Fr. Suher: 0 pomenu risanja. III. Risanje in praktični poklici. 1. Če z risanjera pospešujemo človeško vzgojo in njegovo dušno vrednost, t e d a j g a višje usposabljamo za vsako mesto v človeški družbi. Posebno pa rabi risanje vsak rokodelec. V rokodelstvu štedimo z dobrimi risarskimi osnutki predmetov ne le čas in material, ampak vsaka risba, ki se o pridelku napravi, čisti okus in omogoči, da se morejo napraviti čedni, okusni in smotru primerni izdelki. Cvet industrije v deželi je odvisen od sposobnosti delavcev, ki jo imajo v risanju. 2. Kmet, ki napreduje z duhom časa, ne more izhajati brez znanja v risanju. Premnogokrat je primoran, da risaje dela osnutke, kedar naročuje, stavi, se pravda itd. 3. Hišna gospodinja rabi risanje pri ročnem delu. Okus, ki si ga pridobi, ji pride v prid v gospodinstvu, v obleki, v kuhinji, na vrtu. 4. V drugih, pa tudi v najvišjih stanovih se rabi spretnost v risanju. U č i t e 1 j dopolnjuje z njitn ustne razlage. Častnik, inžener in arhitekt žive v njegovem elementu. Pa tudi jurist in medicinec, arheolog in naravoslovec naj bi bili spretni v risanju, da bi ne prišli v zadrego. Posnemimo, kar je povedanega pod I., II. in III.. tedaj smo uvaževali risanje v formalnem in materialnem oziru. V formalnem oziru goji risanje čutila, oko in roko, ostri zmožnost opazovanja, pojasnjuje predsUvc i n omogočuje, da se vzbujajo vse dušne moči. Učinkuje na čustvo in srce, ker mu daje hrane. V materialnem oziru je važno, ker ga ne more pogrešati največ rokodelce v. Ako upoštevamo risanje z vidika Herbartove pedagogike, ki postavlja za smoter vsega pouka mnogostransko enakovznešeno zanlmanje,* tedaj vidimo, da vstreza risanje še bolj kakor marsikateri drug predmet tem zahtevam. E m p i r i č n o zanimanje pospešuie, ko navaja učence, da naj opazujejo prirodo in samostojno upodabljajo, kar so opazovali. Dela veselje do tvorjenja in vzbuja vedoželjnost. S p e k u 1 a- * To načelo pobija seveda Nietsche vin z njim nekateri moderni pedagogi; pa popolnoma se ne bo ovrglo. t i v n o zanfmanje pospešuje, ker jasni predstave in pomaga raziskavati uzročno odvisnost reči in pojavov. Iznajdljivost pospešuic x naivečji meri. (Risanje v matematikl, naravrolovju, astron., geografiji itd.). V šoli estetičnega zanimanja je glavni pripomoček, ker vzgaja snažnost in navaja, da opazuj^aip lepoto v prirodi in umetnosti. Budi ljubezen do živih in neživih stvari, ki jih upodablja, in goji zato simpatetično zanimanje. Vzgaja ljubezen do domovine, njene prirode in umetnosti in umetne obrti. snuje podlago blagostl v narodu, ker podpira malo in veliko obrt. Tako goji s o c i a 1no zanimanje. Risanje je pogoj za zmisel v umetnosti in umetnost služi vzgoji nabožnega čustva, vsaj najbolj v preprostem narodu. Uči občudovati naravo in navaia misli na Tistega, ki ie povzročil vse, kar je lepo, dobro in čudovlto. Torej vzgaja tndl v zmislu nabožnega zan ini a n j a. IV. Pomen rlsanja s splošnih vidikov. 1. Risanje ie v vseh časih bilo velikega poraena. 0 tem nam poroča kulturna zgodovina z nepobitnimi dokazi.* Risalo se je prej nego pi- * Glej dr. Srkuljevo zgodovino za srednje šole. salo. To dokazujejo izkopnine raznih predmetov iz najstarejših dob. Proizvodi risanja in upodabljajoče nmetnosti so merilo za riravnost in omiko. Čim višja je bila narodova kultura, tembolj je bila razvita umetnost risanja. Splošna znam e n j a , ne črke (pisava), in r i s b e so bila občila. 2. Risanje sc ponaša s svojo važnostjo v družabnem In političnem oziru. Odpira vire bogastvu v deželi, ker podpira obrt. Znano je, da je nemška industrija na svetovnih razstavah v Ameriki podlegla, ker je bil prej risarski pouk v Netnčiji slabši nego v drugih kulturnih državah, zlasti v Ameriki, Angliji in v Francij!. 3. Naislovitejšl možje na polju umetnosti, znanostl, literature, pedagogike, tehnike itd. so se izrekli za risanje in dali so mu veliko nalogo. Masaryk jc rekel že pred 20. leti: »Prišel bo čas, ko se bo sodilo človeka, če ne bo znal risati. tako, kakor ga sodimo danes, če ne zna pisati.« Meissonier* ima risanje za podlago prve vzgoie in pravi: »Do katere višine se da vzgojiti razum, če se uči gledati na preprost na- ¦ L. Ernest Meissonier (1815—1891) slovit francoski žanerski in vojaški slikar, član akademije v Parizu. čin... Jaz bi v vseh šolah dal podlago vzgoji z risanjem. Je edini jezik, ki more izražati vse reči. Še tako nedostaten obris da od kake reči boljšo predstavo kakor najboljši stavki. Risanje je absolutna resnica, in jezik resnice se mora učiti pov s o d.« Profesor Dodel, znameniti naravoslovec, Je dejal: »Kdor se uči risati, se uči opazovati, se uč! razlikovati, spoznavati, gledati, zaznavati, kjer drugi nič ne razlikujejo, nič ne vidijo, se nič ne uče, nič ne zaznavaio. Njegov duh se izuri, razširi, poostri, opreini z dovršenejšimi organi.« Ooethe je dejal: »Moje gledanje (nazlrauje) je mišljenje, moje mišljenje ie gledanje«, in P. K. Rosegger piše: »Po mojem mnenju in moji izvedbi misli človek v vidnili podobah.« Ooethe je znal risati in Rosegger je izrezaval papirnate obrazce. Ko je mladenič vprašal nekoč Goetheja, kako to pride, da piše tako cvetoč slog, mu je odgovori!: »Dal sem učinkovati na sebe reči.« Dne 21. in 25. decembra 1787 je pisal iz Rima: »Da rišem in Studiram, pomaga pesni_ki zmožnosti, namesto da bi ga oviralo; kajti pisati se mora malo, risati mnogo.« Potem govori o diletantizmu in pravi, da sc ne sme dati ustrašiti, če ne riše umetniško ter pravi: »Tistih rnalo črt, ki jih vlečem na papirju, mnogokrat prenagljeno, malokedaj pravilno, mi pomaga v vsaki predstavi o vidnih rečeh; kajti dvignemo se prej do splošnega, ako predmete opazniem.0 natančneje in ostreje.« Gerhart Hauptmann je kot sicer slab učerec rad risal. Profesor \V. Freund, znamenit filolog, pravi: »Nič ne vodi tako učinkovito do pozornega glcdanja in ostrega pojmovanja prirodnih predmetov, kakor dober risarski pouk«. Profesor dr. B. Zarnik (Zagreb) piše: »Prav za mojo znanost (biologiia) kakor vobče za prirodoslovje in medicino je risanje velike važnosti. Ali stvar ie ta: dober p r i r o do s 1 o vec more biti samo ta, kdor ima sposobnost za risan i e. Namreč sposobnost za razumevanje forme \n sposobnost za risanje se osnivata na istih duševnih svojstvih. Zato eo ipso vsak prirodoslovec zna risati, kajti oni, ki nimajo sposobnosti za risanje, tudi nimajo sposobnosti za prirodoslovje, nimaio zanimanja za to in bodo šli rajši študirat ius a!i zgogovino, jezike i. dr.« Geolog prof. Albcrt Heim (Ziirich): »Glavni uspeh risania ni vedno ustvarjena podoba, ampak mnogo bolj vaja v ostrem pojmovanju.«... »Vse vidi risar z drugimi očmi. Obdrži si jasne spotnine od vseh oblik, drugim lahko iasncje in razumuejše pojasni svoje misli in zna v niihovem obrazu bolie čitati« »Ko- rak za korakom je v življenju na boljem, najsl bode njegov poklic kar koli«. Profesor dr. Teodor Billroth, ostroumen zdravnik in genialni operater, je izustil, da so mu ljubši nčcnci z realskošolsko izobrazbo, ker so za medicino bolje pripravljeni z risanjem. Prnf. Balsiger: »Da se neguje lepota, v tem so skrite čarobne moči, ki govore do srca In daiejo s tem človeku oprijemljaje in smer«. Prcf. Oemini: »Ne pozabi, da je proučevati prirodo najboliše krmilo, zmagoslavna vrata do risanja; temu vzgledu vzgledov se vdaj z žarečo Ijubeznijo, pa najčešče tedaj, če se vzbudi tvoj čut za risanje, in ne daj minoti dnevu, ne da bi ne risal kak predmet po prirodi; tudi najmanjše ti bode prineslo krasen dobiček«. Segantini: »Goiite risanje v osnovnih šolah, če hočete imeti inteligentne delavce ...« Diderot:* »Pri industrijski bojni tekmi narodov bo trajno uspeval tisti narod, o čigar proizvndih sodi doma naivečje štcvilo vzgojenih oči. * 15. oktobra 1713 do 13. julija 1784 Pariz, eneiklopedist, romanopisec, pisatelj veseloiger^in mnogoštevilnih filozofsko-estetičnih spisov. Narod, ki nitna lastaega okusa razvitega, podleže enerRičnejše razvitemu okusu sosednjega ljudstva in se podvrže njegovemu davku«. Dr. Zarnik, dekan med. fak. v Zagrebu pise: -Ravno pri uas bi bi!o treba, da se vsi risarski taleiiii probnde v šoli, ker se je do sedaj zancmarjalo itd.« Profesor dr. Wilh. Rein zagovarja v deveterih tezab odločno pouk v risanju in pravi v niili med drugirrr >-Nedostatnost umetniškega čuta in oktisa sicer ne ukinja osebnosti, pa 'O kaže od estetske strani rnanj vredno«. »Risarski pouk se mora zato uvaževati na vseh zavodih pri napredovanju in pri izpitih prav tako kakor kaka. z n a n s t v e n a stroka«. Pa ne samo ta znameniti in ugledni pedagog zastopa risarski pouk. Tudi drugi imenitni zastopniki moderne pedrtgogike kakor Lay in Meumann se pečajo z niim nataričneje in mu dajo važcn prostor. Eksperimentalna pedagogika išče, kako bi se predmet učil psihološko pravilno. (Glej Kerschensteiner: Die Entvvicklung der zeichnerischen Begabung; E. Meumann: Vorlesungen zur EinfiihruiiR in die experimentelle Padagogik; Dr. G. Albicn: Der- Anteil der nachkonstruirenden Tiitigkeit des Auges und der Apperzeption an dem Behalten und der Wiedergabe einiachter Formen itd.) (Dalje prih.)