St. 27
fetiaft, trvsemS ponđeljek, Astfkcga it 20, I- naditrop; ^hnna »e ne sprejemajo, rotcof Anton Oerbee. — Lastniki
Kifli orati (■ tt mH)
¥ Trm», ¥ ctrffc li, »fiMirl« »24.
Posamezna številka 20 cent»
Letnik XLIX
-u vri j. Uredništvo na) ae pošiljajo nc vračajo. Isdiijafi arna Edinost. Tisk tlMjn« ri
P


k *
cnaSa ta meće: L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol let« L 32.— in celo»— oO.—. Za kiozemstvo mesefno 5 lir več. — Telefon uredništva ta uprave K. 11-57-
2DINOST
Posamezne StevHke t Trstu In okollct po 20 cent —■ Oglas! se računajo v žirokostf ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev tn obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 5 — MaM oglasi po 20 cest. beseda, najmanj pa L 2. — 0£la*i naročnina is reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinost!, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asf&ega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« U-57.
d Italijo m Jusoslavlio
PsgsdM prllsfsSlsfHB in lsKrene$a sodelovanja
Vlada Nj. V. kralja SHS in vlada Nj. V, kralja Italije, trdno odločeni, da zagotovita mir, kakor tudi uspehe, dosežene tekom velike vojne in sankcijonirane ^ po mirovnih pogodbah, sta se sporazumeli za bedeči dogovor, vsled katerega bosta zagotovljena prijateljstvo med obema kraljevinama "in vzajemno spoštovanje njunih pravic na kopnem in na morju.
ČL 1. Obe pogodbeni stranki se obvezujeta, da se bosta podpirali sporazumno ter iskreno sodelovali v namen, da se o-iram uredba, določena v mirovnih pogodbah — trianonskž, cenžermenski in ncuillyski — ter da bosta spoštovali in izvajali obveze, določene v teh pogodbah.
ČL 2. V slučaju, da bo bila ena podpisanih strank, ne da bi bila ona izzvala napad, napadena od ene ali več držav, se obvezuje druga stranka, da ostane nevtralna ves čas, ko bo trajal spor. Isto-t&ko se za slučaj, da bi bili varnost in interesi ene stranke ogroženi od silnega vnanjega napada, druga stranka obvezuje, da ji bo nudila politično in diplom itsko pomoč z dobrohotnim posredovanjem v namen, da odpravi vnanji vzrok takih nevarnosti.
Čl. 3. V slučaju mednarodnih sapletlja-jev in ko bosta podpisani stranki smatrali, da so ali bi mogli biti njima skupni interesi ogroženi, se podpisanki obvezujeta. da se sporazumeta glede ukrepe v za svojo skupno obrambo.
Čl. 4. Trajanje pogodbe je določeno na pet let, more se pa odpovedati ali podaljšati leto dni pred zapadlostjo.
Čl. 5. Gori navedena pogodba se ima ratificirati in listine te ratifikacije se izmenjajo v Rimu. Pogodba stopi v " veljavo takoj po ratifikaciji.
Rim. 27. januarja 1924.
Dodatni zapisnik.
Pogodbi za prijateljstvo in. iskreno sodelovanje med kraljevino Italijo in kraljevino SHS je pridodan naslednji dodatni zapisnik.	'.	. .
Čl. t. Pogodbeni stranki-se obvezujeta, da si bosta po predhodnem sporazumu priobčevali dogovore, ki interesirajo njuno politiko v Srednji Evropi, ter izjavljata
ki ga Italija izprazni in izroči kraljevini SHS, čim rečena komisija začrta novo mejo. Ta komisija ima izvršiti svoje delo na način, da se bo to ozemlje moglo izročiti v petih dneh po izmenjavi ratifikacij tega dogovora.
Čl. 4. Glede odnošajev med obmejnimi kraji preko nove obmejne črte in odnošajev davčne občine Kastav s sosednim italijanskim ozemljem se bo postopalo po določbah, vsebovanih v priloženem dodatnem dogovoru, priloga A, ki ostanejo v veljavi do sklepa trgovske pogodbe, s katero bo urejena obmejna trgovina. Obe pogodbeni strani sta se sporazumeli, da se z rečeno pogodbo vprašanja, ki se tičejo obmejne trgovine med ločenimi kraji nove mejne črte, uredijo na način, ki bo posebno upošteval gospodarsko razmerje med tistimi pasi in posebne potrebe doti čnega prebivalstva.
Čl. 5. Kraljevina Italija daje kraljevini SHS v reškem velikem pristanišču v zakup za dobo 50 let odkrite in pokrite prostore, ki tvorijo lokvo «Thaon di Revel», glasom opisa v členu 21 priloženega dodatnega dogovora. Zakup, pri katerem pa je izključen vsak značaj ekstra-teritorijalnosti, obsega izključno in neomejeno rabo velikega skladišča na pomolu c Na polidveh skladišč, obrnjenih napram obrežju «Thaon di Revel», dveh skladišč pomola «Genova», obrnjenih napram zapadu, ter privilegirano rabo treh bankin, ki obdajajo rečeni basen z dotičnimi pritiklinami. Oblastva in osobje kraljevine SHS, ki bedo na čelu trgovskih operacij lastne države v rečenem basenu, bodo izvrševala svoje funkcije v skladu z dodatnim dogovorom {priloga B}, priloženim tej pogodbi (poglavje 1.0). Vlada SHS bo plačevala italijanski vladi letno najemnino 1 lire v zlatu za zakup gori rečenih pristaniških naprav.
Čl. 6. Glavna reška postaja bo organizirana kot mednarodna obmejna postaja. Pridodana ji bo železniška delegacija SHS s primernim osobjem — slično, kakor je urejeno na mednarodnih postajah italijanske meje — ki bo sodelovala z upravo državnih italijanskih železnic, posebno pa za poslovanje železniških prog, ki spajajo
JaftskfffMlri
odpotovala t Be-
je sklenila kraljevina SHS s čehoslovaško republiko in kraljevino Romunsko, in sicer prvo 3!. avgusta 1922 in drugo 7. julija 1923.
Čl. 2. Prijateljska pogedba in ia-Ie dodatni zapisnik se predložita Društvu narodov, da ju registrira v snuslu čl. 18. po-
Rim, 27. januarja 1924.
Sporazum &Iede Reke Ugotovivši nemožnost svobodne reške države za življenje, kakor jo predvideva čl. 4. pogodbe, podpisane v Rapallu dne 12. novembra 1920., v smislu pravil, določenih v rimskem dogovoru z dne 23. oktobra 1922, z namenom, da se ustanovijo med obema državama iskreni odnošaji v skupno blaginjo obeh narodov, in prežeta od želje, da se na najbolj zadovoljiv način zagotovita reškemu mestu življenje in gospodarski razvoj v skladu z njegovimi interesi
vanja so določeni v dodatnem dogovoru (priloga B), priloženem k tej pogodbi (čl. 2).
Čl. 7. Meja med Reko in pristaniščem Baroš se določi po črti, začrtani na karti, priloženi k pismu, pridejanem navedeni rapaJIski pogodbi, na način, ki ga bo razmejitvena komisija, o kateri govori čl. 3-, smatrala kot najugodnejšega za izvajanje carinarskega nadzorovanja od strani te in one države. Z ozirom na posebne zahteve trgovine, na javni red in komunikacije mesta ostane zaokretni most med pristaniščem Baroš in velikim pristaniščem na italijanskem ozemlju. Kraljevina Italija priznava polno in celotno suvereniteto kraljevine SHS nad vodami Rečine. Mejo od te strani bo torej tvoril rob zapadnega obrežja kanala. Prehod in pristajanje plovil k zapadnemu (italijanskemu) bresti ureja priloženi dodatni dogovor (priloga (B, poglavje 3) na način, ki ne bo oviral
.t. v , t. ... . "vt* \r t plovbe na Rečini. Da si ohrani pravico do sta	kralj Italije m N> V. krati take ra«DG kanala v južosiovenskih vodah
SIIS odločila za sklenitev pogodbe v ta|in v pripoznanje suverenosti kraljevine
namen ter sta v to svrho imenovala svoje SHS nad njimi bo itaHjanska vlada plače-
polnomočnike:
Nj. V. kralj Italije: Benito Mussolinija, poslanca v parlamentu, svojega ministrskega oredsednika in ministra za vnanje stvari; Nj. V. kralj SHS: Nikolo Pašiea, svojega ministrskega predsednika, Momčilo Ninčiča, svojega ministra za vnanje stvari, ki so po izmenjavi svojih pooblastil, pripoznanih v pravi in zahtevani obliki. sklenili sledeče:
Cl. 1. Italijanska vlada priznava polno
vala vladi rečene kraljevine letno najemnino 1 dinarja v zlatu.
Čl. 8. Kar se tiče reškega vodovoda in vzdrževanja naprav za Rečino, bodo veljale določbe priloženega dodatnega dogovora (priloga B, poglavje 4.).
Čl. 9. Jugoslovanske manjšine na Reki bodo deležne režima, ki ga uživajo italijanske manjšine v Dalmaciji vsled veljavnih mednarodnih obvez.
ČL 10. Ta dogovor bo ratificiran in se
imajo ratifikaciji izmenjati v Rimu v roku
pristaniščem Baroš in Delto, ki se izpraznita in izročita kompetentnim oblastvom kraljevine SHS tekom dveh dni po izmenjavi ratifikacij tega dogovora.
Čl. 2. Vlada SHS pripozn^va polno in celotno suvereniteto kraljevine Italije nad mestom in pristaniščem reškim s priznanim mu ozemljem po mejnih črtah, določenih v naslednjem členu.
Či. 3. Mejo kraljevine SHS proti Reki, kakor je določena v čl. 3 pogodbe, podpisane v Rapallu dne 12. novembra 1920 — ker se mora popraviti v zvezi z določbo v tu gori navedenih dveh členih — ima posebna mešana komisija, sestavljena iz italijanskih in jugoslovenskih delegatov, določiti v naslednji načelni smeri:
Cesta Kastav-Reka ostane na ozemlju kraljevine SHS od vzhodne točke sela Toinetiči do križpotja na sevefiu Berguda. Meja bo začrtana na ozemlju v smeri, ki se ima šele določiti med železnico in rečeno cesto. Od te točke se bo dvigala meja proti severovzhodu na način, da bo zajemala Peklin na ozemlju SHS ter bo segala v izbočenem ovinku do severa Drenove, točke Rečine, ki se ima določiti v severni sredi predela med mejnikoma 8.0 in 9.0.
Kraljevina Italija priznava polno in celotno suvereniteto kraljevine SHS nad
n/i»mlJom	____a ___-'___• j J -__- •
največ 20 dni, računajoč od dneva podpisa pogodbe
V tej veri so jo polnomočniki podpisali in pritisnili svoje pečate. Izdano v Rimu, v dveh izvodih, dne 27. januarja 1924, (Foročiio agencije Štefani).
Pušlć ln Minile o Firenzob
RIM, 30. Snoči ob 21.45 so odpotovali s posebnim vlakom v Firenze jugoslovenski ministrski predsednik Pašič z gospo in hčerko, zunanji minister Ninčić z gospo, spremstvo jugoslovenske misije in italijanski poslanik v Beogradu comm. Sum-monte, ki se pojde v jugoslovensko prestolnico poslovit od kralja Aleksandra.
Na postaji so visoke goste pozdravili ministrski predsednik Mussolini, državni podtajnik on. Acerbo, sen. Contarini, kabinetni načelnik comm. Paoiucci di Cal-boli, jugoslo venski poslanik Antonije vi č z osobjem poslaništva in druge osebnosti. Pozdrav med ministri je bil kar najpri-srčne jši.
FIRENZE, 30. Davi ob 8.20 je prispela tu-sem jugoslovenska misija z ministroma Pašičem in Ninčićem na čelu, katera je bila na poutaji pozdravljena od zastopnikov vseh mestnih oblastev. Mi-
,	-------nistra si bosta tekom dneva ogledala
ozemljem, ki se ji na ta način prideijuje in (mesto.
FIRENZE, 30. Ob 15. je jugoslovenska misija odpotovala v Benetke. Pri odhodu so bili izročeni gospe Pašičevi in Ninči-čevi krasni šopki rož.
Uredit« hkvoi!wjBi »Min « ltofijt
RIM, 30. Evo dodatno izjavo ministrskega predsednika Mussolinija vladi SHS o pravoslavnih občinah: Kraljeva vlada Italije izjavlja, da bodo pravila za srbske pravoslavne občine v Italiji urejena čimprej potom dogovora v smislu njihove duševne avtonomije in njihovega, premoženja. Ta dogovor bo vseboval tudi izvršitev čl. 23. dogovora v S. Margheriti, ki se tiče škofije v Zadru.
Rim, 27. januari" 924, podpisan Benlto Mussolini. — (f
Jolacdina h«.	1 obila 7 imen
TORIN, 30. Dam uopoldne so se podali v vilo grofov Calvi di Bergolo komisar La Via, občinski tajnik Fubini in načelnik matičnega urada avv. Ferreri, da sestavijo rojstni akt o Jolandini hčerki, ki je dobila kar 7 imen: Maria, Ludo-vica, Elena, Vittoria, Milena, Anna in Giorgio.	______
Delni uspeh visokošolske stavke RIM, 30. Pravilnik o polaganju državnih izpitov, ki bo v kratkem objavljen, določa glede medicincev, da bodo ti lahko položili državni izpit v svrho izvrševanja svojega poklica še tekom istega leta in na istem vseučilišču, kjer so dovršili doktorski izpit. V smislu tega pravilnika bo tudi olajšan državni izpit vsem onim mcdicincem, ki bodo doktorirali tekom tega leta. Pristojbina državnih izpitov ostane neizpremenjena in bo torej znašala 200 lir kljub nasprotnim vestem, ki se širijo.	______
Brzojavne pristojbine zs inozemstvo.
RliM, 30. Finančni minister je odredil, da ostane dodatna pristojbina za brzojavke (navadne in potom brezžičnega brzojava) v mesecu februarju ista, kakor do sedaj, t. j. 265%, tako da bo treba plačati za zlato liro 4,65 lir v papirju.	___
tMsnje zemlJUkega Ma
RIM, 30. V nekaterih gospodarskih krogih prevladuje mnenje, da je vlada dala izvesti revizijo davčnih cenitev zato, da bo v smisltl novih cenitev lahko zvišala zemljiški davek. Nekateri so trdili spričo dejstva, da so ko t astralni tarifi določeni na podlagi cen iz leta. 1914, t. j. na podlagi cen v zlatu — da bo sedanji odstotek davka enostavno pomnožen s 4, da se na ta način vzame v postev devalutacija denarja. Nasprotno je res, da ni bilo do->-2:3aj še nič ukrenjeno v tem pogleda. Edini ukrep, ki je bil stavljen, je oni, ki predpisuje določitev davka po sorazmernem sistemu in odpravlja neracijonalni režim progresivnega sistema, ki je sedaj v veljavi za davek na zemljišča kakor tudi za druge realije. Ako hočemo sploh podati kako izjav©! v tem oziru, izjavljamo, da bo vlada, mesto da bi zvišala davek v razmerju s količnikom denarne devaluta-cije, nastopila s kriterijem dobrohotne zmernosti. Vlada bo to storila, kakor hitro bodo znani končni izidi davčne revizije, ki je že dovršena. S temi izpremem-bami hoče vlada pokazati, da ji je na srcu procvit poljedelstva, ki je tako važen činitelj italijanskega naroda.
Sestanek fafisMe$& svata
Organizacija volilnega boja. - Fašisti proti sodelovanju z dragimi strankami.
RIM, 30. Sinoči se je vršila v palači Venezia napovedana seja fasistovskega sveta, ki ga sestavljajo veliki fašistovski svet in tajniki pokrajinskih zvez fašistovske stranke.
Na začetku seje je predsednik velikega fa-šistovskega sveta Mussolini razloži! navzočnim smernice, katerim bo fašistov, stranka sledila tekom volilnega boja. Nato je glavni tajnik stranke, on. Giunta. prebral resolucijo, kjer izjavlja fašistovska stranka, da bo zavrnila vsako zvezo s starimi strankami, pač pa da bo v svojo volilno listo vključila imena mož vseh strank in tudi brez stranke, ki so od začetka vojne naprej dokazala, da so v stanu koristiti državi. V tej resoluciji je predvideno imenovanje volilnega pododbora, ki bo vodil volilni boj po določenih smernicah. V primernem času se bodo sklicala okrožna zborovanja za proglasitev kandidatov, ki bodo vpisani v volilno listo, katero bo pregledal in odobril načelnik vlade, in vodja fašizma. .
Nadalje opozarja svet fašistovske stranke v tej resoluciji vse svoje pristaše, da je volilni boj le epizoda v celokupnem državnem življenju, radi česar ga je treba držati daleč od vsake neotesanosti, ki so ga v prejšnjih časih onečaščale, ter ga smatrati kot sredstvo za pregled moči stranke; zahteva od vseh fašistov, da skrbijo za to, da se ne bo s tem bojem motil javnfrred.
Po kratki razpravi je fašistovski svet imenoval v volilni odbor državnega podtajnika ter glavn. tajnika na notran. ministrstvu, načelnika tiskovnega urada na ministrskem pred-sednistvu in člane fašistovskega direktorija; po dva zastopnika za vsako volilno okrožje; tajnika fašistovskih korporacij in enega zastopnika železničarjev-fašistov. Ta odbor, ki bo stalno zasedal v Viminalu, bo imel nalogo sestaviti volilno listo na podlagi podatkov, ki jih bodo dala vsa politična oblastva vlade in fa-šistovska stranica.	' "
Drugi teden se bodo začela posvetovanja tega odbora z zastopniki posameznih okrožij, kateri bodo po gotovem redu pozvani v Rim.
Po poročilu on. Giunte o delovanja fašistovskega direktorija v zadnjih treh mesecih, je Mussolini ponovno povzel za besedo ter med drugim pozval faSiste k najstrožji disciplini.
Metek mrnlt razprave v mil Wiii
BEOGRAD, 30. Včeraj dopoldne se je v plenumu skupščine pričela načelna razprava ^ o proračunu. Pred prehodom na dnevni red je minister za agrarno reformo odgovarjal na vprašanje zemljoradniškega poslanca Kokanoviča, zakaj je bila ameriškemu dobrovoljcu Juriju Bašiću odvzeta zemlja.
Zbornica je nato prešla na čitanje poročil finančnega odbora- Poročil je bilo pet, in sicer od vladne večine in od vsake opozicijonalne skupine po eno. S čitanjem je bila izpolnjena vsa seja. Poročilo večine je čital skupščinski tajnik Mihajlovič, oddvojena mnenja pa za demokrate dr. Slavko ŠećeroV, za zemljoradnike Voja Lazič, za klerikalce Pušenjak in za muslimane dr. Behmen. Čitanje je trajalo od 10 do pol ene. Predsednik je nato zaključil sejo in naslednjo napovedal za jutri ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Nadaljevanje razprave o poročilili finančnega odbora glede dohodkov in izdatkov o proračunu za leto 1924-25. Na prihodnji seji bo imel finančni minister dr. Stojadinovič svoj ekspoze.
BEOGRAD, 30. Namestnik ministrskega predsednika, Trifkovič, je bil včeraj popoldne ob 5. uri na dvoru in je poročal kralju Aleksandru o delovanju vlade in narodne skupščine, o glasovanju o francoskem posojilu in končno o akciji opozicije proti vladi. Naglašal je, da je politični položaj ugoden. Potem je obvesti! vladarja o dogodkih v Rimu.
podaja med Milimi in radfiKall
LJUBLJANA, 30. Današnji «Narodni Dnevnik® objavlja sledeče informacije iz Beograda: Z najzanesljivejše strani je izvedel vaš dopisnik, da so radikali v času pogajanj med opozicijonalnim in federalističnim blokom preko nekaterih oseb stopili v zvezo z radičevci in s samim Radićem. Ob tej priliki so mu predlagali, naj se stara pogajanja nadaljujejo v duhu protokola, ki sta ga s federalističnim blokom podpisala v imenu radikalov Marko Trif-kcvič in Marko Gjuričić. Radić, ki <;e želi vrniti domov, je uvidel, da je ta način najugodnejši in je za to pristal na pogajanja s Fašićem. Domenjeno je bilo, naj radikali stavijo konkretne predloge za. pogajanja, kar se je tudi zgodilo. Snoči so v imenu HRSS člani poslanskega kluba Košutič, Mikić in dr. Lorkovič odpotovali iz Zagreba na Dunaj. Potne liste jim je dala vlada sama. Ti trije imajo Radića o vsem obvestiti. Sedaj šele postaja jasno, zakaj je akcija opozicijonalnega in federalističnega bloka propadla, takorekoč 11a zadnji stopnji svojega razvoja, ko se je že mislilo, da pridejo radičevci v Beogrid in vržejo vlado. Namesto tega se bodo radičevci, kakor zatrjuje dr. Maček, pogajali z radškalci. Radičevci so odklonili vabilo, da pridejo v parlament zaradi tega, ker jim opozicija ni mogla povedati, koliko poslancev bi Pribičević pritegnil k sebi proti bloku. Tudi se ni moglo reči, kako bi se držali zemljoradnik*.
E38f3fgs£8 s? zlcfjsnslalS kln&si;
BEOGRAD, 30. Včeraj dopoldne in popoldne. je imc-1 zemljoradniški klub konferenco, na kateri je razpravljal o položaju, ustvarjenem po konferenci bloka v Zagrebu in po porazgovorih opozicije za strmoglavljenje vlade. Zemljcradniki ugotavljajo, da se morejo dalje pregovarjati z opozicijo o padcu vlade, ker se položaj ni izpremenil. Nadalje se je sklenilo, da podpiše zemljoradniški klub interpelacijo proti zlorabam pri odkupu orijentalske železnice po jugosl. državi.
Jugoslovenski klub se je sestal popoldne k seji, na kateri je podal predsednik kluba dr. Korošec, Iti se je povrnil iz Ljubljane, pomočilo o konferenci federalističnega bloka v Zagrebu in o konferenci, ki jo je imel z voditelji svoje stranke v Ljubljani. Dr. Korošec je zadovoljen z izidom obeh konferenc. Klub je vzel njegovo poročilo na znanje. Podpredsednik jugoslo-venskega kluba Sušnik je potem poročal o političnem položaju v Beogradu. Sklenili so, da klub ne izpremeni svoje taktike v parlamentu. — Dr. Korošec bo nadaljeval razgovore z opozicijo.
Predsednik demokratskega kluba Da-vidovič je konferiral med sejo narodne skupščine in tudi že pred njo s SLS, muslimani in zemljoradniki o akciji opozicije. Dr. Spaho in dr. Hrasnica sta zaradi smrti v obitelji odpotovala v Sarajevo.
fišerin
Mwm\ p
in naš položaj
Znani dunajski dnevnik -Neuc Freie Presse* je posvetil pretekli pondeljek uvodni članek it aiijansko-jugoslo venskem u sporazumu. List promatra ta dogodek z ozirom na njegovo važnost s stališča splošne evropske politike kakor tudi s stališča položaja in interesov avstrijske republike. «Rimski sporazuma — pravt dunajski list — je brez dvoma veliko dobro za stvar miru, velik uspeh ne samo obe država, ki sta ga sklenili, temveč ludi za vso Evropo. Trenja in nagajanja ob Jadranskem morju so vsebovala moZnost resnih sporov in včasih se je bilo upravičeno v skrbeh, da bi znalo priti do odkritega spopada. Kam pa bi bil pripeljal tak spopad, ako se pomisli na vezi, ki spajajo Beograd in Prago? Posebno Avstrija se more veselili, da ce je posrećilo pora\-nati navzkrižja ob njeni juint meji in da so se mogli med Beogradom in Rimom zopet vzpostaviti normalni odnošaji.s> V nadalicva&ju pravi dunajski list, da pomeni pogodba za Jugoslavijo, kljub vsemu, velik u?peh, kajti po vseh dogodkih zadnjih let da je bilo jasno, da Reke ne bo mogla dobiti niti ji obvarovati neodvisnost. ^Gospodarstvene posledice, ki jih ho rodila nova pogodba —■ nadaljuje dunajski list svoja razmotrivanja —• pomenijo ravnotako velik dobiček za obe državi. Italija se osvobodi marsikatere skrbi, a Jugoslavija marsikaterega bremena, ker se ji ne bo treba podvizati za gradbo dalmatinskih železnic, ki so imele nadomestiti pot na Reko, katera je bila zaprta. Toda ravnotako važne bod>> tudi politične posledice. Kolikokrat se je slišalo, da išče Italija podporo za svojo politiko pri vzhodnih sosedin Jugoslavije, a Beograd v Franciji, v zapadni sosedi Italije? Sedaj postanejo te potrebe brczpredmelhe in obe viaJi bosta imeli večjo samostojnost in prostejše roke v vprašanjih visoke politike. Toliko za Mussolinija kolikor za PaSića je to pozitiven dobiček, dasi je ja^ao, da bodo krajevna nasprotstva, iti so jih ustvanle narodna selitve in stare napetosti, trajala da!;e tnđi po tem sporaznmn. V Ljubljani in Zagrebu je razpoloženje napram Italiji drugačno nego v Beogradu, ki je tudi dsndftavs bolj oddaljen ed teh krajevnih sporov.*>
Tako ocenjuje pomen tlalijansko-jugosloven-skega sporazuma aNeue Freie Pressc», ono glasilo, glede katerega so svojj Čas izjavljali dur uajski mogočniki, da bi brez nje^a nc bilo mogoče vladati. Dunajski list ni povedal nič novega in se je samo pridružil tolmačenju pomena tega dogodka, ki je nekako splošno. Za vse tiste, ki so na lom L-pora/.umu neposredno prizadeti in želiio, da bi se spremenil v trajno prijateljstvo, ni brez važnosti prerokba dunajskega lista, da bodo narodna nasprotstva trajala dalje tudi po sporazumu. Ako se ta prerokba uresniči, bo pač s tem zapečatena tudi usoda sporazuma. Ostal bo le osebni uspeh Mussolinija in Pasića, ki bo torej ravno tako minljiv, kakor je minljiva človeška oseba. Da do tega ne pride, je torej Lreba, da začnejo prizadeti skrbeti, da se Mussolimjev in Pašieev uspeh izpremeni v uspeh italijanskega in ju-goslovcnskcga plemena. Kakor smo že opetovano poudarjali, se mora to doseči le na ta način, da se sporazum med Rimom .in Beogradom izpremeni v sporazum med jugo^loven-skim in italijanskim narodom. Tak sporazum bo na mah odpravil in onemogočil tudi one krajevne narodne spore, ki jih omenja dunajski list in pod katerim je treba razumeti v prvi vrsti položaj slovanske narodne manjšine.
Nikdar v naši povojni zgodovini ni še bilo tako jasno kakor sedaj, da smo mi Slovani italijanski državljani zares oni most, preko kate-rega pelje edina pot do zares pravega sporazuma, ki bi ne bil le oseben uspeh gg. Paiića in Mussolinija, temveč usp<-h obeh priradetih narodov v celoti. Koristi, ki jih bosta itneli obe državi od novega položaja, so vulike.
Velik je torej dobiček, ki ga bo imela tudi Italija. Ali ni potemtakem na dlani, da bi rimska vlada izborno služila tem koristim, tem interesom italijanskega naroda, ako bi popravila, kar je zagrešila proti naši narodni manjšini in v ta namen revidirala oni del sedanje zakonodaje, ki je direktno naperjen proti naši svobodi razvoja in napredka, kateremu se hočemo posvetiti v mejah države ia v skladu z njenimi interesi. Jasno in na dlani je to, ker bi se s tem utrdil sporazum in torej tudi okrepila obramba pravih in resničnih koristi italijanskega naroda.
V besedilu sporazuma, ki ga objavljamo na drugem mestu, stoji tudi določba, da bo veljal za slovansko manjšino na Reki isti režim, kakor ga priznava Jugoslavija za italijanske manjšine na svojem ozemlju in kakor ga predvidevajo mednarodne pogodbe. Za isto manjšino v Italiji bi torej imeli v bodoče dvojni režim: enega na Reki, drugega v Julijski Krajini. Kako se bo to vjemalo s politiko izenačenja, ki jo s tako doslednostjo izvaja sedanja vlada? In ali bi ji tak dvojni režim res služil v posebno čast in slavo? Gotovo tudi to no, kakor bi ne služil pravim interesom Italije, kakor smo že zgoraj dokazali in poudarili.
finsHIa proti francoskemu predlogu
za razpravljanje vprašanja Palatiaaia pred poslaniško konferenco.
Leninovo.
Leninov naslednik
LONDON, 30. čičerin kandidira na mesto j PARIZ, S). Francoska vlada je včeraj pred-
gala angleški prepustitev proučevanja vprašanj, ki se tičejo vzdrževanja javnega reda in varnosti zasedbenih čet v Palatinatu, posla-niški konferenci. Ta predlog je belgijska vlada že sprejela. Neznano je še, kakšno stališče bo zavzela v tej zadevi angleška vlada, ki zahteva zopetno nastavitev nemških uradnikov, izgnanih od vlade separatistov.
LONDON, 30. Z ozirom na predlog francoske vlade, da bi se vprašanje gibanja separatistov v Palatinatu predložilo poslaniški konferenci, piše cDaily News», da angleška vlada najbrže ne bo sprejela sklepa tc konference. Isto mnenje izraža «Westminster Gazzette», ki predlaga, da bi to vprašanej reševalo Društvo narodov, ako se že misli resno na pripustitev Nemčije v to Društvo.
Lord Crewe pri Poincarćju.
PARIZ, 30. Poincare je davi sprejel lorda
Creweja, angleškega poslanika v Pariz«. Pogovor se je tikal vpra£aaia Palatinaia.
Stavka t Bombayu se širi
BOMBAY, 29. Včeraj je stavkalo komaj 30.000 delavcev v predilnicah, danes pa se je stavka razširila na 63 predilnic, tako da stavka skupno okoli 90.000 delavcev. Ravnatelji predilnic so izjavili, da bodo ostale predilnice zaprte do 4. februarja; v slučaju, da se delavci do tega dne ne vrnejo na delo, bodo predilnice zaprte do* 20. februarja.
Vprašuje odšlo vitve delarcer v Puli
RIM, 30. Minister za vojno mornarico je na priporočilo ministrskega predsednika Mussolinija in upoštevajoč izredno težke gospodarske razmere v mestu Pula, sklenil, da začasno prekliče odpustitve delavcev iz ladjedelnice do novega ukrepa.
Po MU staeRe na fingleSKem
Strojevodjem se srkajo plače — Pred stavko pristaniških delavcev?
, LONDON. 30, Sporazum, na podlagi katerega je bila končana želeaničarska stavka. vsebuje doJočilo, da se strojevodjem In kurjačem, še posebno onim, ki so v službi na velikih železniških progah, zvi-iftajo plače, ki so jim bile nedavno znižane na podlagi odločitve komisije za določitev plač.
Komaj je nehala ena stavka, se že pripravlja druga. Izgleda, da bo imela sedanja laburistična vlada še več odpraviti % neprijetnimi stavkami kakor prejšnja konservativna. Ni izključeno, da je treba iskati vzroka novi stavki, ki se pripravlja, ravno v dejstvu, da je ca krmilu države vlada, ki bo gotovo podpirala stremljenja, delavstva; ali se bo to zgodilo, bo pokazala najbližja bodočnost. Gotovo pa je, da prevladuje med delavstvom to upanje.
Predsinoenjtm so imeli namreč zastopniki udruženja, v katerem je včlanjenih 125,030 pristaniških delavcev, zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo odredili na dan 16, februarja pričetek stavke vseh delavcev v angleških pristaniščih, ako se do tega dne ne uredijo na zadovoifrv način plače tem delavcem. Pristaniški delavci zahtevajo povisek 2 šilingov na dan. Delodajalci pa so že izjavili, da ne bodo megli privoliti v zahteve delavcev, ker bi ta povišek plače zahteval letno dva milijona šterlingov stroškov. Poleg tega pa ni dosegel promet v pristaniščih še zdaleč predvojne višine. Vse kaže torej, da se bodo delodajalci zelo težko izognili stavki. Delavci bržkone tudi ne bodo odnehali, še pesebno ne, ker je železničarska stavka imela precejšen uspeh, kar je zelo vzpodbudilo delavstvo sploh.
Ff2d ft-an cosko - g g§IefKI m iMrnlm
Izmenjava pisem a?cd Mac Donaldcm ia Pciscarejesi,
PARIZ, 30. Ob prihodu na vlado je novi angleški predsednik Mac Donald pisal Poincareju pismo, Kjer uiu je zatrdi!, da želi angleška vlada prijateljsko sodelovati s Francijo pri reševanju mednarodnih vprašanj. Poiscare jc sinoči odgovoril v p'snju na žorda Creveja, kjer izraža svoje zadoščenje radi dobrih namenov angleške vlade.
Medlem se nadaljujejo diplomatski pogovori v Parizu, Londonu in Brusclju za ublažitev nasprolstev med Anglijo in Francijo. Tako se Jx>roča, da je-bil včeraj francoski poslanik v jLcndonu sprejet v zunanj, ministrstvu, in^.d-tcin ko jc imel ang;cski poslanik v Bruseljapogovor z Jasparjem.
LONDON, 30. *Daily Telegraph^ poroča, da je Mac Donald v svojem pismu na ronicareja iskreno priznal, da niso več francosko-angleški odnošaji tako prijateljski, kakor so bili v preteklosti. Mac Donald se je izjavil pripravljenega na pogajanja z Poincarejem za dosego definitivnega sporazuma, popolnega in točnega, ter upa, da bo Francija dokazala isto požrtvovalnost, s kakršno se beče izkazati angl. ministrski predsednik pri razpravljanju vseh najvažnejših vprašanj. Nadalje poroča omenjeni lis*, da je roincarć odgovoril na to pismo ▼ zelo prisrčnem tonu. ♦Daily Telegraph* zaključuje, da pomeni Mac Donaldovo pismo ▼2 postav o direktnih pc^ajauj med Francijo in Anglijo.	_______
EJfior Iz^Jescev prispel v Borfln
Nemška vlnda bo e?a na roko pri preiskavi.
BERLIN, 30. Sinoči jc prispela v BerKn prva komisija izvedenccv; za danes se pričakuje še druga, v kateri zastopata Italiio T>raf, Flora iz bolonjske univerze in comm. Pirelli, "
Prva komisija je začela poslovati danes. Zdi se, da ne bo nemška vlada delala tezkoč pri preiska-vi s strani izvedencev. Registri in potrebne statistike bodo na razpolago obem odborom. Govori sc, da bodo zaslišani zastopniki
flavnih finančnih in industrijskih ustanov v Icmčiji, katerim bo predložena spomenica v nemškem in francoskem jeziku za pojasnila glede bistvenih točk vprašanj, ki so na dnevnem redu.	________
Do&evcr prijaJeljstva med Avstrijo in Turčijo podpisan
DUNAJ, 30. Avstrijski poslanik v Carigradu je včeraf skupno z zastopniki turške vlade podpisal dogovor o prijateljstvu in trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Turčijo.	^^^^^^^
VPRAŠANJE GRENLANDIJE
KOPENHAGEN, 29. Zastopniki danske in norveške vlade, ki so zborovali v Kri-stijaniji od 14. do 20. januarja, da bi uredili vprašanje Grenlandije, so danes končali svoje delo. Zastopniki so se sporazumeli, da bo treba priporočiti prizadetim vladam, naj sklenejo v zadevi Grenlandije poseben dogovor. S tem dogovorom bi bila odstranjena vsaka nevarnost morebitnih konfliktov. Odposlanci so izdelali tudi poseben načrt za dogovor, ki se tiče praktičnih in znanstvenih interesov na vzhodni Grenlandiji, Ta načrt s priključenimi načrti bo tekom prihodnjih dni predložen danskemu in norveškemu parlamentu.
, boljševiška stranka, nam pokazuje, da so bili Kaj sam dokazuj« ta kriza, £e Jo smemo ta-j boljševički voditelji takoj spočetka na jasnem I ko imenovati, v komunistički stranki Rusije? o končnih smotrih komunizma, vendar pa so Ustaljcaje reiim* sili k demokratizaciji. Pola-
flO-ljk I	Znl*««!^ a " _ .Ki * J,.	--— A U^l __ __ _ •___„ 1* ____1 1	1 1'I.A-
Kriza rie komaoislung Me
Leninova smrt je bridko presenetila zboro-valce ruske komunistične stranke. Umrl je mož, ki je ustvaril sedanjo Rusijo, ki je z izredno voljo in nadarjenostjo ustvaril novo rusko državno hirarhijo. On je bil tudi tista ▼ez, ki j« držala skupaj razne tendence v stranki, tendence, ki so jih zastopali in jih zastopajo markantnejše osebe v ruski komunistični stranki.
Najnovejša kriza, ki jo prestaja ruska komunistična stranka, je povzročila tudi vest, ki so jo zadnje dneve prinesli nekateri časopisi, da fe namreč Trocki padel v nemilost pri boljševiSkem vodstvu ter da je položil vse časti in službe, ki jih je opravljal v komunistični s'i-flnM so-vietski upravi. Ta vest se sicer ni pofrdila, vendar pa kaže, da se je vnel hud boj v stranki sami, tako hud, da je prišel v ja iio.it m ua o njem razpravljajo na dclgo in Široko ruski komunistični listi.
Razvoj sovjetskega režima, ki ga le uvedla
še-le tekom mnogih izkušenj prišli do spoznanja, d« je teorija drugačna od praks«.
Znani preokret na desno, ki ga je Lenin zaukazal, je posledica spoznanja, da je Svlje-nje silnejse od fiksnih dogem. Razmere so prisilile komunistične mogotce, da so popustili od prvotnega programa, po katerem se j« imelo takoj preiti iz kapitalističnega sistema v* komunistični. Pri izvajanju tega programa »o boljše viki naleteli na take težkoče, da so se morali prilagoditi resničnosti, sicer bi jih bilo življenje pomeli o s politične pozornice.
S svojim izrednim umom je Lenin spoznal to največjo nevarnost, ki jc pretila ne »amo komunizmu, ampak tudi komunistični stranki. Njemu se. mora terej sedanji sovjetski režim zahvaliti, če se je obdržal na krmilo vkljub strahoviti gospodarski krizi, ki je nastala po končanih bojih s protirevohicijo.
Že večkrat smo čuli, da je levo krilo komunistične stranke nasprotovalo novi gospodarski politiki sovjetske vlade, V oni kretnji na desno so videli in še vidijo fanatični komunistični dogmatiki konec komunizma in pokop komunistične ideje. Zatorej se ne smemo čuditi, da sta se obe struji že ponovno spopadli na zborovanjih in da je morala ^merna struja, ki ima mimogrede povedano državno upravo v rokah, da je torej zmerna stroja morala napeti precej moči, ako je hotela, da se nadaljuje s komunističnim eksperimentom.
Kakor povsod, kjer se dve stranki bojujeta za idejo, tako je bil tndi tu spočetka le idejni boj med zagovorniki skrajneže v in zmernežev. Sčasoma pa preide tudi še tako lep idejni boj n^ stranpota, v bojnem ognju nastanejo spori, ki zadobc osebni značaj, iz prvotnega idejnega boja* nastaja boj med osebami, ki se vedno bolj poostrujc, dokler ne pride do točke, ko nastane očiten prelom in se ustvarita dve bojni stranki, ki hočeta uničiti druga drugo.
Do sedaj so se v ruski komunistični stranki vršili vsi ti boji med štirimi stenami raznih zborovalnih dvoran. V časopisje in v javnost niso zašli ostri govori, budi izrazi, uničevalne kritike. Komunistična stranka je vse prepire zaprla v d\*orano in Čas je šel dalje.
Sovjetski režim je diktatura. Ta diktatura se je razvila iz diktature boijševiške stranke. Vsaka diktatura pa temelji na sili in kot taka ne more dopustiti opoziciji, da bi smela zastopati javno in glasno svoja načela. Glavna slabost vsake diktature in torej tudi sovjetske je ta, da ne trpi kritike. V prvih revolucionarnih časih je to naravno in razumljivo. ICo je bila revolucija še mlada, je morala s silo potlačiti vsako opozicijo, ker bi sicer bila ogrožena v svojem obstanku.
Toda diktatura je prehodna, oziroma mora biti prehodna, sicer more povzročiti padec diktatorjev. Sovjetski režim v Rusiji je danes gotov pred napadi nekomunističnih strank. Komunistična stranka drži trdno v rokah vso državno in vojaško upravo, je torej popolnoma zavarovana pred kakšnimi morebitnimi za vratni m i nameni nekomunistov, ki bi imeli ireden-tistične težnje po prejšnjem režimu.
Toda centralistični sistem, ki je združil vso oblast v roke nekaterih, je začel presedati pristašem komunistične staranke same, ki hočejo tudi sodelovati pri upravi države. Opaža se težnja po nekaki demokratizaciji sedanjega centralističnega in nedemokratskega režima.
Kakor Že prej omenjeno, obstojata v stranki sami dve struji: ena je za zmerno gospodarsko politiko, druga pa za povratek k prejšnjemu strogemu komunizmu. Razen teh načelnih sporov v stranki sami pa se opaža odpor proti vladajoči skupini nekaterih oseb, ki imajc vso državno oblast v rokah. Ta težnja po demokratizaciji se ie pokazala posebno močna na sedanjem kongresu komunistične etranke sovjetske Rusije.
Padle so ostre besede proti birokratičnemu sistemu sedanjega vladnega režima, sam Trocki jc nastopil za to, da sc ta birokratični sistem reformira, ker tvori trajno nevarnost za komunizem in za smernice stare boijševiške stranke.
Zagovorniki takezvanega demokratizma zahtevajo, naj se v stranki sami osnujejo odseki po skupnosti idej. Te posamezne skupine naj s prepričevalno besedo doprinesejo k izciŠČe-nju pojmov. Svoboda razpravljanja naj bo predhodnica novega razvoja k boljšemu. Komunistična stranka imej večji vpliv na državne posle, vlada naj se ravna po nasvetih večine.
Trocti sam je v dolgih člankih zastopal demokratizacijo režima. V nekem odstavku pravi: cNecbhodno potrebno je, da se osrednji organi stranke ozirajo na glas množic, ki so vpisane v stranko. Nikakor ne smejo smatrati vsake kritike, kakor dab i prihajala iz opozi-cijonalne struje. Na ta način bi utegnili pahniti dobre in disciplinirane elemente od sebe in ti bi začeli zares stremeti za tem, da se združujejo v opozicionalne struje.»
Trocki sam je proti temu, da se v stranki ustvarjajo struje, ker tudi on vidi v tem veliko nevarnost za bodočnost stranke in komunizma sploh. Ne zadostuje pa samo prepovedati ustanavljati skupine v stranki, ampak vodstvo mora upoštevati potrebe in tendence časa in upoštevati tudi, kar je dobrega v glasu opozi-
cije.
Tudi Trocki napada birokratizem: «Birokra-tizem iztegne degenerirati do take stopnje, da zamore postati izraz interesov enega razreda, ki je sovražen proletariatu, in tedaj nastane nevarnost, da stranka zaide s pota razrednega boja. V tem vidi Trocki največjo nevarnost v različnosti idej, v strujarstvu kot izrazu različnih interesov, bi morali z istega vidika obsojati birokratizem, ki si ustvarja svojo interesno sfero. Težnje stranke, da se ohrani kot stranka proletarijata, mora sama po sebi obuditi boj proti birokratizmu- Če je tvorba struj nevarna, in o tem ni dvoma, tedaj si ne smemo zakrivati oči pred nevarnostjo birokratičnega konservatizma, zakaj tudi ta predstavlja posebno strujo. Največja skrb večine strankinih pristašev je ohranitev enotnosti stranke. In tu je treba takoj povdariti; enotnost stranke je najbolj ogrožena po pretiranem birokratizmu:*.
Na te kritike Trockega je «Pravda» odgovorila in sicer precej ostro. Očita Troekemu, da dela težave stranki kot že večkrat poprej. Posebno mu očita brestlitovski mir, kjer je Trocki hotel vztrajati proti pretiranim nemškim zahtevam. Le Leninu se je zahvaliti, da fe prišlo do miru, ker on je vedel, da }e kmet sit vojne.*
Kdor bi sodil po teh polemikah in sporih, da je komunistična stranka Rusije v razsulu, bi se seveda motil. Nastali so sicer resni spori celo med odličnimi predstavniki ruskega boljševizma, vendar pa ne morejo trenotno niti najmanje vplivati na trdnost sedanjega režima. Kljub Trockijevi opoziciji se je zborovanje z ogromno večino izreklo za resolucijo', ki jo je
Koma a gotovo se pripravlja prehod od diktature k demokraciji. Tndi v sovjetski Rusiji se je birekratizem nevarno razpasel. Kakor v ca-ristični Rusiji bi utegnil tudi v sovjetskem režimu ovirati razvoj in napredek države. Vendar pa je ta nevarnost sedaj veliko manjša. Za usodo države se aktivno brig veliko število nadarjenih, idealnih m načelnih lj«dit ki se hočejo udejstvovati pri upravi države.
Umevno je, da skušajo novi birokratje zadrževati impulzivne sunke nasprotnikov. Toda ti nasprotniki niso buržuji in ne stremijo za tem, da se sedanji režim odpravi in se nadomesti s prejšnjim, nasprotno vsa kritika ima ta namen, da se režim ohrani. Zato moramo videti tudi v tem sporu le pojav boja samoobrane komunistične stranke, ki brani svojo posest proti vscan sovražnikom. Brani jo tudi proti notranjim sovražnikom, ki utegnejo še bolj ogrožati obstanek komunističnih idealov kakor pa zunanji. Nad vsemi temi spori pa se ie čutila do sedaj avtoritativna moč Lenina, Njegova osebnost je dosedaj še vedno zadrževala hude izbruhe v stranki. Sicer pa je vodstvo države in tudi stranke v sigurnih in trdnih rokah Leninovih tovarišev.
Lenin je umrl ob času, ko se je sovjetski reiim popolnoma utrdil Dasiravno bo njegova smrt bolestno vplivala na vse prijatelje in somišljenike sovjetov, sovjetske Rusije in komunistov, vendar pa je iz? Jjučeno, da bi se v Rusiji zgodile kakšne velike izpremembe. Pri izbiranju svctovaicev in pomočnikov je imel Lenin srečno roko.
Vodila ga je pač ideja in ne osebne simpatije ali antipatije. In kakor je bil Lenin fanatik ideje, taki so tudi ostali voditelji sedanjega režima, Leninova smrt utegne ^ še bolj strniti boijševiške vrste in ublažiti notranje spore. Takozvana kriza komunistične stranke pojde mimo kakor lahen oblaček na vedrem nebu.
BifilK preko flibsmlje leta 1915.
V soboto zv. jc predaval v društva * Soča s v Ljubljani strok, učitelj Jos. Jeras «0 umiku preko Albanije L 1915,:>. Ime predavatelja, ki se jc kot doDrovoljec sam udeležil te velike tragedije, jc privabila izredno mnogo poslušalcev. Društveni prostori so bili polni do zadnjega kotička. Predavatelj je uvodoma omenil kratko predzgodovmo te katastrofe, ki ostane , jugoslovanskemu narodu v trajnem spominu kot strašna kalvarija, ki je zahtevala od junaškega srbskega naroda nadčloveške napore in velike žrtve. Svetovna vojna je našla Jerasa v Nišu, kjer je dobil od avstrijskega konzulata pozivnico, naj se zglasi pri svojem polku v Ljubljani,
O tem času je bil v Nišu, ki je bil med vojno druga prestolnica Srbije. Oktober je šel h koncu. Gost jesenski dež je napajal zemljo. Blato na ccstah-je segalo do kolen. Žalost je vladala nad mestom.
Za hribi, ki obkrožajo Niš, je grmelo. Dobro se je Čulo grmenje sovražnih topov. Mnogoštevilen in vriskajoč peklenskega vese!ja; se je zaganjal sovražnik na onemoglega srbskega branilca domovine. Srbi junaki so padali ... Čez njihova telesa si je odprla kruta sovražnikova sila pot- Ostanki naroda slavnega Kosova so začeli svoj križev pot na goro Kalvarijo.
Dolge kolone beguncev beže pred sovražnikom, primorane k umiku in evo jih na poti v izgnanstvo!*
Žalostni prizori se odigravajo pred mojimi očmi. Gledam mimoidoče, ki jih je zagnala strašna vojska iz mirnih bivališč v nepoznani svet, v bedo in smrt... Uboge matere, ubogi otroci! Vaši možje in očetje so dali življenje za vas in domovino. Matere, strašno trpljenje, ki vam je bilo do sedaj prizanešeno, vas čaka! Toda neizmerna materinska ljubezen je vdahnila v vaša srca moč, da kljubujete nadlogam, katerim ni imena — Zapustile ste domove in v njih vse; rešile ste edino svoj zaklad^— sad ljube ni — svojo deco. Stiskate jih k sebi, da jih zavarujete pred dežjem in mrazom.
Ledene kaplje, pomešane s snežinkami padajo na zemljo. Tam sredi ceste se pomika
Eo časi "žena. Njen obraz je žalosten, lica so oščena in globoko vdrta, le njene velike oči so mirne, in ponos je v njih. S počasnim korakom stopa po globokem cestnem blatu. Na rokah drži otročiča. Poleg nje stopata še dva, malo večja; krčevito se držita njenega "krila in ihtita.
Odkod prihajate, kam greste jadniki7 Uboga mati! Zakaj hodiš s svojimi malimi ob tem strašnem vremenu in času po nepoznani ti poti? Mar ne veš, da sta cilj te poti beda in smrt!
Gledam jo v oči, ki mi odgovarjajo: « Vojska je, moj mož je mrtev, ostala sem sama. Bolgar še je približal moji hiši. Zbala sem se — ne zase, za svoje otroke, ki ao mi v veliki nesreči moja ljubezen, moja tolažba in edino moje upanje. Bežim, ker je sovražnik krut. Ako hoče usoda da umre m, naj umrem skupno s svojo deco, tam kjer moji bratje, a ne v robstvu.
Taka je bila srbska mati ua trnjevi poti izgnanstva.
Za mnogimi begunci prihajajo Že kolone branilcev ljubljene zemlje. Iznemogli so od silnih naporov in neprestanih borb, da jih je komaj spoznati. Vsi blatni to premočeni korakajo sključeno; v očeh se jim čita groza. Njihovi pogledi se ustavijo na onih, ki gredo pred njimi — na ienah in otrokih. Tedaj se jim zasvetijo oči, in maščevanje srda v njih. Hoteli^ bi, da se jim vrnejo moči. da se vržejo silni in jaki na sovražnika, da ga zdrobe, da maščujejo srbski narod .,. Tišina vlada v vrstah vojakov. S svojimi telesi čuvajo žalostni svoj narod pred sovražnikom — gredo sa nove pozicije, da zmagajo...
Umik sc je začel. Niš se je evakuiral — črez dan. dva, bo sovražnik v mestu.
Pozivu se predavatelj seveda ni odzval, pač pa se je takoj pridružil kot komitaš odredu znanega komitaškega vojvode Popoviča ter se udeleževal bojev proti avstro-ogrskim četam, dokler ni bil ranjen in dodeljen vojni cenzuri. Tu jc ostal do umika srbske vojske čez Albanijo. V družbi pokojnega notarja T. Sortija, dr. Marušiča in nekaterih drugih Slovencev se je udeležil umika in preživel vse njegove strahote. Predavatelj je slikal pretres-Ipive prizore strašne poti skozi divjo albansko zemljo, čez njene ledene gore, ki so sprejele v svoje hladno naročje tiaoče in tisoče srbskih junakov. Vojska, civilno, prebivalstvo in avstrijski ujetniki, vse se je pometalo v sivo maso, ki se je gladna, raztrgana, izmučena in onemogla pomikala v nepreglednih kolonah iz Srbije čez Kosovo ia Albanijo proti Jadranskemu morjU'
Srečno smo prekoračili Cakor planino. O žalostni m trpki spomini, ki si jih zapustil ▼ vsakterem, ki s je rešil življenje, — Se vedno
seboj tolpo bitij. Bosi so, brez površnikov, njihove uniforme samo še cunje, "ničesar nimajo na glavi To so ostanki avstrijskih ujetnikov, katerih tisoči so že ostali za vedno za njimi. Njihova telesa so že same kosti, oči odrte, izraz obuf>aneev. Bosi in goli tavajo brez *>i§a .po globokem snegu — da se rešijo! O rešava rjih smrt. Zdaj se vsede eden, zdaj drugi v snei*, da se odpočije, Krčevito sklenjeni roki dvi^a k nam in s stresočim glasom mrmra nekaj nerazumljivega. Gremo mimo njega, pogled vržemo nanj in strah nas podi naprej. Kaj hočemo, saj smo tudi sami zapisani smrti.
Ta tolpa obupancev pride do mrtvega kenia, ki je na pol pokrit s snegom. Kot izstradani volkovi se vržejo nanj, kos za kosom trgajo z njegovega telesa — in konj je oglodan do kosti. O jadnik:, saj je med vami dosti Čehov In drugih Slovanov, ki niste hoteli ponovno v roke avstrijskega rablja, ampak ste hoteli, da greste na Kalvarijo skupno s srbskim narodom. In med temi jadniki so pomešani mladi srbski rekruti 5n i njimi delite strašno usodo. —
OI Že bežimo. Andrejevica je za nami, v Podgorici nas sprejmejo blagodejni sohjčni žarki, prepričanje, da smo rešeni, nam vlije novih moči
Od Pcdgorice, črnogorskega mesta, ki leži ob reki Morači nas jc vodila pot proti Skadru, kamor nas je en del beguncev dospelo čez Ska-dersko jezero. Drugi, ki niso bili deležni te ugodnosti, so morali cb skaderskem jezeru, kjer je požiralo globoko blato, še one konje, kar se jih je rešilo čez albanske gore. Begunci so se le z nadčloveškimi napori rešili grozne smrti v tem blatu. Požrlo pa je seveda vse one, ki so obnemogli od naporov in gladu. Za nje ni bilo rešitve in jih tudi nihče ni mogel reševati.
Predavatelj se je ome>il samo na strahote, ki jih je videl in pretrpel sam in vendar jih je navajal toliko in tako strašnih, da je njegovo pripovedovanje fasciniralo vse pos?ušalce. V divjih albanskih gorah je ostra zima neusmilje- ; no kosila in morila umikajoče se vrste srbskega naroda. Tisoči, ki so morali zapustiti svojo domovino, da se rešijo robstva in trpljenja v ro- i kah krutega neprijaielja, so našli tu svoj hladni grob. Strašna in kruta je bila usoda, ki je za- ! dela srbski narod na Kosovem, toda v primeri j 8 tem, kar je pretrpel med umikom čez Albani- ! jo, je bil ta poraz matenkosten. In končno, ko j so nesrečni begunci po dolgih mukah, izmu- j čeni do skrajnosti in obupani prispeli na obalo Jadranskega morja, jih je čakalo v pristanišču sv, Jovana Meduvanskega novo razočaranje. Več tednov so čakali pod milim nebom, v morskem pesku, ki jim je bil ležišče in bivališče, da pripluje ladja, ki bi jih rešila nadčloveškega trpljenja.
Ko je bil dospel ostanek srbskega naroda na vrh Kalvarije, na otoku Kri m Vid, na otok smrti, jc nastopila reakcija, ki jc zahtevala ne-broj žrtev. Tu naj bi se narod tudi odpočil — a storil jc drugače.
Vnovič so se zbrala izgladovana telesa, ki so kljubovala vsem grozotam tunika, vnovič so prijele koščene roke puško in meč in na solunski fronti si videl vnovič srbskega junaka ■ na svojem mestu.
Ljubezen do domovine, misel na osvobojenje ! domovine in svojih bratov in sestra, so sc udej-stvovali v zmagah — iz katerih se je porodila tudi ujedinjena zemlja. — Iz nadčloveških naporov, iz nesebičnosti, iz junaštva srbskega naroda na umiku je vstala Jugoslavija. Tisoči srbskih junakov spe tam doli, krije j-ih mnlo j albansko kamenje; ujedinjena domovina jim ] dolguje vse.
Za svoic velezanimivo predavanje, je žel g. Jeras živahno odobravanje.
Po «Slov. Nar.»
najnovejšem časti. Vse kaže, da francoska vlada sama namenoma pritiska mi IrarJf, ker ji je drugače nemogoče spečati ogromne množine premoga, ki ga dobiva na račun reparacij iz Nemčije. Seveda tudi ona kriči v svet, da so temu krivi Nemci; to pa zato, da lažje prikrije svoje prave namene. Blaženi nemški politiki sc niso nikdar ničesar naučili od drugib narodov, ker jim je bilo vedno pred očmi le geslo oDeutschlad uber alles-. Zato so iz biljonov kar čez noč prešli v pfenige. Posledica tem« je nevzdržljivo stanje, draginja, ki danes preseda za 50% cene iz mirnega časa. Vzrok ienm je nezaupanje damačih in tujih produeentov do zlate marke. Vsak trgovec kalkulira visoke premije za riziko, ker jc mnenja, da bo marka zopet pričela padati in to plačuje seveda vedno kGnsumcnt, Za časa iriljon-ske inflacije papirne marke jc znar.ol diskont pri nemški državni banki 18^, to se pravi, industrijalce je užival in prejemal kredite pri državni banki v pclni meri. Marka je naglo padala, zato so bik te kupčije dobičkonosne in jc bil vsak viziko izključen. Na pr. industrijalce X je diskontira! menico pri državni banki in prejel recimo 100 miljard = 100 dolarjev. Za ta denar si je nakupil surovine. Ccz 3 mesece je banka inkasirala 100 miljard, ki so v najboljšem slučaju bile vredne recimo 2 dolarja. Dobiček industrijalca 98 dolarjev. Pri razprodaji produktov je seveda tudi industrijalec doživel velike izgube, ki pa jih je zopet lahko krii s kreditom državne banke. Danes diskontira državna, kakor tudi rentna banka zlato marko po 10 Marka »e stabilna, diskont previsok, /.ato se krediti za trgovca in industrijalca ne rentirajo. Za časa inflacije nastalih dobičkov podjetnik noče uporabljati v produkcijske svrhe, ker se mu zdi konjunktura neugodna, zato se obratovanje krči, ali pa kratkomalo ustavlja. Delavstvo se odpušča in gospodarske krize se epidemično širijo po celi državi. Z druge strani pa država, ki zatrjuje, da odpušča uradni-štvo in državne nameščence zato, da bi sanirala državne finance. Brezposelnost narašča in zavzema že nepregledne dimenzije. S 1. aprila namerava država ustaviti vse podpore brezposelnim in prepustiti njih oskrbo vsaki občini v lastni režiji. Kake poslcdice bodo nastale v posameznih industrijskih središčih za tamkajšnje obilne, je jasno. Saniranje pa gre še dalje in sega tudi že v kulturne dolžnosti države. Po zgledu ItaJije, skuša gospod Marx tudi ustaviti prispevke univerzam, visokim šolam in sploh vsem ustanovam, ki so toliko pripomogle za povzdigo nemške znanosti na vseh poliih. Po vsem tem je razvidno1, kakšna je smer Marxovega državnega krmarenja. Narod, ki je toliko časa živ • pod železno disciplino pruskega militarizma, tak narod ni težko vladnti in ga ina-kari voditi v blazne sfere socijalnega abso-lutizma. AH ni to največje breme v tkodo
PIsEz Nemssse
Nemški kancler Mara vpeljuje neko novo vrsto fašizma. Tudi on sledi Musso-; liniju. Množice brezposelnih naraščajo dnevno. Delovni čas se zdaljšuje, plače se krčijo in socijalno stanje delavske Nemčije je obupno. Mnoge države na svciu j skušajo ustaliti svojo domačo valuto na absolutno nizki višini zato, da lahko kon-, kurirajo s svojimi produkti na svetovnem trgu. Najboljši dokaz temu je Francija v
stva! Akc- hoče Nemčija, da sc dvigne tr popravi krivice svetovnih umorov, požiganj in ropov, mora roditi moža srčne izobrazbe, prostega sovraštva in fanatizma, devršenega v presojevanju socijalnih vprašanj, moža, ki je pogledal preko kitajskega zida, ki obvladuje vse pretekle in sedanje politike. *Uči se pri vseh narodih in ljudstvih in ohrani samo to, kar je plemenitega in koristnega*, to naj bi bilo nadomestilo za «DeutschIand liber alles», in potem bo tudi za Nemčijo nastopila svetlejša in boljša bodočnost!
predložil osrednji odbor. Trocki je dobil bo- j smo v kraljestvu goni — in hiteli smo, da se lezenski dopust, in pojde na Krim, in s tem Je t jih reSimo. da pridemo v dolino, ▼ zavetje.
prvo poglavje spora zaključeno.
Na tforski planoti pod Cakorom vidimo pred
Zametima zadružnega denarja
Agencija Štefani javlja pod včerajšnjim da-tamom:
«Evo besedilo dodatne izjave ministrskega predsednika Massolinija vladi SHS gjedć zamenjave krca slovenskih zadrug v Julijski Krajini: ««Kraljeva italijanska vlada se obvezuje, da uredi na najnujnejši način vprašanje zamenjave kron zadrugam v Julijski Krajini.
V Rimu, 27. januarja 1924. Podpisan: Be-aito Mussolini.»»
um S9. Jeronima v Rima mite v lest ]ngos!avensK8 države
Ministrski predsednik Mussolini je podal ju-goslovenski vladi izjavo, da italijanska vlada izda potrebne odredbe za odpravo sekvesira nad zavodom sv. Jeronima v Rimu v treh dneh po ratifikaciji pogodbe glede Reke.
Afera tega zavoda je pred dvema deset-Ičijima povzročala veliko razburjenje v italijanskih in jugoslovenskih, pa tudi v diplomatskih krogih. Izzvala je celo spor med Italijo in Avstro-Ogrsko, dasi sta si bili najtesnejši zaveznici.
Ta zavod je bil že v davnih časih ustanovljen v glavnem z bogatimi prispevki jugoslovcnskih škofij v namen, da bi imeli jugoslovenski bo-goslovci, ki so se izobraževali v Rimu, tam svoje zavetišče in cerkev. Ko pa je umrl tedanji rektor Parčić, ie porabilo nekaj italijanskih Dabnatincev to priliko, da so — pod pod pretvezo, da gre za dalmatinsko last — pod vodstvom proslulega Aldcievicha vdrli v zavod in ga zasedli. In nobena oblast ni imela toliko odločnosti, da bi bila to nasilje popravila in izgnala uzurpatorje iz zavoda. Vršilo se je sicer neko diplomatsko posredovanje, ki pa je ostalo brezuspešno« dokler se vsa ta zadeva ni uredila na način, ki pa tudi ni podal rešitve. V začetku vojne je pa italijanska vlada odredila zaplembo vsega imetja, ker ga je smatrala za avstrijsko. Sekvester je ostal do današnjih dni in je postal predmet pogajanj med sv. stolico in zastopnikom jugoslovenske vlade. S sedanjo izjavo Mussolinija so priznane jugoslovenski državi vse pravice lastništva do tega zavoda in njegovega imetja z edinim pridržkom, da se bo po določitvi sv. stolice en del njegovih dohodkov porabljal za bogoslovce iz škofij Trst, Poreč in Zader.
Izjava naglaša Izrecno, da se bo odslej cerkvi sv. Jeronima priznaval izključno^ značaj jugoslovensk« narodne ccrkve, a da bo •— v
svojem svojstvu zgodovinskega spomenika —-pod nadzorstvom italijanskega naučne^a ministrstva. Bogoslovci iz rečenih treh šuoli) v Italiji bodo povsem enakopravni ju^osloven-skim bogoslovcem, sprejetim v zavod. Cerkev sv. Jeronima bo imela isti juridični položaj kakor druge inozemske narodne cerkve.
Jagžsposr, JM\" ia J Popoia tli 1\W
Z ozirom na našo polemiko proti graški «Tagesposti», ki jc «Wi!fanovi struji« očitala «intransigenco3>, pripominja «11 Popolo di Trieste*, da mu to pot ni treba pisati nikakih prigovorov na naslov našega lista in istoimenega političnega društva, ker je to že storil graški list, ki sicer — tako naglasa «11 Popolo a — ni posebno naklonjen napram njemu, fašistov-skemu glasilu.
Na to objavlja «11 Popolo- neki dopis iz Gradca, ki se bavi z gorinavedenim očitanjem v «Tagesposti >. Dopisnik trdi, da je politika Slovanov Italije v naspict-stvu s prijateljskimi čustvi, o kat>ril: «nam govorijo iz Beograda^. O manifestu pravi, da je vojevit (battagliero).
«Vojevit»? Zakaj? Čujmo! Vojevit je proglas našega vodstva zato, ker poziva Slovane Italije, naj sc združijo v eno edinstveno fronto!! In to sedaj, ko so razmere med Italijo in Jugoslavijo postale normalne in prijateljske! Proglas da pravi, da je vsled zveze med Italijo in Jugoslavijo še večja nevarnost za bodočnost Slovanov Italije, da jih «absorbirajoči
Dopisnik se čudi, kako da dr. Wilfan še noče v interesu Slovanov Italije ubrati druge poti in sodelovati za iskren sporu-zum med obema narodoma, ki se sedaj z gotovimi koraki bližata k boljši bodočnosti.
Gospodje pri aPopolu^ naj nam verujejo, da smo zastrmeli, ko smo »"ritali ta očitanja na naslov našega političnega društva in dra. Wil?ana še posebej. Kajti ta očitanja so napisana s suverenim preziranjem resnice. Mi da bi videli v sporazumu med Italijo in Jugoslavijo nevarnost za bodočnost našega ljuds*™. ima dar prva našo usodo v rokah, dnito pa je država naših oaplemcnjnkov!	>2
tega razlega moramo mi le iskreno pozdravljati doseženo prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, ker bo pravi blagoslov za nas, ako se bo izkazovalo v dobrohotnem postopanju z salo narodno manjšino!
Kako, ca božjo voljo, more dopisnik «Popo!as trditi, da je proglas našega vodstva «vcfevitr:?J Proti komu? Proti Italiji in Italijanom — hoče menda reči Ali se
ta vojevitost morda izraža v odstavku proglasa, kjer je rečeno, da «se naše društvo nikakor ne vdaja omejenemu in Škodljivemu n aci jonalnemu wmiSk aHamm, kakor da bi napeljevalo k n ui j sve mu, in transi ^entaemu odporu preti politični reeinosti in k samomorilcema žrtvovanja, vseh dragih moralnih in materijalom dobrin na oltarju Escijoaakie ideje*.
AH si morete misliti iskrenejšo izjavo, da računamo s politično realnostjo, da se zavedamo svoje pripadnosti k ItaKji? U-činkovitejše se ne more izpodbiti očitanja, da smo cbattaglieri* proti državi in italijanskemu narodu! Hujše se pač ne morejo zvračati dejstva.
Ostaja !c še — koi pretvezen dokaz za našo «vojevitcst» — poziv v proglasu našega političnega vodstva, naj se vsi Slovani združi}« v er.o politično fronto! Spričo takega argumenta, ki nrj bi dokazal našo nespravljivost in vojevitost, moramo strmeli še posebno. Ker to očitanje ne pomeni nič več in nič manje, nego zahtevo, naj se odrečemo vsakemu političnemu uveljavljanju, najvišji politični pravici državljanov, če nočemo stati v grdi luči «vojevitosti».
Gospodje pri «PopoIur,.' Ali se ne zavedate, da s tako zahtevo postavljate na gia\ro vse pojme o političnih pravicah državljanov v svobodni, ustavni in demokratični državi?! Po vašem je dokaz vojevi-losti in neapravlHvosti, če sc hočejo dr-
Iz (rSaShfifla	predmeti. Atfeati so zaplenifi več lopov igral- kom je koraca] po ulicah in mafo ljudi je; in socijalnega ozadja Firenc iz 13, stoleffa.
mm	AlVUCVIia mil kart, mnogo pisem, stekleničic s skrivno- srečeval, ki bi ga ne bili poznali. Znan ie Vojvoda Tobhmso Gallarati - Scotti opisu*
---M	---" - ^	8tmm*	m mrmrto Jrrrdih anJr.hnih biJ po c€j. Sloveniji in tikal se je vsaj g i bumo^ mladost Danteja in njegovo ljubezen £<*
polovico svojih rojakov, Sestra njegova je iBcatnce- G"^^**®*101« o -doke stil bila žena prof. Fr. Erjavca, ki je pokopan J^M^S tl^	l^Z
stnimi tekočinami in mnogo drugih podobnih predmetov,
BoU in Comparetti sla morala slediti a£en-,tom <a kvesturo in pozneje, po zaslišanju, pa v zapor v ni. Coroneo, kjer bosta imela dovolj časa na razlago za študiraaje »črnih bukev>.
Avtomobil Irčfl ab voz; mlad težak težko ranjen. Včeraj popoldne okoli 15. ore se je v alici Geppa pripetila težka nesreča, katere j« bil žrtev težak tvrdke s pečmi M. Zeppar, 34-letni Viktor Mayer, stanujoč v ul. Molino a ven to it. 23. Mladenič je s po močio nekega drugega težak«, peljal po ulici Geppa z opekami naložen ročni voz. Ko je dospel na križišče ul. Trento, je pridrvel po nI. Genpa navzdol javni avtomobil, označen s št. V. G. 129.
tVlŽtZ SSS'S^fi £ Z^Žm.ob obilni »deležbi članov. Društvo k po f i 5* ga ne podri, 'a ker imu p«Vski, dm». in godb. od-je šofer ono zavil na levo stran ceste, kjer ys	«	. , J* ,.	~___.:
rva «ilnl«9 (rfil nk va7 V*sro^A
Iz triiik« pokrajina
Občni zbor bnlnngt In izobraževalnega dru-itvn «Tabor» ▼ Vrhovljah »e j« vršil minolo
pa šiloma trčil ob voz. Nesreča se jc odigrala z bliskovito naglico, Mayerja, ki je stal spredaj pri vozu, je avtomobil z vso silo zadel ter ga podrl na tla poleg voza, ki se je vsled sunka prevrnil. Ljudje, ki so prisostvovali nenadnemu prizem, so sprva prestrašeni obstali, potem eo priskočili k ranjencu ter ga dvignili od Ul. Par minul pozneje je bil na licu mesta zdravnik
se je z veliko vnemo is ljubeznijo poprijel prosvetnega delovanja. Novoizvoljeni cdbor je pod predsedstvom mladega I. Ravbarja,
VasSI z Gorfike&a
Iz YSdma, V ponJeljck se ie nudil Videm-
čunom že v drugič lep zaslužek s prodajanjem rešilne postaje, ki jc bil telefonično obveščen časopisov. Neki gospodje, ki so obleteli v par
kirurgični oddelek.
Na mestu nesreče sc je nabralo mnogo ljudi. Dva mestna stražnika sta aretirala šoferja, ki je ostai po sreči neranien. Odvedla sta ga na postajo mestnih siražnikov, kjer jc bil zaslišan Zdi se pa, da mož ni kriv nesreče.
Avtomobil je bil na sprednjem delu ves polomljen; škoda se ceni na več tisoč lir.
Žrtve burje. Že dva dni razsaja v našem mestu silna burja; tuii okrog dimnikov, razbija okna in odnaša klobuke v splošno veselje klobučarjev, ki bodo te dni dobro zaslužili. Pa hladna zimska porednica uganja tudi druge, manj nedolžne šale. Včeraj popoldne je v ulici Istria vrgla 77-letnega Antona Coffol, etanujo-čega v ul. S. Lucia št. 8, s tako~silo na tla, da je starec pri padcu zadobil veliko bunko na t*avi ter si nekoliko pretresel možgane. Dobil je prvo pomoč v zavodu «ZeIenega križa», kamor se je zatekel v spremstvu nekega moža. Druga žrtev burje je bil 36-letni težak
in zato treba nasprotni glas udušiti na ta način. To je vsaj dostojna metoda!
žavljani s primerno organizacijo usposo- ~ —i^
okviru z akona in ™*<>	stanujoč v uiici Crosa«* st. 12.
biti za politično borbo v v mejah aisžave?! Po vašem bi morali mi, v dokaz o svoji spravljivcsti. kar položiti vse orožje in se odreči neoporečnih dr-
au suneit burje ga. je spravil iz ravnotežja, ko je včeraj popoldne deial na parniku <*Arsa», zasidranem ob pomolu «Bersagiieri»; padel je v skladišče pamika ter se precej hudo ranil
žavljanskih pravic! Kako ste mogli vendar' na glavi. Dobil jc prvo pomoč od zdravnika
___i __1Z	Ul«	1.A JI	A	foei	L-i IA ktl
napisati — blago bodi rečeno — airont proti duhu, proti načelu politične svobode! Slabo sta vam poslužila graška «Ta-gespost:> in vaš tamošnji dopisnik.
Gcstilna «Pri zlati zvezdi». Z današnjo številko začnemo objavljati pod Jem naslovom daljšo serijo spominov na goriške kulturne delavce in druge veljake, ki so se skozi dolgo vrsto let shajali v znani gostilni «Pri Zvezdin v Gorici, Med veljaki, ki »o se udeleževali teh sestankov kot redni gosti «Zvezdea, so bili naši najcdličnejsi goriški politiki, književniki in znanstveniki, med njimi naš neumrljivi Simon Gregorčič, slavni zgodovinar Rular, profesor in politik Bcrbuč, prof, Ivančič, Sivec i. dr. in ludi pisatelj spominov, ki spada tudi sam v krog naših zaslužnih.kuliurnih delavcev r.a soškem in književnem pofju Današnja črtica je uvod v to zanimivo zbirko in pozneje bot* o sle«' i varni opomini n.i velikana Gregorčiča, Rularja i. dr., ki bodo tvorili važen prispevek k zgodovini političnega in kulturnega preporoda in razvoja nasrCa življa v G o-	_ -rici. Gostilna «Pri Zvezdi* ^ svojimi odličnimi vedeti potnen sanj, ali usodo svojega življenja,
rešilne postaje, ki je bil telcfonično poklican na lice mesta. Nato je bil prepeljan v mestno
bolnišnico.
Med vos in zid. Kuharico Ano Pire, stanujoče v ul. S. Nicold št. 6, je snoči doletela huda nezgoda. Ko sc je okoli 17. ure vračala domov po ul. Beccherie, je na mestu, kjer je ulica zelo temna, prišla med zid in nek tovorni voz, kateremu se je hotela izogniti s tem, da se je stisnila k zidu. Prostor pa je bil pretesen. Ženska je zadobila precej hude notranje poškodbe. Vendar je imela še toliko moči, da je prišla počasi domov. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga domači poklicali na pomoč, je dal pone-srečenko prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je precej resno.
Obiski policijskih agentov v «iemp!jik vsevednosti«, V zadnjem času so se v našem mestu začele množiti neke vrste tajne agencije, kjer so nekateri navihani sleparji, izkoriščajoč ljudsko lahkovernost, za drag denar prerokovali bodočnost in usodo življenja sploh. Ti •»templji vsevednosti» so bili dobro obiskovani, kajti mnoge lahkoverne "ženice, ki so hotele
Pri zlat: zvezdi
Črtic*, fiše Fr. St-t 1. Franjo Fcrišla.
Na trgu sv. Antona v Gorici, ob državni cesti, ki je nekdaj vezala ves trgovski promet med Trstom, Gorico, Ljubljano in Dunajem, stoji še danes staroznana gostilna «Pri zlati zvezdi». Ob tržnih dnevih so se ustavljali vozniki, trgovci, kmetje iz okolice in mešetar ji najrajše «Pri zve zdi Marsikaka kupčija, ki se ni sklenila na sejmišču, se je tu naredila v prostrani veži ali pa v gostilniških prostorih. Proti večeru in po večerji se je vsak dan zbirala v posebni sobi družba slovenskih inteligentov. Naše črtice segajo 25-30 let v prošlost nazaj in mnogim našim čitateljem bi znale obuditi spomine na kulturne boje za naše narodne pravice proti črno-žoftemu nasilju nekdanje Avstrije. Naše prijatelje bodo zanimali tudi možje, ki so se shajali «Pri zve zdi» na čašico razgovora pri pristnem teranu, ki ga je točil pokojni Vinceac Špa-capan pa 36 starih krajcarjev liter, in pri južinici, ki jo je šiora Giuditta znala tako ukusno pripraviti in je računala za bržoli-co kar po 20 novčičev.,. Marsikatero pametno smo si povedali, marsikatero šaljivo smo razdrli, bilo je smeha in šale pa tudi taroka, in pozno v noč se je slišala vesela domača pesem. Vincenc je umrl, a tudi mnogo njegovih nekdanjih gostov ni več med živimi: Simon Gregorčič, profesorji Rutar, Kragelj, Čuček, Baar, TuŠar, dežel-
na popolnoma razdejanem goriškem pokopališču. Za vzgojo obeh hčerd pokojnega svaka je v prvi vrsti skrbel naš Frasja.
Bil je vobče originalen Človek. Imel je navado, da ni šel nikoli isti dan spat, ko je vstal. Kavo je pil opoldne, kosil je ob petih, večerjal pa je navadno «Pri zvezdi« šele ob desetih zvečer, ali pa še pozneje.
_Zl	___• J_i" __. .
bok članek pod naslovom «La D. C. - poema della liberta dell'individfio^, Beaedofto Croee? «Garattere e uniia della poesia di Dantea. Alej Ušenicnik: * Dante e la Klosofiar, Vitiorio Riflsi: «Dante - poeta della Nazicne e d«l-1'Umamita?, Oton Znpančtč: Prevod V. fperm Pekla, prof. Penamaw Mele: «Dantc o a romantici polacchi*, Milho Kos: «.Le traccc di Dante fra gli Jugoslavi.» Potem sledi biMijogralija
Po večerji si ga mogel videti v kavarni,	PrGV^.vtDantejf/
u- - -.'.„i	j^i^t______. prof. Debevec. Zbirko zaključuje Življenjepis
Jej«- jc cital m dremal dokler ga zaspani hrvatskega slikana Mirka Roškega, ki rfa je natakarji niso opozonh, da je ze zgodaj. \ Bapi3ai Franc« Štete.
Dofco let je: fantova! in šele v poznih letih; To ^ v kratk;fl obrisih vsebiaa Le ^ se je p-orocii s Francko Pumo-yo iz dosreike, s katero sc Slovenci m Iialijnm klanjajo družine senozeške. Kot zakonski mož je v pred genijem italijanskega plemena. Vreduost svojo korist predrugačil svoje življenje. te£a znanstvenega dela prekaša vsekakor vse Najbolj ga je jezilo, ako mu je kdo očital,, dosedanje spominske knjige, ki so bile pesve-da je že v letih... Nekoč sta se srečala s!TcHkeina pesnikn. Knjigo diči krasna teda profesorjem S. Cesta je bila blatna, oba	oprema. Ne more biti nikakega dvoma,
prijatelja pa vsak ob eni strani ulice. Fra- !.a.bo.to.f^no fV.f2'111' Ecri1P°1sPešcval,>
njo hoče na ono stran, S. pa mu zakliic: ^T^r ^^^ l T	iin Z*
f ._•	. ». - i -	• , . eim trajnejše zblizanje obeh velikih plamen,
«Le potrpi prijatelj, počakaj na oni strani. Knjigo toplo priporočamo.
ko si vendar starejši od menc!» To očita- ■	--
nje mu je Franjo bridko zameril in vsaj štirinajst dni ni pogledal prijatelja.
Kot značilno črtico naj med drugimi šaljivimi dogodki iz njegovega Življenja povem, kako je — menda poleti 1906 — potoval na veselo svatbo v Senožeče. Da ne bi zamudil brzovlaka ob
Za bciičnico so darovali polom g.čne Gige Gržina iz Trsta: Rebula Ljvrcnc L 10, Sosič 2, Drufovka 20, Družina 10, dr. Mirk 5, dr. Čermelj 5. 2erjal 10, Pfeifer 10, M. P. 25, Nach-tigall 5, dr. Ražem 10, Iv. Vouk 5, Bizjak Jo-šestih	5» Miuele Emil 5, M. Gomisel 3, Eiaa 9,
zjutraj, sploh «f šel spat. Do petih je dre-	^ Ant. S, Ch,k 5. Cic 2, P.
mal v kavarni, potem jo je ubral proti! « . v	} v. ,
južnemu kolodvoru. Blagajna je bila Še!. .Fotom Ž-cne MiAo Mankoč so darovali v
zaprti, Franjo sede v	Jč^alni-1ffi^^V^a^
Cl, zdremlje m — zamudi vlak. «Nič ne	m _ Skupaj L 80.
de», misli Franjo in brzojavi: «Brzovlak zamudil, pridem s poštnim*. — Vrne se v
Darovali in doposlali za božičnico potom g.Čnc Matilde Pertot-ove; N. N. L 10, N. N.
go^ii iz predvojnih let je bila znana vsem goriškim Siovenccm kot shajališče naših najboljših tnož. Vsled lega bodo čitali posebno naši Goričani te spomir.c z velikim zanimanjem, ker bodo srečavidi v njih	ki so fcilc
v^cffl dobro znane in od vseh spoštovane.
Uprava «Ženske£a aveta^ javlja vs^m enim cenj, naročnicam, ki še niso dobile ! številke, da jc prva izdaja že pošla in ^e pripravlja druga. Nove naročnice bodo Jorcj prej dobile 2. štev., prvo pa šele črez par. dni. — Uprava Ženskega'svetas
vesti
Stritarjev večer bo v svctoivanskeia Nar-dozau v soboto, na Svečnico," ob 8. zvečer s sledečim sporedom sestoječim iz zgolj Stritar-
jev sin-, samogovor; 6. «Popotna», petje; 7. «1/. Bosnea, prizor po vujni; 8. «Po zimi iz šole», petje; 9. «Rejenka>( prizor iz kmetskega Življenja. — Med posameznimi točkami bo
švigal orkester. Ker je ves dohodek namenjen ________ ____________________
prehrani naše re\ne šolske decc, se nadejamo mnogo slične ropotije. Poleg tega so našli"ve-nmogobrojnega obiska domačih, mestnih in liko število pisem, v katerih so razne ženske
so se pridno zatekale k «prerokom» ali k raznim modernim Piiijam, ki so se v skrivnostno opremljenih sobah pogovarjal z nevidnimi duhovi ter jih izpraševale o onem, kar si ženice niso znale tolmačiti. Razume se, da so duhovi vselej odgovorili, zato pa jc morala ženica plačati «pTeroku» ali «prerokinji* goiov znesek denarja, ki se bo seveda porabil za sveče v čast Materi božji, ali v kak drug dober namen...
Sčasoma pa se je glas o teh... oraklih tako razširil, da je prišel na uho policiji. Tudi policijskih agentov se je polastila velika radovednost. kar ni čudno, saj je znano, da so policijski posebno radovedni. In predvčerajšnjim so vdrli v ^tempelj* Marije Gricco, rodom iz južne Italije, ki se je nahajal v ulici Manzoni št. 17. Tempelj je predstavljala temna, skriv-
katere je na mrtvaška lobanja, Ne meneč se za ugovarjanje «prero-kinjea, so agenti natančno preiskali skrivnostno sobo. V raznih predalih so iztaknili številno zbirko vsakovrstnih čarovniških predmetov, kakor igralne karte, čopiče ženskih in moških las, razne zagonetne praške, in še
ni uradnik lirnest Klavžar st., trgovci Kav- odhoda. «Zbogom, fantje, hvala in na svi-čič, Dekleva, Franjo Ferfila, stari kapetan denjeU Na svojo jezo vidi Franjo, kako se in sila nervozni in sitni KasteKc, ki je bil pomika njegov vlak kakih sto metrov s cesarjem Maksimilijanom v Mehiki in proti Divači... njegova ura ga je bila ki so ga imenovali — sevć za njegovim; ukanila, na druge pa se sploh ni oziral,.. hrbtom — <*der Hattptmann von Kaphar- j Zopet brzojavi: «Vlak zopet zamudil. Ako naam», gozdni svetnik Gutman in drugi so mogoče, počakajte, pridem s prihodnjim,
naslonjač m zaspi. Prej pa je bil vratarju Rcjan 10, A. Osioovič 45, Antonija Ma^telanc
naročil, naj ga zbudi ob pol osmih. In res 20. Lucv Schmutz 25, A. S. 10, Matija PaniČ
pride naš Franjo okoli devete srečno v 10, N. N. 5, d». J. Pertot 20. — Skupaj L 155.
Nabrežino. Tu je moral čakati poštni . Vsem darovalcem srčna hvala)
vlak iz Trsta. Imel je časa Še dobre poli Potom g.čne Bctke Hrvatic, Zore in Josipe
ure, pa si [e v gostilni privoščil golaž in; tuljan so darovali z& ^Naao deco=>: Cerkveni
čašo pive. Ze je prižigal svoio viržinko in Pevci Ricmanje, L 8, Cerut Silvester 5, Er-
klical natakarja na plačilo, ko je ravno1 °est, Svara 5, Bordon M 2, Žafran A.^^5. Em.
prihajal tržaški vlak. Prišla je bila vesela	5^H™llc A 0-30. Kuret Ur,ula 0^0,
'	• i ,-__.J...,	. ; Komar M. 1, Kuret N, 2, Kuret Ant, 0.-10, Pc-
pevska dru^a iz okolice tržaške, ki jej tcros Iv ,f KurCi Iv 2 PregaTC Iv. lt Pl^garc
pnre|ala v Nabrezim koncert. ^Živio Fra-1 Ant. 2, Komar Met. 1, Pregarc SteL 1, Kuret U-njo! Kam pa Ii! Vlak stop 20 mmut, pojdi Žuljan J. 5, Lavrenčič H. 0.40: Andrej 3aUč
0.50,	Rapotec K. 1, Peteros N. 1, Hrvatic Ant.
1,	Kuret U. 0.80. Kuret M. I, Pregarc Jo* 2, Hrvatič And. 0.50, Pevci in starešine .13, Zobin Ern. 5, And. Žafran 0.50, Žuljan U- 1, Lovrenčič Jos. 2. — Skupaj L 78.10.
Polom g.čne Kancler Teodore so darovali za «Našo deco»: Avg. Šuc, Škofije, L 2, E j a Lenarčič 5, M. Felder 5, N. N, 5, Cupin 2, Peča-rič 1, Milok A. 5, Štefančič 5, Makor 5, Bertok 3, Rizzot+i A, 2, Mervič Mar. 5, Pečarič J. 3, Kancler 5,
Mesto cvetja na grob pok. Mire Jerebove darujeta Kancler in Turko po 10 L. — Skupaj L 73,
Vsem darovalcem srčna hvala!
z nami v gostilniško dvorano, Ti zapojemo eno!» «Pa dajte no, fantjeodgovori Franjo. In zadonelo je po dvorani cBuči, buči, morje adrijanskos. Franjo je imel solzne oči, ker je bil velik ljubitelj petja, in ta himna v neposredni bližini sinje Adrije ga je še posebej genila. Franjo naroči pevcem sodček piva in zapeli so še eno... Ko Franjo pogleda na svojo uro ugotovi, da manjka še samo pet minut do
danes gostje sv. Petra, ki jim menda streže še bolj po ceni kot nekdaj Vincenc *Pri zvezdi— No, hvala Bogu, nekaj pa nas
ob poldvanajstih bom v Divači.» — Ko se vrne v dvorano, so pevci odhajali k skupni vaji z domačim pevskim društvom. Franjo
bližnjih rodoljubov,
M. D. P. - Magdalenr* priredi v nedeljo, 3. februarja izlet v Boršt. Vabijo se vsi člani, da se izleta polnoštcvilno udeleže. Ravnotako tudi prijatelje društva. Zbirališče ob 1. na Kolon k cvcu, — Odbor.
Slov. akad. fcr. društvo Balkan» ima ob 20.30 svoj redni sestanek z običajnim jdnevnim redom. Seja se začne ob 1S.30. — Odbor.
Pre-.iavanje priredi «2ensko dobrod. udru-ic .iie v nedeljo. 3. t. m. ob 10. v prostorih Ma-i:;ine družbe. Predavala bo g.a Ferjančičeva iz Gorice o predmetu «Dekle in zakona.
	e in širite
„EDU	
	
PODI.	ISTEK
prosile «prerokinjo» za nasve'te in tolažbe. Iz tega je razvidno, da je prebrisana ženska razvijala svoje "delovanje^ v širšem obsegu ter opeharila veliko število lahkovernežev.
Policijski agenti so zaplenili vso ropotijo, ki so jo našli v templju ter povabili Griecovo na i kvesturo, kjer je bila zaslišana. Nič ji ni pomagalo, da zna zagovarjati zle duhove in prerokovati usodo; morala ej v zapor ▼ uL Co-roneo.
Par ur pozneje, po prvem obisku, so policijski agenti obiskali drug sličen «tempelj», ki se je nahajal na korzu Garibaldi št. 25, kjer so s svojim nenadnim prihodom presenetili dva svečenika30-letnega Alojzija Bole iz Sežane in 21-letnega Marijana Comparetti iz Turina. Slednji je bil Boletov pomagač, oziroma «mežnar-..; glavne funkcije v «templju« je opravljal Bole.
•Preroka^ sta bila dobro preskrbljena t vsemi v njih sleparsko stroko spaaajočimi
je le še ostalo v tej dolini šentflorjanski in je ostal sam in ugibal, ali se bo vršila pose nam za enkrat prav nič ne mudi «rakom roka ob določeni enajsti uri, ali bo ženin žvižgat in kosom pet». Med temi so naprosil drugega «tovariša^ pri slavnostni nekdanji zaslužni drž. poslanec dr, Anton poroki itd. Tretjega vlaka pa ni zamudil, Gregorčič, profesorji BerbuČ, IvančiĆ, Si-1 pač pa je vlak imel 20 minut zamude ... vec, sodni svetniki Rutar, Fabijan, Lašič, I Šele opoldne pride v Divačo, a nikjer ni Font pisatelj teh skromnih črtic, poleg bilo voza, ki ga je čakal pri prvem in dru-njih še nekateri, ki so v pozni jeseni živ-|gem vlaku. Z velikim trudom najde kole-Ijenja morali vzeti popotno palico v roko, j selj, ki ga srečno, toda več ur po poroki zapustiti domovje in iskati zavetja preko j pripel je med vesele svate, katerim je v meje.	veliko zabavo pripovedoval svoje nezgode.
Priljubljen gost in tovariš jc bil naš Fra-j Franjo je umrl v Gorici leta 1914. VeK-njo, pa naj bo prva teh črtic posvečena j časten pogreb je pričal, kako je bil pri-njegovemu spominu. On je bil uradnik, i ljubljen. Zapustil je mlado vdovo z dvema pozneje ravnatelj goriške plinarne, zave- otrokoma.
den narodnjak, navzlic temu spoštovan j---——--
tudi cd Italijanov, član vseh slovenskih! KllJIŽei?nOSt lil UmetS)^Sf kulturnih društav, odbornik Goriške ljud- n_ .. R	. ,	...
ske gojilnice, Citalniceitd Za reveže.! je ^JH! ft	^
zlasti dijake je imel vedno odprto roko m („veh besedila) od jugoslovenskega slikarja na nabiralnih pol ah ni mkdar manjkalo Mirka Račkega. Založila, tiskarna in knjigarna njegovega imena in njegovega prispevka. Giov. Paternolli, Gorica 1923 (mesto 1921). Vsak dopust je porabil za potovanje. Po- Luksusna izdaja po 24 lir izvod, znal je vsaj pol Evrope, a najrajše je za-
NAŠI DIJAKI STRADAJO- — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE ž
oj yc
fO
hajal med Slovane. Ko je bil pri neki sokolski slavnosti v zlati Pragi, sem ga vpra-
G. dr. Res, mladi in znani naš znanstvenik iz Gorice, ki je to delo uredil, ga je zamislil kot organično celoto, v katere prvem delu je
šal, ali zna češki. C Strela, kaj bom znal»,' očrtana orjaška osebnost Danteja umetnika, v je dejal. «V ostalem $e pri takih svečano- drugem pa Dantejev vpliv na slovansko, postih v Pragi dovolj, da znaš zakričati „Na sebno na slovensko kulturo. Za ta svoj načrt
je pridobil prof. Res sodelovanje ne samo slovenskih pisateljev, temveč tudi nekaterih najboljših italijanskih poznavalcev Danteja in
da v istem delu
zdar" in „Prosim ješče jednu pivičkuP — Vsebino govorov pa iiak moreš čitati v
Edinosti in v Slovenskem Narodu.» Kolo-	^o^egiTeTa^^Dejstvo pa	M
. P0 Rusi^, Nekoč so nm	sodelujejo italijanski in jugoslovenski pisatelji,
ukradli listnico z vsem denarjem... Ko je	ima, ne glede na književno vrednost zbirke,
naznanil tatvino pa policiji, mu tega niso	tudi velik zgodovinsko-kulturen pomen, ker je
hoteli prav verjeti in so ga brezplačno!	od Mazzinija do danes to delo prvi primer du-
«spremili» do avstrijske meje, odkoder je mogel prijateljem brzojaviti po denar. — Od takrat ga ni več mikalo v Rusijo. Ferfila je bil rojen v Senožečah okoli
ievnega zbližan j a med Italijani in Jugoslovani.
V uvodu riše urednik v plastičnih in jasnih potezah povojno duševno razstroienost in nam stavlja Dantejevo delo * novih vidikov v zvezo
_ . „ „j ' ^ _ x__ . : z našim najintimnejšem bistvom. Slavni zgodo-
1860. Bd je moz srednje rasti, močan rde-; vinar Gaetoao Salvemini podaja v svoi^m
čega obraza. Klobuk po stram, viržmko v članku .Dante e le lotte politiche del suo
ustih, glavo pokonča, z obilnim trebušče- tempo» nov donos k spoznavanju političnega
Tvfdkr. R. Crismacck:h si d^la časi. Na povabilo lastnika tvrdke smo prisostvovali pripravljanju odlikovane specijalitete «Crema maršala all'uovo R, Crisjnancich» ter moremo zagotoviti naše čitatelje, da se izdeluje ta priljubljeni liker izključno iz zelo stare maršale, kakava, sladkorja in iz zelo svežih jajec. Pokusili srao to jajčno kremo marsalo ter ugotovili, da je zelo krepilna in izb ornega okusa, tako da — in pri tem se ne bojimo, da bi nam kdo mogel ugovarjati — jo lahko proglasimo za najboljšega med likerji te vrste, ki se nahajajo v trgovini. Tvrdka R. Cris-maneich hoče uvesti ta priljubljeni liker v trgovino ter ga radi tega prodaja pod proizvajalno ceno, take da je mnogo ce-neji od vseh podobnih likerjev, ki so še zraven tega kvalitativno mnogo slabši; ne samo to, ampak daruje konsumentu še prekrasno stensko uro. «Crema maršala all'uovo R. Crismancichj> se dobiva povsod, na debelo se prodaja pri tvrdki sami v ulici XXX Ottobre 8 in v ulici Val-dirivo 34, telefon 1359.
Čestitamo iskreno gospor*u Crisman-cichu, ki se je v tako kratkem času uveljavil na tržaškem trgu s svojim izdelkom, ki bo kmalu postal najbolj čislan liker.
Borsna poročila«
Valuta na tržaške« trga.
cgrs'KC krone , » • • ,	•	•	•	•	•	•	0.< 4>	(H)?
avstrijske krone . . .	•	•	•	•			0.0320	o m2i>
češkoslovaške kr mč «	•	•	•	•	•	•		66.^5
d narji « « • * • • •	•	•	•	•	•	•		: 6 ,o
leji •••••••••	•	•	•	•	•	•	11.-'5	11 75
m; rke ••••••••	•		•	»	«	•		—.—
dolarji •«•••••	■	•	•	•	•	•	•23—	S3 iO
francoski franki » • •	•	•	•	•	•	•	104 76	
h vir .irski franki • • •	•	•	•	•	•	•	S9f» —	aof.
angie&ki fanti papirnati	•	•	•	•	•	«		Sr.20
Pa al Boarget:
JEČA
(La Geole) Poslovenil F. P.

VII.
Mati in sin,
Cim je Ivan ViaHs stopil v knjižnico, kjer ga Je hotela gospa Vialis sprejeti radi spomina na dramo, ki se je bila Um odigrala, kakor tudi zato, da bi ji ta okoliščina dajala moč, je videla takoj, da je prišel mladi mož v stanju izven-rednega vznemirjenja. Stopil je k njej in jo objel s strastjo, ki je imela na sebi nekaj prose-Čega. »Reši me, reši mef» je pravil ta obupni objem. Pridni Bourrachot, ki ga je bil spremil in se potem umeknil, je v tistem hipu zopet odprl vrata, da bi vprašal gospodinjo, ali kaj potrebuje. Ivan-Marija je tedaj izpustil svojo
mater, obrnil se je z razjarjenim pokretom proti slugi in zakričal nanj z nasilnim glasom:
r> 77 nas tor€Lnc ™orc® pustiti pri miru!... Pojdi takoj ven! Takoj h
Samomorilčeva vdova je dobro poznala take nenadne izbruhe jeze, ki so Ivana-Marijo dvigali in tresli ter pričaii s svofa blazno krčevi-tostjo o globokem in razburljivem neravnoves-ju, Zasvetlilo se je v njenem spominu in skozi to svetlobo je videla, kako ga je ie kot otroka metalo njegovo norenje onega popoldneva po samomoru njegovega očeta proti stenam. Raz-ločno je Še slišala po tolikih letih zdravnikove besede: «Je pravi sin svojega očeta!d In prizanesljivo. ljubko, nežno kakor takrat je prijela svojega sina za roko ter mu rekla;
— »Ubogi moj sin, ne jezi se na našega pridnega Bourrachota, zakaj on ne ve»,.. Potem ga je posedla in rekla dalje: «Tudi jaz ne vem... Ti si me tako preplašil s svojim pismom!... Pomiri se, otrok moj*. Pobožala ga je po Čela, po laseh, po licu ter dodala: «Kako ti je vroče f Imaš mrzlico. Da vidim. O čem su hočeš Govoriti?.
Bila je gotova vnapref, preden je izgovoril on eno samo besedico, da bodo njegova razdražena usta obdolžila njegovo ženo. Da pa bi oe ugenil, da tudi ona, njegova mati, obdolžuje Sabino, je takoj nadaljevala:
—	f Morda o otrokih?.... Kaj so bolni?... Ali pa ti dela skrbi tvoje lastno zdravje?... Bodi odkritosrčen. Si morda v denarni zadregi? Si Špekuliral, igral na borzi?.... Tega bi ne rekla o tebi. Sicer pa vedi, da je moje premoženje ladi tvoje, tudi dokler sem ie irva....»
—	«Kako si dobra, mama!....* je odgovoril on. «Kako ne ljubiš!.... Storila si mi dobro... Ne, ne gre ne za otroke ne za moje zdravje. O Sabini moram govoriti s teboj.*
Mati je čutila, da se tudi ona upira temu tako direktnemu naskoku z istim zaprtim obrazom kakor malo prej profesor Vernat na' istem mestu. Nehotft se je spomnila njegovega nerazložljivega obraza ter pomislila: emu je šlo lažje nego meni*. Obenem je že poslušala , svojega sina, ki je začel izpoved o svojem žalostnem zakonskem življenju.
—	«Da boš razumela, mama*, fe rekel in pri , tem so ie tikal, kakor ga le bila navadila« da'
ohrani med njima Čim tesnejšo intimnost, «mo-ram seči daleč nazaj. Potrebno je tudi meni samemu, da vzpostavim malo reda v svojem vznemirjenem duhu.,.» Tu je za hip pomolčal, nakar ie zopet nadaljeval: «Ti veš kakor nihče drugi, kako zelo sem ljubil Sabino, tako sem jo ljubil, da sem šel preko — ne tvoje volje — pač pa preko tvojih misli....*
—	»Mojih misli?* ga je prekinila mati in je stisnila rame. «Jaz nHltm samo na tvojo srećo.s
—	«Dobro torej! Moja sreča je izhajala tekom treh let — prva tri leta — od Sabine. 2al mi je bilo le to, da si se držala ti stran od našega Življenja. E, seveda) Ko sem se pritoževal, da te ni nikdar k nam na kosilo, na naše večere, si mi odgovarjala: «Nimamo enakih let in ti ne poznaš «moje žalosti*. Jaz ti nisem mogel 2&meriti, da si žalovala po mojem očetu, zakaj tudi jaz bi hotel, da bi Sabina žalovala po meni, zko bi bil mrtev kakor on>.
Nesrečnik se ni zavedal udarca, ki ga je pri-zadjal svoji materi z besedama ekakor on*. Da bi ne nadaljeval, ga je uboga žena prekinila, rekoč:
—	«Pa saj še vedno ljubiš Sabino, saj si še vedno srečen?.
—	«Se vedno jo ljubim ,toda srečen nisem več. Jaz se nisem izpremcnil, ona pa se
je.*
—	«Kako? Zakaj? Kedaj?»
—	Mama, če bi ti hotel odgovorili, bi rabi! cele ure. Ti veš kakor jaz, da je vsakdanje zakonsko življenje polno brezštevilnih in nedoločljivih vtisov, na podlagi katerih čutiš na svojem ognjišču zvezo ali ločitev. Z eno besedo ti hočem povedati vse: noja žena že štiri leta ni več moja Žena — namreč odkar sc je rodila mala hčerka.* Spričo poudarka, s katerim je izgovoril besedo ^mala*, in ne *moja* ali »najina* hčerka, se je mati zdrznila. Potem jc nadaljeval: »Oprosti mi krutost teh telesnih podrobnosti, mama. Moram ti jih dati. Po po-* rodu je izrabljala pretvezo ozirov na svoje zdravje, da se odstrani od mene. Z menoj je občevala preko svojega zdravnika, onega Monclar-ja, ki ga je vzela namesto našega prijatelja Vernat-a. Dandanes bi več n« dovolil takega menjanja zdravnika I *
Nove užitnine in naoo nžltnhsko Crto v Trsta
Pečenši s 1. februarja o polnoči stopi v ve- j grozdje stot 29'25; suho grozdje stot 90. ljavo nova užitninska črta, ki jo je določil Alkohol, žganje in likerji ▼ sodih: a) do
M	po tehtnici Ga^Lu-sac Id 45;
b) od 26 do 50 stopenj 90; c) od 51 do 75 stopenj 135; d) nad 75 stopenj 180; alkohol, žganje in likerji v steklenicah/ vsaka steklenica 0.30.
Sodavice: a) od hI 15 lir; b) od vsake steklenice 0'15; mineralne vode: a) od hI 22*50; b) od vsake steklenice 0*22; ekstrakti za mineralne vode: od stota 67'50; siru-
IH	.. ______ . ______ pi. ekstrakti in konserve za pripravljanje
vije potem proti novi železniški postaji na Op- pijač: od stota 67*50; led (naraven in tuae-
bo šla od žaveljekih solin, ob cesti v Dolino do stare carinske meje in potem ob tej meji črez polje do Katinare. Odtod skozi Katinaro do Ključa, od Ključa po poti za v Bazovico, dalje do Padričev, od tod gre na pot za v Pa-driće in Trebče in obrne pri pokopališču na cesio za na postajo Opčine, se dotakne postaje pri vili cLetizia*, gre dalje po cesti Trebče-Opčine in zavije potem na cesto, ki pelje z openske postaje v Sežano. Potem gre črta nekaj časa ob cesti za v Dutovije in za-
činah. Odtod gre užitninska črta ob železnici do ceste za na Prosck. Tu zavije na levo, oklepajoč Opčine, in se začne potem spuščati od Obeliska do Trstenika in nato naravnost proti Barkovljam, kjer doseže morje pri ljudskem kopališču. Od tod gre ob morskem obrežju zopet do žaveHskih solin.
Kakor se vidi, objema nova carinska črta vso do-jnjo okolico in tudi precejšnji del zgornje. Izven nje ostanejo Prošek, Kontovelj, Sv. Križ, Trebče, Gropada in Bazovica, medtem ko se bodo nahajali vsi drugi kraji po okolici tostran užitninske črte. Kdor bo liotel spraviti kakršnokoli blago v Trst onstran užitninske črte, bc moral izjaviti užitninskim uradnikom, kakšno blago, koliko in za kakšno porabo (ali za potrošnjo, ali samo kot tranzit itd.) je dotično blago namenjeno. Vozniki se morajo ob užitninski črti, t. j. pri mitnicah, ustaviti in dati ooja^nila glede blaga, ki ga peljejo v Trst. Užitninski uradniki imajo tudi pravico preiskati tudi voz in blago« ako se jim zdi potrebno. Užitnina se plača samo pri užitninskih tiradih, ki se nahajajo pri mitnicah. S potrdilom, ki ga prizadeti dobijo pri plačilu, se potem lahko svobodno podajo s svojim blagom v mesto. Kdor bi prišel brez takega potrdila, sc bo smatral, da je blago vtihotapil, t. j. da ga je spra/il preko užitninske črte na kakem nedovoljenem mesiu aH na nedovoljen način. Za vse vrste blaga je predpisano, da sme v Trst le po tistih poteh, na katerih se ob uzricir&ki črti nahsjaio zritzJce z užiinicskiin! uradi.
Užitnina na klavno živino se bo plačevala od žive vage, ki jo ugotovijo mestne klavnice. Kdor bo hotel spraviti v Trst eno ali več glav klavne živine, bo moral imeti zato posebno dovoljenje, za znesek užitnine bo osebno odgovoren in dovoljenje se mu izda le proti položitvi gotove kavcije. Užitnino bodo plačevali od svojega pridelka tudi tisti, ki se nahajajo tostran užitninske črte, in ne samo tisti, ki bodo blago uvažali v Trst od zima j. Ta notranja užitnina se bo plačevala od grozdja, olik, olja, vina, od goveje živine, prašičev, ovc in Loz, ki so se izvali le tostran užitninske črte, dalje od octa, alkohola, likerjev, piva, so-davic, od mineralnih vod za pitje, od leda, marmelade, čokolade, kavnih nadomestkov, slaščic, rastlinskih konservov, rastlinskih in živalskih olj, od naravnega in umetnega masla, od olja in drugih mastnih snovi,-ki se ne rabijo za hrano, od parfuma, mila vseh vrst, od koksa, SvetUn. plina, električne sile za razsvetljavo, od lojenih in voščenih sveč, od goriva, od pohištva, od domačega orodja iz lesa in iz kovine, kristalnih, roajoličnih in porcelanovih izdelkov, od šiber za lov, škroba itd.
Prosto vsake občinske carine je blago, ki je namenjeno za kr. hišo, za sv. stolico, za načelnike vlad drugih držav, za inozemska poslaništva; dalje rabljeno pohištvo družin, ki so že stanovale v Trstu in se vračajo, vsak materijal za gradbo žcicznic, materija! za pošto, brzojav in telefon, materijal za državno upravo in za upravo Rdečega križa (razen živil in piče}; blago državnega monopola; gorivo za industrijska podjetja; svetilni plin za državno, pokrajinsko in občinsko upravo, de-naturirani alkohol, riž, moka, kruh, testenine, pomaranče in Hmcni.
Proizvajalec ali trgovec, ka bo hotel pripeljati v mesto blago v svrho razprodaje, bo na zil neprodano blago, ne d^. bi za to neprodano blago plačal užitnino. Toda dovoljenje za taki podlagi posebnega dovoljenja lahko spet izvo-czačasni uvoz* bo izdano le proti položitvi primerne kavcije; ob času zopetnega izvoza bo odLegnjena užitnine za blago, ki je ostalo v mestu. Tako dovoljenje sc bo izdalo tudi za blago, ki se uvozi v svrho izdelave in zopet-nega izvoza.
V mestu bodo otvorjena posebna skladišča ,za bkigo, ki bo prosto užitnine dokler ne pride v podroben konsum v mestu samem. Iz teh skladišč bodo lahko kupovali n. pr. trgovci z dežele, ne da bi plačali užitnino. Dovoljenja za taka skladišča se bodo izdala le proti kavciji. V vaseh Prosek, Kontovelj, Sv. Križ, Trebče, Gropada in Bazovica, ki ležijo izven nove užitninske črte in se smatrajo torej za odprte občine, se bo plačevala užitnina na klanje Živine in podrobno razprodajo blaga, ki je navedeno v tarifu.
Izmed izprememb tarif o v je posebno važna izpreaieinba užitnine na vino. Dosedanja užitnina je znašala BO lir (8 lir za državo, 72 za občino) od hl; cd 1. febr. dalje pa se bo plačevala užitnina 45 lir od hektolitra. To znižanje bo prineslo oboini izgubo kakih 9 milijonov lir; na druj^i strani pa bo zelo ugodno vplivalo na uvoz vin z dežele. Obenem bodo cene vina v mestu vsekako za več stotink padle.
Po mnenju nekega višjega uradnika na tukajšnjem županstvu bedo dohodki is užitnin znašali 36 milijonov lir. Tržaški cbčinski svet je določil najvišje užitnine, ki so dovoljene le občinam, katerih proračun ni še dosegel ravnovesja. Nove užitnine bi moraie biti že vpeljane z novim letom; toda občinski svet je čakal z vpeljavo, ker je imel dan na dan iziti nov kr.
odlok glede občinskih užitnin. Ker pa ndlnka ni bilo, se je občinski svet naglo odločil ter izdelal tarife na podlagi prejšnjega zakona, ae- i a) navadni 12.50 lir, b) z okraski 37.50 lir;
ten) od stota 5 lir.
II. kategorija: živila.
Voli, krave in biki, teleta stara nad 1 leto: od stota 40 lir, teleta pod 1 letom: 60 lir od glave; prašiči: a) do 30 kg 52*50 od glave; konji, mezgi in osli: od stota 16*80; ovce, koze, koštruni, ovni in kozli: 2'70 od glave; jagnjeta, kozlički 1*20 od glave; sveže meso: a) telečje od stota 75 lir; bj goveje in ovčje od stota 60 lir; c) prašičje od stota 67*50; konjsko sveže meso: od stota 21; goveje zmrznjeno meso od stota 32; osoljeno in na katerikoli drugi način pripravljeno meso cd stota 120 lir.
Divjačina živa ali mrtva: a) zajci od glave 2*50; b) domači zajci in indijanski pre-šiči od glave 0*60; c) srne i. t. d. od glave 18.75; divja perutnina: a) divja kokoš, slo-ka, divji petelin, prepelica 1'25 od glave; b) fazani 2*50; vsi ostali ptići od glave 0'30.
Domača perutnina. I. vrsta: kaptihi, pe-gatke, gosi, race in purani od glave 2*50; II. vrsta: vsa domača perutnina, ki ni posebej imenovana (kokoši, petelini itd.) od glave 1*50; III. vrsta: domači golobi od glave 0*50.
Slanina in mast od stota 75 lir; sir: a) navaden (slan in sirotka) od stota 45; b) finejše vrste (to so vse vrste, ki niso omenjene pod a) 62*50 lir od stota.
Sveže ribe: od stota 60 lir; konservira-ne ribe^ii ribja jajca 90 lir od slota; slane ikre in gomoljike od stota 1500 lir; suho socivje (bob, fižol, čičerka, leča, grah itd.).
Sladkor in med: od stota 35 lir; grozdni sladkor od stota 56 lir; marmelada in sadne konserve 50 lir od stota.
Čokolada v prahu ali v kosih: 75 lir od stota; kakao: 60 lir od stota; surova kava 140 lir od stota; kavni nadomestki 70 lir od stota; dišave 62.50 lir od stota; čaj in nadomestki 200 lir od stota; slad-čičarije 125 lir od stota; suhe gobe 200 lir od stota; suho sadje 21.25 lir od stota; inozemsko sadje: a) datelji, kokosovi orehi 75 lir od stota; b) vse drugo inozemsko sadje 150 lir od stota; rastlinske konserve 60.50 od stota; konserva paradižnikov 30 lir od stota.
IG. kategorija; Mastne snovi, mila in parfumi
Rastlinska in živalska olja: od stota (vse nadaljne užitnine se razumejo od stota) lir 20; maslo umetno in naravno lir 37.50; sadje in semena, ki služijo za pripravo olj lir 5; loj lir 12; olja in druge mastne snovi, ki ne služijo kot živila lir 7.50; parfumi lir 375; fina mila 200 lir; navadna mila in druga čistilna sredstva lir 15.
IV.	kategorija; gorivo
Drva od stota lir 1.50; oglje od stota lir 2.50; premog in koks od stota 5 lir; apneni ogljik lir 12.50; plin kubični meter 0.0312 lir; električni tok hektowat lir
0.025.
Mineralna olja: od stota 7.50 lir; vosek (sveče in drugi izdelki) od stota lir 62.50; sveče iz stearina, margarina in parafina od stota lir 37.50; sveče iz loja od stota lir 12.50; zmesi 2.50 lir od stota.
V.	kategorija: krma.
Oves, suhi bob, rožiči, ječmen, otrobi od stota lir 6.25; proso, svetlika, slama, seno ter želod: 3.75 lir od stota; trava m stelja 2.50 lir od stota.
VI. kategorija: stavbni materijal
Tarifi za to kategorijo niso še izdelani; županstvo bo izdalo poseben pravilnik za to kategorijo.
VIL kategorija: premičnine (pohištvo)
Pohištvo: a) navadno pohištvo prve vrste od stota lir 25, druge vrste lir 15, b) fino pohištvo: I. vrste od stota 140 lir, D. vrste lir 85.
» N
Navaden papir in trd papir od stota (vse naslednje užitnine se plačajo v lirah od stota) lir 6.25; finejši papir od 40 do 50 lir; registri iz papirja od 40 do 50 in /5 lir; album 75 lir; pisarniške potrebščine: a) črnila in kreda 12 lir; b) peres-nice, listnice itd. 37.50 lir; c) oprema za pisanje iz usnja 62.50 lir; d) aparati za računanje, pomnoževanje itd. lir 125.
Izdelki iz kristala, stekla, majolike, porcelana itd.: 1). izdelki iz stekla in kristala:
Mali oglasi
pristojUaa L 2—. Debele črk« 40 stoti** — Najmajk pristojbina L 4*— itim afari&o* plač* polovično
KOSTUMI, mask«, svileni, novi, se dajejo na posodo, Via Bosco 10, L	104
RIBJE OLJE« najbolje vrste, koristno za otroke, za odrasle in za Sivino. Lekarna, Sežana.
48
TROPINOVEC, domač, prodaja Anton Della Schiava, Sveto pri Komnu.	68
V GOSTILNI pri Maksa v via S. Maurizio 3, se toči črno vino iz Dekanov po L 4, na dom po 3.60; belo vipavsko po 3.60, na dom P® 3 20. Kuhinja vedno preskrbljena z mrzlimi in gorkimi jedili in domačimi klobasami. Kosilo po L 2.	88
ZLAT, srebra in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Galliaa 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori sc slovensko.
13
PLISSĆ ^ IN GUBE na harmoniko, veliki in majhni podvitki z qt>vimi vzorci za cele obleke. Oliva D« BattJsti,'Via S. Sebastiano 4, III. Vhod med izložbami skladišča Schle-slnger.	21
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot dragi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzim 46.	25
Pijte odlikovano specijaliteto «JAJČNA CREMA MARŠALA R- CRISMANCICH*
in prepričali se bodete, da ne najdete boljšega likerja. Za vsako kupljeno steklenico bodete dobili potrdilo s katerim dvignete popolnoma brezplačno stensko uro.
Na prodaj je v vseh prodajalnah na debelo in pri tvrdki
R. CRI5MANCICH, Via XXX ottohre 8, Via Valdirivo 34, telefon 1359.	(4)

ZAHVALA
Podpisani sc iz dna srca zahvaljujeta vsem blagim osebam, ki so bodisi z udeležbo pri pogrebu, bodisi na drag način Izkazale čast njuni ljubljeni
JOSIPINI
Posebna zahval« velenč zdravnika gosp. dr. A. Davanzo, pceč. detamu Cinka, družini Kalčfč, gosp. Dragotinu Malalanu kakor tudi družinam Mink. Som-mariva, Lantieri, Piavanu in Rusaaz, pevskemu društvu .Zvon" iu Ri kreatori ju Lega Nazionale.
OPČINE, 31. januarja 1924. (130)	Družini Žnidergi? in Slarc.
v Trstu
rafistrovana sađe z neomejenim j*m»tvora
Vta Her Lobi to Polestrina i. Pritličje
O&reitaje savadse braniine vlooo pq
5
Oi
Večje vloge, vezane na odpoved po
dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun
scar v DINARJIH -WS
ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pusice na dom.
Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti
MM m od 9-1 zi. <sd % 4-7 6 pod.
M® Mfii&i im it.

i 1 347
. T6L 15-84.
PRETIRANE CENE
platujom za V
kun, zlatic. lisic,
(flhurfev, vider, jazbece**« mačk, veveric, krtov, divjih In domačih zajcev«
Predoo mM* Keže, vprašajte me zc cene.
d. wmmp&m
Trst, Via Cesars SaStasti št. 10 fii. nacfsL, vrata IS n
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
]e najbDljln 2nomMa
irlj
zs lepne svetlika.
Izbara
kuhinjskih potr bSčin Iz pristnega aluminija. Žepni tr.a- kure, lončki in škatlice, rečno barvane. Zibk? in možički za otroke. Kreda za table. Svinčniki iu kopirni papir za pisalne Stroje. — Na debelo in drobno.
zaloga mmi\ — m iisor i
(nasproti vcjažkl ječi)	(13
iz prMnega fcaušufca.
„PEHA" Trsi, m CGiMSO 9.
iS Mii stasi imi
lina .ili! Pilili
dnižba z oni. j.
Trst - Via Misli 3 - Trsi
Kupuje zlato, srebro, platin v vsaki obliki in srebrn denar. — Prodaja dragocene kovine izdelane in v kosih in kemične sestavine. — Glajenje, ploščenje in nit-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje.	(29)
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI«
re^fstrovana zadruga z omejeni.« poroSvom
iiradu)9 v svoji lastni !*'§{ ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
1
ZAHVALA
DruSIna Fran lare^a, sedaj nadučiteija v Rajkenburgu (Jugoslavija) izreka tem po*om vsem cenj. prijateljem in znanccm za izraženo sožsije o priliki preminule aad vse ljubi j. ne hčerke
NS^E
mi
svojo najprisrčnejfio zahvato.
RAJHENBURG, 24. januarja 192*.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obre^tiije
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
MM are 22 strnn& o3 3 So 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-S7.	s
11 in miiiil li
t
s a 1 s fs^srs s snnu s eE^sara ss^seb n a sssaas ss aseaa e i s
danji tarifi niso torej končnoveljavni; roore-hitne ixpreraeinbc pa bodo zelo malenkostne, ker bo tudi novi odlok o občinskih užitninah prinesel zelo majhne izprcraetr.be.
Tržaška občina je odda'a pobiranje užitnin ti i-JIci Trezza 5t Co.
Ob 3. uri zjutraj nam je prispela iz Rima brzojavka, da je „Gazzetta Ufficiale" objavila kr. odlok od 20. L 1924., s katerim se izpremeni jo tabele za določitev obč. užitnin.
Potemtakem bodo naslednji tarifi bržkone nekoliko izpremenjeni.
NOVI TARIFI.
I. kategorija: pijač«. Vino: hektoliter L 45; fina vina v steklenicah: za vsako 0.90; kis hektoliter L 27; škavec (domača pijača) 22*50; sadjevec hI 27; mošt {tudi kuhan) hI 40*90; sveže
2) izdelki iz navadne lonce vine: a) navadni 10 lir, umetniški 50 lir; 3) izdelki iz majolike 50 lir; 4) izdelki iz finejše lonče-vine: a) bele lir 18.75, b) barvane ali okrašene lir 27.50; 5) izdelki iz poccclana: a) belega lir 31.25, b) barvanega ali okrašenega lir 46.85, c) porcelanasti okraski 250 lir; 6) izdelki iz pletenine: a) iz loča itd. 50 lir, b) priprave za čiščenje čevljev 60 lir.
Igralne karte 200 lir; skrobovina 25 lir; smodnik za lov: a) črn 75 lir, b) brez dima 350 lir; svinčene šibre 16 lir.
Kuhinjsko orodje: a) lesene priprave 18.75; železne počinjene, kovane, cinkaste in emaljirane 25 lir; bakrene, niklaste in iz aluminija lir 87.50; b) kovinasto jedilno orodje 90 lir; predmeti za kuhinjsko opremo lir 187.50; peči in druge priprave iz železa za kurjavo lir 18.75.
po cenah brez konkurence
Obiščite veliko skladišče 12
Via Udine štev- 25. PHllj2!fs ga ftMi i jfflfflaa §gftie§i tstefo
Zdravnika
Dr. Dom. Carnincich
in
dr. Fr. Gruden
«f Postajni
sta odprla svoj iMMm aieigisrij
v hiši Pierine Kraigherjeve no
Ordinirala vsaRl đon od 9-2,3-5.
VIA TORRE BIANCA 32 TRST TELEFON ŠTEV. 29-83
Zastopstvo in zaloga r
LIVARMICE RODOLFO BE^TOLI — PADERNO OBRTN1JA KERAMIKE:
PAGLIERO MICHELE — CASTELLAMONTE £8 ZALOGA IN DELAVNICA
MAfOLIČNIH PEČI — ŽELEZNIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV IZ!
iERA
Predmetov iz litega železa za peči, majolčnih in keramičnih plošč.
— „Ctaotles" sosefcna speHa za peči —

IS1E£8£39891£3E€23.22S£Q3ESB5
□ □□□□□□□□ □ □
□ □ □ □
a □
□ □ □
a □
□ □
a
a □
a
a]
o|
a
a
□ □ □ a □ o p □ □ □ a □ □ o o n p aago □ □□□□□□□□□□□□□□□□□
□
Ustanovljena leta 1903« DeJnliha glavnica Lit, 15.COO.OOO-— popolnoma vpiačsna. Glavni sadel: Trst, Via S. NicoSd 9 (Lastna palača). Podruinki: ABBASiA, ZARfi.
Olajšuje vsako trgovsko operacija Jugoslavijo in s vzhodnimi d^i^lavni
Dale subvencije na bSagov efekte.In vredraosfi
Otvarja akradlUv« xa nakup blaga. — litkaal afektov I a raCunov. Informacije, — Kupuj« in prodaja tflftarja In druga valuta« Jamateana plama 1» drčsge oparaclja po najugodnejših pogojih.
v lirah na hranilno knjllico 8« lih obrosSuJo po 47 Batna natto, a vloge na tokotl rafan 4V.I hmh vloga proti odpovedi obrastija najbolja po dogovoru,
vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najboSja po dsgcu^ru, IsvrSisJe nakazila v lirah In dinarji* za Jugoslavijo
a □
□
□ < a
aoaaaoaaaoa aaaaaaaaa c a a a □ □ n □ □ aaoao □□□□□anaaa
c a a a