do zadnjega klina, tem preje se boste na oni strani lestve strmoglavili v prah narodnega zaničevanja. Le na kup denar slovenskega kmeta, le kujte ž njim orožje za odbijanje narodne prosvete, za ustanovljenje srednjeveške cerkvene avtokracije — to orožje se bo hitro izkrhalo, a na to pazite, da se ne bo obrnilo zoper vas in da ne bo uničilo vašega ugleda. Vsak po svoje! Vi nabirate slovenski denar za svoje sebične strankarske namene in za klerikalne agitacije, mi pa za obrambo našega jezika in naše narodnosti. Vsak po svoje! Živilo narodno poštenje! Občni zbor ..Edinosti", političnega društva za Primorsko dne 18. junija 1893 v Trstu (Izvirno poročilo.) Konec.) Dalje Čita gosp. predsednik Mandič resolucijo z ozirom na zgradbo železnica TrBt-Poreč-Kan-fanar, v kateri se daje deželnim poslancem ister-skitn navodilo, kako ima poBtopati deželnozborska manjšina, ako pride ta železniški projekt v pretres. To resolucijo bb je sprejelo soglasno. Gospod dr. M. Laginja izraža svoje zadovoljstvo na tako velikem številu zborovalcev. Ne bo jih nadlegoval zaradi že pozne ure. Jedno pa mora konstatirati. On je sicer stvar opazoval nevtralno LISTEK. Zmaga pri Sisku. Jutri se bo slavila tristoletnica zmage pri Sisku, te v zgodovini naše monarhije in našega naroda tuli pomembne bitke. Učeni naš zgodovinar g. arhivar A. Ko bi ar spisal je nalašč za to Blav-nost kratek a jedrnat spis o turskih vojskah Bpluh in iz zanimljive razpravice posneli Brno nastopne vrste o bitki pri Sisku: Doseuski paša II a san, ki je iz kriBtijuna postal strašen turški krvolok, je že 1. 15U1. poskusil vzeti SiBeško trdnjavo, a brez uspeha. Vnovič jo obleže meseca junija I. 1593. Poveljnika v Sisku ata Zagrebška kanonika Blaž Gjurak in Matej Fin tir. Iz mestne okolice sklicujeta može in mladeniče, jih vadita v orožji in utrjujeta trdnjavo. Toda, kaj hočeta! Vseh brambovcev imata samo 300 mož. Zaslomba je le močna kula ob Kolpi pred mestom. Hasan naredi čez Kolpo tako širok most, da labko jaha po njem šest konjikov vštric. Iz Banjeluke je pripeljal Hasan nad 40.000 vojakov in mnogo velikih topov, mej njimi strašno „Kacija-narico* in do'g top iz Krupe. Dne 15. junija začne streljati na Siaek od treh stranij. V ti nevarnosti zaporo nadvojvoda Ernest, da naj mahoma odrinejo vse avstrijske vojnke, ki stoje na Krajinah, proti SiBku in odpode" Turka. Pod generalom Rupertom Eggenbergom, ki jo pokazal vojno izkušenost že v belgiških vojskah, so zbirajo v Zigrebu nemški polki in Slovenci iz Štajerske, na povelje hrvatskega bana Tomaža E .dodija pa plemstvo in brambovci iz vse hrvatske kraljevine. Naglo se odpravijo čez novi savski most proti Turkom. V Turopolji nad Siskom jih že pričakuje glavni poveljnik Slovencev, junak Andrej Turjaški s Karlovško posadko ter kranjskimi in koroškimi brambovci. Poveljniki so Krištof Obručan, Ž ga Parada j zar, Štefan Blagaj iu Jakob Prank. Njim se pridruži „jaki" Adam Kav bar s četo kranjskih vitezov na konjih. Vse krščanske vojske je le 4000, toda brez strabu stopa v boj, zaupajoč na božjo pomoč. „Turka bomo pozobali, Kakor (1» bi CreSiije brali; Pred miru ne bomo dali, Kakor ga ob tla ne djali!" Turške krogle padajo na Sisek kakor toča. Mrtev obleži kanonik Fintić in 12 vojvod. Tudi Gjurak je že težko ranjen. Prikipela je do vrha nevarnost, da pade trdnjava. 22. junija zgodaj zjutraj prileti iz mesta sel in zakliče krščanski vojski: .Ako danes ni pomoči, jutri pade Sisek." Generali se posvetujejo, kaj bi storili. Nekateri menijo, da naj se počaka, ker je Turkov prevelika truma. Andrej Turjaški pa vstane in reče pogumno: „Ne glejmo na sovražnikov število, Bog nam bo pomagal!" Na te vzpodbudne besede se vsi odločijo za napad. Trije glavni načelniki, Turjaški, Eggenberg in ban, razporedu svoje čete in odrinejo na sovražnika. Zvorniški vojvoda Memi beg prvi naznaai Hasan-paši, da se čujejo glasovi trobent. „Kaj je to?a vpraša Hasan izdajico Belojevića, ki sedi poleg njega. „Gotovo pride kdo od bana vznemirjat tabor," ae glasi odgovor. Kmalu na to prinese glaBuik naznanilo: „Slišijo 8e bobni iu vidijo gjaurske zastave; cela vojska gre!" Hasan zbere naglo 20 tisoč najboljših vojakov, po večini konjikov, in jo udari ž njimi iz tabora čez most nad kristijane. Drugo vojsko pa pusti v taboru pod poveljništvoin Kurt-bega in Opert-bega. Na ravni mej rekami Sava, Kolpa in Odra blizu Sidka trči naša vojska ob turško. Ura kaže deset dopoldne. „Kako bo?" vpraša Hasan turškega duhovna. „Slabo!" mu ta odgovori. Hrvatski ban se s svojim krdelom prvi zakadi v Turke, a potisnejo ga nazaj. Ko pa pridejo Turai do slovenskih čet, vname se najbolj srditi boj. Kmalu posade naši Jstrelci mnogo Turkov raz in iz časopisja domačega in nasprotnega — namreč volilno gibanje o priliki poslednje volitve v mestni, oziroma dež. zbor Tržaški. Veseli ga posebno, da no se Tržaški Slovani tako lepo izkazali, da so sto-pili na lastne noge ter postavili svoje lastne kandidate. S tem korakom bo izdatno pridobili. Zasluga za to gre gotovo v prvi vrsti našemu polit, društvu, dotično njegovim gg. odbornikom, kakor tudi vsem zavednim volilcem. Za tako postopanje izreče vsem zahvalo ter jim priporoča, da naj ne poljubljajo ono palico, s kojo nas pretepajo. Slednjič se je prijavil za besedo gosp. dr. M. P r e t n 9 r ter pozdravljal idejalni program hrvat sko-slovenskega kluba. No hišo je treba pri tleh zidati. Zahteva, da nade političnu društvo svoje delovanje razširi posebno z agitacijo, da se ljudstvo zbudi, ker dosedanje delovanje društva je bilo, posebno z ozirom na volitve, jako minimalno. Z idejali ne dosežemo nič, ako ni podlage. Ideje je treba razširiti, kajti vsega si no moremo priboriti od zgoraj, to je po poslancih. Treba je torej dru štva za praktične razmere. Želi ustanovitev slovenskega dnevnika, sklicevanje rednih občnih zborov in taborjev. Predlaga, naj prihodnji odbor skleue potrebno, da se skliče izredni občni zbor za posvetovanje o Tržaških in isterskih potrebah. Poslanec Spinčič odgovarja na opazko gosp. dr. Pretnerja glede zidanja hiše pri tleh ter idejal-nega programa. On je sicer prijatelj vsem onim sredstvom, predloženim po gosp. predgovorniku. No mi pa moramo osigurati dovoljenje razvoja od zgoraj. Dr. Pretner ni hotel stopiti v nasprotje z gosp. poslancema, pripoznava jima zasluge, da sta privzdignila zagrinjala. Tudi ni proti programu hr-vatsko-slovenskega kluba. Opozarjati je hotel le na agitacijo od strani društva, ker masa še spi. Drag. Mar te lan c bi bil za izvanredne seje z zaupnimi možmi. Dr. Pretner je za izvanredne občne zbore, h katerim je treba vabiti premožnejši stan prebivalstva, koji se dozdaj premalo zanima za razvoj našega naroda. Dr. M. Trinajsti«; priporoča sklicevanje občnih zborov ob delavnikih, da se ga bode mogla udeležiti tudi Častita naša duhovščina, ki je o nedeljah in praznikih zadržana ter se ne more udeleževati zborov. V interesu sploh pa i e, dase pri takih priložnostih tudi njih glassliši. Gosp. Podgurnik je mnenja, da ae izvoli zraven odbora So poseben pododbor, ki bi taka zborovanja pripravljal. Gospod dr. Pretner vzdržuje svoj predlog, kajti zbori spodbujajo narodno zavest. Djsedaj pa je naše politično društvo od vseh političnih društev najmanj delalo. Predsednik M a u d i <• odgovarja dr. Pretnerju, da je oi polit, društev le koroško aktivnejše bilo, drugač pa se tudi strinja z predlogom dra Protnerja. Na vprašanje predsednika, ali g. Podgornik ostane pri svojem predlogu, odgovoril je, da ne. Vsled tega je dal na glasovanje ta predlog, ki je v jezgri: „da prihodnji odbor političnega društva skliče izvanredni občni zbor, pri katerem bi se razpravljalo o razmerah v Trstu, njega okolici in v Istri, eventuvelno tudi glede ustanovitve slovenskega dnevnika vTrstu." Ta predlog ja bil jednoglasno vzprejet. Ker druzih predlogov ni bilo, predlo se je na volitev novega odbora ter so bili izvoljeni sledeči gospodje in sicer: Predsednik: Mate Mandić; odborniki: Ant. Truden, Fran Podgoro i k, Maks Cotič, dr. Gustav Gregorin, Ivan Balanč, Ivan Gor i u p, Josip Tur k, J. M. V a tove c, Iv. M. Klun; namestniki: Anton Trobec, Josip Neg ode, Anton Sancin Drejač, Drag. Marte I a n c, Anton Skabar, dr. Karol G I a s or, Ivan Križmančič, Alojzij G ori u p, J. Mar. Bolč; pregledovalca računov: Ste fin G j i v i č , Anton Bog-da novic. Po končani volitvi je Se omenil Drag. Mar-t elan c. da je k temu zboru prišlo veliko Število okoličanskih volilcev in članov društva, posebno od sv. Ivana, koji so hote i prašati, kako je z užitni neko črto. Ker je pa že veliko število zborovalcev odšlo, ni bilo več moči o tem razpravljati, ampak se bode delo na dnevni red prihodnjega izvanrednoga občnega zbora. Na to je predsednik zaključil zborovanje z opazko, da si bode prihodnji odbor prizadeval na vso moč, stopiti z čisto zavestjo pred občni zbor, in da bode svojo dolžnost izpolnil v vsakem oziru. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 21. junija. Sltuvaclja. Grof Taaffe je zopet na Dunaji. Njegova vrnitev mora imeti nekaj pomena, sicer bi se ž njo ne bavili vsi Dunajski listi. „N. Fr. Presse" ga ie pozdravila z dolgim člankom, v katerem suče nad Taaffduvo in Čeških plemičev glavami cepec nemškega Mihelja in grozi z opozicijo, ako ne potolaži nemškega naroda na Češkem. — »Vaterland* pravi: Sluti se, da ima grof Tai.ilposeben namen, da se vrača šele po končanem zasedanju delegacij, kakor da ni hotel za časa delegacijBkega zasedanja ničesar storiti na polji notranje politike. Kar se tiče bodočnosti, se čuje večkrat domnevanje, da se bo na jesen razpustil državni zbor in sicer se to domnevanje utemeljuje z nasprutstvi vladajočimi na Češkem. Ako so to tudi samo domnevauja, ven-der je jasno, da zahtevajo sedanje razmere pozitivnih činov. — ,N. Wr. Tagblatt" ve" povedati, da se bodo te dni začela nova ministerska posvetovanja o položaju na Češkem. Ker sta Steinbach in Schoaborn zoper izvršitev punktacijskih predlog administrativnim potem, hoče vlada izdelati zakonsko predlogo, da za delitev sodnih okrajev ni treba več vprašati za mnenje dot'čnega dež. zbora. Isti list javlja tudi, da se čujejo glasovi o razpustu državnega zbora in ustanovitvi trdne večine brez levičarjev, a tudi glasovi, kateri pravijo, da se mislijo češki veleposestniki popolnoma ločiti od Čehov in se z levičarji in Poljaki združiti v trdno parlamentarno večino. Malorusl v Oallškt. „Haličanin", baveč se z zahtevo grofa IW-denija v delegacijah, naj se sodno postopa proti demonstrantom zoper metropolita Sembratoviča in naj se napravi konec „moskovskim agitacijam v konje. Ko še Adam Rtvbar s kranjskimi vitezi napade turško vojsko od strani, spusti se ista v obupni beg proti mostu. Načelnik Turjaški, to videč, ukaže stotnikoma Blagaju iu Pranku, naj skočita s svojimi arkebuzirji (tako bo se imenovali njih vojaki po dolgih puškah arkebuzah, katere so nosili) k mostu in ga zastavita, da ne bodo mogli Turki čez vodo. Zastonj se ljuto bore janičarji, ko je na levem krilu njihove vojske že velikanska zmešnjava iu vse beži. Ker Turki ne morejo čez most, začno skakati v vodo, da bi preplavali reko. Tudi pašo Hasaua zavlečejo v Kolpo. A voda je pregloboka in zmešnjava tolika, da Turki drug drugega tlačijo pod vodo. Napravi se tedaj grozna slika. Vse se potaplja, ljudje in konji. Kolikor je Kolpa široka in kakor daleč neBo oči na daljavo, povsod se zibljejo po vodi doli turški mrliči mej konjskimi glavami. Kaj tako strašnega Še ni videla Kolpa. Nekdaj se je Hasan norčeval iz katoliških duhovnov, ki molijo pri sv. maši „Mea culpa", rekoč „Mea Kulpa" — „moja bo reka Kulpa in ne vaša", sedaj pa vlečejo njega mrtvega iz Kolpe, za njim pa še celo vrsto najimenitnejših turških velikašev. Tu le/o mrliči, nekdaj živi Btrahovi krščanskih dežel, namreč: zraven Hasana njegov brat beg cerniški, b *g iz Orehovice, beg iz Požege, Memi beg iz Zfornika, njegov sin Ibrahim beg iz Like, sin sultanove sestre Mehmed-beg iz Hercegovine itd. Vojin Belojević, izdajalec kristijanov, je prejel zasluženo plačilo. Tudi on leži mej turškimi mrliči. Od 20 tisoč Turkov, kar jih je Hasan pripeljal v boj, se jih je rešilo le poltretji tisoč. Vsi drugi so ostali na bojišči, ali pa bo potonili. Kristijani h j izgubili le malo vojakov, dobili pa velikansk plen v obojnem turškem taboru, namreč 9 velikih topov, mej njimi Kacijanarico, vse turške zastave, zlatnino, bisere in 2O0O konj. Andrej Turjaški in uskoški stotnik Peter Erdedi sta pokopala iiasanovo truplo na lepem kraji pri Sisku, in iz njegovega plašča so naredili mašni plašč, kateri se še sedaj rabi na dan bv. Ahaca pri sv. maši v Ljubljanski stolni cerkvi. Veselja zaradi zmage pri Sisku ni mogoče popisati. Vse je hvalilo Boga in čestitalo našim junakom. Cesar Rudolf II. je poslal Andreju Turjaškemu zlato ovratoo verižico, sveti Oče Klemen VIII. pa mu je izrekel v lastaoročuem pismu občudovanje in zahvalo, da je bil zmerom prvi: pri posvetovanji z besedo, na bojišči pa s pestjo. V spomin na to zmago so dali deželni stanovi (tedanji deželni zbor) iz vzbočenega bakra zgotoviti slikano podobo bitve pri Sisku, ki visi še dandanes v deželnem muzeji. Gališki" piše: Jedina pametna beseda v celem govoru je bilo zahtevaoje, naj bi vlada naredila konec panslavistični agitaciji. Mi podpišemo drage volje to zahtevo m tirjamo celo več. Drago bi nam bilo, de se je pri ruskih vseučiliščuikih na Dunaji vršila hišna preiskava, ker bi tako sodišče kakor policija se prepričala, da ruski dijaki niso v ni najmanjši zvezi 8 panslavistično agitacijo, vrh tega pa izvedela, kaj in kako trpi maloruski narod v Gališki. Dunajski politični krogi imajo sedaj najlepša priliko spoznati razmere v GallŠki in se osvedoclti, da io grofa Badenija očitanja in sumničenja puste halucinacije. — Zdi se nam, da so panslavističue halucinacije nekaka kronična bolezen avstrijskih politikov in državnikov. T ii i* it Je slmfcaTe, Jx ruskih listov* „Moskovske V čd o m ost i", govoreč o tem, kako se Avstrija in Nemčija trgata za prijateljstvo Busije, kako druga drugo pehata s ceste, vodeče k srcu Rusije, se čudi domišljavosti avstrijskih in nemških državnikov, kateri mislijo, da se jih Rusija ne more ubraniti, da jo morejo pridobiti z jednim samim koketnim pogledom — ter pravi: Naravno in umevno je, da nas skušajo naši sosedi prepričati o pristnosti svojega prijateljstva, čudua ie aamo najivnost, s katero bo na Dunaji kakor v Berolinu misli, da jim je treba samo roke razprostrti iu Rusija jim prihiti v naročje Nemški listi se spominjajo celo na nekdanjo .zvezo treh cesarjev1. Nemški in avstri|ski listi morajo imeti jako kratko pamet ali pa čisto posebne nazore o ruski prostodušnosti, sicer bi ne mogli govoričiti tako. Rusija ne bo več tirala sentimentalne politike, celo ne po bridkih izkušnjah, katere je prebila zadnja leta tako glede Avstrije, kakor glede Nemčije. Čudno je, da govorita brata-zaveznika, po vsem tem, kar se je zgodilo od I. 1879, o približanju k Rusiji, kakor o čiBto navadni stvari. Rusija ju ne potrebuje, onadva pa njo prav čutno. Sploh pa ni govoriti o nikakem približevanju, dokler niso odpravljene krivice, storjene od Avstrije in Nemčije zadnja leta; dokler ni obnovljen status quo iz 1. 1879 , ostane Rusija hladna in se ne pogaja. Bolgarske razmere. Komaj se je premenila bolgarska ustava, že ae je začela v tej nesrečni deželi jezuvitska propaganda. Da se nam ne bo kaj očitalo, navajamo, kar piše „Koluisehe Zeitung": ,Ni dvoma, da ostane ogromna večina bolgarskega naroda verna pravoslavni cerkvi, a značilno je, da zmatrajo je-zuviti sedanji čas posebno ugoduim za svojo propagando. Po južni Bolgarski mrgoli jezuvitov, ki kupu* jejo zemljišča, kjer nameravajo zidati katoliške cerkve in ustauovijati katoliške šole. Ljudem pripovedujejo o podpori, katero dobivajo „od zgoraj", obečajo jim zlate gradove, časno in večno srečo, a vzlic vsemu temu niso še ničesar dosegli. Plovdivaki rimskokatoliški šr> m- mbo ustave. V potrditev svojega protesta so zborovalci podrli slavoloke, postavljene po policiji. Prišlo ;e do pretepa. Biriči so komaj peto odnesli. Stambulov je vsled tega poslal v Gabrovo bataljon vojakov. llutti/a in Zjedlnjene države. Z« dolgo let vladajo mei Rusijo in Ziedioje-nimi državami amerikanskim! prijateljske razmere. Kako intimno iu presrčno je to prijateljstvo, svedoči nastopna dogndba, katera ni brez političnega pomena. V pristanu Novojorškem mudi se sedaj oddelek ruske mornarice pod zapovedništvom admirala KaBnakova. Te dni priredil« se je v spomin ameriškemu admiralu Ferraguthu slavnost, na katero so vsled povabila prišli vsi ruski gostje. Admiral Kasuakov položil je na Ferraguthov grob lovorov venec; ameriški admiral Osborne je podaril Kasnakovu cvetko z groba pokojnega junaka, ruski admiral pa je Oshornu poklonil v znak prijateljstva mej obema državama rusko vojno zastavo, katero je Oaborne poljubil, povdarjajoč, da bodo Američani to ponosno zastavo vedno zmatrali za znak ljubezni mej obema narodoma. Navzočniki bo bili entuz>jazmirani in so ruske goste pozdravljali z navdušenjem. Dopisi. Iz Oradca, du6 20. junija. [Izv. dop.] (Hrvatski vseučiliščuiki in njihov manifest.) Hrvatski vseučiliščniki v Gradci razglašajo sledečo izjavo: Za hrvatsko državno in narodno pravo. Et Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodn" Bt 140, dnž 21. junija 1893. eentie« repetita juvabunt. — Mi, hrvatska mladina v Uradci, doznavši za govor delegata, izbranega od vladne aaborBke večine v Zagrebu, nismo se niti začudili niti razburili, ker smo vedeli, da pristaš te vladne stranke ne more niti v saboru niti v delegacijah govoriti drugače nego hoče Nj. Pr. ban Khuen Hedirvatv, kateri ni bil imenovan po volji hrvatskega naroda. — Res je, da more časih volja vlade biti tudi volja naroda. V ožji Hrvatski ni tako; Bodeč po okolnosti, da hrvatski narod ne voli svojih zastopnikov, ker imajo volilno pravo samo 2'/a odstotka prebivalcev; sodeč po tem, da se i ti volilci pri volitvah na vse načine, materijelno in moralno preganjajo; sodeč po naredbah, izdanih o volitvah in javnih shodih; po preganjanju in na-siljevanju zavednih javnih uradnikov; po vsakdanjem konfiskovanju in kaznovanju političnih novin; zapiranju urednikov; razveljavljanju doktorskega dostojanstva itd. sklepamo, da se vlada, ki s takimi sredstvi zapoveduje Hrvatski, boji in trese pred voljo naroda. — Čemu ta strab, čemu ta trepet? Ker so Hrvati začeli odločno zahtevati rešeuja hrvatskega vprašanja v zmisiu svojega državnega prava — V tem splošnem strahu vladne stranke in zaradi tega straha našel se je Človek, kateri je pred Evropo, v delegacijah, grdil to naše pravo in zanikal hrvatsko vprašanje. — Za njegove drzne in nelojalne besede, v slučaju, da ni od nikogar dobil primerne nagrade, odlikovan je bil od naših akademičnih bratov na Dunaju z demonstracijo, za katero so ti bili kažnjeni na 8 dni) zapora. — Mi, hrvatska mladina v Grade, se pridružujemo b tem našim bratom, ne, ker polagamo na besede delegata vladne večine kako važuost, ampak zategadelj, da svet in narod spozna, da je vsa mladina zložna kakor jeden mož in da jej ne zadržujejo niti progoni niti zapori, kadar jej je vutati na obrambo hrvatskega državnega prava. — Oglašamo se, ker je bilo v delegacijah dovoljeno, napadati naše državno pravo, a jedinomu Hrvatu, kateri s■• je ondu nahajal, se ni dovolilo, niti braniti to pravo, niti dokazati njegov obstanek. — Naša zadača ni, dokazati obširno vse, kar se tiče našega državnega prava, omeniti hočemo samo dva diplomatična ugovora, katera so sklenili naši predniki kot svoboden narod b prejasno hišo Habsburžanov, da naobraženi in svobodo tlačenih ljubeči svet uvidi, kako se v Ogerski smejo brez kazni gaziti prava Hrvatov. — L. 1527 so naši predniki prostovoljno izbrali kraljem Ferdi nanda iz rodovine Še danes nas vladajoče, veleč mu „da nihče in še nikdar ni Hrvatske obvladal b Bilo orožja". Potrdili so ga pozneje, ko se je b kra Ijevsko besiuio zavezal, „da bo čuval vsa njihova prava, privilegije, vse zakone in uredbe, katere so uživali za prejšnjih hvojih kraljev." — L. 1712 vzprejela je Hrvatska svojo pragmatično sankcijo, po kateri „jo more vladati ona princezinja avstrijska ali njen potomec, ki vlada Štajersko, Koroško in Kranjsko". — Predno bo naši predniki vzprejeli to pragmatično sankcijo, je kralj Karol VI. jim potrdil .vsa prava, privilegije in svoboščine, pojedincem in kraljestvu, obljubljajoč to za-so in za svoje moške in ženske naslednike". Ta obestrunski ugovor, sklenjen mej svobodnimi Hrvati in kraljem Karlom, veže, kakor se vidi, na isti način naše prejasne vladarje in Hrvatsko, za prošlost, sedanjost in bo dočnoat. — In res, te velike pravico blagoizvolilo je tudi Nj. VelečanBtvo danes vladajoči kralj hrvatski našemu narodu s kraljevsko obljubo iu kraljevsko prisego osigurati iu zajamčiti. — Za oživotvoreuje po pogodbah očetov in prisegah vladarjev za jamčenih pravic morajo tudi Hrvati delovati vsemi svojimi silami. To je sveta dolžnost, ne samo, ker imamo na svoji strani pravo uaše države, ampak ker nas veže tudi naravna dolžnost, saj je neodvisnost za vsakega človeka in za VBak narod jedna najmočnejših prirodnih teženj. — Samo nevedneži ali pa ljudje robske narave morej odrekati hrvatskemu narodu pravo ua to, kar mu gre ne samo po ugovorih in kraljuvskih besedah torej po zgodovini, nego tudi po prirodi. — Dele gati saborske večine v Zagrebu, ta večina, njena vlada in njeni zavezniki morejo tlačiti, preganjati, ako hočejo tudi obešati ali moči hrvatskega državnega in prirodnoga prava ne morejo nadvladati, dokler bo še kaj Hrvatov, nikdar podjarmljenih, nikdar s Bilo orožja premaganih. — Neprijatelji naši morejo marsikaj storiti, ali hrvatskega vpra sanja ne bodo uničili, ker Hrvatsko ščiti tudi v borbi sveta kri očetov, prelita za obrambo prejas-nega prestola, svojega doma in človečanstva tekom stoletij njihovega bivanja na jugu. — In dokler se ne odstraui nezakonita nagodba, koja nas veže pod jarem madjarskega skrbništva, dokler se ne reaktivira svobodno, neodvisno, celokupno kraljeBtvo hrvatsko, dotlej se bo narod boril. — V tej borbi za oživotvorjenje hrvatskega državnega in narodnega prava hodila bo tudi hrvatska mladež s svojim narodom do groba; ako treba, žrtvovati hočemo za prava Hrvatske tudi imetje, čast, kri in glavo. — V težki borbi sokolile nas bodo žrtve naših prednikov in njihov glas: glas ponosa hrvatskega; glas prezira za robske narave onih, ki hočejo, da bodi Hrvatska robkinja Hunom; libera regna sumuB; si quem pudet esse Croatnrn, Hunnis subjeetus serviat ille feris. — Izdano od hrvatske akademične mladine v Giadci dne 17. junija 1893. Antolak Adolf, stud. med.; — Barac Miho il, drnd. med.; — Baylon Ante, stud. med ; — Birač Dušan, stud. mech.; — Bodlovič* Ivan, drnd. jur.; — Ba-netič Ante, stud. jur.; — Bontić Fran, stud. med.; — Bulić Ivan, drnd. jur.; — Cerineo Dinko, stud. med.; — Cettalo Mijo, Btud. med.; — Cirkovic4 Jura), Btud med.; — Cingrija Melko, stud. jur.; — Goric* Vlade, Btud. med.; — Dobrila Ivo, drnd jur.; — Domaldovč Fran, drnd. med.; — Driuko vič Matej, stud. med ; — Duboković Vicko, drnd jur.; — Dubravčič Marko, drnd. med.; — Ferri Gjuro, drnd. jur.; — Fucbs Josip, drnd. jur.; — Gold-Zlatč Stevo, stud. med. ; — Grgin Ante, stud med.; — Hut Gustav, stud jur.; — Jelača Mate, stud. med.; Kovačevć Ante, stud. med.; — Kuhm Ante, drnd. med.; — Ljubic Širne, otud. med.; — Lukanovič Davor, stud. med.; — Ma-riani Jakov, Btud. med.; — Mavar Fian, eand. jur.; — Medanič Bruno, Btud. med.; — Meneghello Mate, stud. phar ; — Mladinov Ante, drnd med — Neumayer KoBta, stud. med.; — Nikolovlč Ivo, Btud. med.; — Novak Leonida, stud. med ; — Po trič Ivan, drnd. med.; — Polič Dragutin, stud mech.; — Poščič Ivan, stud. jur.; — Radovi Josip, stud. med ; — Rubignoni Vjekoslav, stud. jur.; -Rukavina pl. Mato VidovgradBki, stud. med.; — Butar Antun, drnd. med.; — Spalatin Stjepau, stud. jur., — Stalin Ivo, stud. med.; — StevBkal Miroslav, uč. trg.; — Šuiič JoBip, stud. med., — Tihy Ivan, stud. jur.; — Tocilj German, stud. jur.; — Viuaki Isidor, drnd. med.; — Vranjican Vladimir, stud. med ; — Vranković Baro, drnd. jur. ; — Vuinovič Julije, Btud med ; — Vukove Mihovio, stud. med.; — Zanella Apolouij, stud. jur. Srečna Hrvatska, da imaš tako mladino! Domače stvari. — (Šejedenkrat afera Puc.) Sinočni „Slovenec", odgovarjajn na nas sobotni članek, obeta sub rosa, da sploh noben naprednjak ne bo več govoril na grobu prijatelja, ker bi bila to politična demonstracija, kakoršno bo vedela zabraniti cerkvena oblast. Nam se ne zdi potrebno, odgovarjati na to dolgo .Slovenčevo" kanonično-pravno razpravo, ker se bo to vprašanje menda naj-lože dognalo pri kakem praktičnem slučaji. Saj je bila politična demonstracija tudi slovenska beseda ,da" v Kranjski cerkvi iz ust slovenskega naprednjaka in skoro bo politična demonstracija tudi že to, ako se bo kdo izmej nas sploh drznil stopiti v corkov. Drugega svojemu članku na adreso „Slovenca" nimamo dodati, ker je Kranjski slučaj molče pogoltnil, glede pogreba pokojnega Hinka Kavčiča pa nam ne upa vnovič in odkrito očitati neresnice ter vsled tega uprav pobalinsko psuje pogrebce, češ, da so bili mej njimi znani brezverci, itd. — Za tako brezmejno lopovstvo pa jo zaničevanje jedini primerni odgovor. Drugačna pa je stvar z nad župnikom Pucom. Temu možu očitali smo mi postopanje, katero mora smatrati vsak pošten človek kot skrajno neplemenito, nekrščansko in nedostojno. Tudi danes izjavljamo, da ne prekličemo niti besedice od svojega poročila, s katerim smo, kakor je trdil sam „Slovenec", vzeli čast nadžupniku Hre-noviškemu. Vse je resnica kar smo pisali, in nič kot čista resnica — tako trdimo mi slej ko prej. Ako ima torej g. Puc čisto vest, mora tožiti, da se mu povrne čast, ako je pa nima, tedaj bo molčal in tedaj mu tudi sodišče ne bode moglo vrniti tega, česar po mnenji „Slovenca" nima več. Vederemo ! — Sicer smo pa le radovedni, je-li dobe sv. Ligaši za vsa preziranja in zavijanja resnice v boju zoper narodno-napredno stranko jedenkrat za vselej generalni dispena ali pa le specijalni za vsak slučaj posebej. Pa zadnje bi bilo menda preveč kompli-tovano! — (Graška „T a g es p o š t att,) pišoč o kandidatih za Krško škofijstvo, imenuje tudi dr. Mahnita ter pravi o njem, da je „ein gemassigter Slovene". Kdo je po „Tagespošti* „gemasbigt", je vidno iz tega, da imenuje navadno narudne odpadnike s tem imenom, na pr. dra Abujo in druge, iz Česar se da sklepati, da poznajo tudi že pri »Ta-gespošti" dra. Mahniča pravo naturo in njegove tendence. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metodai) Uredništvu našega lista so poslali danes km n i n c darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V Selcih pri Škofji Loki nabral je g. Fr. Šl'iber 10 kron; darovali so: gg. Iv. Vavpotič, Fr. Tavčar in Fr. Šliber vsak po 2 k.; gg. Iv. Sušnik, Nik. Stanovnik, Iv. Verhunc, Matija Šmid vsak po 1 k. Slava rodoljubuim darovalcem iu njih naslednikom ! — (Popravek.) V izkazu darovalk in darovalcev kron za družbo sv. Cirila in Metoda vrinila bo je v štev. 138 z dne 19. t. m. pomota. Mej da-rovalkami iz Šm ar t i na pri Litiji izostalo je ime učiteljice gdčne Kristine Demšar, katere darilo (1 k.) pa je bilo navedeno v celotni Številki kron. Pri Litijskih darovulcih pa naj se čita g. Ivan Gregorčič namestu GregoriČ. — (Zahvala.) 602 60 ,prvih" kron je si. uredništvo „Siov. N urod a" danes blagoizvolilo oddati naši družbi. Imenovane krone so ae uazna-čenemu časniku od 14. do 20 t. m. izročale in zna-movale v številkah 134 do 139. Skupaj z zadnjič izkazanimi 1019'7u k. je torej izročilo uredništvo „Slov. Naroda* 1622 kron 30 vin., nabranih od 17. maja do 20. junija. S prisrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodstvo ta peti mu vročeni čaBniški kronin dar. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Osobne veBti) Knezoškof Sokovski č. g. dr. Zwergor je opasno obolel. Zadnje dni mu je nekoliko odleglo. — C. kr. notar v Sežani dr. Joahim Zencovich premeščen je v Trst. — Iužener Franc Florian imeuuvan je nadinženor jem in sta-, binski adjunkt Konstantin S t robi in-ženerjein pri drž. stavb, uradu za Štajersko. — (Izlet pevskega društva „Slavec" v Lav.'rco.) ki je bil prelo/.en, bode v nedeljo dne 25 t. m. Člani pevci odkorakajo ob 2. uri iz društvene sobe. Gostje dobro došli! — (Razstava amaterskih fotografij.) Klub Ljubijauskh amater-fotografov je ravnokar razstavil v izložbi g. Giontinija tablo fotografij, ka tora bo izdelali njegovi člani Razstavljene slike so >t-hu ško in umetniško tako dovršene, da presenetijo vsakega gledalca. S to ruzstavo so naši amaterji dokazali, da so popolnoma vešči moderni fotogra-tijski tthniki in veseli nas, da so se izpostavili sodbi občinstva, ki bode zanje gotovo zelo laskava. Prepričani smo, da dobi klub vsled te razstave mnogo novih članov. Naloga fotografov amaterjev je vsa druga, nego fotografov iz poklica, oni so morejo pečati les tutografovanjem pokrajin, pri čemur i h pa ne vt žejo denarna vprašanja, zatose morejo pečati 8 to jako jioučljivo stroko bolj z umetniškega stališču. Posebuo opozarjamo občinstvo nu lejie platinske slike, ki se smejo meriti z najlepšimi bakrorezi ali jeklorezi in ki umetniško zelo nadkriljujejo druge vrste fotografij. Želeti bi bilo, da se ukus uaŠega olikanejšega občinstva tudi nague k podobam te vrsto, kakor se je uže /godilo na Angleškem, Francoskem in sploh v večih mestih. Kakor se imamo zahvaliti za iznajdbo in za ves napredek v fotografiji le amaterjem, tako tudi želimo, da bi Ljubljanski klub ue le pridobil več prijateljev tej umetnosti, ampak da bi tudi uplivul pri našemu občiustvu na boljši uuntui-ški ukus glede fotografij. Posebno pohvalno je omenjati ra razstavljenih slika huprizorjenje zraka in detajluvano ospredje, ki ae da doseči le z najnovejšimi pomožnimi sredstvi, slasti z ortokromatiškimi pločami in z novimi klicalci. Seveda je veliko prak-tiška izurjenost tukaj glavua stvar, a te imajo naši amaterji kakor kaže razstava prav velika. — Pred-sedništvo kluba nam je prijavilo, da otvori poseben fotogralijski tečaj za začetnike, ako se /glasi dovolj noviL članov. Klub ima na razpolaganje vse potrebne uparate, priprave in prostore Oglasila za pristop se vzprejemajo v pisarni c. kr. strokovnih obrtnih šol (ZvezdarBke ulice št. 14., t. j. v 1. nadstropji Virautove hiše.) — (Vojaško streljanje.) Deželuobram-bovj ki jiolk št 5. bode stieljal s krogljaui na stre IjiSkem prostoru v Depoli vrbi v Kamniškem okraji 24 t. m. Glede, poravnave 8kode, narejene na polji, obrniti se je do stotnikov, gg. An-dr iiann in pl. Se hi wi za, ki hndeta isti dan na srreliSLem prostoru navzoča — (Letošnjo vojaške vaje.) Iz Pulja prihaja nam o letošnjih vojaških vajah nastopno poročilo: 1.) dne 22. in 23. avgusta t. 1. vožnja iz Polja v Maribor, iz Trsta pa dne 22. avguBta marš v Postojino, a (»d tam v Maribor. 2.) vaje v brigadi (87. in 97. ptšpolk) od 24. avgusta do 5. septembra v okraju Konjica, LevČe, Spielfeld, Mureck, Št. Lenart, Ptuj in Nova Štifta. 3.) vaje v diviziji (17., 87. in 97. pešpolk 20. in 31. lovski bataljou) od dne 6. do 12. septembra v okraju Vildon, Gnas, Kehriug, ogorska meja, Radgona, Mureck in Spielfeld. 4.) vaje v koru (7., 17., 27., 47., 87. in 97. pešpolk, 7., 8., 9.. 20., 27. in 31. lovski bataljon, 5. m 8. koujiški polk, 5., 6., 25. in 29. baterije divizija) iltie* 13. in 14. septembra mej Sv. Gotthar-dom in Feldbaehom. 5.) dne 15. in 16. septembra prehod čez ogersko mejo. 6.) velike kouečne vaje od 17. do 21. septembra združene b tretjim korom. Rezervisti pridejo v Maribor in ostanejo pri orožuib vajah od dne 3. do 21. septembra. Da imajo č. g. bralci „Slov. Nar." nek pregled letošnjih vojaških vaj na Ogerakem omeniti je Se to, da pride: 27 pefipol-kov, 14 lovskih bataljonov, 3 bataljoni bosenskih pešcev, 6 polkov diagoncev, 6 polkov huzarjev, 2 polka ulancev, 15 baterijskih divizij, poljskih topni-oarjev in primerno pijonirjev, honvedov iu sanitetue Čete. Vsak pešpolk imel bo gotovo nad 2 tisoč mož, Bamih pešcev bo torej nad 55 tis*jČ mož. Da bodo tudi stroški primeroma ogromni, se samo po sebi razume. — (Veliki astronomični tele8ko(),)kt je razpostavljen poleg „Zvezdea, smemo pripomniti vsem prijat Ijera nebesnih prikazui. Najhvalež ne;ša predmeta za opazovanje sta ravno zdaj piauet Saturn in mesec. Saturn je videti od 7. ure zvečer nuprej do polunoči. Posebno lepo je videti njegov kolobar, ki je zdai toliko nagnjen, da se vidi prazen prostor mej njim in kroglo; od 8 mesecev Sa-turnovih je videti veduo le nekatere. Tudi za opazovanje meseca je zdaj najugodnejši čas, ker se gore in vulkani najlepše vidijo ob robu mi seča, kader ima podobo srpa iu se vidijo vrhovi od solncu razsvetljeni, kakor otoki v ostal.-m še črnem dedu meseca Na solncu videti je ruzue solnčne murogo. Za vsako opazovanje plača se 10 novčičev. — (Bralno društvo v Domžalah) Deželna vlada v Ljubljani je potrdila pravila bralnega društva v Domžalah in se bo v kratkem odbor volil. Želeti je, da društvo tudi zunaj Domžal dobi podpornikov. — (Zdravstveno stanje.) V Smled niku prikazale so se ošpice epidemično mej otroci iu' se je morala tamošnja ljudska šola začasno zapreti za 14 dni. — Hripa je v Ložu in v Ork-nici ponehala, v Idriji pa je Še 49 oseb bolnih in 2 v spodnji Idriji. Vs-.-ga skup zbolelo je v teh štirih krajih 213 oseb, umrla je samo 1 ?. nuka, ozdravelo pa je 161 oseb. — (Izlet Mariborske čitalnice v Jare ni u o.) Iz Maribora se nam piše: Dne 11. t. m. napravila je Mariborska čitalnica pivi letošnji izlet, kolega so se tudi udeležili njeni tamburaški i pevBki člani in sicer vJarenino. Na pesniški poBtaji vzprejel in pozdravil je izletnike s primernim nagovorom predsednik bralnega društva v Jarenini g. Zupančič, ter je vpeljal v prekrasno .1 arenin uko dolino. — Zabava bila je dobra, le da je Jupiter pluvius nekoliko nagajal, ter mnogo izletnikov od udeležbe odvrnil. Največjo pozornost vzbujal je tamburaški zbor, ki je po trudapolnib Bamo pettedenskih vajah izvajal najčastneje in izborno svojo nalogo Vsa čast in hvala preč. gospodom in gospo-dičinam, ki so za naroduo Btvar toliko časa iu truda žrtvovali! Da gospe oziroma gospodičino iu gospodje pevci svojih nalog niso zanemarjali, temveč popoluo hvalo iu priznanje želi, se samo ob Bebi umeje. — Točke izvršile so se tako srečno, da bo se nekatere morale na splošno zahtevo pouavljati. — Izleta ude-ioži I i so se tudi nekateri gospodje iz Ptuja in „Spielfelda" kakor tudi obilica domačinov. — Izmej govorov je omeniti krepek nagovor g. dr. prof. Bezjak-a na preč. duhovščino, koja tako marljivo deluje za naš ubogi teptani narod. V jako dobrem govoru zahvalil se jo g. dekan Fleck v imenu duhovščine. Isto tako se jo hvalilo v izbornih govorih narodno šolstvo, posebno ee je izrekala čast gg.: Flekovc u za priredbo Jareninško in g. Ud!-u za blago projiustitev svojega vrta, kakor tudi zahvala vsem Jareninčanom za lepi vzprejem. — Žalihog, da se je s izleti tako pozno začelo. Upamo pa, da bodo narodna Mariborska čitalnica si svoje svete i častne narodne naloge zvesta, ter s mnogimi izleti v okolico vžigala naroduo zavest posebno sedaj, ko ima tako važni tamburaški zbor, koji pod neumornim načelništvom gosp. Nerata ml. tako izvrstno uspeva, ter da bode tudi Bkušala ta prepotrebni zbor pomnožiti. —c. — (Ovacija škofu Strossmavru.) Predvčerajšnjim zvečer prišel je StroBsmaver v Zagreb ter se ustavil pri kanoniku dru Račkemu. Ko se je zvedelo po mestu za dohod odličnega gosta, zbralo se je okolu 200 oseb, večinoma vseučiliščnikov, ki so došli pred stanovanje dra. Račkega in pričeli klicati: Živio biskup StroBsmaver! Ko se je ljubljenec naroda prikazal na cknu, ponavljali bo se navdušeni klici iu zapela se je p"sem „I/epa usša domovina". Potem se je množica razšla. Siavui škof gre najprej v Krapinske toplice, potem pa v Slatino pri Rogatcu, kakor običajuo vsako leto. — (Ustavljen sklep.) Kr. županijska oblast v Zagrebu je ustavila in razveljavila sklep Karlovškega mestnega zastopa, da se da pevskemu društvu „Zorau 200 gld podpore za pot v Dubrovnik k GunduTcV/i slavnosti. — (Peš iz Zagreba v Dubrovnik.) Siromašen gimnazijalec, rodom Primorec, podal bo je minuli petek peš na pot v Dubrovnik, da se udeleži slavnost! Guiidul'ćjve. Ker je dober pešec, utegne še i.ravočasno dospeti v hrvatsko Ateue. V Prvo krono i družbi sv. Cirila in Metoda I Razne vesti. * (Nauaenova ekspedicija na Severni tečaj.) Kakor Re poroča iz Kristijaoije odpeije se dr. Fridhjcf Nausen danes, 20. t. m. ua ladiji wFram". Ustavil se bode mej potem v raznih uorvbških primorskih mestih. * (Nevihte v Bukovini.) V vsem Su-čavskem okraji napravila je huda nevihta vebko škodo in preplavi .a popolnoma nekatero vasi Dr žavna ce«ta je razrušena ua več krajih Strela ubila je pet ljudi. * (Štrajkujoči advokati) Mesto Rom na Francoskem je sedež okrožnega in pri-zivnega sodišča in ker na Fiancoskem nikjer ne primanjkuje advokatov, je samo naravno, da jih je v K i .mu dovolj. Kakor drugod po svetu, kjer še kolikor toliko cvete birdkratizem, tako sta tudi predsedniku Riomskih sodišč delala advokatom kolikor mogoče sitnostij, misleč najbrž, da je to njiju stanovska in državljanska dolžni st. Koso se Riomski advokati naveličali vedu.h sitnostij, začeli so — štrajkati in bo h tem donegli, da je pravosodni mi nister premestil'oba predsednika. Tristoletnica zmage pri Sisku dne 22. j ii ifu is«K«. Podarjena živila vzprejema za jutriŠojo slavnost gospa Marija Murnikova, ki je z veliko ljubeznivostjo v družbi z drugimi požrtvovalnimi damami prevzela Bkrb za pogoščenje šolske mladiue. Javna šolska veselica se ne bo vršila Pod-tui n .m, ttmveč na travnikih pod C^kiuovim gradom, katere so gospodje bratje K o s 1 e r s prthvale-vredno prijaznostjo v ta namen prepustili. Pristop k veselici je vsakomur dovoljen. Ljubljanska požarna hramba bo skrbela za vzdrževanje reda na veselišči. Povabila za šolsko slavnost v ve liki dvorani filh. društva se izdajajo zaradi pretesnega prostora samo v pičlem številu, in sicer veljajo zelena jiovabila za sedež na galeriji, rumena za vstop na galerijo in vijoličasta za vstop v parterre. rio^iaui za 22. iliin juniju. Zjutraj ob 8. uri tiha sv. maša z občnim petjem in zahvalno pesmijo. Udeležb se maše deške in dekliške ljudske šole Ljubljanske. Cerkev bo mladine polna. Ob 10. uri šolska slavnost v „Touhulle.M PojHiludne ob 3. uri izhod iz mesta na vese-lišče, ob 8 uri odhod v Ljubljano. Književnost. — Zmaga pri Sisku dne 22. junija 1593. V spomin na tristoletnico mladini iti odraslim spisal A. Koblar. Z dodanimi prazniku primernimi pe snimi. V Ljubljani 1893. Založil in tiskal Rudolf Milic. — V tej brošurici čitamo na prvem mestu razpravo g. arhivarja Koblarja, po kateri smo posneli današnji listek, potem pa več primernih pesmij, mej njimi krasno Aškerčevo „Mea kulpa* in sicer neispremenjeno I — Argo, Zeitschrilt ftir krainisehe Landea-kunde, prinaša v št. 6. nastopno vsebino: A. M iil I nor: Reiseskizzen aus Italien; —Mtillner: Das in Kupfer getriebene Bild der Schlacht von Sissek im Laibacher Museum ; — P. pl. Radics: Der ersie Freiherr von Billichgratz; — Mittheilun-aus dem Museum. — Učiteljski tovariš, glasilo „Sloven-skega društva v Ljubljani", prinaša v št. 12. nastopno vsebino: Šolska slavnost; — A. Koblar: V spomin tristoletnice zmage pri Sisku; — Lj. Stiasnv: O ženski vzgoji v ptujih in domaČih šolah; — Književnost; — Naši dopisi;{ — Društveni vestnik; — Vestnik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 21. junija. Burgstaller misli pri nadomestni volitvi v okolici kandidirati za občinski svet. Dunaj 21. junija. Sinoči se je vršil mi-nisterski svet, kateri se je bavil z notranjepolitičnimi razmerami. Brno 21. junija. Vlada odposlala štiri batalijone, da vzdržujejo red. Sedaj je že okoli 80 osob zaprtih. Kladno 21. junija. Okrajni glavar zasledil je 400 delavcev na nekem tajnem shodu in dal aretirati 130 oseb. Zagreb 21. junija. Sinoči ob 10. uri bil močan, tri sekunde trajajoč potres. Križ na cerkvi sv. Marka se je odlomil. Srno 21. junija. Štrajkujočim delavcem iz Amalijinega rova se je pridružilo 2100 rudarjev iz sedem drugih, mej Duhovcami in Bilinom ležečih rovov. Madrid 21. junija. V hiši bivšega mi-nisterskega predsednika Canovas del Castillo razpočila dinamitna bomba. Jeden dinamitardov bil vsled eksplozije ubit, drugi ranjen, sicer ni nihče poškodovan. Ranjenca je prijelo redarstvo. Sodi se, da so atentat prouzročili anarhisti. Bratje „Sokoli"! Zaradi kresa na „Češkem vrhu" v petek ilne' 23. t. m. se vabijo bratje Sokoli dancN dii6 21. t. ni. ob Va 9- uri zvečer k tretji »kušnji za proivte vaje. Na zdar! Odbor. Mnogoatranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se (14 tako mnogostransko porabiti, nego ,,Moli ovo francosko žganje in sol", ki jo takisto bolesti utešujoče, ako so namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva ua mišico in živcu krepilno in ju zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji poSilja to zdravilo vsak dan hkur A. MOLjL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego dve steklenici se ne pošilja. • G (18—8) Tujci: " ~~ ~~ 20. junija. Pri Mulići t Spruitzer, Ravagni, 11 ir.scli, Uerling, Schober, VVillastolla % Dunaja. — Maraus iz Ljubljaue. — VVallner, Haupt, Merk, Rehn, Verdorber, Mtlller iz Gradca. — VVallner iz Maribora. Pri Slonu i Fucha, Mubej, Tschepper, Steindler, Konig, Kulka z Dunaja. — Kuschun iz Maribora. — Mi-klufi iz Gorice. — llufnagel iz Kočevja. — Breidift, Troat iz Trsta. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra t mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 20. junija 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 731'4 ma, <'28*6 mm. 727'8 ni. 18 4° C 28 0» C 18-4° C b1. vzh. si. jjzh. si. vzh. jasno jasno d. jas. O-DO ram. Srednja temperatura 216, za 3'0° nad uormaloio. dne 21. junija t. 1. včeraj — danes gld. 98 — — gld. 97-90 . 9780 — n 9785 „ 11740 — n 117 45 4°/0 kronska renta . . . „ 96-50 — 9645 Akcije narodne banke . . „ 990 — — 992 — Kreditne akcije .... „ 339 10 — 388 — „ 123-65 — n 123 05 Srebro ....... n ' " — n —•— Napol. ....... 9-80V„ — 0 9-80 6-84*/. — B-84 Nemške marke .... „ 6000 — m 60*86 Danes v sredo dne 21. junija 1.1. na predvečer spominskega dne ko se oblin j a 300letnica znamenite bitke pri Sisku VELIK Začetek ob Va8. url zvečer. Otroci proatl. Ustopnlna 20 kr. Proseč mnogobrojnefra posčta z velespoštovanjeni <654)_I3:^ISrS EDER. ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda vellavnegfa od 3_. j-u^lja. ZLE3S3. Nastopno omenjeni priliajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem «aaa. Odhod iz LjuDijane (juž. kol.). Ob 12. url 05 minut po modi osebni vlak v Trbiž, Pon tabel. Beljak, CoUvec, Franzeasteste, Ljubno, Dunaj, 6ei Selzthal v Anssne, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Oantein. Zeli hiu See, lnouiost, Uregenz, ZUrich, (J nt' Pariz, Steyr, Line. Budejevieo, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlove vare, Prago, Drsidane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uirl 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, ćez Selithal v Aussee, Ischl, Gmundeti, Solnograd, Lend-Ga-itein, Zeli aiu See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 50 minut dopoludne osebui vlak v Trbiž, Pontahel. Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludna osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Bu-dejevica, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. url 56 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Dniždan, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linča, Stevra, Iich'a, Gmundena, Iscbla, Ausseea, Pariza, Genfa, Zilricha, Bregema, lnomosta, Zella am See, Lend Gasteinu, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzeusfeste, Trbiž«. Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Drafcdan, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, lnomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pou tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludna osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzeusfeste, Pontabla, Ti bita. Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-negt. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). url 18 minul zjutraj v Kamnik. ,, 05 „ popoludne v Kamnik. ii 50 „ zvečer v Kamnik. „ 10 „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). uri 61 minut zjutraj iz Kamnika. IS „ dopoludne iz Kamnika. 20 n zvečer iz Kamnika. 65 ,, zvečer iz Kamnika (oh nedeljah iu praznikih.) Srednjo-ovropski cas jo k rajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12 — 133) Plznska pivina grenčica ki jo je (edina lxnmlln in jo ieclluu ]>rlHtno prolKViiJa v(>45_i) tovarna Flznsle pitine grenčice Henrika & Adolfa Finger-ja v Plzmi nI smeti zamenjati % ničvrednimi posnemaml. Zahtevajtd torej, će reflaktujete na pristnost i« sloveče, osobito zdrave pijace, samo JFliijgcr-Jcvo pristno IM/nsko —irr11"""11 ■" 11,11 <~™™—~ (češko pivo a la Plznsko) se dobiva iN»k dna svete (*J37-y) v gostilnici „Pri Lipi" Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah iu stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Ravnokar je izšla v naši založbi: Mran/ska slavnostna koračnica. Povodom 3001etnice bitve pri Sisku za vojaški orkester in klavir zložil in domačemu c. in kr. peapolku Fam. baron Kubn št. 17 poklonil -Anton. Foerster. Op. 58. (t>30—4) - Cona km. lf. «Jf* «Y» if» Of-» *Y« Z a ž © 1 o d e c. Pl (.132—19) Ob 7. 2. 6. IO. Ob 6. „ II, " o. Cognac-grenčec steklenica 50 kr., II steklenic 5 pld. Slasten ! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubal&u pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. ===- 1ZL a. želodec. \ N N< tD M O pj (D O i Neobhodno potrebno v otročji sobi. tolščno milo prvega reda, brez vsake kisline, neskaženo strogo nevtralno. Pit upi>r;«lii l>«>eriiiK-o\et£ii mila pri umivanji in kopanji male dece ho Akodlnvi , učinki, ki oh onai<> milo m t.» h- (<>02 —1) Docriiifc-o* o milo n movo. Dobiva se povsod komad po 30 kr. oi'ii'd aliiu zastiipKtve: A. MOTSCH & Ou., Dunaj, I, Lugerk Nr. S Srčno voščilo k đ.a.neišn.j©2^i.TJL Imendanu iz daljine ljubeznjivi gospici Ivoj^iki Klebel-ovi. (fl53) Neimenovanec na Koroškem. štajerska deželna Rogaška slatina Tempeljski- in Styria-vrolec. Hvf/.a polnitev iz novozgrajenega rovu 2 cllreltl-iiim dotokom vivic«. Ta kiselica, sodrz'ijoča mnogo Glauherjeve Boli, ki jn od nokdaj velike koristi zlasti v Blućaji borzni prebavnih organov in ki je ob jeduem Jako prijetna osvežujoča pijača, so n.e sme zamenjavati -(sUf z raznimi kiselicami, ki se pod imenom „UogaSka kiselica" (RohitBcher) spravljajo v trgovino. (398—3) Dobiva Me: Pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini; v Ljubljani v vudno sveži napolnitvi v vseh prodaj al ni rab mineralnih vod, v špecerijskih prodajalni c ah iu droguergah, ki bo na dobrem glasu, ter v lekarnah. L5HHJ tŠPredtiskarija. ^V^ci -v to otro/to opuSafOČa čefa č& fepo in ttajccncjc iz-vtSt/jcfo pti ^32_5>) Ljubljana Stari trg. Fine in cenene šivalne stroje za koje se 5 let garantuje priporoča pod zelo ugodnimi pluullnlail puKoJl F, DETTER v Ljubljani, na Starem trgu št. 1. /.al o-a siviiliiili in kuieCi jHkilk Mtrojev, prodaja Htrojevllt «lelov. slvauk, Mukuuou, i......im/«. ttvile i. t. d , kakor tudi VNakuvrsIncKa «1 rolin«»Ki« litiju z» krojn^;o in »iviij«-. |»i33—V) tFagtrnvila strojev irvršijvjn s* tttčtu* in /n* reni. ■ »n Yx (\ t o o b . iiatmu taiovo^bo ui (bJitiJibsI 381878