105. številka.
Ljubljana, y ponedeljek 8 maja 1905
XXXVIII. leto.
8
tihija vsak dan zvečer, izimii n»de\)e in praznike, ter ve\Ja po pošti prejeman aa avatro-ograka deieia sa vza leto 16 Kf aa pol leta IS K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa eo mesea 1 K so h.   Za LJubljano ■ posojanjem na dom aa ito 24 K,  za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en meaea 2 K. Kdor hodi um ponj, plača aa vb« leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaea 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor r.< -i§a poštnina. — naročbe brez istodobne vpošujatve naročnine »e ne ozira. — Za oznanila bo plačuje od peteroatopne pet i t-vrate po 12 h, če ae aa oznanilo tiaka enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, če ae  tiska trikrat ali   * -krat. — Dopial gaj it izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah It. 6, tu aicer uredništvo ▼ I. nadatropjn, npravniStvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj ae blagovolijo poSUjati naročnine, reklamacija,
oznanila, t J. administrativna stvari.
Slovenski Narod" telefon 6t. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
m'
Shodek v Toplicah.
Z Dolenjskega, 6. meje. Te dni sta dr. Šusteršič in top-ški župnik Podboj svojim pristašem r Toplicah priredila *tejater«. Nastopila sta kot politična Ribničana. Topli-6ani ljubijo »špaB«, je povedal župnik Podboj v »Slovencu« in zato so bili »humoristično osoljeni vsi govori«, kar jih je bilo sliSati na shodu
v Toplicah.
Na shod se je zbralo kakih 70 do 80 moških, katerim se je pridru-ilo kakih 60 žensk in otrok. Tej klavrni družbi je pridigoval dr. Šusteršič. ,
Ta govor, ki ga je imel dr. Su-gteršič v Toplicah, spada med naj-Blabse, kar jih je kdaj javno govora. Znana stvar je, da je dr. Šusteršič iako slab govornik. Dokler govori mirno, je dolgočasen, če se razburi, pa začne lajati. Njegov organ je surov in surove so tudi njegove primere. Njegovi »šlagerji« so vedno preracunjeni za kravarje, duhovitosti in elegance ni še nikdo zasledil v njearovih govorih.
Za Topličane se dr. Suaterš ču že celo ni zdelo vredno, da bi se bil količkaj potrudil. Kar jim je ponudil v avojem govoru — to so revni posnetki iz različnih člankov, ki jih je dr. Šusteršič čital v različnih li-Btib, Same stare, stckrat premlete reči. Citajočim govor dr. Šuateršiča se n&m je zdelo, da bi vsak »Daničar« lahko kaj boljšega Bestavil.
Šusteršič je govoril o nagodbi z Odrsko in o volilnem redu, o dr. Tavčarju in o njegovem premoženju, 0 uboštvu katoliške cerkve, katera po šusteršičevem zatrdilu nima nič drugega, kakor samo cerkvena po-lopja, in o strahovladi birokratizma, o Lapajnetu in o veleposeBtvu ter končno napovedal, da bodo klerikalci nadaljevali boj, dokler ne dobe v roke deželnega zbora.
Dr. Šusteršič se menda sam sramuje teh čenč, ki jih je klatil v Toplicah. Drugače si pač ne moremo tolmačiti dejstva, da je v »Slovencu« dal priobčiti samo petino tega, kar je govoril, dasi je neki lemenatarček ta govor v potu svojega obraia ste-nografiral.
No, dr. Šusteršiča je res lahko sram. Od vsega, kar je povedal na shodu, je zbranim volilcem, tercijal-kam in otrokom, ostalo le eno v spominu: »Da ima dr. Šusteršič glavo na pravem stilu nasajeno.«
Na shodu je namreč dr. > aster-šič dobesedno rekel: »Vidite možje krščanski, tukaj Vaš gospod župnik so od tam doma, kakor jaz; prava »loomona« sva, oba Ribničana. Gospod me poznajo, kaj sem jaz; vidite, možje, tudi vi se lahko sami prepričate, da imam glavo na pravem stilu nasajeno.«
Zbrani klerikalni backi, troijalke in otrcoi so si radovedno ogledovali to glavo, ki je na pravem stilu nasajena. Ker je ta glava tudi usta široka odpirala, so se nekateri poslušalci vsled naravne asocijacije idej takoj spomnili tista figure, ki jo je bilo časih na pusLni torek videti v Ljubljani. Brna je imela na stilu nasajeno glavo in je tudi široko odpirala usta. Reči se mora, da je dr. Šusteršič samega sebe prav izborno karakteriziral; njegova glava sioer ni nasajena na stil, ali da je mož prava in resnična politična b r n a, o tem ni nobenega dvoma.
Lahko bi navedli celo vrsto takih budalosti, ki jih je dr. Šusteršič zagrešil v Toplicah. Take je tvezii, da se je še njegov somišljenik Dular jezil. Posebno ko je Šusteršič pripovedoval, kako je ministra prijel zaradi izkaza o izseljevanju.
»Veste možje, do 1. 1894. nam je vlada dajala vsako leto črno na belo, koliko kmetov se je s Kranjskega izselilo v Ameriko.   Pa po-
vejte možje, če nam te številke niso veliko pomagale. (!) Potem je pa vlada s temi številkami kar utihnila. A jaz sem šel na Dunaj. Stopim pred ministra in mu rečem: gospod minister, jaz hočem številke, koliko kranjskih kmetov je šlo v Ameriko, zakaj te številke so zame strešno važne in tudi za moje volilce.«
»Ealet, take bedarije,« se je jezil Dular in tudi nekateri razumnejši ljudje so se posmehovati; Župnikova garda pa je trdno stala in ko bi ji s krampi puščali, Di se ji na bilo zasvetilo.
V svoji reklami za SuBteršičev shod je »Slovenec« grozil »le poskusite« in pristojna oblast je temu primerno odredila varnostno asistenco. »Slovenec« se je bal, da liberalci razženo shod. Storili bi bili to lahko, ali čemu naj bi se bili spuščali v tak boj? Pokazalo se je na shodu, da je od 300 mož le kakih 70 do 80 na župnikovi Btrani in s tako stranko se res ni vredno ruvati. Prav pa je bilo, da se je dr. Šuster-šiČu »mudilo« na vlak in da je zbežal, predno je bil shod končan. Pravijo, da ga je Župnik hotel zadrževati, a Šusteršič da mu je rekel »gvišno je gvišno« in je raje pobegnil pred konoem shoda, kakor da bi se bil izpostavil kakim morebitnim sitnostim. Mož vidi že povsod strahove! _
fojna na Daljnem Vztoka.
Vladivostoško brodovje se giblje.
Listu »Central News« se brzojavi ja: Štiri ruske torpedovke iz Vladivostoka so v petek opoldne pri Hokajdu napadle neko japonsko jadrnico, jo obstreljevale in zažgale, nakar so od-plule proti severu.
Z goreče ladje so kasneje rešili štiri pomorščake.
Po poročilih iz drugega vira so preje Rusi ujeli kapitana dotične ladje in se nato oddaljili v smeri proti se-verozapadu, najbrže proti Vladivo-stoku.
V Londonu se sodi, da so ruske torpedovke izvršile ta pohod z namenom, da bi v interesu admirala Roždestvenskega razdelile japonsko brodovje.
Ta vest se potrjuje tudi iz Tokija.
R uterjevema uradu se namreč poroča iz Tokija:
Štiri torpedovke ruskega vladivostoškega brodovjaso se v petek pojavile zapadno od otoka Jesu in so ob rtu Sutsu zasegle neko japonsko jadrnico ter jo zažgale.
Kapitana dotične ladje so Rusi ujeli.
Torpedovke so nato odplule v Emeri preti severozapadu, najbrže so se vrnila v Vladivostok. Posadki ee je posrečilo, se rešiti na kopno.
Zaplenjene ruske torpedovke.
Ii Berolina se poroča: Vlada je odredila, da se smejo v Ljubeku zaplenjene ruske torpedovke zopet vrniti v Kiel. Tamkaj jih je pregledal in preiskal admiral Baradon in izjavil, da zaplenjene ladje niso torpedovke, marveč mali parniki, ki bodo služili zgolj za zabavo.
Vlada je baje z ozirom na to izjavo preklicala svojo prepoved, da bi ae imenovane ladje ne smele prepeljati na Rusko.
Vesti z mandžurskega bojišča.
Dopisaik »Novega Vremena«, Lodiženski, javlja iz Hunčulina: 1. t. m. sta semkaj dospela generala Kuropatkin in Kaulbars.
General Cerpicki, poveljnik 10. armad nega kora, mi je sporočil, da je te dni polkovnik Ahaoijev razbil dva eskadrona japonskih dra-
goncev in jim odvzel 250 volov Senzacijo vzbuja tukaj privatno poročilo, da je admiral R o ž d e s tv e n s k i že prodrl do Vladivostoka.
Ako bi se to uresničilo, bi se moral temeljito spremeniti japonski, a tudi naš vojni načrt. Trdovratno se zatrjuje, da preide v tem slučaju iniciativa, ki je bila doBlej vedno na japonski strani, v naše roke.
Kuropatkin se vrne v domovino?
*r'eterburgski L'stok« poroča iz baje zanesljivega vira, da se general Kuropatkin v kratkem vrne z bojišča, ker je obolel na Živcih.
Šel bo v pokoj in bo živel na svojem posestvu. Za poveljnika prve mandžurske armade je baje določen poveljnik 4 sibirskega armadnega kora, general Zarubajev.
Poročilo velikega kneza Nikolaja.
Iz Pariza se poroča: Ii uradne ruske strani se dementuje vest, da bi bil veliki knez Nikolaj Nikolajevi č v svojem poročilu prišel do sklepa in prepričanja, da ni več mogoče vojne nadaljevati. Nasprotno, veliki knez naglasa v svojem poro* čilu, da se je odredilo vse potrebno, da se nadaljuje vojna proti Japonski z vso močjo in odločnostjo.
Obsojen Rus.
Rus Vladimir Antonovič H o r v i c, ki so ga 22 m. m. zaprli, ker je brei dovoljenja bival na otoku Pulo Brani, ki je vladna last, je bil, kakor se poroča iz Singapora, obsojen na trimesečno ječo. Razen tega so ga obsodili se na denarno globo 250 dolarjev, ker je imel sabo pri« prave za risanje. Horvie se je proti razsodbi pritožil. Ker je peložil 1000 dolarjev varščine, so ga pustili na svobodi.
Kraljevica.
Morsko Kopališče in klima-tično zdravilišče.
Na morje! na morje! — je enoten klic kontinentalca,   kadar hoče b prostem času odpočiti si dušo in telo.   To   ni   samo  neka težnja za morjem, tem veličastnim ic mogočnim elementom, z vsemi Bvojimi Čari n lepotami, nego opravičeni izliv duše, ki prihaja iz izkustva, da je morje  postalo   najboljše, najhitrejše in najatalnejše sredstvo  za odmor, ojačeuje in ozdravljenje izmučenega, abega in razrovanega organizma. Iq vse hrepeni zdaj za morjem, po morju ... To novo čuvstvovanje je ustvarilo vsa  morska  kopališča ob Jadranskem morju, a med njimi se odlikuje naše hrvatsko Primorje. Tu-:aj hočem izpregovoriti o Kralje-ici; ker  so  nam bratje Slovenci edni gostje, mislim, da jih bo zanimalo, ako vržem par refleksij o tem epem mestecu kot morskem kopališču in klimatičnem zdravilišču ter ga s tem priporočim svojim prijate-jem in znancem.
Merodajno aodbo je napisal dr.
K(0Bic?) v nekem hrvatskem časo pisu in v glavnih potezah mu bom sledil tudi jaz.
Ker leži Kraljevica ob morju, dobiva od njega vso svojo vlažnost, ki jo povzdiguje na mesto prvih primorskih kopališč. A, da je morje velike blagodarnosti in neprecenljive koristi za vsak ljudski organizem, o tem ni dvoma. »Morski zrak ni ne le najbolj čist in najbolj gost, nego je tudi gotovo zmerom vlažen, ker vsebuje množino morske vode, pred vsem pa, kadar veje veter z morske strani. Čistost zraka prihaja od tod in nima v sebi ne samo nič prahu, ampak tudi ne drugih škodljivih snovi, kakor n. pr. miazmov in bacilov, ali vsaj ne v toliki meri, kakor v drugih krajih, a razen tega se nahaja v morskem zraku mnogo ozona, tega potenoiranega kisika. Gostost zraka je tako velika, da kaže barometer 760 mm; z vsakim vdihavanjem dobiva torej telo več zraka in pri tem tudi kisika, vsled česar srce mirneje deluje, bitje njegovo je polnejše, dihanje pa lažje in globokejše. Vdihavanje vlažnega morskega zraka nadomestuje vsako umetno inhali-ranje ne samo zaradi svoje vlage, nego tudi radi solnih snovi, ki se gotovo vedno v njem  nahajajo. O
tem vedo najbolj pripovedovati oni, ki bolehajo na kroničnem kataru dihal, kako jim je neprenosljiv suhi zrak, a nasprotno, kako blagodejen je vlažni morski zrak s svojimi solnimi snovmi. — Morske kopeli s svojo solno vsebino (v Kvarnerju 4°/0) jako vplivajo na človeški organizem, istočasno pa nudijo užitek morskega zraka in s tem nadkriljujejo daleko vse druge. Razen zraka in kopanja v morju ima velik vpliv intenzivna solnčna svetloba. Vobče je znano, kako svetloba in toplota solnčna blagodejno delujeta na vsak organizem. Še do nedavnega časa razumelo se je pod imenom »morske kopeli« samo severno, pozneje pa tudi vzhodno morje, toda zadnji čas so dosegla to ime tudi kopališča ob Jadranskem morju in to s popolno pravico, ker je Jadransko morje istotako slano, kakor severno, in ker nima onih valov, zato je mogoče plavanje, pa tudi daljše bivanje v vodi radi njene večje topline.« Raztezajoč ta splošna navodila na Kraljevico pravi dr. K.: »V Kvarnerju je počenši od aprila do novembra in decembra glavni veter od zapada takozvani »m a e • str al«, ki piha vsak dan od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Ker je za Kraljevico   zapadna   stran morska
stran, je kraj povsem deležen tega vetra. Ta veter piha vedno z enako silo ali s tako, da se more s popolnoma majhnimi ladjicami in brez vsake nevarnosti oe! ta čas voziti po morju. Temu vetru zahvaljuje Kraljevica ne samo svojo zmerno toploto ob najbolj vročih dnevih, nego tudi čisti morski zrak, ki izvanredno okrepljuje dušo in telo. Gostje v Kraljevici to dobro vedo in uporabljajo ta čas ali v kopeli ali se sprehajajo po morski obali ali — kar je najlepše — v jadrenicah in križarijo semtertja popolnoma po svoji volji. Ker je ravno morski zrak najglav-nejši činitelj, ki na morju popravlja narušeno zdravje in daje utrujenemu telesu in prenapetim živcem nove sile in zaželjeno okrepčanj?, zaradi tega povzdiguje omenjeni veter Kraljevico med prva klimatična zdravilišča.
Drugi Činitelj so morske kopeli, tople ali one na prostem morju. O prvih hočemo govoriti, ko pridemo do novega hotela „Liburniau. Morsko kopališče je oddaljeno komaj 5 minut od mesta in oddeljeno z malim poluotočičem, zvanim „Lanterna" po svetilniku, ki se nahaja na rtu. Do njega vodi prekrasna cesta in sicer: ena krajša povprek in druga ob morski obali okoli svetilnika.
Na prvi, počenši od „Ikvera", posadilo se je sedaj 10.000 malih borovcev, kateri bodo, ko zrastejo, spajali oni prekrasni borovi gozdič pri kopališču in cela cesta bo podobna lepemu urejenemu drevoredu. Kopališče samo stoji po svojem naravnem položaju in svoji uredbi na nivou modernega kopališča. Vetru s kraja je popolnoma zaprte, ako-ravno leži na odprtem morju. Renovirane kabine so skozinskoz vzorne, a bistra in Čista voda, na dnu pa fini droban pesek povzdigujeta zelo njegovo vrednost. Da se pred kabinami do morja razprostira planjava suhega peska, je z zdravstvenega in praktičnega stališča velike važnosti. Kadar prihajajo roditelji z malimi otroki v druga kopališča, nosijo deco v vodo; ta procedura je navadno spojena z vikom in jokom. Nasproti temu se da v Kraljevici otroke na pesek in četudi jim zabranijo iti v vodo, ne mine niti deset minut in otroci hočejo že biti v vodi — in to brez vsake nevarnosti za Življenje, ker se morje le polagoma poglablja, kar je ravno izjemni položaj našega kopališča. To je velike blagodejuosti tudi za neplavalce, ki morajo v drugih kopališčih biti vedno oprezni in pazljivi radi nagle globočine, v Kraljevici pa se morejo povsem komodno valjati, se igrati in se pola-oma učiti plavanja. (Konecpriu.)
Kapitan Klado.
Iz Petrograda se poroča: Kapitan Klado, ki je bil imenovan za prvega častnika na oklopni križarki »Gromoboj«, je prosil, da se ga izroči sodišču, ako je kaj protizakonitega navedel v svojih razpravah o vojni. _
Državni zbor.
Dunaj 7. maja. V včerajšnji seji je govoril v glavni razpravi o carinskem tarifu samo posl. P,r a š e k, nakar se je glavna debata zaključila ter sta se izvolila glavna govornika. Posl. dr. Bas s a (glavni govornik contra) je poudarjal v svojem govoru, ako bodo Nemci grozili z nemškim državnim jezikom, potem bo treba nastopiti z edinim sredstvom, ki je proti temu na razpolago ter storiti parlament zopet brezploden. Prorokoval je tudi, da pride brezpogojno revizija dualizma v gospodarskem, političnem in državnopravnom oziru. Za generalnim govornikom posl. K i n k o m so še govorili poslanci G a r a p i c h , Skene in dr. Barn-reither, nakar seje sklenilo preiti v podrobno razpravo, kar se zgodi prihodnjo sredo.
Iz odsekov in klubov.
Dunaj 7. maja. Nagodbena komisija gosposke zbornice ima sejo prihodnji torek. Dokler poslanska zbornica še razpravlja o carinskem tarifu, bavila se bo komisija z informacijami, kako vpliva ogrska kriza na tostransko državno polovico.
Železniški odsek je sklican k seji prihodnjo sredo. Kot prva točka je na dnevnem redu poročilo pododseka o prekoračenem kreditu pri alpskih železnicah.
Odsek nemške četvorice je imel včeraj sejo ter se je posvetoval o razdelitvi parlamentarnega dela. Oi vseh strani se je poudarjalo, kako potrebno je, da se proračunski provizorij pravočasno dožene ter se S tem prepreči, da ne zapade parlament v prejšnje mrtvilo. (Ako je Nemcem res za delavnost parlamenta, potem pa naj ne izzivajo znova z nemškim državnim jezikom.)
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 7. maja. Vodilni odbor združene opozicije je imel si* noči sejo ter se bavii poglavitno z znano izjavo hrvaških poslancev. Več članov je zahtevalo, da mora opozicija na to izjavo odgovoriti. Vnela se je ostra debata, a končno se ni ničesar pozitivnega sklenilo.
Budapešta, 7. maja. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala debato o adresi. Posl. Babo je vprašal ministrskega predsednika, zakaj je vlada umaknila reformo judsko-šolskega zakona. — Grot Tisza je odgovoril, da zakon ni umaknjen, temuč samo začasno odstavljen z taci- - - =
Koristka.
Povest.
(Daijc.j
Obšla jo je zopet vsa tista trpkost, ki jo je običajno Čutila in kazala.
„Kako ste nestalni, Olgica" je re kel Jaklič zamišljeno. „Nestalni ste in slabotni. Časih misli človek, da ste jedro dekle, ki gre samozavestno in neustrašno svojo pot, Časih pa se pokaže, da ste sentimentalna punica, ki se boji resnice in se ne upa življenju pogledati v oči."
O portretu nista več govorila ta večer. Olga je sedla v temen kot in ni poslušala, o čem se je razpravljalo pri mizi. Njene misli bo begale kdo ve kje, ali hudo ji je bilo pri srcu, da si je želela smrti. A ko se je valovanje njenih čuvstev polagoma pomirilo, je zopet zmagalo v njej hrepenenje po življenju z vso svojo demonično silo.
III.
Jaklič je bil redno vsakih šest tednov težko bolan. Obšla ga je neka globoka melanholija. Sam je to melanholijo imenoval „domotožje po spodobnosti." Trdil je, da je ta bolezen epide-mična in tako nevarna, da jo prestane samo   človek,   kateremu je nihilizem
dnevnega reda. Nadalje je rekel mi-n istrski predsednik: »Državljani ne madjarskih narodnosti m rejo biti le tedaj svobodni državljani ogrske očetnjave ter morejo gojiti koristi svojega lastnega plemena, ako se a katero ogrsko politično stranko spojijo. V javnem življenju ne smejo nastopati kot narodnostne skupine, temuč kot člani ogrske stranke. Tisti, ki se v ogrskem javnem življenju ločijo in osamljajo, zavzemajo ne samo glede zvestobe do dcmo-vine dvoumno stališče, temuč počnejo tudi izdajstvo na lastnem plemenu. (Poslanci nemadjarskih narodnosti so hrupno ugovarjali, z levice pa se je Tisii viharno ploskalo.) — PobI. baron Banffv je izjavil, da je namen spomenice jasno dognati, ali imajo še ustavo, ki odgovarja sistemu parlamentarizma Glede narodnostnih zahtev je rekel, da morajo vsi ogrski državniki delovati na to, da se čim-dalje bolj zmanjšuje Ogrski značaj večjezične države. — Posl. baron Daniel je ostro kritikoval sporne nico. dočim je posl. Moleč, dasi liberalne stranke, izjavil, da sprejme spomenico, češ, da mu blagor dežele mora biti nad strankinimi koristmi, Budapešta, 7. maja. Ministrski predsednik grcf Tisza se je včeraj odpeljal na Dunaj ter bo danes dopoldne poročal cesarju o položaju.
Nemiri na Ruskem.
Varšava 7. maja. Poljska socialistična stranka je izdala poziv, v katerem poziva delavce, naj se vrnejo na delo, ker še ni prišel čas, da bi se pričela splošna revolucija. Delavci naj potrpijo ter se pripravijo na končni boj za svobodo.
Moskva 7. maja. V industrijskem mestu Oržehov-Sujevo so bili baje veliki nemiri ter so nezadovoljni delavci požgali 50 poslopij.
Petrograd 7. maja. V Lugan-sku so bili o praznikih tudi večji nemiri. Kmetje so oropali dvajset graščin.
Moskva 7. maja. Zaprli so odvetnika Stahla in Tešenskega, ki sta pristaša meščanske demokratične stranke.
Dogodki v Macedoniji.
Solun 7. maja. Čimd&lje jasneje se kaže, da so grške čete v turški službi. Turškim vojakom je ukazano, da ne smejo streljati na Grke, a če-stokrat se zgodi, da vzamejo Turki Grke, ki so bili ranjeni, v ovoj tabor t ar jih zdravijo. Tudi gredo turške oblasti grškim duhovnikom očitno n* roko pri agitacijah za grško vstaško gibanje.
Carigrad 7. maja. Knez don Aladro Castriota se je pripeljal na svoji kdjici v Skader ter je odpotoval v Albanijo, kjer se predstavlja za pretendenta na albanski prestol. V svrho svoje agitacije troši mnogo denarja med svoje agitatorje.
prešel v kri in meso, v tem ko stare vsakega slabotneža in ga pahne za vedno med „fllistre."
Jakličevo bolezen so naznanjali vedno isti simptomi. Opustil je brezmejno pijančevanje, začel delati in postal sentimentalen. V začetku je delal nekam nerodno, vsak dan le nekaj ur, a čim bolj se je razvijala njegova bolezen, tem večja je postajala njegova delavnost. Bolezen je dosegla svoj vrhunec, kadar si je Jaklič omislil novo obleko, ki je bila vedno strogo moderna, kadar si je kupil cilinder in rokavice ter delal od dneva do mraka, potem pa šel takoj spat.
Ta bolezen je trajala vedno tri ali Štiri tedne. Čim je bila kriza prestana, je začela pojemati Jakličeva delavnest, v istem razmerju pa je zopet narasla njegova žeja. Y dobrem tednu je bil potem Jaklič zopet „zdrav", to sc pravi, nehal je delati in pil, kolikor je mogel in imel. Seveda je potem, ko mu je zmanjkalo drobiža, prodal svojo novo moderno obleko in cilinder ter oblekel stare cape in stradal tako, kakor bi se vadil, da postane virtuoz v stradanju in tekmec različnih stradalcev po poklicu.
Kadar je Jaklič obolel, je bila Rozmanka vedno vesela, kajti v dnevih
Revolucija v turiki Arabiji.
Carigrad, 7. maja. Arabci v pokrajini Vemen so ae vzdignili zoper turško oblast. V bitki blizu Rdečega morja so popolnoma premagali turško vojsko. 28 turških bataljonov je prestopilo k vstašem. General, ki je zapovedoval turški vojski, je a svojim štabom komaj ubežal na neko angleško ladjo. Vstaši so nato zavzeli Manako ter mesto zažgali. Arabce vodi Mohamed Jahya, ki je proglasil, da je sultanova oblast ▼ Arabiji prenehala ter se je dal sam sebe proklamirati za neodvisnega kalifa. Vahabiti ob Perzijskem zalivu se pripravljajo, da odkorakajo v Meko, da odstavijo velikega turškega šerifa. V sultanovi palači v Garigradu vlada nepopisen strah. Araboi so se zarotili, dane odnehajo prej, kakor da se politično in versko ločijo od Carigrada. Geslo jim je: Arabija Araboem, pa tudi kalifat, ker so neposredni potomci Mohamedovi. Ako pa se jim to posreči, zruši se Abdul Hamidu prestol. Zategadelj tolik strah.
„Slovenska Matica/'
II.  Sprememba pravil, oziroma    preuredba »Matičnega" odbora.
Odbor je razpadal doslej v dva poglavitna, namreč v gospodarski in književni odsek.
Zgodilo pa se je, da sedijo v književnem odseku ljuJje, ki niti književniki ni«o. Odtod prihaja vsa brezprogremnost naše Matice? Matica bi morala izdajati spise raznih pisateljev, bodisi, da kupuje rokopise, ali da izdaja njihova zbrana dela. Ali Matica ni izdala ne Prešerna, ne Stritarja, ne Levstika, ne Krsnika, ne Tavčarja, ne Trdine, ne Mencingerja. Pri Prešernu bi se še našel izgovor, ker je imel založnik Bamberg že nekako pogodbo za izdajo, ali vzlic temu hi bila »Matica« kaj storila ob Prešernovem jubileju. »Matica« objavlja spise novejših in najmlajših novelistov. To je prav. Ker pa je dolžna gojiti tudi znanost, zato hočemo, da se ves odbor postavi na novo podlago ter da se popolnoma reformira. Kdor pregleduje n. pr. »Zbornik«, ki naj bi prinašal znanstvene Članke, vidi, da je ta »Zbornik« nastal iz slučajno dospelih listov. Tu se ne gleda nikdar na to, kaj je aktualno, nego* natisne se pač, kar ravno odkod prileti. Kako vse drugače postopa n. pr. »Srbska Matica« v Novem Sadu! Tam se vidi, da delajo po nekem programu. Uredništvo, oziroma odbor naroča 8pi8C; o katerih misli, da bi bili važni za določeni čas. Ce hočemo, da bode naša »Matica« i apre-dovala, mora imeti aktualen program, mora vedeti, kaj hoče. Urednik znanstvenega »Zbornika« no sme čakati, odkod bo kaj priletelo, nego mora sam voditi svoj zbornik ter naročati zanj aktualnih doneskov. Filologija je sicer potrebna znanost, ali mi Slovenci se moramo začeti pečati tudi z moderno znanostjo, ki razširja ideje. Same besede nam ne pomagajo več!  S t°m seveda ne
krize je Jaklič do krajcarja poplačal vse svoje dolgove z obrestmi vred. V gospodinjstvu stare Rozmankc je Jakličeva bolezen igrala veliko vlogo in vsa družina bi bila lahko prišla v največjo zadrego, ko bi Jakliča v določe-čenem roku ne obšlo „domotožje po spodobnosti." Rozmanka je namreč plačevala svoje stanovanje s tom, kar ji je Jaklič nanesel denarja v dnevih svoje „bolezni."
V vročih poletnih dnevih je bil Jaklič zopet obolel, tako hndo, da jc Rozmanka kar poskakovala veselja, da se nezaupni Kobe ni mogel načuditi in da je prišel fotograf, pri katerem je Jaklič delal kot retuler, vprašat, kaj da se je zgodilo. In obljubil je Roz-manki pet goldinarjev nagrade, če doseže, da bo Jaklič samo Še štirinajst dni „bolan."
Obljubljena nagrada je vzpodbuje-valno vplivala na vso rodovino. Rozmanka in njeni hčeri, Kobe in krojač, vsi so se trudili, da ostane Jaklič kolikor mogoče dolgo bolan. Naposled je to postalo Lipetu tako neprijetno, da jc nekega jutra zavil svoji dve srajci v papir in zagrozil, da se takoj izseli, če temu sistematičnemu zapeljevanju in demoraliziranju ne bo konca.
Jaklič je že imel novo obleko in
očitamo »Zbornikovemu« uredniku ničesar. On ne more drucrače delati, nego mu naroča odbor. On ima ve-tane roke.
Da pa se bo moglo v bodoče literarno delo vršiti po konkretnem prt gramu, je potrebno delodelje v cdboru samem. Odbor se mora razdeliti na gospodarski in književni odsek. V gospodarski odsek naj ae volijo možje, ki se dobro razumejo na finančne stvari. Za tak posel so najboljši bančni uradniki in trgovci.
V književni odsek smejo biti voljeni le taki možje, ki so Že kdaj kaj izvirnega in veljavnega objavili v slovenskem jeziku.
Književni odsek ima v bodoče razpasti na beletristični in znanstveni pododsek.
V beletristični pododsek naj se volijo beletristi (novelisti, pesniki) Ta odsek bi moral v bodoče skrbeti tudi za upodabljajočo umetnost, zato bi se lahko imenoval tudi leposlovno umetniški pododsek. V njem bi delali tudi slikarji kiparji, arhitekti in glasbeniki. Ti možje bi sami sestavljali program za leposlovno umetniško delo.
Znanstveni odsek bi gojil čiato znanost, ne pa tisto »poljudno«] ki ni ne tič ne miš. Če hočemo* imeti univerzo, moramo skrbeti tudi znanstveno literaturo! »Poljudne« znanost v širokem zmislu besede naj goji »Mohorska družba«, »Matica« pa naj se drži stroge znanosti. V znanstveni pododsek bi smeli priti samo znanstveniki, ki jih imamo tudi Slovenci že nekaj. Ta pododsek bi potem čisto naravno razpadel na razne panoge — na filološko, zgodovinsko, naravoslovno, narodopisno, fiziko = matematično . . . panogo.
Na ta način bi dobili nekako majhno akademijo. Ali to ni mogoče ? Zakaj ne ? Strokovnjakov imamo že v vsaki izmed teh strok, to je resnica, če bi bile publikacije društva raznovrstne, hi bilo tudi več udov (abonentov) in vsled tega tudi več denarja. Vlada bi bila dolžna podpirati tako resno literarno društvo, tako akademijo z večjo subvencijo; saj dobiva n. pr. rusinska »Matica« v Lvovu več tisočakov goldinarjev podpore. Takšna »Matica« pa, kakršna je sedaj naša, ne zasluži več, ko tistih borih 1000 kron. Kakor kako veteransko društvo!
Taka akademijska Matica bi imela velik ugled. Sotrudniki bi se množili, saj bi si vsak štel v čast sodelovati pri takem resnem društvu. Stebri take akademije bi bili v znanstvenem pododseku naši vseučilišči profesorji.
Dnevne vestL
V Ljubljani, 8. maja.
— Osebne vesti. Vodja ju-stičnega ministrstva je prestavil sodnega adjunkta g. J. T o p o r i š a iz Črnomlja v Ribnico in imenoval av-skultanta g. dr. Jakoba Kušeja sodnim adjunktom za Črnomelj.
— Nove klerikalne pijavke so vznemirjale zadnje dni našo belo Ljubljano. Ni dovolj, da ima farška bisaga dovolj stalnih dohodkov, kakor maše, odpustke, lurško vodo,,   sedaj   so   iznašli  ti priiatelji
nov cilinder in imel je že za dva meseca v naprej plačano stanovanje. Lipe je mislil, da bo zdaj že vendar prestana Jakličeva bolezen, a njegovo upanje se ni izpolnilo. Jaklič si je kupil lakaste čevlje in končno je nekega dne prišel domov z dežnikom, resničnim lepim, svilenim dežnikom.
Tedaj je bila pokonci vsa družba, ki je prebivala pri Rozmanki pod streho. Strme so člani tc družbe ogledovali dežnik. Zdelo se jim je, da je dežnik skrajno nepotrebna reč in niso si mogli raztolmaČiti, čemu si ga je Jaklič kupil.
Privatni učenjak Sodar se več dni ni iranil s svojega ležišča, ker je reševal problem, koliko bi veljalo, če bi se oborožili vsi polnoletni zamorci in bi se s to armado v Evropi izvedel soci-jalnodemokratični program. A Jakličev dežnik je tudi njega spravil iz ravnovesja.
„Čemu si je kupil dežnik", je vpraševal Sodar svoje tovariše.
„Morda zaradi dežja", je menil lirični pesnik.
„Zaradi dežja Že ne", je pripomnil Lipe, , v dežju ostane pameten Človek vendar v postelji. Kaj mu je treba v dežju hoditi iz hiše."
Nastal je molk.  Vsa  družba je
ljudstva novo sredstvo izsesavanj«, Znano je, da je »Katoliška tiskarna, eno najbogatejših klerikalnih podjetij monopolizirali so si samo ob sebi umevno tudi — molitvenike. Toda to ni najhujše. Kako pa spečati to ogromno množico »duševnega« berili med naše ljudstvo. To je jako perai« vprašanje, Če se pomisli, da je molit, venikov že toliko, takorekod za »ari. nje futrat'«. V Ljubljani pa biva mo. dra buča, ki ima naslov rimskegi doktorja, ime pa mu je Gregor Pečjak. Ta je spisal knjigo: »Soiski raolitv* nik po katekizmu in obrednih knji. gah« Založil knezoškofijaki ordina. rijat. Tiskala »Katoliška tiskarna«. — Cena 80 vinarjev. Dosedaj je bil vsak molitvenik dober — seveda če je bii potrjen od škofijstva, a — sedaj — Čujmo! Te dni so prihajali iz šol do. mov dečki in deklice s zahtevo, da mora vsakdo imeti omenjeno knjigo, kajti »gospod katehet so rekli«. Ako se je dejalo učencu, da so tudi drugi molitveniki še za rabo, tedaj je začel milo ihteti rekoč, da so gospod rekli, če ne kupi molitvenika, bo izključen. V drugih slučajih se je celo grozilo, da otroci ne opravijo sv. obhajila, če ne kupijo molitvenika v »Katol ikj bukvami« za 8 0 v i n a r j e v. Ta gonj« za nakup se je uprizorila po vseh ljubljanskih šolah brez izjeme (deške in dekliške) od katehetov. Celo m gimnaziji je Pečjak sam tdplo pripo ročal knjigo. Ista (ronja je bila celo na o. kr. vadnioi. Aao se pa pomisli, da so knjigo natisnili v 35.O00 iz« vodih, se ni treba čuditi, da so celo šole vpregli, da se mora ta literaturi razpečati. Sedaj pa vprašamo slavni deželni in mestni šolski svet ljubljanski, ali mu ni morda to znano, ali zakaj dopušča to? Tudi klerikalcem je prepovedano šole izrablja svoje namene. Starši so dolžni le predpisane knjige kupovati. V tem slučaju so pa vsi ljubljanski kate-betje prisilili učence, da so kupili knjigo. To se mora prepovedati, iz sicer takoj. Ta bo lepa, da bo ie vsak umazan pop smel početi, kar d hotel. Prctestujemo proti temu, di katehetje izrabljajo svojo oblast ter da so celo s silo primorali kupit knjigo. Neki družinski oče ima pet šoloobvezaih otrok. Vsi ti so prišli domov ter zahtevali vsak po SO za knjigo. Ubogi cče se je branil plačati skupno 2 glđ., a kaj si nore pomagati, plačati mr rs, da ne dobi otroci v šoli nezadostno, oziroma celo da ne bodo izključeni (?), seveda pop ne premisli — ker je sit — driski oče p* — stradaj za pope. Ksj se ukrene, da vzame »Katoliška bukvama« vse na tak način razprodana knjige nazaj.
VeČ prizadetih staršev
— Slovenski napisi v Ma< riboru. Mojster v lažeh, lj ubija „8lovenecw je v sredo priobčil Članek kjer poroča, da je mariborski obč:. svet prepovedal vse slovenske naj
čutila, da je ta dežnik  dokaz, da Jaklič krenil na pot, s katere ga težko spraviti, ali pa morda sploh rDa, da," je čez  dlje  Časa z. dihnil Sodar, „tišti {si, ki mnogo la ugriznejo malokdaj. Jaklič jc bil v najhujši med nami in se nam itn prvi."
Kadar je  imel  Jaklič domot po spodobnosti, ni  z  nikomer gov< Pozneje je to  opravičeval   s hi ničnimi nagibi,  češ, izoliral  sc jc. bi drugih ne okužil.  Po cele dni I izpregovoril besedice. Kadar je zai govoriti, je bilo to   sigurno znamo; da je začela njegova bolezen poje: Zato so  vsi čakali  kdaj izprego\ prvo besedo; eni so čakali s straha drugi z veseljem.
Neko soboto je  prišel Jaklič nadoma Že popoldne domu. Rozmani je takoj vedela, kaj to pomeni, posebuJ še, ko jo je Jaklič prijazno pozdravi*
„Oh — gospod Jaklič — kaj Vac pa je", — tako je začela tarnati B manka.
..Vesel sem, mamica' tako s v.-s vesel, kakor že dolgo ne."
„Jej, jej, kako mi je žal" je vzdi' hovala Rozmanka. „Prav res, da mi j' žal.«
^Konec prin.)
ki segajo v zračni prostor občinskega ozemlja in da so s tem prepovedani prav vsi slovenski napisi, ki niso prav y notranjosti hiš. Mi smo mu na to krepko odgovorili in dokazali, da je neresnico poročal, ker je v interesu slovenstva, da se ta zadeva poroča tako, kot je. In mariborska „Siidsteir. presse", ki je sicer klerikalen list, piše v soboto: Opomniti je, da so prepovedani slovenski napisi je na tablah, ki segajo v gračni prostor mesta Maribora, da pa niso zabranjeni napisi v slovenskem jeziku na hišah, izložbah in nad veznimi vrati, 5ploh na vseh predmetih, ki ne segajo tako izzivajoče v nemški mariborski zrak kot š t a-cnnske table. Tudi ta sklep občinskega sveta mariborskega je za Slovence skrajno poniževalen. Politična oblast bi ga čisto lahko anulirala, toda kadar se gre za nemško prepotenco, 3toje vsa oblastva na nemški strani. Vkljnb temu je treba poročati čisto resnico, Česar pa „Slovenec" seveda ne more, ker mu je laž ušla že za kožo v kri.
— O krški meščanski soli.
Iz Krškega so nam piše: Poroča se nekaj napašaih detajlov. Vsled upokojenja g. ravnatelja Lapajneta, katero pa menda še ni pravomoćno, ni sklenil c. kr. okrajni šolski svet, da se njegovo mesto že zdaj razpiše; marveč je obveljal predlog večine članov v dotični plenarni seji, da se za zdaj razpiše le eno učiteljsko mesto za prvo, t. j. jezikovno-zgodo-vinsko skupino. Zato so se pri nas prizadete osebe jako čudile, ko so v uradnem listu čitale, da so se tri mesta razpisala, t. j. poleg ravnateljske službe še mesti dveh stro-kevnih učiteljev prve skupine. Cu-
so se ljudje pri nas temu razpis še tudi radi tega, ker se v njem ne pove, da bi morali kompetenti za katerokoli teh mest slovensko zcati; v razpisu se znanje slovenščine ne terja niti od bo-nečega ravnatelja, niti od učitelja, ki bo učil slovenščino. Slovenščina je namreč ob ~ez i učni predmet, četudi se vsi drugi predmetje v nemščini uče, to pa kljub temu, da so vsi učenci slovenske narodnosti, kar je tukaj ob Savi čisto naravno. D* ne bi se sku-Salo na našo šolo vtihotapiti nemške učitelje, kakor se je to pred leti is nameravalo; zato tudi mi opozorijo vse člane tukajšnjega okrajnega kakega sveta, da r;a?odna čast zahteva, da se izvede to, kar so sklenili pri zadnji seji te korporacije. Ako in ked^j bode šel se danji ravnatelj v nokoj, ostanejo še itak na tej šoli štiri sposobne učne ■ir-cči, dva izvrstna strokovna učitelja od teh je sicer eden nemškutarjem
v peti) in dva jako zmožna sup-lenta, ki bosta čez 1*/, leto imela ie vse potrebne izpite in lahko postaneta definitivna. Treba je iskati le še pete moči, izprašane iz prre skupine, to pa takeg* moža, kateri je izprašan za slovenske-nemške šole, ne pa semo za nemskeu učilnice te >rste. Mi Id to rečemo: Dovolj je šrivie, ki so jih oblastveni krogi de-lali Slovencem v krškem okraju in : brim učiteljem na krški meščanski Soli.
— Program za VI. kongres slovanskih časnikarjev,
ki bo 14, 15. in 16. t. m. v Voloakem-Gpatiji, se je določil takole; D n e 14 rajnika ob 10. uri dopoldnev »Narodnem domu« v Voloskem: L Otvoritev kongresa po predsedniku *Zveze slov. časnikarjev«; II. Odobrenje zapisnika V. kongresa v PJznu, poročilo in predlogi predsedstva; lil. organizacija slovanskega časnikarstva: 1. organizacija čeških časnikarjev; 2. organizacija poljskih Časnikarjev; 3. organizacija ruskih časnikarjev; 4 organizacija slovenskih Časnikarjev; 5. organizacija slovaških časnikarjev; 6. organizacija hrvatskih časnikarjev in 7. organizacija srbskih časnikarjev. IV. Naloga »Osrednje zveze slovanskih časnikarjev«. (Skupni obed, ki ga priredi gostom občinski zaatop vološki v Opatiji. Poset grobov slovanskih novinarje? na tamkajšnjem
pokopališču. Ob 9. uri zvečer konoert « plesom.) — Dne 15. majnika ob 9. uri dopoldne: I. O uredniški doiznoati pričanja. G. R. Cejnek, urednik »Politike«; II. O novem ti skovLem zakonu. G. dr. A. B e a u p r e, urednik »Glosu Naroda«; III. O ne-ročevanju časopisov na poŠti in pra-ktiČne potreba ruskega tiska. G. O. A. Markov, uradnik »G %li6anina«. (Ob 12. uri opoldne skupni obed v »Narodnem domu« v Voloskem. Ob 1. uri popoldne odhod s parobrodom v Kraljevico, Cfkvenioo, Novi in Sanj.) Dne 16 majnika ob 9 uri dopoldne: I. Poročilo o slovanskem koreapondenČnem uradu; II. glavna skupščina »Osrednja zveze«: 1. Otvoritev skupščine; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4 volitev odbora; 5 določitev, kje bo 7. kongres iu 6. razni predlogi. III. Zaklju čenje kongresa. (OAhod na Riko, kjer se skupno ogleda mesto). — Odbor »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev« je dobil včeraj od »Osrednje zveze« obvestilo, da je južna železnica dovolila udeležencem kongresa samo polovične in ne proste vozne karte, kakor so to steriie druge železniške uprave. V Iv jub temu pa smo prepričani, da se udeleže kongresa vsi oni gospodje, ki so sepri-glasili!
— Oj ta čistost. V Kranjski gori so orožniki aretirali šest oseb, ki so storili neko grdo hudodelstvo. V zvezi s tem dogodkom je neko šele 12 let staro dekle. Med areto-vanimi osebami so trije člani Marijine družbe.
— Državnozborsks volitev v mestnih okrajih Maribor - Ptuj. Za to volitev ee Nemci jako živahno gibljejo in imajo ža kar tri kandidate, namreč dr. M r a v • 1 a g g a , ki je zastopnik nemške ljud-ke stranke, deželnega poslanca Pfrimerja kot zastopnika nemške meščanske stranke in pisatelja \V a s t i a n a , ki je ljubljenec Scho-nererjancev. Slovenci in sccialni-de-mekratitf še niso postavili svojih kandidatov.
— Nemška šola v Mozirju.
Županstvo Mozirje naznanja, da ni resnično pisanje nemških listov, da je občinski svet sklenil, da se v četrtem razredu ljudske šole vpelje nemški učni jezik. Kratke noge ima laž !
— Politični uradniki v primorskih deželah, hmtd 28 urad-nikov-juriatev pri tržašiem jismest-ništvu )e 20 Nemcjv, 5 Slovanov in 3 Lahi. V politični administrac ji za Trsi in za vse Primorje j*> izmed 65 uradnikov juristov 43 Nemoev, 13 Slovanov in 9 Lahov.
— Zvonimir Zor f Na tragičen način je včeraj popoldne končal eden najodliČnejsih uradnikov deželnega odbora kranjskega, gospod Zvonimir Zor. Pokojnik je dosegel starost 44. let. Gospod Zor ni bil samo izredno sposoben, nego tudi skrajno vesten in neumorno delaven uradnik. Kot nadzornik samostojne deželne naklade se je pridobil za deželo kranjsko neven-Ijivih zaslug. Notorično je, da v nobeni kronovini ne fankcijonira ta urad tako natančno, zanesljivo in dobro kakor pri nas. Seveda je delo pri tem vele-važnem uradu, ki ima posla s tolikimi tisočimi strankami, kateremu so podrejeni vsi boletni uradi v deželi, nekaj silno napornega. Mnogo let je g. Zor vodil ta urad z železno eneržijo. V zadnjih mesecih pa je začel vidno gi-nevati in večkrat se je zdejo uradnikom, kakor bi bil gospod Zor začel trpeti na duhu. Zlasti zadnje tedne je pokojnikova rodovina imela sila mučne dni. Gospod Zor si je vedno domišljal, da računi niso v redu, da manjka denarja. To mu ni dalo miru, ne ponoči ne podnevi. Dasi ni imel z denarjem sploh nič opraviti, ker so blagajnikovi posli v drugih rokah, je neprenehoma fantaziral o primankljajih in iskal in računal po knjigah in drugih izkazih, kje da je zmota. Zadnje dni je zopet iskal tako namišjeno zmoto, ves zbegan ni mogel najti miru in uradniki so prišli do spoznanja, da je g. Zor obolel na umu. Včeraj popoldne je šel v svojo pisarno v Miklošičevih ulicah št. 36 in se tam, sede za svojo mizo, ustrelil z revolverjem v glavo. Ko je prišla njegova soproga prvič za njim v pisarno, je še ž njo govoril in ji zopet tožil, da manjka denarja in da bo on vsega kriv, čeprav nima z denarjem nič opraviti. Oez nekaj časa je šla soproga drugič gledat v pisarno. Grede mimo okna na dvo-
rišču ležeče pisarne je čula strel in ko je stopila v sobo, je našla soproga umirajočega. Poklicani zdravniki so mogli samo konstatirati, da je g. Zor mrtev. Policijski načelnik g. dr. Zarnik je zaprl pisarno in danes se je od strani deželnega odbora vršila uradna revizija. Gospod dež. glavar je bil tako prijazen in nam je dal sporočiti, da je uradna revizija dognala, da je urad v najvzornejšem redu in da kakor ob sebi umljive še govora ni o kakem primanjkljaju. Pokojni g. Zor je bil skoz in skoz naroden mož, zanesljiv so miŠljenik naše stranke in zvest so-trudnik našega lista. Kar je bilo v zadnjih letih v našem listu člankov o užitnim, je vse spisal g. Zor in da so se poslanci vseh strank ravnali po teh temeljitih člankih, je znana stvar. Sploh je bil pokojnik prava zlata duša, dober prijatelj, vzoren uradnik in soprog. Bodi vrlemu, značaj nem u možu, ohranjen ljub spomin.
— Odhodnica gospice Mire Devf katero je minolo soboto zvečer v »Narodnem domu« priredila »Glasbena Matica« s svojim pevskim zborom, izvršila se je zelo iepo in presrčao. DjšIo je mnogo izbranega občinstva, osobito mnogo dam in kmalu se je razvila zelo živahna zabava. V imenu širšega odbora »Glasbene Matice« in v imenu onih članov, ki so gosp;c:> Miro Dov od likovali s častnim darilom, spregovoril je najprvo predsednik, pospod računski nadsvetaik S v e t e k , poudarjajo pomen sestanka in zasluge gospice Mire DdV za »Glasbeno Matico«. Na to ie načelnik pevskega zbora, g. prof. Š t r i t o f, v navdušenih besedah v imenu pevskega zbora poslavljal se od gospioe Da vovd ter ji čestital k njenemu novemu stanu. Gospod koncertni vodja H u -b a d je poudarjal v svojem govoru visoko glasbeno izobraženost gospice M re kot koncertne pevke in pevke v zboru t?r kazal na velike zasluge, ki si jih ie gospica pr dobila za »Glasbeno Matico« z dvanajstletnim svojim koncetnim sodelovanjem. V imenu pevskega omizja je gospici nazdravil še g spod V e k o s i a v Ravnikar. Gosp c% Mira Dev ae je v splošno prijetno iznenađenje v jako lepem govoru zahvalila za vse počastitve ter obljubila zvesta ostati tudi v bodoče »Glasbeni Ma-tioi«. — Moški zbor »Glasbene Matice« je pel nebroj slovenskih pesmi, med njimi tudi nekaj šaljivih na posebne »inštrumente«, gospica Mira D e v je prednasala tri krasne pesmi, gojenec »Glasbene Mitice« Niko 3 t r i t o f pa je sviral nekaj klavirskih krmadov. L?pi prijateljsko intimni večer se je zp.ključil z improviziranim živahnim plesom.
— Šentpeterska ženska in moška podružnica Ciril-Metodova priredite letošnjo veselico v korist glavni družbi na dan 2 julija t 1. P. n. narodna društva se prosi najvljudneje, da z ozirom na to veselico izvolijo urediti svoje eventualne zabave.
— Utopljenca so našli včeraj popoldne dijaki, vozeči se po Krki nasproti sejmišča „na Lokiu v obližju malega nad mrtvašnico usmiljenih bratov v Kandiji od brega odcepljenega otoka. Utopljenec je okoli 721ei;m čevljar Matija Slivar vulgo Japelj iz Drake. Mož je bil jako priljubljen in obiskovan kot spreten, dober čevljar. Kako je prišel do tega Žalostnega konca, je popolnoma nerazumljivo, ker je Še pol ure pved njegovo smrtjo nekdo Ž njim govoril in je bil mož čisto normalen. Kakih znakov hudodelstva pa tudi ni na njem najti. Najbolj čudno je pa to, da so ga našli plavajočega po vrhu vode čez dve uri utopljenja.
— UčiteliNko mesto. Na tri raerednici v Humu pri Ormožu je razpisano v tretjem plačilnem razredu mesto učitelja event. učiteljice v »talno nameščenje s prostim stanovanjem in najpotrebnejšim pohištvom Prošnje do 20. majnika t. 1. na krajni šolski s»et na Humu poŠta Ormož, ft*v*jersko.
— Posledice nemškega hujskanja. Ko so preteklo sredo bile v mariborskem »Narodnem domuu pevske skušnje, je priletel skozi okno kot jajce debel kamen na mizo in odtod v prsi nekega gospoda. Akoravno je nekaj gospodov takoj prihitelo na cesto, ni bilo storilca več nikjer. To so posledice hujskanja „Marburger Zei-tnngu in jasno kaže surovost nemških kričaČev v Mariboru.
— Izmil3(jen roparski napad. 17 letna šivilja Štefanija Pahor v Trstu je naznanila na redarstvo, da jo je na velikonočni ponedeljek na nekem sprehodu neki 251etni človek napadel in ji odvzel zlat medaljon. Pri poznejšem zaslišanju se je pa dekle ujelo v besedah in priznalo, da si je ta napad izmislila, ker se je bala doma radi izgubljenega medaljona. Zdaj se bo zagovarjala, ker je spravila oblastev v zmoto.
— Sneha je do smrti trpinčila ▼ malem kraju Grmovi v Istri staro  bolno  ženo,  katere  sin je ▼
Ameriki. Žandarmerija ji ni mogla priti nikoli do Živega, ker je starica vse tajila. Zdaj ko je ta umrla in so truplo obdueirali, so našli telesne poškodbe na njej. S)dna komisija bo vso stvar natanko preiskala.
— Pogreša se žena z dvema otrokoma. Kmet Luka Hrovatič v Riomanjih je prijavil, da je dne 29. m m. izginila z doma nlegova žena s sedem meseoev starima dvojčkoma.
— Samomor. V Rofiinju je skočil v Sočo 53 letni kmet Anton Ipavec zaradi domačih prepirov. Njegovega trupla niso našli.
— Lov za tatom. Sinoči sta dva sanitetna vojaka opazila, ko je zidar Pran Klemenčič izŠtanatinskega vrba pri Ptuju kradel na trgu ob Resljevi cesti porcelanasto posodo in ga takoj ovadila policiji Klemenčič pa je tekel po Sv. Petra cesti, vojaka in nadstražnik Papler pa za njim. Pritekel je na kriipot ttf. Petra in Radeokega ceste baš v naročje stražniku Grčarju, ki ga je z veseljem sprejel in s pomočjo vojakov uklenil. Tudi pozneje je ušel, a ni imel pri begu sreče Ko bi sanitetna vojaka ne bila med šetanjem tako pazljiva, bi bil splaval prodajalcu najbrže dobiček eelega tedna po vodi.
— Dvakratno smolo je imel hlapeo Ivan Hajnrihar. Koje v soboto izstopil iz službe od »Kranjske stavbne družbe«, si je navezal ▼ hlevu culico, v katero je dejal tudi dva zlata pr Btana, in se za nekaj časa odstranil ter pustil culico v hlevu. Njegov tovariš Ivan Bovhan je pa to videl in mu prstana naglo izmaknil. Prodajal ju je pozneje hlapcu Liparju, kar je videl Hajnriharjev brat Tone, ki je prstana poznal in tudi takoj uganil, odkod ju je Bovhan dobil. Poklical je stražnika Berganta, da je Hajnri-harjevega »prijatelja« aretoval. — V nedeljo zjutraj je pa Hajnrihar prišel v hlev in dal Antonu Povžešu komad za 20 vinarjev izmenjat. Ta je pa denar vtaknil v žep in mirno opravljal svoj posel dalje. Hajnrihar je pa, ko je vide), da se Povžeš ne zmeni zanj, vzel njegovo pipo in odšel na Bleiweisovo cesto. Povžeš se pa pri-podi za njim in ga začne tako mika-stiti, da se je nabralo vse polno občinstva. Tudi tukaj je prišel stražnik Bergant v poštev, da je napravil mir.
— Zadavil se je včeraj pri kosilu GOictni mizar Jakob Vehar iz Rovt, stanujoč v Rožnih ulicah št. 35. Pokojniku se je ustavil v grlu košček mesa in takoj na lice mesta poklicani zdravnik gospod dr. p). Foedransperg je mogel konštatovati le še smrt.
— Vojaški begun. Pred par dnevi so pogrešili prostaka c. in kr. 27. pešpoika Antona Lutterdorferja. Po mestu so ga iskale vojaške patrulje, pred katerimi je Lutterdorfer bežal bos in nesel črevlje v rokah, a ga je policijski nadstražnik Ažnr.an še pravočasno Ujel in oddal vojaški patrulji.
— Tatvina. SUrinarju Avgustu Prekuhu je v soboto neki mlad fant ukradel iz prodajalnice srebrno aa-ker ur \ vredno 12 K in po tatvini pun* gnil
— Utopljenec, katerega so našli v petek zjutraj v Grubarjevem prekopu, se piše, kakor se je dognalo, Matevž Dolinšek, dninar, rojen leta 1817. v Stranjah v kamniškem okraju. Pokojnik je bil vdovec, njegov sin Albert pa s uži v vrhniški pivovarni.
— Nepreviden kolesar. Dne 5. t. m. je na Bleiweisovi te3ti s kolesom na tla podrl hlapeo Ivan Kozin delavčevo ženo Lucijo Sušterjevo. Podrl jo je znak in se je pri tem poškodovala na rokah in raztrgala ooieko. Opaziti je, da posebno motoristi vozijo po mestu v divjem diru, in gorje človeku, v katerega bi se zaletel motor. Taka vožnja je v me9tu vsekako nedopustna, akopram se vozi z motorjem kaka uniforma.
— Odhodno podoknico je sinoči napravilo tukajšnje »Pevsko društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev« postnemu ravnatelju gosp. Matiji Sorliju, v znak hvaležnosti. Kakor znano, bode šel gospod Šorii v pokoj in bode Ljubljano zapustil.
— Izgubljene in najdene reči. Služkinja Rozalija Krigerjeva je izgubila kratko srebrno verižico, vredno 12 K. — Služkinja Neža Pre-dekova je izgubila na poti na pošto 135 K 60 vin., katere je našel Dolenčev svečarski vajenec Alojzij K t fer, ki je bil tako pošten, da jih je oddal na magistratu.
— Najnovejše novice. —
Koneo afere M on tig no so. Sklenila se je končno pogodba med saksonskim kraljem in grofico Mon tignoso. Grofica obdrži princezinjo Moniko ter se je tudi zviša dosedanja letna apanaža 30.000 mark. Zato pa se grofica za vedno odpove saksonskemu državljanskemu pravu.
— Valed št raj k a voznikov v Čik agu je nastala v mestu neznosna draginja vseh živil, ki se uvažajo. I
— Nečloveški oče. Na Du naju so zaprli nekega Alberta Sauera, ki je svojo zelo lepo hčerko prodal nekemu turškemu psši za 1000 turšk'h funtov.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 8« maja. Cesar je sprejel včeraj ministrskega predsednika grofa Tiszo v posebni avdijenci. Popoldne je imel Tisza v hotelu „Sacher" dolgo konferenco s skupnim finančnim ministrom baronom Burianom v svrho, da bi ga pridobil, da bi sprejel mesto ogrskega ministrskega predsednika. Danes se je Tisza zopet zglasil pri cesarju in mu sporočil, da se B u r i a n ne da pregovoriti in neče sprejeti naloge, sestaviti novo ogrsko ministrstvo.
Dunaj 8. maja. Rudolf Ne-met z, ki so ga zaprli, ker je bil na sumu, da je odpiral pisma, katerih kuverti so bili najdeni ob železniški progi pri Zidanem mostu, je svoj zločin prizna 1. Pisma je spoliral baje 3 aprila.
Budimpešta 8. maja. V poslanski zbornici je danes govoril romunski poslanec P op p. V svojem govoru se je pritoževal proti krivicam, ki se gode nemadjarskim narodnostim na Ogrskem, in našteval nasilnosti, ki so jih izvršili Madjari drugim narodom. Madjar-ski poslanci so Poppu kriče ugovarjali. Na Poppova izvajanja je odgovarjal predsednik J u s t h sam, naglasujoč, da so vse tozadevne pritožbe neosnovane, Č e š, d a se narodnostim nikjer ne godi boljše, kakor na Ogrskem pod vlado m a d j a r s k e g a n a r o d a.
Rusko-japonska vojna,
Berolin 8. maja. „Lokalanzei-gerju" se brzojavlja iz iSanghaja, da so videli japonsko brodovje v bližini otoka Tsušime. Neaktivnost admirala Toga se razlaga s tem, da je japonsko brodovje izgubilo veliko več ladij, kakor se je dosedaj mislilo. Zatrjuje se iz zanesljivega vira, da ste se Japoncem potopili poleg drugih ladij tudi oklopnici „Mikaza" in „Jašima", da ima torej ad-miralTogo sedaj kvečjemu samo še tri oklopnice.
London 8. maja. Iz Batavije se brzojavlja, da je 5. t. m videl neki parnik 50 milj severozapadno otoka Babuana veliko vojno brodovje, obstoječe iz dveh eska-der, ne da bi mogel dognati njega narodnost. Sedi se, da je bilo to ladjevje rusko.
London 8. maja. Vladivosto-ške torpedovke, ki so se pojavile ob japonskem otoku Jesu, so zopet izginile iz japonskih voda. Sodi se, da so se vrnile v Vladi-vostok, pričakuje se pa, da se v kratkem zopet pojavijo ob japonskem obrežju.
London 8. maja. Zatrjuje se, da nameravajo Japonci v drugi polovici tega meseca navaliti na otok Sahalin. Armada, ki ima izvršiti to nalogo, se nahaja v Hirosaki in ji poveljujejo generali Haraguči, Ta^enouči in Korzuni.
To kij o 8. maja Uradno se razglaša, da je japonski voj, ki se je pomikal od Tungue proti severu, razbil sovražno konjenico in osvojil Kuj a taj, 28 milj severno od Tungue. Neki drugi voj, ki je prodiral od Fakumena proti F e n h u i, je razpršil 4 t. m. sovražnika, ki se je nahajal v okolici Erhsiatuna in Tasia-tu n a, 30 milj severnozapadno od Fakumena, in na večer omenje nega dne osvojil Papaotun.
To kij o 8. maja. Z mandžur skega bojišča se poroča, da je maršal Ojama tako na levem, kakor tudi nadesnem krilu pričel z odločno ofen-živo.
Bratje SokoljJ_
Dne 6. maja je umrl član gospod Zvonimir Zor. Pol /.nosi naša je, da se polno-IftJ      številno udeležimo pogreba, U   $ ki bo v torek, dne 8« maja "v       ob 5. uri popoldne.
Zbirališče ob 1 45. v društveni telovadnici.
Odbor«.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani.
Uradni knrzi dan. borze 7. Bikloiibeni gvapir'i.
4°/8 m**jev» renta .   .   .   . .
4°/0 »rebrna reuta.....
4° 0 avsir. kronska renta . . |%    „   zlata       „      . .
4°/0 ogrska kronska „
!•/,     „    zlaU      „   .   . .
4°/0 posojilo dežele KranUke .
41 j° c posojilo mesta Spllet .
i»        n      Zadar .
4Va% boB.-herc. žel. pos. 1902
4° 0 češka dež. banka k. o.
4°/0    „      B      „    i. o. .
4V,°/0 set. pisma gal. d. hip. b.
4'V/o PeSt- kom. k. o a. 10°/0 pr.......
41/«0/,, sast. pisma lanerst. hr.
4Vt7t n n ogrske een. dež. hr.......
4l ,•/, z. pis. ogr. hip. ban. .
4»/a0/c obl. ogr. Jokalnih železnic d. dr.....
41 a°0 ob!, češke ind. banke .
4°/0 prior. Trat-Poreč lok. Žet
4°/0 prior. doL Žel.....
3%     „    jnž. žel. kup. «/,*/, •
4» 8C - avst. pos. 1* tel. p. o. .
Srečke. Srečka od I. 18601 ,  . .
,      n   n 1864 .....
n     tieske .... sem. kred. I. emistf« •
. r    H. „ .
_    ogr hip. banke .   . . srbske a frs. 100-
„ turške......
Basilika srečke ....
Kreditne „    .   .   . .
Inomoske Krakovske Ljubljanske AtbI. rnd. križa Ogr.    p „ Bndolfove
Saicbnrške * ...
Dunajske kota. n
!»©) nio b Južne železnice .... Državne železnice    .   . . ATstr.-ogrske bančna d«ini«e ATStr. kreditne banke   . . Ogrske      „        B       . . Zivnostenske        n       • • Premogokop ** Moeti« (Brnx) Alpinske montan .... Praške žel. in dr. dr. .   . . Rima-Mnranvi ... TrbovUske prem. družbe Avstr. orožne tovr, dražbe , Češke sladkorne družbe
Taln&e. 0. kr. cekin
20 franki.......
SO marke.......
SoTereignu .....
Marke........
Laški bankofei.....
Rublji........
Dolarji........
maja 1905.
Denar Rl&go
100-BO
100- 30 97-90
119*46 97 95
118-20 99-60
10050
100*—
101- 60 100-15
100- 15
101- 15
107*70 100-50
100-50 10015
100 — 100-75 g9«_
99-50 320 — ico 95
193-40 i 90*— 170 50 309— 307 — 279 — 109 — 143 35 27 4c 4S5- -16' -S9-56 -5750 37-50 6b — 74-— 639 —
90-50 664 75
1645-— 666 — 775-50 »46 75 646 — 536 —
"2675 — 657 — 263--620 — 167 —
11-29 19 07 23*45 23'94
117-35 95 35
262-75 4-84
100*70 100*50
98*10 119*65
98*16 118-40 101*— 101*60 100 — 102-65 10065
100- 50 102 10
108-70
101- 50
101*10 101*15
101-— 101*75
100- — 322 —
101- 95
195-40 294 — 172 50 317 — 316 — 285 60 \ 14-50 144-35 2940 495'—
22- 50 95 — 72 50 59 50 39-80 69 — 83-70
F49 —
91 — 665*75
1655 — 667-— 776 50 247 25 550 — 637---
2679 — 558'— 269'— 624' -•69-—
11-34 16-C9
23- 53 24 02
117-55 95 55 253-75 B —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 8. maja 1905. Termin*
Pšenica za maj   .  . .	• n	100 kg. K	18-84
Pšenica  „  oktober . .	• r	100 „ „	17-48
Rž          „ oktober . .	» f	100 „ .	14-02
Koruza   n maj    .   . .	n	100  . „	15 —
• Julij   -   . .	• *	100 . ■	14-48
Oves     „ oktober . .		100 „ ,	12-22
Nespremenjeno.
Heteorologično poročilo.
Vlidc* u»d moijem 806-8.    Srednji *r*cri tlak "36-0 mtm
Maj 1	Oas opazovanja	Stanje barometra v mm	Se	Vetrovi	Nob-
6.	S. zv.	738 2	^,15 3,	sr.svzhod	obiaćnc
7. •	7. 2. Pop	738 5 739 0	12 9 :;i63	sr. jj?zh. 8l. bvzh.	cblaCno del. jasno
n	9. ZT.	7390	13-3	sr. jvzh.	del. jasno
8.	7. 2j-. 2. pop.	T389 537 6	110 17 5	si. j z ah od al. jzahod	dež oblačno
Sredcja temperatura sobote in nedelje: 16 8 in 14 2\ normale: 12 8° in 13 0°. Moimna
■? 24 uraJb: 1*5 rjsrn iti 23 mm.
Zahvala.
Za premnoge dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše ljube nepozabne matere oziroma tašče in stare matere, gospe
]ere jtfajzelj
izrekamo svojo najtoplejšo zalivalo. Osobito se zahvaljujemo milostivemu g», prostu dru. S. Elbertu ter prečastiti duhovščini, slavni požarni hrambi šent-jernejski in Tsem onim, ki so v velikem številu prišli od blizu In daleč izkazat dragi pokojnici zadnjo čast, posebno pa prijateljem iz Novega me-Bta. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so nam z izrazi svojega sožalja lajšali našo bolest.
Št. Jernej, 6. maja 1906. 1600
Žalujoči ostali.
Minka Zor roj. Pfeifer naznanja v svojem in v imenu vseh svojih sorodnikov vsem prijateljem in znancem
prežaloatno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, nečaka, aeta in svaka; gospoda
Vekosl. Zvonimira Zora
nadzornika deželne naklade
ki je danes, dne 7. maja, ob 4. uri popoldne nenadoma umrl v 44. letu svoje dobe.
Truplo dragega pokojnika se bo prepeljalo v torek, dne 9. maja, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta št.   36 na pokopališče k Sv.
in tu položilo v lastno rakev.
Prosi se tihega sožalja. 1510
V Ljubljani, 8. maja 190t>.
I
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti gospe
Marije Mandič
soproge mag. uradnika
izražava preč. gosp. prelatu Kozmanu, gg. pevcem za krasno petje, za vse krasne darovane vence in vsem ter vsakemu posebej za spremstvo k večnemu počitku najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, 8. maja 1905. 1511
Štefanja Fiala.       Anton Volta.
I
Kontoristinja
zmožna slovenščine in nemščine se išče.
Ponudbe pod postni predal itev. 26. 1503-1
Odda se za avgust
prodajalna in stanovanje ||
z dvema sobama io pritiklinami  v Židovskih ulicah št. I. 1495-2 Vpraša se v I. nadstropju.
se odda na Starem trgu štev. 26 v v III. nadstropju (solnčna stran in pogled na vodo) od 1. avgusta naprej obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe in drvarnice. 1498—2 Več se izve pri hišniku.
liče se za avgust
stanovanje
z eno sobo in kuhinjo, hlevom za dva konja in sklad ŠČem v bližini južne železnice.
Ponudbe se prosijo na upravništvo „Slov. Naroda". 1439—3
tO
co
:žen)en. brez otrok, išče gostilno n* račun ali v najem v mestu ali na deželi, ker 2e veliko let izvršuje gostilniško obrt. 1499 2 Pismene ponudbe do 1. junija posterestante Ljubljana pod št. 100.
Vino
izvrstno, Ia,  belo ali rdeče, lastnega pridelka,  se  dobiva liter po 21 kr. franko postaja Videm Krško pri
Gustav Schalku v Sevnici.
za Kranjsko se išče za takojšnji nastop. Oziralo se bo samo na zdrave osebe, ki so že dlje Časa imele posla pri eksploitiranju bukovega lesa. 1499
Ponudbe z navedbo starosti, rodo-vinskega stanja in zabteve plače pod flŽaga 100" uprav. „Slov. Naroda".
Stanovanje
na Kongresnem trgu št« 13,
v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za avgustov termin.
Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
k
9. občnemu zboru
Posojilnice in hranilnice v Moravčah
dne 15. maja 1905 v 31oravoah štev. 1.
SPORED:
1. ) Poročilo načeluištva.
2. ) Poročilo nadzorništva.
3. ) Volitev načelništva in nadzor-
ništva.
4. ) Čitanje revizijskega poročila in
prememba pravil.
5. ) Slučajnosti.
Moravče, 4. maja 1905.
1506 Načelstvo.
Ces. kr. avstrijske
A J-"
državne železnice
C. kr. ravi; aeljstro drž. železnice v Beljaku.
ligr^očL iz groznoga xada.
Veij&Ten od dne 1. maja ]905. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju?, koh PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osodi i rlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Ljubno, čez SeJsthal v Auseee. Solnograd, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstettea. — Ob 7. uri 5 m zjutraj 030bni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztbai v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijiue /are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 44 m dopoldne oeobn? vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz Dunaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne " osobni vlak t? Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejsvice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pragoj (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj oez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo direktni voz I. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. mi 17 m zjutraj f Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. igtotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer *i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3, uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Sez Amstetten, Monakovo Inomost, direkt. voz 1, H. raz). Solnograd. Franzensfeste Line, Stejr, Ljubno, Celovec, Beljak.
Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dn* naja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in U. razreda), Karlove vara, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Lino, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregen«, liioraost, Zeli ob Jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Ino mosta, Franzensfe8ta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubua, Beljaka, Celovca, Pontabla, Čez Selztbr.l in Inomosta, in Solnograda Coz Klein-Reilliug, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta is Kočevja, ob 2. uri 38 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — Cas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
Službe išče   Več stanovanj
kot prodajalka ali voditeljica lilijalke [ mlada ženska oseba, ki je popolnoma i izurjena v špecerijski stroki. Gre tudi j na deželo.
Naslov pove upravnižtvo „SIov. Naroda". iB04 1
se odda za takoj in za avgust v Spe Šiški ii. 22 ob glavni cesti.
Več  se  izve  pri  Antonu Stirrtj
istotam. 148G-J
Sprejme se takoj
Lepo stanovanje izprašan Irurja
dvema sobama in vsemi pritiklinami,    ^■^■zMBHBI^z^zl    ■ »      B J M
z dvema sobama in vsemi pritiklinami, se zaradi odpotovanja odda s 1. junijem.
Več pove g. Alojzij  Cangl  na j Karlovski cesti št. 32. ito2— i S
Prodajalna
se odda s 1. avgustom
Kongresni trg štev. 6.
Več se poizve pri hišni oskrbnici istotam. 1508
v pivovarni AUER.
Stanovanje j
do avgusta se odda in sicer v I. nai stropju 3 sobe s pritiklinami, v II. naj stropju istotako.
Natančno se izve v Rožnih ulit
cah št. 41, pritlično.
1485-
Mlade dame, ki so potrebne raz vedrila in žele prebiti poletje na Bledu pri zasebni rodbini, se sprejmejo v popolno oskrbovanje.   Strogo nadzorstvo in dobra postrežba sta zagotovljeni.
Vprašanja glede natančnejših podatkov naj se pošljejo pod šifro nBled" do 15. maja t. 1. na upravništvo „Slov. Naroda". 1509 l I
Prodajalko
i;
izvežbano v špecerijski stroki, pošten in  marljivo   ter s  primerno k;.
sprejme v službo l'57-_
ivi« lavrenčič 9
Šiška pri Ljubljani.
Prodajalno lahko prevzame na racuAi
▼ r
Len
Službo
i
"H
k
dr
za letoviščarje
s 4 sobami ter kuhinjo z vso opravo, v prijaznem kraju na Gorenjskem, pol ure od postaje Lesce, ali 10 minut od PoljČ, se odda za poletno sezono v najem.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1458—1
Svarilo!
Moj bivši premogarski hlapec Janez Kramar je pri meni izstopil iz službe ter ni opravičen v mojem imenu česa naročati ali prodajati, niti sprejemati denarja. * Ljubljana, 8. maja 1905.
Martin Iiampert
prevozni podjetnik 1507        Holoilvorske ulftee.
It h
dobi takoj zadostno izobražena, ne pr mlada dama, ki ima energičen Daste kot gospodinja  večje družine in pr merno izobrazbo, katero bi morala uporabiti za vzgojo dveh otrok. — liit^l mora obenem tudi dobra kuharica.
Naslov  pove upravništvo Naroda". 14
na deželi se odda takoj v najem i pa na račun pod jako ugodnimi p goji. Radi ugodne lege se lahko uved tudi trgovina 8 špecerijskim blagom.
Naslov pove upravništvo Naroda".
Roparska morilca
Frančiške in Henrika Klein
♦>^>|<      Dunaja >ž«v^»
v naravni velikosti si lahko ogledate od danes naprej
v Traberjevem muzeju
Vstopnina 40 vin.
1475-
e
B IVAN ZAJEC
ordinira
(njun lel „UNION"
Frančiškanske ulice št. 2, I. nadstr.
m
^Ljubljanska kreditna banku w Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000"—. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zaaen|ava Ii IkstoBftuIi Bali prednjo! na vrednostna papirja,
izžrebane vrednostne   papirje in    22a.Trstx-u.jo sredice preti vnovčnjo zapale kupone. 2rxLrzxiI lzgru/toi.
Vinkuluje in dovinkuluje   vojaške ienitnlnske kavcije. Kihompt im InkitMo meale.   ~fcjQ 0LJf~  Boran* naročil*.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne  t loge ■prejema «5^1:
? tekočem računa ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dna vloge do dne vzdiga. 8—53
Promet a čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk nNarodne tiskarne*1.
C5:C
4475