Domoljub
Cfublfaiil U. februarfa 1942-XX	55 - Šlev. 7
/se belo! [Dol ie belin breg. [pod nogo škriplje
trdi sneg, uboge ptičke zmr-zuiejo...
razgled po 3vetu
Voina poročila
Afriško bojišče. Čete Osi so pretekli teden nadaljevale s preganjanjem nasprotnika in so prodrle že precej proti vzhodu, zakaj zoano mesto Derna je že za njimi Bojna letala »o
razkropila angleške oddelke zahodno od lo-
'U Brez oddiha je italijansko in nemško leial-itvo napadalo z uspehom znani, zelo utrjeni angleški otok v Sredozemlju. Malto.
Angleška letala so metala rušilne bombe v okolici Palerma in zadela neki vlak brez posebne škode. Protiletalska obramba je takoj jio-segla v boj: eno angleško letalo je strmoglavilo v morje, drugo je padlo na zemljo, Stirpa so odletela.
Italijanska patrola torpednih letal je napadla močno spremljani sovražni konvoj ob obali Tobruka in je navzlic silovitemu protiletalskemu ognju zadela neko ladjo in jo vžgala. Italijanska letala so se vrnila na svoje oporišče z enim mrtvim in nekaterimi ranjenimi med posadko. Do konca januarja je bilo v Afriki zaplenjenih ali uničenih 1220 angleških avtomobilskih voz. Po zadnjih vesteh so Italijani že zasedli Ain el Gazalo in Gialo.
Rusko bojišče. Kljub ledenim in snežnim viharjem se nadaljujejo veliki boji na ruskem bojišču z vso srditostjo in to od visokega severa tja na jug do Azovskega oziroma Črnega morja.
Živahno delovanje vsega orožja in patrol je bilo na finskem odseku. Posebej naj bo omenjeno. da so finske letalske sile napadle ruske železniške in avtomobilske prevoze. Med drugimi so zažgale na murmanski železnici vlak s 40 vagoni in v bližini te proge 15 tovornih avtomobilov.
Po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva so nemške čete pri Leningradu doslej zavrnile že 123 ruskih napadov. Rusom je mnogo vojakov zmrznilo.
Na srednjem odseku zahodnega bojišča so nemška letala zadnje dni učinkovito obstreljevala zbirajoče se ruske čete in njihove oskrbovalne oddelke. Po nemških uradnih podatkih so zažgala ali uničila 350 letal, 6 topov in dva tanka.
Hudi boji so severovzhodno od Kurska. S krajevnim protinapadom so Nemci ujeli 294 Rusov in precej orožja. V borbi proti sovjetskim letalskim silam, proti katerim so nastopala tudi italijanska letala, je bilo v enem dnevu 58 sovražnih letal sestreljenih ali uničenih na tleh. Bojna letala so v noči na 5. februar povzročila požar v napravah neke letalske tovarne v Voronešu ter so z bombami zadela tovarno avtomobilov v Gorkiju.
Po nemških poročilih so imeli Rusi pri ofenzivi pri krimski Feodoziji izredno velike •
izgube v ljudeh in orožju Nemško letalstvo je zadnje dni napadlo zbirališča ruskih cet in kolon na pohodu, kakor tudi ruske utrjene položaje na polotoku Kerču.
Nemško časopisje trdi, da Stalin z veliko sovjetsko zimsko ofenzivo ni dosegel drugega kot ogromne izgube na ljudeh in potrebščinah, ne da bi pri tem dosegel kakšen resnično važen uspeh.
Bojišče na Tihem oceanu. Na Tihem morju imajo Japonci ofenzivni postopek v svojih rokah. Velika angleška trdnjava Singapur je trdno v japonskih kleščah in neprenehoma napa-dana in bombardirana j>o japonskih zračnih silah. Strokovnjaki menijo, da se je na Singapur že pričel splošni napad. Pri napadu pa pomorsko ojiorišče Surabaja na otoku Javi je bilo uničenih 85 ameriških bombnikov. Popolnoma je bilo uničeno tudi letališče v Rangiinu. glavnemu mestu Birme. Oh obali Jave so dosegli Japonci pomembno zmago. Potopili so dve nizozemski križarki, eno pa hudo poškodovali. V tej letalski in pomorski bitki je bila po ja-fionskili poročilih nizozemska mornarica skoraj pojiolnoma uničena.
Še nekaj novic
Padec Honnkonqa — uspeh »samuraicev. Uspehe japonskih sil v napadih nu sovražna oporišča ie pripisati tudi uporabi plavačev »samuraicev«. Listi so objavili nekatere podrobnosti o akciii sumarajcev v odseku llong-konga. Nekaj japonskih edinic. ki so prišle iz CoNvIoona, ie bilo od trdnjave oddaljenih okrog 1000 m po morju. Tedaj so uporabili plavače sumarajce. Dober japonski sumarajec nadaljuje staro iaponsko slavo, zna plavati in se borili v borbi in drži meč in puško ter strelivo nad vodo. Ko ie padel mrak, so japonski vojaki dobili ukaz. naj gredo pod vodo. Več sto dobro opremljenih mož se je takoj odpravilo v tišini proti sovražnikovim minskim po-licm. Vsakdo je vedel, kje so mine razpostavljene in se ie usmeril proti določenemu obiektu. Plavači so nadaljevali pot proti otoku Hongkongs kjer ni bilo tako hude obalne obrambe.
Medtem ie dosnel do kopnega japonski čoln. ki ie preplul neopažen morsko ožino med Cowloonom in Hongkongom. Plavači so pritrdili na vseli minah, ki so iih srečali, električne žice. in v čolnu, ki ie dospel na kopno, je bil aparat, s katerim so se zvezale vse žice. ki so bile pritrjene na minah. Z majhnim pritiskom na vzvod ie celotno minsko polie zletelo v zrak. Eksplozija ic bila tako silna, da je posadka mislila, da ie samo oporišče zletelo v zrak Branilci Hongkonga so izgubili glavo, ko so po eksploziii videli na stotine japonskih
Me odiasatte. ampak ta ho) se naretiic na araga poio-*»ct» .Siotenčoe hanžačči
Le še nekaj tednov imate časa — to je do izida prve knjige druge polovice na*e zbirke, prelepe povesti, ki jo je spisal JANEZ JALEN
Naročila sprejemajo vsi naši zastopniki po farah, vse naše podružnice, kakor tudi uprava »Slovenčeve knjižnice« Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6
OVČAR MARKO
ladij, ki so se pomikale iz Cowloona proti llongkoiigti. Napad se je pričel in trdnjava je bila zavzeta in s tem ie bila zabeležena ena izmed največjih zmag v zgodovini japonske
vojske.
»Italija v Sredozemlju«, je naslov članka, ki ga je pred kratkim [iriobčil zagrebški »Hrvatski narod«. List piše, da je v dosedanji borbi Italija imola kar so da važno vlogo v Sredozemlju s tem, da je strazila najvažnejše po. morske |x>li in vezulu nasprotnikove morna. riške sile, da se niso mogle odpraviti na druga morja.
Veliko posestvo barona Rotschilda v Franciji je zadel nedavno zaplenilni odlok franco.
skopa poljedelskega ministrstva. Posestvo je veliko 70» lia in besedilo uradne zaplembe pravi, da bodo na tem posestvu zaposlili predvsem brezposelne. Zidovslii baron Rotschild je Francijo zapustil v juniju 1940 in so njegova druga posestva in umetniške zbirke zaplenili še tedaj, ko so mu odvzeli francosko državljanstvo.
Svobodno madžarsko pristanišče. Kakor je mnogim znano, gre madžarska zunanja trgovina deloma po Donavi, deloma pa tuili preko Jadranskega in Egejskega morja. Madžarska si je že dolgo želela lastnega pristanišča ob Adriji. Lani so se začela z Italijo tozadevna pogajanja in bil končno dosežen s|»razum, po aterem dobi svobodna prislaniška madžarska
lila pr
družba v najem nekaj skladišč v reškem pristanišču, italijanska družila pa bo imela v mi-dimpeštanskem obdonavskein pristanišču na razpolago primerna zemljišča.
Najnovejši podatki o veroizpovedih v Nemčiji se nanašajo na staro državno ozemlje z vključitvijo avstrijskega in sudetskega ozemlja. ......lj..................
Nemških ljudskih šol jc po teli podatkih 57.000 s približno 200.000 razredi, ki jih obiskuje 8 milijonov šolskih otrok. Med njimi je po verski
Firipadnosti protestantov 4.450.000, riinskih-kato-ičanov 3.602.000, ostale prištevajo drugim veram. Od 200.000 učiteljev je 100.000 protestantov in okrog 80.000 katoličanov. Tu pa niso vštete nove nemške pokrajine na vzhodu.
KRATKE
Nemški igralci so gostovali od 8. jan. do 8. febr. v španski Barceloni.
Veliki snežni plazovi so se odtrgali te dni v srednji Švici; plaz je zadel tudi neko hišo in je v nji 9 oseb našlo smrt.
Nolnjo klobukov z velikimi krajci je prepovedalo svojim obiskovalcem vodstvo rimske opere.
Japonci Imajo med vsemi narodi na svetu najbolj zdravo srce, dokazuje strokovnjak nekega japonskega zavoda.
Cepilo proti vsem vrstam ozeblin je iznašel nedavno danski zdravnik dr. Sigurd Nielsen.
Slovaške vlada Je izdala zakonsko odredbo, s katero lahko v sedanjem vojnem času vnovič pokliče v službo vse državne upokojence.
Ker so prišle ii Nemčije velike količine «vil, so na Finskem s 1. februarjem zvišali obrok hrane.
1000 delniških družb, ki imajo 100 milijonov pezet glavnice, je »sedaj v Španiji.
Za skoraj 86% se je podražil tekom enega leta bombaž v ameriških Združenih državah.
S trgovino se bavi v Italiji 11, v Nemčiji 12, . na Nizozemskem 17% vsega prebivalstva.
Vse domače zaloge krompirja so morali v Svici prijaviti, da se zagotovi pravilna razdelitev krompirja med prebivalstvo.
Oblačilne nakaznice so uvedli s 1. februar- r jem tudi na Japonskem. Imajo za eno leto po 30 točk	moSko obleko je treba na primer
Velike Jate ptle-selivk, ki so letele proti severu, so videli te dni nad Jeruzalemom, kar je menda znamenje za zgodnjo pomlad 1 , ,*Tne!? predalnika čilske republike je bil izvolien demokratični kandidat Juan Ris.
1 ri nekem švedskem trgovci je policija pred kratkim zaplenila nič manj kot pet in pol tone
verižnišk ih cenah! * *	m0Ž Pr°daiaH
750.000 črncev Je v severnoameriški vojski. « .Pr.Te T"'V,a, Pr°"!etalsko obrambo so Imeli t
J» . y 8vedsk» prestolnici; sodelovalo Je v<8 t,
Vodnik naših dni
Tretji prvi petek velikih vscnarodnih pobožnosti je za nami. Kdor je ta petek šel v cerkve, je videl v jutranjih urah, ponekod pa vse dopoldne čudovite prizore goreče pobožnosti v zadoščevauju presv. Srcu Jezusovemu. Ponekod so se duhovniki pri obha-janju morali izmenjavati, tako dolgo so trajala obhajila. Tisoči in tisoči in fe vzamemo vse cerkve po naši deželi, potem desettisoči in desettisoči so pristopali k mizam, kjer jim je bil podeljen kruh življenja.
Prepričani smo, da tudi oni, ki niso mogli ali niso hoteli prejeti sv. obhajila, pa ki so opazovali ta petek to veliko vnemo tisočev in desettisočev Slovencev, niso mogli in ne bi mogli drugega, kakor v vsej svoji malovernosti, kljub vsemu, častiti največjo katoliško skrivnost, verska resnico o obhajilu, ki ii vseh vernikov dela eno samo telo. Da bi mogla ta skrivnost ganiti pri prihodnjem prvem petku vse one, ki se teh vscnarodnih pobožnosti še ne udeležujejo!
Prvi petki — so čas prav za vse, zlasti za one, ki vero zametarajo, da iz svojih skrivališč, čeprav v svojem uporu preklinjajo Boga, spoznajo prihod Kristusa v čista usta, v goreča srca, med ogromno večino našega naroda.
Pa tudi oni, ki so boječi in radi strahu, ki ga jim je vcepilo morda okolje, družba v kateri žive, ne izpoveduje jo svoje vere. ker se boje, da ne bi bili iz druibe izločeni, ker bolj lju. bij« «lavo ljudi, kakor'slavo božjo — naj se ozro'te prve petke, na tisoče in desettisoče svojih sorojakov, da bodo vi-| deli, da je njihov strah brez pomena, da jc njihovo mestol
tam, kjer ogromna večina naroda išče svoje rešitve in kjer jo bo tudi našla — po poti resnice in pravice, po kateri nas vodi Vodnik vseh časov in Gospod vseh narodov.
Prvi petek v februarju je bil vdan izraz našega naroda presv. Srcu Jezusovemu, ki v Hvoji moči more utrditi vsakega mlačneča in z božjo pomočjo spreobrniti vsakega ue-verneža.
Kakšna mogočna množica ljudi bi to bila, če bi se slovesnost prvega petka opravila za ves narod na enem samem kraju 1 Desettisoči in desettisoči bi šli v stotisoče, kajti čudovita poročila pravijo, da se je v gotovih župnijah odzvalo tudi dve tretjini vseh faranov. To je čudovito katoliško pričevanje našega naroda ne glede na čas, ne glede na kakršnekoli ovire, ne glede na to, da je treba čuvati tudi domove in da vsi naenkrat ne morejo v cerkev. Kakšen vzpodbuden primer v današnjem času, ko se svet zvija v svojih lastnih zablodah, je vzgled našega naroda v teh pobožno-s tih!
Ali nismo upravičeni vzklikati že danes, da bodo te vsenarodne pobožnosti, ki so največje in najpomembnejše, katere je naš narod kdaj doživljal, z zlatimi črkami zapisane v naši zgodovini, zapisane z lepimi besedami, ki bodo orisale vso gorečnost ljudi, vso njihovo požrtvovalnost, vso njihovo dobro voljo, vso pripravljenost poboljšati sebe in svoje okolje, tako, kot to želi božje Srce, ki naj spozna vrednost nas vseh za svoje usmiljenje. Pa ne bo samo to zapisano v zgodovini našega naroda; zapisane bodo tudi številke, ki bodo povedale, da se je v posameznih larah udeležilo teh pobožnosti toliko in toliko ljudi. Vse te številke skupaj bodo povedale ono številko naroda, zaradi katere Bog nas ni za-
vrgel, kakor se je to zgodilo g Sodomo in Gomoro. — Vse te številke bodo v ponos in vzpodbudo zanamcem, da bodo pogumno vztrajali na poti prave katoliške verel
Ali razumejo vsi pripravljalni odbori, zakaj je treba zbirati številke o pobožnosti? Ali razumejo, da je dejansko ta pobožnost, čeprav opravljena po posameznih farah, v resnici velikanska manifestacija, po številu udeležencev močnejša od vseh kongresov, ki bo dala pečat vsemu narodu sedaj in v njegovi bodočnosti. Če bomo v svojih zavestih -pravilno vrednotili te številke, tedaj boma zaznamovani za vedno, za vso bodočnost. Zaznamovani bodo hočeš nočeš tudi oni, ki bodo kljub temu še preklinjali Boga in se s pestmi bili po bolečih sencih, ker jih bo svetloba, ki jo kličejo oni, ki pobožnost opravljajo, nad vsakega in vse, slepila.
Vsak prvi petek se polnijo naše cerkve po vsej naši pokrajini. Človeški potoki vro — ponekod stotine, drugod tisoči, skopaj desettisoči in desettisoči, se zgrinjajo po Kruhu življenja v množico žena, mož, deklet, fantov in otrok, ki se v odkritem bratstvu, brez orožja, brez krikov ureja v strnjene edinice, katere korakajo te prve petke proti Kristusu, kamor jih žene teženje po Luči.
Prvi petki so velika zadostitev večin« naroda za vse one, ki se upirajo teženju, da bi se vrgli v hudournik Kristusove krvi, za vse neodločne, žalostne, sovražne, ki se krčevito oprijemajo predsodkov, ki se Kristusove krvi izogibajo pod raznimi pretvezami, zaradi raznih človeških soe'b, grešne ljubezni, imetja, ki so si ga po krivem pridobili itd.
In vendar ni greha, da se ne bi odpustili
Ves narod to v prvih petkih izpričuje, pa tudi zahteva, zahteva, ker želi, da bi ga pri življenju obdržalo edino, kar ga more obdržati, to je resnica in pravica, ki jo nas uči in jo nam daje Gospod.
Strnimo vrste v prvih petkih, ki so naS kažipoti
KLEČEČA
V milanski stolnici, dopoldne, proti enajsti.
Sladkost in spokoj, ki jima ni enakega, me objumeta, ko se vzpnem po cerkvenih stopnicah v i>olni sončni luči, ko pustim za seboj ščemečo svetlobo, mrgolečo gnečo vrveče množice, ru-meno-rdeči tramvajski in avtomobilski hrup, breme svojih opravil in nevšečnosti, pa se potopim v somrak kamnitega gozda.
Težka vrata za menoj so se zaprla, mir je z menoj.
še vedno pristoji cerkvam pravica zatočišča, v duhovnem pomenu. V trenutku, po položim nogo na posvečena tla in pomočim konico prsta v blagoslovljeno vodo v kropilniku, se mi. zazdi, da sem rešena: mir božji me obda. Radost nad rešenjem mi prenekatèrikrat tako široko prepolni srce, da si domišljam, kako prihajam po pradavnih krvavih poteh, kot brezupen ubežnik v starih časih, ki se je gonje svojih preganja-čev ubranil, kadar ga je od njih ločil cerkveni ali samostanski prag. Vse krog mene je mra-kobno, zadržano, spokojno, na široko ovito v senco in molk. Vse me zamamlja in dviga obenem. V vonju po kadilu, ki je še vedno razlit, čeprav so bogoslužna opravila že končana, diham kot v oblaku, ki me prikriva zlemu v meni. Vzpon stebrov, veličastni lučaj lokov, večno negibnih in večno v poletu, pozabljam, da imam dvoje nog, ki jima je usojeno tlačiti zemljo: govore mi, da je bila človeku v onih prvin dneh, ko je bil še čist in Bogu bližji, dana posebna sreča: imel je krila.
Skoraj zapuščena je Dila stolnica to dopoldne, proti enajsti: podobna svetišču, ki ga gledamo v sanjah. Tu in tam so v mrakobi
trepetali plamenčki. Ob vsakem koraku sem poslušala bobnenje tišine pod razsežnimi oboki: najveličastnejša muzika. Ob enem zadnjih stebrov desne ladje sem obstala. Z ramo naslonjena na steber sem se zmedla v svojih mislih, zazdelo se mi je, da me je nekdo poklical, toda ne z besedo. Obrnila sem glavo, in na tleh, nekaj korakov od sebe, sem zagledala klečečo ženo.
Prav za prav ni klečala: sključila je hrbet, da so se ji komolci dotikali tal, glavo je sklanjala dol med zaprte pesti. Pred njo je na bleščečem marmorju ležal razsut šop vijoličastih nagljev: padel je tja v trenutku, ko je molila, cvetovi so ji bržčas spolzeli z rok v brezredu.
Obrnjena je bila proti stranskemu oltarju, ki je kazal star kamnit relief Matere božje z Detetom. Ona pa ni čutila mrzlega marmorja, ki se je nanj oprla. Oblečena je bila kot so danes oblečene strojepiske, molila pa je kot spokornica iz časov svete Katarine. Bržčas ie molila zase, za mater morda, za ljubega, da DÌ odvrnila smrtno nesrečo, zadobila morda odpuščanje smrtnega greha, se potolažila od pre-grenkih bridkosti. V skoraj prazni katedrali se je vse (tako vsaj se je zdelo mojim očem) razgledalo proti njej. Podobe in barve na steklenih oknih, rozete in nazobčani marmorni nadzidki. Svetniki in Marije, oltarji in bežeči loki so oživeli ob tem bitju, tako zelo zatopljenem v lastno dramo, da sem začutila, kako v menj odmevajo utripi krvi, ki se je njej ob siloviti molitvi vrtinčila v srcu in grlu.
Mar je bilo to iskrenor Svetnice so se bičale, nune so bdele, še vedno bde v molitvi, za zveličanje živih in mrtvih in onih, ki se bodo za smrt rodili. Njihove molitve so bile,
še vedno so vzvišene nad samoljubjem. Ta žena
E a je molila le zase, morda za nekoga, ki ji je il zelo ljub: zatorej prejkone zase. Naj je bila izprosena molitev še tako velika, vsekaar se je na eno samo bitje med drugimi brezštevilnimi omejila: nekaj let, malo ljubezni, malo veselja, malo solza, ničnost spričo vesoljstva, migljanje kresnice spričo večnosti. In vendar je bilo trpljenje tega nemega krika takšno, takšna čednost te vere, da ji je vsak kamen tam okrog odgovarjal.
Rada bi se z roko dotaknila njene rame, ji zašepetala nežno, ljubeznivo besedo.
Pu nisem vedela za njeno zlo. Nihče prav nič ne ve o njem, ki stopa ob njem. V tej nevednosti se križa življenje; in umiramo osamljeni. Če bi jo bila vprašala: >Za koga tako vneto moliš?« bi me pogledala brez besede.
V tem je po ladji previdno prihajal in se bližal duhovnik, s tistim posebnim duhovniškim korakom, ki se, čeprav pod usnjenimi podplati, zdi pritajen. Visok, s prelatskim obrazom, kamor je bilo na poseben način vtisnjeno znamenje modrosti in samoobvladanja, se je zdel, kot bi bral svoj brevir; v resnici pa je ogledoval klečečo: morda v bojazni, da bi jo videl, kako bo v omedlevici otrpnila na tlak.
Nenadno se je s prav isto silovitostjo, ki je prej z njo vrgla tja svoje cvetove in trpljenje, dvignila m se pokrižala. V trenutku, ko je to storila, je polno poudarila svoje lepo,
E rožno telo, in obraz, ves ena sama bledica, rez pročrta in brez pogleda. In izgubila se jo za stebrom.
Še je trepetala v zraku tenja njene molitve: občutek vročine, podoben toploti, ki trepeče nad krajem, koder so pravkar pogasili požar.
(Ada Negri, Le Sorelle.).
8»
* j* NOVEGA
ft^i---
d V dnevih od 7. do 16. februarja je prepovedano po vsej pokrajini gibanje prebivalstva od 17.30 (5.50 pop.) do 6.30 zjutraj. Trgovine in ljudska zabavišča se zapirajo ob 17 (5 pop.).
d Oni, ki nameravajo kupiti ali vzeti v najem kmetska posestva na Kočevskem, morajo na posebnih vzorcih predložiti prijave pri okr. načelstvih v Novem mestu in Črnomlju in v uradih kmetijskega zavoda za nepremičnine »Emona« v Ljubljaii, Ulica 3. maja 14
d Imenovanje županov in občinskih svetov. Prfetojna oblast je izdala uredi», s katero bo postopoma izročila upravo občin imenovanim županom (podesiatom). Ti bodo izpolnjevali naloge, ki so pripadale dosedanjim županom, občinskim svetom in odliorom. Imenovani bodo tudi občinski svetniki ,in tajniki ter nataDÖuo določeno njih delo.
d Podražitev tobaka, cigar in cigaret. — Drobno razrezan tobak: savski od HO na 160 lir, ekstra od 150 na 220 lir. prvovrstni za pipo od 75 na 100 lir. dnigovrsini za pt» od 55 na 75 lir kilogram. — Cigare: viržirke od 160 na 200 lir, portorike od 120 na 1Š0 lir, kratke domače od 80 na 100 lir kg. — Cigarete, neretva od 240 na 320 lir, morava od 200 na 260 lir, zeta od 180 na 220 lir, ibar od 160 na ISO lir in drava od 130 na 150 l:r kg. — Tobakov ekstrat: v posodicah po 5 kg od 2.50 na 3 lire in v palicah od 1.90 na 2.40 lire.
d Smučarsko polje prav posebne vrste. V nedeljo 1. februarja in na Svečnico so goriški smučarji odkrili novo smučarsko progo, ki je res prav svojevrstna. Z žično železnico so se dvignili na svetogorski vrh. 6 katerega so 6e potem po široki cesti, ki pelje tja gor, smučali v dolino. Ker je bilo okrog 15 cm lepega pršiča, je bila smuka zlasti do prevaljskega sedla prav udobna in fletna. Nekatere navdušene smučarje je tako zadivila, da so se večkrat peljali 7 vzpenjajo na vrh in 6e potem smučali ni/dol. Svojevrstna smučarska proga je nudila toliko užitka, da se niso ustrašili niti znatnih stroškov, kajti prevoz z vzpeDjačo velja 6 lir za osel» in 2 liri za smučke.
Smučanje prepovedano!
, P° Doveea odloka je na celotnem ozemlju Ljubljanske pokrajine oblastveno prepovedano vsako civilno smučanje.
... d Zlato poroko sta obhajala Jožef in Amalija Cefarin. Oba še čvrsta in krepka, sta pripeljala s seboj 34 svojih potomcev. Oba sta pristopila med sv. mašo k mizi Gospodovi in z njima vse hčere in vnuki — sinovi so vsi pri vojakih Vzgojila sta 9 otrok; od teh je še 7 živih in dobro preskrbljenih. G. župnik Vinko Vodo-Pivec je imel primeren nagovor, ob koncu katerega sta oba slavljenca glasno obljubila, da si bosta v času ki jima ga ljubi Bog da še živeti, zvesta v ljubezni do smrti.
.Q.,d. P'?rre rZ1 rois'va in poroke. V letu 1941 je bilo v Italiji podeljenih 412000 podpor za rojstvo v znesku 105 milijonov lir in 70000
m!fijlvnoiirrofencem'ki »
mpA"°<'-I,"'aZ j® P0?"^'1 v{,,'J-0 škodo tudi ' ~ SrDJa,)' ki se hra»i naj več z
T" <w'!m' <*"<opavati Izpod snega, letos ni mogla pr ti do hrane, ker je bil
eUrTn- SMra',nna i" onemogla žival eS	smreko ali se stisnila
i" rtohi,,	™™ all se stisnila
konca g ° dreTesa in tako fakal« svojega
Do izida »Ovčarja Marka», katero knjigo ie spisal Janez Jalen, imate Se čas, da se narrfite na drugo polovico »Siovenčeve knjižnice» ,n „ tem pridobite pravieo, da boste prelepo knjtgo »Veliki beli molk» dobili m if» Ur, ko bo sicer za nenaročnike stala
d Precej močan potres so čutili po nekaterih italijanskih krajih v noči od onega četrtka na petek. Škode potres ni prizadejal, pač jwi je vzbudil mnogo vznemirjenja med prubivul-stvom.	„ ,...,.
d Omejitev obsega listov. Zaradi štednje s papirjem je ministrstvo za ljudsko kulturo odredilo. da se morajo začenii od 1. februarja skrčiti obsegi periodičnih listov. Listi, ki so doslej imeli po 16 strani, bodo zmanjšali svoj obseg na 12 strani, listi z dosedanjimi 12 stranmi pa bodo zmanjšali obseg na 8. Vsi tedniki in drugi podobni listi, ki izhajajo v velikosti dnevnikov, pa bodo morali zmanjšati obseg od 8 na 6 strani, odnosno od 6 na 4 strani, listi dnevniki in podobni časopisi, ki imajo poseben barvan ovitek n. pr. ilustrirani tedniki), pa bodo smeli izhajati s tem ovitkom le toliko časa. dokler imajo takšen tiskarski papir še na zalogi, toda najdlje do 1. marca letos. Cene in oblika časopisov |>a se brezizjemno ne smejo spremeniti.
d Beneški slikar Marcel Coccon Saba je
kakih 20 svojih slikarskih del razstavil v tržaški Galeriji. Umetnik je zaslovel že v svoji mladosti. V mestu vzbuja 6 sedanjo razstavo veliko zanimanje.
d V Bistri pri Vrhniki je pogorela velika Galetova žaga. žkodo cenijo strokovnjaki na en milijon lir.
f Jože Gostinčar
Ka svojem skromnem domu v Vižmarjib je včeraj podlegel daljši bolezni veteran slovenskih krščanskih delavcev in bivši minister ter večkratni poslanec Jože Gostinčar v visoki starosti 82 let.
Jože Gostinčar je bil samonikel človek, mož brez teoretične šolske izobrazbe, ki pa se je s svojo vztrajnostjo, ukaželjnostjo in delavnostjo povzpel do visokih mest in položajev, v katerih je zmerom pokazal svojo nadarjenost in sposobnost. Življenje ga je vrglo med delavske vrste in kot tak, skromen in neznan delavec se je med prvimi oklenil pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka, ko je ta začel polagati temelje organizaciji slovenskih krščanskih delavcev proti koncu preteklega stoletja. Gostinčar je bil eden najzvestejših Krekovih učencev, ki se je pri svojem učitelju izobraževal ne samo v vprašanjih svojega stanu, temveč je pri njem dobival tudi široke pojme o kulturi, izobrazbi in o največji vrednosti, ki je pokojnika dičila, o nesebičnem žrtvovanju in ne-odjenljivi delavnosti. Iz Krekovega kroßa je Gostinčar rastel polagoma kot samostojno misleč mož, ki se je ves posvetil boju za delavske pravice. Kmalu je vstopil tudi v politično življenje, in sicer leta 1907 kot državnozborski poslanec za logaški okraj. Po svetovni vojni je bil član narodnega predstavništva v Ljubljani, lela 1919 P3. Je,^0stal ludi minisler za socialno politiko. Leta 1920 je bil izvoljen v ustavotvorno skupščino, pozneje pa ni več kandidiral, temveč se je posvečal zgolj krščanskim delavskim organizacijam in mnogokrat napisal tehtne članke o teh vprašanjih v slovensko časopisje. Gostinčar ie bil naii javnosti znan tudi po tem. da je v dunajskem parlamentu med vojno govoril 14 ur za slovensko vseučilišče.
Pokojnik se je rodil 17. marca 1860 na Be-ričevem pri Dolu pri Ljubljani. Izučil se je si-tarske obrti v Ljubljani, bil pozneje paznik in mojster v predilnici, potem pa poduradnik Zadružne zveze. Leta 1894 je bil med prvimi člani dr. Krekove delavske organizacije. Po vojni ko se je umaknil iz političnega življenja, je živel na svojem malem domu v Vižmarjih
Bog naj mu plača vsa dobra delal Njegovim preostalim pa naše sožaljel
V Mil^n i„Pl J7i Je-Pni el s P08*01 e ^ ubil, ha ni k Intim '!! 2IV?> 5"nl ^se 60 letni me-vklri i^ ra.&l,ab"e' '»"-I je majhno sobico,
keea iiitrn nT! ""'T P^ «a^erčka. Ne-f P" Je nekdo irz hiše slišal stokanje, prihajajoče r/ mehanikove sobice. S silo je od-
Planh bw	nesrečnika v zadnjih zdih-
Äio	'ä/ ozkem P^lon, med
posteljo in pečico. Očitno je «ilo, Ja le mož
Äj,JTPa"el 8 in - p'i t'mZ-
2K« . tla Je lzßnoiI zavest. Ker se je dotikal peči, se je Še močno opekel. Zdravili,k, ki
je nesrečnika prišel pogledat, je bil mnenja, da jc mož zaradi rane in opeklin ter zarud; slabega srca jiodlegcl j>oškodl>am.
d Nesreča za nesrečo. Na poledenelem pločniku je padla in si zlomila nogo 46 letna ciganka Neža Brajdič iz St. Jerneja. — Težak hlod ie padel na nogo in jo zlomil 49 letni p«-sestaiiovi ženi Frančiški Zoran iz Gaber ja pri Brusnicah.
d Nagrad-- za rojstvo dvojčkov. Visoki komisar je iz Ducejevegn sklnrla podelil ob rojstvu dvojčkov nagrade temle staršem: zakoncema Prvcu Matiji in Jeri iz Cor. Doma 32, obč. škoojan, 800 lir: Pollaku Matevžu in Štefaniji iz Sostrega 51. občina Dobrunje, 600 lir; licu Ivanu in Ceciliji iz Novega mesta 600 lir; Anžiču Antonu in Jožefi iz Bizovika 83, občina Dobrunje, 600 lir.
d Nad "n milijon obrtnih podjetij je zdaj v Italiji. Severni del kraljevine je v jwgledu obrtništva najnaprednejši predel.
d Nesrečni padec. 60 letni kmet Anton Remec, doma v oseški fari na Vipavskem, je pred dvoma mesecema padel pri svojem domačem delu z lestve na cementna tla. Pri tem si je nalomil rebra in trikrat zlomil desno roko. Po dolgotrajnem, trpečem zdravljenju doma in v bolnišnici se mu je začela rana gnojiti in so mil morali roko odrezati. Älaj je v hudih bolečinah umrl. Bil je invalid iz zadnje vojne. Naj počiva dobri mož v miru!
d Požar so imeli ono soboto na Prose-ku na dvonadstropni hiši. Ogenj je zanetila iskra, ki jo je burja prinesla iz sosednega dimnika. Naglo se je razširil, pomagan od vetra ter ogražal sosedne zgradbe, toda nagel nastop tržašklli gasilcev ga je hitro premagal. Istega dne so tržaški gasilci nastopili še pri petih manjših )>o-žarih, od tega pri treh v mestu, dva pa sta nastala v barkovljanskem grmičevju.
d Cerkev so okradli. V goriško župno cerkev sv. Roka so v en,j zadnjih noči vdrli zločinski tatovi in iz nekega oltarja odnesli sveče. Bili so pregnani. Cerkovnik je slišal šum. ki je prihajal iz svetišča in šel pogledat, prede« je na prišel v cerkev, so bogoskrunski tatovi pobegnili. V teku par mesecev so tatovi že drugič obiskali to predmestno goriško župno cerkev. Pri prvem zločestem pohodu so ukradli več lepih vaz, ki so krasile oltarje.
d Ne seknjl- murv! Ker se je v zadnjem času zelo razpaslo sekanje še zdravih murv, ki se je v zadnjem času zelo razpaslo sekanje še zdravih murv, ki so še sposobne roditi, ie proti temu ostro nastopila Pokrajinska kmetska zveza in izdala zgornje naročilo. S sokanjem še plodnih murv se namreč škoduje gospodarstvu, d Pod svtomi/helskim vrhom so neznani zli-kovci odnesli kmetu Antonu Čerincu v Gabri-jah iz kurnika 16 kokoši in enega petelina.
d Pod snegom. V noči od 29. na 30. januar je pobelil vso goriško sončno deželo ob brhki hčerki planin rahel, nekoliko mokroten sneg. Sneg je prinesel jug od morske strani. Doživeli smo redkost, da je goriško mesto im njegova ravan pokrita s prilično 8 cm debelo sneženo odejo, v predelih ob soških i/virih pod Maigar-tom in Rom bonom pa ni snežilo. Tudi ob morskem obrežju je ponekod ostalo kopno, medtem ko se je njegovo skalovito zaledje precej na debelo odelo z belo odejo.
d Nad 80.000 pregl-dov je izvršil v II letnem boju zoper jetiko ljubljanski prototufoer-kulo/.ni oddelek.
d Svojega zadnjega bivšega župana so 18. januarja izgubili v sistianski občini. Pokojni Josip žužek, ki je v 65. letu izdihnil svojo blago dušo, je bil v celem okolišu znana in spoštovana osebnost. Umrl je nnnagloma ter jo njegova smrt globoko pretresla svojce in vso številne prijatelje in znance. K večnemu počitku so ga spremile množice domačinov in so-«edoT^naslednji torek. Kljub siloviti mrzli burji je prišlo k pogrebu ogromno ljudi, da so spremil, svojega zadnjega župana na zadnji poti. lJva duhovnika sta vodila pogreb, za krsto pa so nosili veliko krasnih vencev. Bodi ohranjen plemenitemu možu trajen spomin, preostalim naše globoko 60žalje!
Ni zadosti, da uganke rešite le rase. Rešitve je treba poslati listu! Do 15. t m. imate še čas, dn rešite nagradno uganko ▼ »Sloven-čevem koledarju». Stotine nagrad Vas taka!
Pri sosedih
s Slovenskemu rojaku Mariču Francu se je 3.
januarja rodil v srbskem Valjevu sinko. Odbor kolonije je bil sklenil, da novorojenčku botruje vsa kolonija in v njenem imenu sta bila za botra blagajnik kolonije Jakob Gospodarič in žena vodje kolonije Hermina Kristan. Tudi je novi Slo-venček dobil primerno umetniško izdelano diplomo, podpisano od vseb botrov in botric.
s Enkratna podpora za državne uslužbence v Srbiji. Belgrajski ministrski svet je sklenil dati vsem državnim uslužbencem, upokojencem in invalidom ter beguncem, ki so nastavljeni v državni službi enkratno podporo v višini 800—1200 dinarjev, ta podpora se ravna po tem, ali so poročeni, samci ali imajo otroke. Izredna podpora se izplačuje le onim, ki imajo manj kot 6000 din mesečne plače, in za one, ki nimajo postranskih služb in nobenega premoženja.
s Nove odredbe za rejo svinj na Hrvatskem. Zajednica za proinet z živino in izdelki je izdala navodilo, po katerem smejo v bodoče kupovati prašičke za rejo samo oni, ki imajo lastno koruzo. Zato v bodoče ne bodo dobili prašičev oni gospodarji, ki imajo premalo koruze, pa jo šele potem naknadno zahtevajo. Kmetskim gospodarjem bodo pustili poleg koruze, potrebne za prehrano ljudi, še koruzo, ki je potrebna za rejo svinj. Meščani pa bodo lahko redili prašiče samo, ie imajo koruzo lastnega pridelka.
s Uradne ure po vseh hrvatskih državigh uradih so vsak delavnik od 8 do pol 3 popoldne. Ob sobotah od 8—14. Ob nedeljah pa je samo dežurna služba od 9—10.
s Nesreče v Mariboru. V neki mariborski tovarni je delavcu Matiji Božiču zmečkalo prste na roki. — 25-letnemu Jakobu Oplotniku je stroj pograbil obe roki ter ju zmečkal. — Na cesti je padel 50-letni mariborski gostilničar Mileta ter si zlomil nogo v členku. — 54-letni delavec v falski elektrarni Lovrenc Kocjančič je padel ter si zlomil nogo v stegnu. — Pri mariborski železniški postaji je železničar Anton Brlek šel čez tire ter pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo v levem členku.
s V hrvatsko državno službo so sprejeti: profesor Anton Knap iz Celja. Postavljen je za profesorja na klasični gimnaziji v Hrvatskih Karlov-
cih. Za prof. na drž. realni gimnaziji v Trebinju je imenovana Nada Finžgar. V zunanje ministr-strstvo je sprejeta Nada Leskovšek; na državno bolnišnico v Pakrac pa jo prestavljen iz bolnišnice v Vrapču dr. Franjo Pestotnik.
s Srbski ministrski predsednik je izdal na-redbo št. 2, s katero je prevzel sam osebno poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami, s katerimi razpolaga srbska vlada.
s 40.000 kg perutnine je dala na trg za-rebška občina. Perutnino so prodajuli po 70 un kilogrum.
s Savski led razbijajo z dinamitom na hrvatskem ozemlju. Sava je zamrznila in nove vode se razlivajo čez zaledenelo reko ter preti nevarnost poplave. Tudi v Belgradu je te dni Sava povsem zamrznila
Kdor nam je kdaj sporočil, da ni prejel »Slovenčevega koledarja«, pa ga je kasneje dobil, naj nam tudi to sporoči, da ga je prejel, da ne bomo delali nepotrebnih reklamacij !
s Za potovanje v Belgrad ali iz njega je za vsakogar, ki je nastanjen v Srbiji, potrebno ■posebno dovoljenje, je predpisala mestna občina belgrajska.
s Dragi'njske razrede so uvedli na Hrvatskem. Kot mesta, kjer je draginja večja, bodo smatrali Zagreb in vse kraje, kjer je sedež okrajnega glavarstva. V višji draginjski razred je prišel tudi Zemun z bližnjo okolico.
s Na medicinskem vscučiliškem oddelku v Belgrad ti so bi te dni potrjeni za doktorje v«e-
f;a zdravilstva: Dušan Možina iz Brjij pri Ri-lembergu, Marinka Brvar iz Maribora in Bo-žan Tavčar iz Ljubljane.
s Osemdeset sodobnih prostorov za bolnike bo imela nova bolnišnica v Šabcu, ki bo ena najmodernejših v Srbiji.
s Par nesreč. Pri smučanju si je zlomil nogo 8 letni šolar Bogdan Volavšek v Mariboru. — Pri padcu si je zlomil več reber 62 letni delavec Martin Polič iz Pesnice. — Pri drči je
Le malo truda je treba, da rešite nagradno uganko v »Slovenčevem koledarju». Rešitve pošljite! Ena od stotin nagrad jo lahko Vaša!
^
spodrsnilo delavcu 40 letnemu Antonu Likozar-ju na Svinji planimi na Gorenjskem. Hlod jo udaril Likozarja in ga hudo poškodoval. — Ko so se konji splašili, je padel pod voz v Velikov-cu 56 letni prevoznik piva Franc Vatikan in si zlomil desnico.
s Nove velike zaloge lignita (premoga) so odkrili blizu hrvatske Petrinje. Dnevni izkop 1k> lahko dosegel 90 ton. Računajo, da bi utegnilo biti 700.000 kub. metrov izvrstnega premoga. Z izkopavanjem so že začeli.
« stalne zdravnike so dobila vsa belgrajska dnevna zavetišča, katerih skrb bo samo zdravje poverjenih j»m otrok.
s Srbski zavod za žito v Banatu je odredil, da je vsak pridelovalec dolžan oddati družbi Agraria od tiste količine pšenice, ki mu je bila dovoljena za lastno uporabo, po 75 kg od vsakega družinskega člana.
s Razdelitev kamniškega okraja. To okrožje je zdaj razdeljeno takole: Kamnik z občinami Kamniš>ka Bistrica in Sele pri Kamniku, Motnik 7. občinama Šmartno pri Tuhinju, Zgornji Tuhinj, Homec z občino Mengeš, Lukovica z občinama Krašnja in Lukovica, Vodice z občino Komenda, Dol z občino Ihan, Vino in Podgorico, Domžale z občinama Dob in Črnuče ter Litija z občinama Šmartno pri Litiji, Trebeljevo in Kresnice. Na sedežih okrajev stanovske oblasti bo v bodoče deloval stanovski (civilni) uradnik in pred njim se bodo lahko sklepale civilne poroke.
s M,"d prvim dejanjem ig re »Djida«, ki jo je vodil, je umrl v belgrajskem gledališču slavni srbski gledališki igralec Dušan Radeu-kovič.
Haggardova povest »Dekle Z biseri«, ki ste jo toliko želeli, bo izila v »Slo-venčevi knjižnici« čez nekaj tednov.
že prišel, samo da ie med živimi! Po preteku enega meseca ie dobil oče brzojavko: »Pridem domov, Tilen.«
Jesenski pih ie podil po vrtu odpadlo listje. Sonce ie utihnilo za sivim Krimom. Zadnji njegovi prameni so s strahom božali napol odmrlo listje.
Izza ovinka gori na vasi pribrenči zapr.t avtomobil. Otročad ie tekla iz hiš gledat. Avto ie zavil proti Škrubčevim. Šofer odore vratca in izstopi. Potrka na vežna vrata: »Pridite pomagat, da prenesemo v hišo vašega gospoda Tilna I«
Nana pribiti iz hiše in v nenavadnih občutkih da Tilnu v pozdrav roko ter steče po Janeza.
Takoi so opazili, da ima Tilen le eno nogo.
»Padel sem s ponesrečenim zrakoplovom. Tako sem izgubil desno nogo. Dolgo sem ležal v bolnišnici. Zeni še nisem sporočil. Prosim obvestite io rajši vi!«
Prenesli so Tilna v izbo in ga položili na postelio. Rana še ni bila začel jena.
V srca domačih so bile vsekane nove globoke rane. »Precei let živim na tej zemlji.« de oče ves strt. »Tudi dokni hudega sem skusil. Ali žalost, ki niis ie zdaj doletela, ie grenka nad vse.« Povesil ie glavo in umolknil. Jok ostalih ie prenapolnil sobo ...
Drugo dopoldne ie Tilna v postelji našla žena. Obveščena o grozni novici, ni mogla govoriti.
Tilen ie deinl: »Ko sem ležal v bolnišnici, sem brni neko knjigo. V dnevnik sem prepisal iz nie naslednje: .Prepričan sem, da prihaja težka preizkušnja nad slehernega človeka. Nikomur ne bo prizanešeno. Vse se mora prečistiti. Ostalo bo, kar ie vredno življenja. Nova moč se bo razodela. Razdelile se bodo družine in zamajali rodovi. Sin bo vstal proti očetu, mati proti hčeri, dokler se nazadnie ne. nui-de io tisti, ki bodo stebri novega življenja. « KONEC.
S K R A P CEVI
(Dalje.)
Malo pred njima so šle tri druge tovarišicc in ob tolmunu je bila že kopica fantov iz do-mače in sosednje vnsi. Fantje so šli k vodnemu zrcalu gledat bodoče neveste, dekleta pu svoje bodoče ženine, čeprav vedo, da ne bo vse tako res, kakor bo pokazala voda v tolmunu.
Vaški vedež Starjuk je bil med njimi. On ie tolmač, ki ume svoj posel prav dobro. Ob strani tolmuna so bile klopice, kamor so perice čez dan odlagale očiščeno perilo meščanov. Nocoj poseda tod mladina, polna pričakovanja, kuj poreče vedež. Kraj vodice kuri Starjak ogenj, .za katerega je nanesel čez dan suhljnd; in polen. Skrivnostno topi zdaj svinec; zdaj vosek, kakor kdo odloči. Raztopljenega vliie v mrzlo vodo. Smno oni, komur prerokuie. sme stati ob Slarjaku, ki radovednežu skrivnosti njegove bodočnosti šepeta na uho.
Na vodi leže podobe senc...
Zobrovemu Tonetu se prikaže »križ«. Starjak prišepne: »Tone, sinrt kaže v vaši dru-j žini«. Strahomn je čakal tekom leta. Pričakal je smrt najmlajše sestrice. Umrla ie za škrla- . tinko.	1
Pnvlinov Jaka ugleda na vodi »dolg vlak«. »O, Jakal Potovanje!« ie zatrjeval Starjak.
Ni bilo dolgo za tem. Pričetek vojne ie spravil njega in še marsikoga na orožne vaje. Gotovo: peljal se je z vlakom.
Počasi pridejo vsi na vrsto, tudi Nana. Vedež dvakrat kane voska na vodo. Na tolmu-novi gladini se napravijo tri znamenja: »križ«, »srce, »krona«. Starjak ji pošepeče: »Nana! Smrt, ljubezen, poroko dočakaš in vse to kmalul «
Razšli so se, premišljujoč, kai jim ie povedal Starjak, ki se je zasukal v kožuh ter
odšel domov. Denarni mošniiček in tobačni vivček prorokn sla bila polil».
Tinka je šla z Nano — z roko v roki — brž po poti proti doinu po zmrzlem snegu. Bilo ii je nekoliko strah in večkrat sta se ozrli zaradi cvilečih in šumečih glasov lastnih korakov.
Zdaleč sla zagledali razsvetljeno okno Škrabčeve hiše. Prav tam se ie svetilo, kier ie spal Tine. Nano ie čudno spreletelo. Tesno ii ie bilo pri srcu. Klonila ie z glavo in pospešila korak šepetajoč: »Kaj neki ie doma?«
V strahu je prišla z dvorišča v kuhinjo. Mnti ie kuhala šentjunževe rože. Razburjeno je pripovedovala : »Potem ko si odšla k tolmunu, sem hitclu gledat v kokošnjni», kai pomeni nenavaden kurji krik. Ni bilo nič posebnega. Ob Tinetoveni oknu pa sem začula glasno hropenje in dušljiv kašelj. Saj veš, da ie bil Tine že več dni hudo prehlaicn. vendar je v hlevu oprav-lial delo kot navadno. Šla sem ga pogledat. Prosil je mrzlih obkladkov za glavo in čudno utripajoče srce. Dala sem inu jih. Bolezen se mu ie ponoči poslabšala. Proti kašliu mu kuham žajbelj na mleku. Gotovo se ga loteva pljučnica. V prsih ga zbada. Vročina se mu je zvišala.«
Minuli so božični dnevi in predpustni čas. Spravljen z Bogom ie hlapec Tine res umrl. Domače je potrlo. Izgubili so vestnega služabnika. Tnke zvestobe ne poplača svet.
Zgledalo ie, da se bosta v tem letu na Škrabčevini menjavala žalost in veselie, zakaj Nana se je zaročila s Smrekarjevim Nacetom, ki je bil oproščen vojaške službe.
In še to se je zgodilo: Nastala vojna pa ie poklical» vojake služit oba, v domovini živeča sinova Škrabčeva. Tilna in Damiinna, ki se ie malo prei poročil s stanovsko tovarišico Ma; nico. Nekai mesecev niso vedeli za Tilna. Tudi o Damijanu ni bilo glasu. Kolika skrb ie zadela niune domače, posebno starše. Minil ie tretji mesec vojne. Damijan ie pisal iz daljnega ujetništva — iz Niircndorfa. Dasi ie bila novica grenka, iih ie vendar potolažila, češ: bo
IC&JML ùv p&ukif
Najboljša priprava za šport
Ljudje, ki dan za dnem opravljajo lažja in težja telesna dela, postanejo močni in razviti; tisti pa, ki hodijo v šole in se pozneje posvetijo uradniškim poklicem, ostunejo telesno šibkejši. Tudi če se zredijo, s tem še ni rečeno, da so močni in odporni. Včasih lahko že na pogled ločimo ljudi po poklicih: kmetje, kovači in drvarji so navadno mišičasti, krojači, brivci in pisarniški uradniki pa so suhi in slabše razviti. V telesni vzgoji poznamo pravilo, ki pravi: opravek oblikuje organe. To pravilo nam potrjujejo izkušnje, ki jih opazujemo dan za dnem. Ljudje, ki delajo in telovadijo, dobijo z leti močne roke in močna ramena, pri drugih pa, ki vršijo svoj poklic le s peresom (uradniki), iglo (krojači) ali govorom (učitelji), nimajo liste moči, s katero se ponašajo fantje od fare.
Najmanj priložnosti za telesno okrepitev imajo ljudje, ki so zaposleni v razumniških poklicih. Da ne bi telesno opešali, so začeli gojiti športe in telovadbo. Začeli so torej s telesno vzgojo, ki je nekako nadomestilo za telesno delo. Tudi v šole so vpeljali telovadne ure, da mladina ne bi v rasti zaostajala. Tako je prišlo do tega, da se šolani ljudje krepijo potom športa in telovadbe, ostali pa potom telesnega delu. Skavtskemu pokretu velja zasluga, da je začel s propagando telesnega dela med mestno mladino. Skavti, ki so odhajali na taborenja, so si morali sami urediti taborišča, pospravljati šotore, pripravljati drva in podobno. Navadili so se delati. Tudi med razumništvom so se našli ljudje, ki se niso sramovali dela in so se zarodi zdravja lotili opravkov na vrtu, sadovnjaku, vinogradu in podobno.
Polagoma je zgubilo veljavo pravilo, da je telesno delo le za kmete in delavce. Začetek pa ni bil lahek, ker so se našli tudi ljudje, ki so postrani gledali inteligenta, ki hodi okrog hiše s sekiro in lopato. Pred leti sem doživel v Belgradu tole zgodbico. Kupil sem nekaj metrov drv in sem jih z veseljem cepil na dvorišču. Mimo je prišel mož, ki me je nagovoril takole: »Gospod, zakaj se mučiš, pusti to meni. za nekaj dinarjev ti bom vse opravil...« Razložil sem mu, da mi ne gre za tiste dinarje, temveč da imam veselje z delom. »Tudi jaz se moram krepiti,« sem dodal. Mož pa me je po strani gledal. Morda sem se mu »smilil«, morda pa me je imel za skopuha.
, Judi v Ljubljani poznam nekaj razumnikov, ki skrbno za svojo telesno krepitev z rednim delom Gotovo je, da so nekateri s poklicnimi opravki tako zaposleni, da nimajo časa za kre-pilno telesno udejstvovanje. Na drugi strani pa moramo pozdraviti tiste, ki v prostem času radi pokažejo da imajo veselje z delom. S tem ni rečeno, da je šport odveč. Sport je brez dvoma koristen, ker vzgaja mladino k borbenosti in podjetnosti, ne gre pa podcenjevati domače delo in ga prepuščati staršem in uslužbencem.
jTele.Sno de'° je Jz,as,i koristno kot priprava
sfnfel PoZr('nm 7,lr"vnik»' ki je prepovedal služk nj, nosit, premog, češ to je edina mož-
rZ ; ?e krepim ,n pripravljam za smučanje, listi, ki hoče v športu doseči boljše uspehe se
ve/elieP?del,Ja,Ì * kr,T,lnimi «J«™- & Äje dn! aH	Ö.ÄVW
sari^rM.1!? L ° k/ex.g'r
yaje rX lahß
SKrajšal samo na najvažnejše. Od pravih in
Xk: J:jh",h	pričakujemo da ne
ŠDorin h L S1 SV*0J0 mo( le na ,('kmah in H™ 'RriSerh pač pa tudi doma, če je potrebno ali ne. Zlasti prikupni so primeri! kjer
ha ®rUf,.P0,0Vif° >Slovenževe knjižnice»
na »nI «Tmenit0 I)0TC8'j° J«oeza Jal-, »P^ar Marko». Karofite se na drugo
Ll ;,0	knjižnice» takoj, da
boste dobili knjigo lahko po 5 lir. jßt
športniki prevzamejo doma vsa težja dela, posebno pa tista, ki so za ženske neprimerna.
Telesna vzgoja je namenjena v prvi vrsti mladini. Iz tega sledi, da je prav da nudimo tudi mladini dovolj priložnosti za telesno delo. Stvar dobre vzgoje je, da otroci radi telovadijo, da pa tudi rudi delajo. V delu naj se krepijo, v športnih igrah pa razvedrijo. Moramo pa skrbeti, da doraščajoči mladini ne nalagamo pretežkih del, ker bi tako več škodovali kot koristili. Tudi je važno, da navdušujemo mladino le za opr.ivke na svežem zraku. Ce bodo dobili naši razumniki in meščani več veselja do dela, bomo dosegli dvoje: pri nas se bo ukoreninilo načelo, da je delo nekaj častnega, ljudje pa bodo bolj močni, zdravi in odporni.
0 smehu
Ali vam je znana tajnost načina zdravega in zadovoljnega življenja? Smejte se in bodite vedno dolire volje I
Dr. Edward l'odolsky je nedavno v časopisu priporočal 6ineh za ohranitev zdravja, ker isti pospešuje prebavo. Dokazano je, da se pri smejanju tvori v ustih več sline, kar pomaga prebavi v želodcu; zaeno vam smeh veča delovanje jeter in trebušne slinovnice.
Ko se smejete, dvigate kroženje in dotok krvi v možgane za ojačenje istih. Resničen ali prisrčen smeh vam bo poživil ves vaš telesni ustroj in okrepil vaše živce. Tako s tem tudi dovajate več zraka v pljuča in krvi v srce ter žile. Bodite torej dobre volje in smejte se radii
Zdrav človek potrebuje pri običajni hrani vsak dan deset do petnajst gramov kuhinjske soli. Pri nekaterih boleznih se ta količina mora zmanjšati kvečjemu na dva do tri grame dnevno.
Živali, ki menjajo barvo
Najbrž ni nikogar, ki bi ne poznal kameleona, to je živali, ki menja ob vsaki priložnosti svojo barvo. Toda, kdor je slišal o tej živali in o njenih barvah, pa jo je videl v naravi, je brez dvoma ostal razočaran. Kameleoni, ki jih gojijo pri nas, res niso kaka posebnost. Drugače je z onimi, ki žive v svojem kraljestvu v zlati prostosti. Tu se človek prepriča, da najbrž ni bilja, ki bi moglo tako naglo menjavati barvo, kot ta čudovita žival. Nekdaj so mislili, da menja barvo kameleon po jxitrebi, to je, če mu preti nevarnost. Zdaj se zdi, da so svojo sodlio menjali in pravijo, da menja žival barvo z oziroin na lakoto, žejo, jezo, strah itd. Poleg tega je dokazano, da taka menjava barv prav dobro eluži živali, da se skrije svojim sovražnikom.
Kameleon ima nešteto možnosti spreminjati barvo. Zdaj je njegova barva umazanorumena, zdaj črna, j>otem svetlo zelena, olivna, vijoličasta, oranžno rumena, svetlorumena, zelena, temno-rjava itd. Včasih se združi kar po več barv, da se zdi, kot bi bila žival pisana na najrazličnejše načine. Na osnovni barvi se menjavajo temno-zelene, vijoličaste, belkaste, zelenkaste pege in pike v določenem redu. Na suhih grmih je kameleon temnosiv, e svetlejšimi pegami in temnejšimi progami; na temnem kamenju na soncu je skoraj enakomerno črn; na rjavorumenem pesku in med suhim listjem je barva rumenkasta. Cesto se zgodi, da nimata niti dva kameleona, ki sta sicer na istem kraju, enake barve.
Barva zavisi tudi od svetlobe. Če denemo kameleona v temno škatljo, postane skoraj bel, to je, brezbarven. Ce ga izpostavimo soncu, se pred našimi očmi začne spreminjati njegova barva. V nekaj trenutkih je temne harve, skoraj črn. Ce
brezbarvnemu kameleonu svetloba obseva le eno ta V hÌPU temna' drUßa pa de!i
Kaj omogoča kameleonu tako naglo menjavanje barve? V svoji koži nosi več slojev močno razvejanih stame, ki so polne raznih zrnatih barvil. Ta zrna se včasih združijo, včasih potujejo
v Izrastke stanic. Ce so zrna zbrana skupaj, j8 barva živali svetla, «e so zrna v izrastkih stanic, je žival temnejše barve. Različnost barv zavisi o<l načina, kako se raznobarvna zrna vežejo in družijo.
Pa ni samo pri kameleonu menjava barv mogoča. V naravi poznamo več vrst živali, ki imajo slične lastnosti. Nekatere kobilice, nekaleri kuščarji, ki so sorodniki kameleonov, da, celo med ribami najdemo take, ki menjavajo barvo in jo prilagodijo okolici. Tudi pri teh povzročajo menjavanje barve barvilna zrnca (rdeča, modra, rumena, črna ali kako drugače barvana), ki so na različne načine vežejo in družijo. Strah, toplota, vznemirjenje, lakota imajo pri tem gotovo svoje prste vmes. Barva se menjava po okolju, v katerem živi riba, to pa le, če riba gleda, kajli slepe ribe ne menjavajo barve.
Kajne, koliko čudovitih vprašanj nam nudi narava? Vprašanj, na katera niti znastveniki iio vedo vedno pravega odgovora.
Izselitev pred 2000 leti
Neki atenski list opozarja na pripovedovanja starega Herodota, po katerem je Temislokles leta 480. pred našim štetjem dal izprazniti Atene, ko so se perzijske čete po predoru pri Termo pilah bližale temu mestu. Medtem ko je pripravljal znamenito pomorsko bitko pri Salamini, kjer je uničil perzijsko brodovje, je odredil, da so ženske, otroci in stari ljudje Atene zapustili, pozneje pa tudi sužnji, ker 6e je bal, da bi mogli ti sovražniku jxunagati.
grad.
Slovenski pregovori o gradu
Ako je sila na vanjščini, je pravica na gradu. Bolje je vzeti fanta pod kap kakor vdovca v
Glad lomi železen grad.
Kdor ni grada videl, se svinjaku čudi.
Ko pride ui v grinto, misli, da je prišla v grad.
Krpa grad drži.
Lahko izza grada streljati.
Obilnost grada ne zida.
To mi je grad in pristava.
Višji če je grad, večji v njem prebiva tat.
Zima in graščina ne prizaneseta.
J. Saielj.
Za dobro voljo
Lakomnl Angleži. Misijonar v Indiji je holel spreobrniti domačina, pa ga je vprašal: »Ali no bi hotel priti v nebesa po smrti?« — Domačin je odkimal. — »Zakaj pa ne?c — »Mislim, da v nebesih ne more biti nič kaj posebnega, če ne, bi jih Angleži že zdavnaj zasedli.«
Tolažba. Zid Samuel se je mislil dali krstiti In je šel k rabinu. »Dragi rabin, v drugo vero bom prešel.« — »Človek božji,« se je zgrozil rabin. »Tvoj oče se bo v grobu obrnil, če boš kaj takega storil.« — »Nič ne de,« je odvrnil Samuel. »Cez štirinajst dni se bo dal krstiti tudi moj brat. Takrat se bo oče v grobu še enkrat obrnil in potem bo ležal tako, kakor je prav.«
Kitajska modrost. Človek ceni pridatek večinoma bolj nego to, kar je kupil. — Kdor sam nima dela, ga daje drugim največ. — Najbolje so zaprta vrata, ki jih lahko puščaš odprta. — Bodi počasen v obljubah, hiter v dejanju. — Kdor gleda igro, vidi več nego igralec 6am. — Ce 6topa pritlikavec po stopnicah navzgor, se mu vidi, da je z vsako stopnico višji. — Le kdor ljudem lahko služi, je vreden, da jim zapoveduje. — Za človeka, ki ima denar, je tudi najmanjši kraj velemesto. — Človeka ubij in si zapravil svoje življenje; jezi ga do smrti in odideš brez kazni.
Blagoslov demokracije. Poslanec se vozi v vlaku s svojim volivcem invalidom. Razgovarjata se o politiki in slabih časih. Poslanec odpre to-bačnico in ponudi invalidu cigareto. Invalid vzame cigareto, si jo prižge in pravi: »Ja, ja I Pred volitvami pa ste me troštali s trafiko.«
Le So nekaj dni imate časa za rešitev uRanke v »Slovenževem koledarju». Ne pozabite na stotine n&grod, ki so za reševale© razpisane!
»I, kaj neki počenja zdaj moj ljubi Andražek?« je ugibal in gledal, kako lega težki dim po zelenem plišu. »Preveč me ima rad prijazni možiček, hebet Kako ga je gnalo za mano, da bi mi pomagal, nositi cekine I Pa ni bilo nič, he he I Dober človek je, le äkoda, da je tak berači Bog ve, kako ae kaj imata z Dimkol Ali ji bo dolgčas po meni, revici 1 No, pa saj se vidimo kmalu spet na Mata-jevini. Da mu le ne bi ušla, špehomalhu, zdaj, ko ve, kje ima Mica svojo trebljenko. Ej ti Mica ti itaka! Dobro vem, da si mi še zmerom gorka! Ti pa prinesem kakšen odpustek iz Ljubljane, da ne boš več kuhala jeze. In povabim te tudi na ženit-vovanjel Oh — kaj neki dela Anka? Hm, šiva pri 'oknu in prav pridno misli name, he hel Bog ji
Vzel ie culo iz mreže in sedel zopet v kot
daj srečo, da bi me kaj kmalu dobila za moža! Ali bo norela, ko ji prinesem židano ruto iz bele Ljubljane! Ej — pa moja sestra Špeluza! Kar jokala se bo od veselja, ko zagleda svolga preljubega brata I Da jl le ne bo kaj škodovalo in ji preveč udarilo na srče! Rad bi vedel, kakšen je tisti šembrani dedec, ki si ga je vzela za zakonskega moža. Hud škric utegne biti, ampak jaz se ga bom bal manj kakor kamen toče I<
Iztrkal je pepel po preprogi, snel in prepihal žlindrasto cev svoje osmojene čedre, vtaknil oce-jeni tulec zopet v luknjo in shranil pipo k mehurju v žep. Soparno je bilo v vozu; Mataj je jel poma-lem zehati in kimati. Udobneje se je razleknil po blazinah. Svojo rušo glavo je naslonil na voljni pliš ob steni, položil težka komolca na mehki stranski naslanjali; dolgi, bosi nogi je iztegnil po domače na onostranski sedež in zaspal.
Nič ga niso motili niti klici, niti piski, niti ropot drdrajočega voza. Prespal je malone vso pot. 2e se je bližal vlak Ljubljanskemu polju, ko se Je Mataju jel nabirati obraz v gube blaženega zadovoljstva: sanjalo se mu je zopet o zali mlinarjev! Anki...
Pražnje oblečen, z velikim šopkom in pisanimi trakovi na prsih je moško sedel v malodol-ekem mlinu poleg svoje sramežljive neveste. Tudi !Anka je bila grozno lepo opravljena; nad vse pa ee ji je podajal poročni venec na glavi. Dolga miza je bila vsa pokrita s polnimi krožniki, skledami, posodami ia kozarci. Mati mlinarica so v potu svojega obraza prinašali gostom vedno iznova juhe čiste, juhe s kruhom, juhe z rezanci, razne pečenke, štruklje v, potic in ocvrtih bobov. Kadar so odprli vrata, je prijetno zadišalo po zabeli. Oča mlinar so venomer nalivali svatom, ki so bili vsi židane volje. Pa saj so se lahko veselili in gostili, zakaj stari Zagorjan je bil dal zaklati pitano tele, prašiča in vse piščance. Berač Andraž je čepel prt peči in neprenehoma pel:
x Matija Mataj, roko ji podaj, odprt vama zda} je zemeljski raji
Matajev Matija je prijel svojo nevesto za roko in ji povedal na uho: »Preljuba Anka, zbrala si si pa že tako dobrega moža, da si nisi mogla boljšega 1<
»Oh, pa res!« je vzdihnila Anka in se jela jokati in si brisati lepe oči.
»Zakaj pa tako malo ješ in čemu se jokaš?« jo je vprašal prijazno.
»Od samega veselja, da sem dobila tebe, Ma-tijal« se je odrezala presrečna Anka.
»No prav, potem se pa le jokaj, kolikor hočeš, he he!< se je nasmehnil Mataj in ji ponudil še svoj veliki robec.
Malo bolj spodaj sta se mastili Cenčanova Urša in Mica Kobacajka.
»Le jej in pij, Mica, da si bolje zapomniš, kdaj je bila moja svatba!« jo je nagovarjal Mataj. »Le nič se ne zatajuj, he he, saj imamo, hvala Bogu, vsega dovolj, ne samo za danes, ampak tudi še za jutri in pojutrišnjem — slišiš, Mica?«
»Nič se ne boj, ljubi Matijček, saj hitim, kar le morem,« je sladko odgovorila Mica in čudovito naglo obirala svinjsko rebro; poleg njenega krožnika je ležal že lep kup oglodanih kosti.
»Ali si še kaj jezna zavoljo tiste berivke, he he?«
»O — kako neki I Bog varil Vse je pozabljeno. Pa saj mi je bilo takoj žal, da sem te žalila. Prenagle jeze sem, veš, Matija, ne zameri mi moje togote, lepo te prosim!«
»Je že dobro, he he, je že dobro!« jo je tolažil Mataj in se zopet obrnil k nevesti.
»Zivio Matajev Matija I« so kričali navdušeni svatje. »Živela Anka I Živela ženin in nevesta, jujujuhu !<
Tudi zunaj pred mlinom je bilo vse živo ljudi. Vsak je imel svojo klobaso ali polno čašo v rokah in veselo zaukal, kadar je količkaj utegnil. Godci
Nil aa niso motili niti klici, niti piski, niti ropot drdrajačeaa voza
so Igrali na harmoniko in piskali na piščali; na bregu so pokali topiči.
»Neznano je lepo!« je trobentala Mica. »Take svatbe ni bilo že sto let ali pa nikoli!«
»Samo stepli se nismo še nič!« so se spomnili fantje. Jeli so zabavljati drug drugemu, se pogumno suvali in si metali ocvrte bobe po glavah.
»Stojte, fantje in možje I« jim je prigovarjal Matija in jih ljubeznivo razganjal vsaksebi. »Pretepali se pa ne boste že kar zdaj! Potrpite no še malo, saj je še zgodaj 1 Če ste presiti, pa ee vam vendar ni treba takoj mikastiti. Bodite no malo pametni tudi! Veste kaj? Plesat pojdimo!«
»Plesat, plesat!« so vsi navdušeno odobravali Matajev predlog. Cenčanov Janez, ki je bil pravkar iztegnil svojo žuljavo roko, da bi počil zaletavega zaplanskega mladeniča za uho, Je z mučno, pa junaško samozatajo zopet spustil pripravljeno desnico in obljubil nasprotniku svečano, da mu postreže pozneje tem Izdatneje.
Matajev Matija pa Je veselo objokano nevesto prijel za roko in jo vedel pred mlin. Za njima so jo udrll drugi svatje; godci so zaigrali, in pari so
se jeli vrteti po cesti. Andraž Hudopisk se je sukal z Mico Kobacajko, se režal kakor obseden in skakal, da mu je odletavala inalha na vse strani. Vso je bilo prav široka volje.
Zdajci pa je pripeketal mlinarjev kozel za Anko, Zameketal jo, se vzpel, popadel zeleni veneo prestrašene neveste in zbežal z njim po strmem obronku. Milo je zajokala Anka, vse je kričalo in mahalo z rokami. Nejevoljni Matija je naglo stekel za meketačem, toda požrešni kozel je skočil na visoko skalo, nesramno kimal z glavo in vprič» vseh pozobal deviški venec obupane neveste ... »Ljubljana! Južni kolodvori Ljubljana 1« Taki in enaki klici,, loputanje z vrati, glasno govorjenje, kričanje in smejanje, ropot in žvižgt so zbudili Mataja.
»Dobro ste vozili, priiatel/, moram vas hvaliti. Nate za liter vina!«
»Začetkoma moje sanje niso bile še tako na* pačnel« je mrmral in se vzdignil z baršuna. »Po* zneje se je pa vse nekam skisalo. Ti presneti ko« zeli Kaj je bilo treba tebe, da si nam skalil ne« dolžno veselje! Jaz bi ti že pokazal, kaj se pravi nagajati 1 Hvala Bogu, da se mi je samo sanjala in da vse skupaj ni nič resi No — zdaj smo pa v Ljubljani. Naglo je šlo, kaj naglo!«
Obul si je škornje, oblekel kamižolo, pobral svoje stvari in zlezel na levi z voza. Mahnil jo jei k strojevodji, potegnil svoj robec z denarjem it žepa, ga odvozlal ln prijazno nagovoril moža: »Dobro ste vozili, prijatelj, moram vas 'hvaliti! Nate za liter vinai«
»Le pijte ga sami I« mu je odgovoril oni če< merno.
»Ce ste tako moški, pa ne bom dalje silil vi vas,« je dejal Mataj in shranil denar. Krenil j« okoli šumečega stroja na ploščad in stopal za dru« gimi proti izhodu.
»Stojte, kje imata vozni listek?« ga je ustavil brkati vratar. »Vozili ste se zastonj, kaj?«
»Kakšen listek? I, saj sem j>onujal vozniku denarja, pa ga ni marali«
Vratar je mignil mimoidočemu možu v modri obleki in e trobentico na konopcu. Ta je odvede! Mataja k blagajnici in povedal gospodu z blešče« čimi očali, da se je potnik pripeljal brez listka.
»Saj mi ga nI ponujala živa duša I« se je za« govarjal Mataj pred okencem.
»Odkod ste se pa vozili?« je vprašal gospod iS steklene izpovednice rezko.
»Na koncu jezika mi je, pa ne morem pove« dati,« Je odgovoril osupli Mataj, ki mu je bilo ima Radovljice kakor izbrisano iz spomina.
»Kje ste pa doma? Le hitro, mudi se mil« '
»Doma sem na Telebanovem, ljubi gospod, ia moja sestra Spela tudi, oča so pa tam nekje iznad Škofje Loke —«
»Plačati morate kazen, trojno voznino!«
»Vozil sem se v prvem razredu, gospodi Pro« sim, da ml boste prav računali.«
»Tako? V prvem razredu? Zakaj si niste na« ročili kar posebnega vlaka? Knj ml čenčate vmest Molčite in plačajte pet kron deset vinarjev, če nO» čete imeti hudih sitnosti!«
»Koliko je pa to grošev?«
»Enainpetdesetl«	,
'Nadaljevanje prihodniif.)
7»
klin jan je kvartopirccv, ki se je še po grušč« kovi smrti ponavljalo dalj časo vsako sob«l<l zvečer.
Neka ženska ie preživela nekaj dni v gradu s svojiin -otrokom, ki je spal v sobi poleg njene. Luč je še gorela v obeh sobah. Tedaj začuti mati oster prepih, ki je ugasnil njeno svečo, takoj potem pa prestrašeno zakriči njen otrok. Pravil je, da je prišel v njegovo sobo zelo velik mož ter se je nagnil čez otrokova posteljo.
V isti sobi je 6tanovala nekaj časa poznejšo kraljica. Ponoči so jo neprestano motili lahni koraki, trkanje, vzdihi, ječanje, krilci in tresikanje z vrati, tako da je končno zapustila sobo in se preselila drugam. Teh nočnih motenj dolžijo Macbethovega duha, ki še zdaj ni našel pokoja.
Potem so razne govorice o neki beli gospej, ki plava po hodnikih in grajskih vrtovih. To naj bi bila nesrečnioa, ki je bila sežgana na grmadi.
Najstarejši doživljaj pripoveduje neka gospa, ki je bila v gosteh na giradu. Sredi noči jo je zbudil rahel šum, kot bi se nekdo plazil jx> tleh. In res zagleda v sobi na tleh obrise nečesa svetlikajočega se in pošastnega: imelo je
Hudobna gra&lakinja se je spremenila v dvoglavo kato.
krive pohabljene noge, dolge, pajkom podobne roke z dolgimi, krivimi, vozlastimi prsti; začela je razločevati obraz, ki je bil podoben prašičjemu, bel in zloben, obdan z gmoto sivih, razmršemih las. Začelo se je že svetlikati, tedaj Po nekdo pritisne na kljuko vrat ter vstopi. Pošast strahovito zatuli z glasom j>ol človeškim pol živalskim, ki je še dalj časa odmeval f>o grajskih zidovih in ki je izražal neizmerno bolest in nesrečo.
Zgodovina gradu je res nudila ljudski domišljiji obilo snovi za vse mogoče bajke o strahovih, vendar je več kot gotovo, da so ee že v starih časih našli predrzni in zakrknjeni zločinci, ki so se posme-hovali vsem »strahovom«, izrabljali ljudsko praznover-nost v svoje samokoristne namene.
Policiji se je namreč prav v Angliji, kjer so »duhovi« in »6iruhovi« najštevilnejši, jx>-srečilo največ takih duhov prijeti in v njih spoznati navadne prekanjene zločince ali blazneže.
Nekje na Danskem se je zadnje čase šepetalo o strahovih, ki naj bi se pojavljali v magistralnem poslopju. Tam zaj>oslena dekleta je baje večkrat strašilo. Pripovedovala so strasse zgodbe o početju 6trahov na magistratu. Cele procesije strahov naj bi hodile po sobah in hodnikih. Mestna uprava je končno napravila red. Naročila je tehnikom, naj pridejo strahovom do živega. Tehniki so kmalu ugotovili, da izvira ves nočni ropot od električnih mr, iz cevi centralne kurjave in t lesom obloženih sten.
Padel je pod meiern v dvoboju.
0 gradovih' razrušenih', pa ludi o listih, ki Jim je zob časa zaenkrat še prizanese!, pripovedujejo nebroj raznih pripovedk. .Običajno opisujejo »strahove« ali vsaj strašne Idogodke, ki so se tekom stoletij odigrali tam tnod čudnim grajskim zidovjem.
Eni izmed pripovedk pričenja takole: »V Havnili, davnih časih je živela v svojem gradu hudobna graščakinja. Grdo je ravnala s svolgimi podložnih, okrutno jih je mučila ter ka: innovala za najmanjši prestopek. Njeni hlapci lin biriči so z ljudstvom ravnali tako grdo, da |*o se ubogi tlačani že v strahu tresli, če so Samo čuli ime krvoločne graščakinje.«
Potem pripoveduje pripovedka, kako je sle-Hil« kazen za storjene pregrehe in kako se je jfcudobnica spremenila v dvoglavo kačo. Ta ka-:SSa prebiva v razvalinah starega gradu. Samo (vsakih 10 let se prikaže na beli dan in takrat ijjo lahko reši nedolžen pastir, ki 6e tej kači .Neustrašeno približa, jo poboža, se poroči z njo, lah napravi kakšno drugo delo s tem, da osvobodi zakleto grofico.
Vse to so seveda izmišljene pripovedke. Kako je v resnici s strahom, tudi graščinskim, Ham pove sledeča pripovedka:
V graščini Zagorica je začelo strašiti. Po-lioči je odpiralo vrata, je škripalo z zobmi in
Udari polnoč, odbije dvanajst. Kar se odoro vrata v 6teni in pošastna prikazen z ma-Lajočim gorečim jezikom prihaja... Sluga skoči — in ni ga več... Prikazen se bliža mizi in grmi: »Jaz sem gosjiodar tega gradu. Kdo si ti, ki se drzneš v mojo posest,«
Gosjxxla je spreletel strah in pot mu je stopil na čelo. Vendar najieri oba samokresa v prikazen in pravi: »Sorodnik sem pravega lastnika, ti pa povej, kdo ti je dal pravico, da <od strašiš?«
Ta možakar z »onega sveta« je bil kaj čuden. Videlo se je, da mu ne diši smodnik. Obrnil se je sicer jiočasi, toda vendar, in je hotel smukniti 9kozi vrata v steni, gospod [>a za njim. Prikazen stopa po dolgem hodniku, gospod za njo. Prikazen zavije okoli ogla, go-s|kw1 za njo. Naenkrat pa zgine prikazen, gospodu zmanjka tal in pada nekam v globino. Znajde se n« kupu opeke, vidu pri luči, ki gori Jia mizi, da je v nekaki kleti in tla je v tej ikleti šest mož, ki so ga obslopili. Nič prav jim ni všeč ta obisk, ki je »parlel z neba« in hitro pokrivajo z vrečami risarije na mizi, orodje in neke stiskalnice.
Gospod u ni nič kaj prijetno pri duši. Samokresa sta mu zletela pri padcu iz rok in po-bral ju je mož. ki je igral duha, in se zagovarjal napram drugim: »Nič ne morem zalo, če je ta gospod tako tečen, da sili sam v svojo pogubo. Vrniiti se ne sme iz gradu, siceir nas ovadi.«
»Le počasi,« ga je ustavil drugi, ki je bil najbrž poglavar te tolpe. »Dovolite gospod: kdo ste in kam greste?«
Ko mu gospod [»ve, da je sorodnik lastnika gradu in da ga pošilja kralj po važnem opravilu, je vzrojil jjoglavur nad možem, ki je bil za prikazen:
»Kaj nisem rekel, da pusti tujca pri miru? Zjutraj bi bil odšel in ne bi se brigal za naše skrivališče. Tako imamo pa sitnost, če ne pride gospod ven, bodo pretaknili graid, če pa pride, nas lahko ovadi.«
Možje so se strnili v gručo in so se potihem prerekali. Po končanem posvetovanju stopi
>8panje< po igri no karte » hudobcem.
povedal, kako se je bil prikazal strašni duh, je sililo vse z vprašanji v gospoda. On pa je odpovedal najprej.shižbo bojazljivcu, ki ga je pustil v nevarnosti; ni pa povedal, kako je spal.
Čoz j>ar mesecev dobi gospod pismo in zavitek v mesto. V pismu se mil je zahvalil poglavar družbe, ki je ponarejala denar in mu
cu temnega hodnika. Morilčev meč in verižno srajco so do danes ohranili v grajski orožarni. Prav nad sobo umora je druga soba, kateri je izdihnil Malcolm na posledicah ran, k« jih je dobil v bitki ma bližnjem llumter's Hillu.
Ko je v 14. stoletju prešel gra<l v last družine Lyon, so se umori na<luljcvali in celo mno-
Obdoliili so jo iarovniitttseigali na grmadi.
žili. Takoj prvi lastnik sir John Lyon, oženjen s hčerjo kralja Roberta IL, je jMdel pod mečem v dvoboju. Ženo šestega gosjMxlarja gradu so obdolžili čarovništva in jo sežgali na grma-dii; istega dne so našli tudi njenega moža ubitega jxkI neko skalo blizu gradu.
Spet drugega graščaka je v prepiru preho-del neki plemenitaš, ženo pa mu je odvedel služabnik v Pariz, kjer je kmalu umrla.
Tako je vsa zgodovina tega gradu natrpana z nesrečami in usodnimi udarci. Zato ni čudno, da ljudstvo gleda na starodavni grad z upravičenim strahom in grozo, ki ima svoje kore-miine v praznoverju.
Nekoč je v bližini gradil divjal manjši boj, p« so se nekateri zatekli v grad, ki jih je sprejel v svoje »varstvo« tako dobro, da niso več prišli iz njega. Zaprli so jih v neko osamljeno solx>, jih pustili tam umreti od lakote in njihove kosti baje še zdaj leže v »sobi strahot«. Za to sobo pravijo, ne ve nihče, čeprav so si ljudje že zelo prizadevali, da bi jo našli. Menda jKi/.na skrivnost, ki je velika tajna in se jm>-deduje od roda do roda, samo živeči gosjiodar gradu in še dva druga. Pravijo, da se je nekoč nekemu zidarju, ki je popravljal zid v bližini strehe, posrečilo njeti Ikrate.k pogled na to sobo. Kar . je videl, je bilo tako strašno, da so ga našli skoraj do smrli onesveščenega na tleh. Nihče ni nikdar zvedel od njega, kaj je videl, ker je kimalu izginil. Dobil je menda visoko vsoto jmhI pogojem, da se več ne prikaže v Anglijo in sploh molči.
Neka skrivnost je pri tem gotovo. Zdaj jo pozna brat angleške kraljice, ki jo je zvedel od svojega očeta, ko je postal polnoleten.
Potem prij»oveduje o Earlu of Strathmo-re, ki je bil znan kot okrutnež in nasilnež, da ie neke viharne noči hotel igrati na karte. Ker ei nihče ni upal z njim igrati, je j>ograbil karte in strahovito preklinjajoč odšel v svojo sobo, češ da bo igral s samim vragom. Res čez nekaj časa potrka nekdo na Strathmorejeva vrata in se mu jionudi za družabnika. Služab-ništvo je z grozo poslušalo razbijanje in pre-
v Nameril je dva samokresa v prikazen.
premetavalo stole. Graščak se je preselil v toesto. Posle, ki so še ostali, je metalo toliko Casa iz postelje, da so zapustili grad. Iz vasi pod gradom so videli ljudje ponoči luči, ki so plesale po oknih in po strehi. Marsikateri predrzen človek je poskusil, da bi se nastanil v fcradu, pa je ubežal že prvo noč, ali pa ga Wptoh ni bilo več na spregled.
Tako je bilo, ko se je neki dan zlomilo poštnemu vozu kolo in je hotel prenočiti ime »Ilten gospod s svojim slugom tr gradu.
' V vasi ni bilo prostora, «aradi sejma sv. Mihaela je bila edina vaška krčma pre-jpolna, po drugih hišah pa ni bilo primernega stanovanja. .Gospod je rekel: »Me bodo ie prenočili v gradu, saj sem £ daljnjem svoštvu z grašča-
Li ,Iz graclu Pa ne pridete z «Hravimi kostmi, če se sploh i® k<j*J vrnete,« je trdil in Branil gostilničar in za njim I*bi eejmarji in vaščani. Toda «o&pod je hotel lepo sobo, dobro posteljo in se nj bal strahov. I okazal je dva nabasana »amokresa in se najwtil v tprad.
. Ključ od sob sta dobila i nekdanjem grajskem slu-ibniku na koncu vasi. Tudi tažabnik je prigovarjal, naj £*pod ne hodi v pogubo. Pa »ta vendarle odrinila.
Gospod in sluga poiščeta tojboljšo sobo v zapuščenem «radu. Sluga pripravi gospodu |>o«teljO in zase pa posteljo ha klopi cb peči. Gospod po-»aa samokresa na mizo, dve »reči gorata. Teko čakata s ■rugo na strah.
glavar h gospodu in mu pove: »Izpustim« vas, če se zavežete, da ne poveste, kar ste videli, dokler ne dobite pisma od nas. Sicer bi nam bilo zelo neljubo...«
Gospod je obljubil. Na vasi so se že zbirali eejmarji, da gredo v grad. Saj ob dnevu nimajo duhovi nobene oblasti.
Pa pride jx>potni gosjiod iz gradu, nek .liko bled iu zaspan, sicer pa zdrav. Ker je siugn že
Vrh skaline silovite tukaj stari grad sloji.
dovolil, da lahko pove na vsa usta, kaj je videl v grajski kleti. V zavoju pa sta bila dva dragocena samokresa, 6jx>min na prestani strah.
Morda ni na svetu gradu, ki bi bil tako navit v meglo skrivnosti, resničnih žaloiger in •trahot, kakor je rodni grad angleške kraljice Elizabete, grad Glamis na Škotskem.
V tem gradu je leta 1040 Macbeth umoril škotskega kralja Duncana v neki 6obi na kon-
pof«t • k«Tkait h p:«iia. Spiul M. Di QUMC.
CDFRRNH
Boieče se ie mala begunka bliiala oltarni, kiér ie zadniič tako goreče molila... Nenadoma pa ie ob steni zagledala ob svitu sveč iz lepenke narejeno duplino, ki na; bi predstavi iala boren hlevček. Pod slamnato streho kleči io postave iz mavca: Mariia in Jožef se 1 sklenienimi rokami sklanjata nad božie Dete. ki leži na slami, se smehlja in izteguie svoie drobne ročice... Vse naokoli so razkropljene bele. kodraste ovčice. Med njimi so ljubki pastirci s palico v roki in ovčko na ramenih. Nad hlevceni trepeta bleščeča zvezda. Kibišia ie očarana obstala pred jaslicami... Nato ie pokleknila. Njene uiisli so odšle v preteklost...
Òà&à&sdszssà'fobr/W'
Kibiija je siala nepremilno in gledala.
Zagledala ie v duli'i pred seboj pastirja, ki ie bil podoben tem, ki so tukaj ob jaslicah... Zaslišala ie iasen inladt-niški glas. ki ji je pripovedoval čudovito in ginljivo zgodbo, resnično zgodbo Deteta Jezusa.
Tedai ie deklico prevzela neizrekljiva nežnost do drobnega Deteta, ki ie bilo v tesni zvezi z njenimi otroškimi spomini. Hotela se ga ie dotakniti in pobožati njegove laske. Sklonila se ie in približala svoie ustnice De-tetovim rožnatim ročicam. Z neizrekljivo nežnostjo in spoštovanjem ie poliubila niegove nožice, kakor da bi bil Jezušček živ. Nato je snela z vratu korale in jih položila v obliki venca na slamico okrog Deteta. Končno je sklonila roke in prosila pomoči Odrešenika sveta.
Cas je hitro mineval in v nočni tišini so odmevali udarci ure v zvoniku. Odbila ie deset Deklica ie sklenila, da ostane čez noč v
nu •, KÌ° ncki bi io priäel i«1«'» semkaj? Ob mslicah se ie čutila tako varno.
Zidt l??!eB. iaslic "e zagledala široko, lepo klop KibišiO je stresel mraz pod temnim oboki Pnbl.ža a se je klopi, se še tesneje za »Ia v s voi plašč, potegnila kapuco niže na
se T	"CSnila v kl0D- ^ utru jenosU so
se ii oči kar same zaprle. Tako zelo ie bila izmučena Toliko ie že pretrpela! Seda® not več misliti na preteklost. Tudi na to ne kai bo l"n... Pozabiti! _ Oh. če bi mogli za
Samn n "i " »ikdar več ne zlTdilai -Samo na nekai hoče še misliti... Na to da le za vedno zapustila Salastrija in da je tiikaf v bližini Deteta Jezusa.	J'
nialabS'Ì «ve»°bi večne luči je Kibišia sa-Cteir tate —iena iihle
konlieio v moriu lučk. Pri glavnem oltarfu se süm zvončkiianie. Duhovnik stoji pri oltarju, oblečen v plašč, ki se lesketa v svitu številnih svetilk.
Kibišia ie od začudenja široko odprla oči. Nenadoma se proti obokom dvigne čudovito sladka pesem:
tSveta noi, blažena noč.
Mala zamorka ie skrita v klopi zbrano
prisostvovala vsem trem mašam, ki so si sledile druga drugi.
Ko so I indie odšli in so luči začele ugašati. ie deklica strepetala. Kam naj gre?
Vsa zbegana ie pogledala okoli sebe. Pred iaslicami je zagledala redovnico, ki ie molila. Takoj jo ie spoznala: bila ie usiniljenka, katero ie videla zadnjič v tej cerkvi.
V istem hipu je redovnica dvignila glavo in uzrla deklico, ki ie upirala svoj pogled vanio...
Dvignila se ie. približala deklici in zaše-
petala:
»Otrok moj, ali trpiš?... Kaj le teži?«
Mala zamorka ie bruhnila v jok.
»Nimam doma. nimam več svojcev,.. Sama sem, sama na svetu!...«
Kedovnica je objela jokajočo deklico in pokazala proti jaslicam, kier se je ob slabotnem svitu male svetilke božje Dete ljubko smehljalo. Zašepetala je:
»On je nekoč deial: Pridite k meni vsi. ki jokate in potolaženi boste... Nikar ne jokaj, deklical«
Prijela jo je za roko in pristavila:
»Pojdi z menoj!«
Od one božične noči je v sobi, kjer spijo sirote, ena postelja več. V tej postelji si je končno mogla v miru odpočili mala deklica z velikimi modrimi očmi. Njena polt ni več črna, ampak bela in rožnata, kakor pred letom dni.
»O/rok moj, ali Irpi'f«
Redovnica ki jo je privedla v zavetišče le z velik,m trudom odstranila barvo ki ie toliki časa skrivala ljubki obraz uboge'	°
den ÄJ® -eS bes!" zapus,i> mesto. Pre-
nrVzne AL !? 5eveda "«nanil polici i beg
Wi LÄ? J» natančno opisa Od-r™ kibišia bi b" S,uU1- kum »e ie »tekla
xxri.
g&s&sms
Danes zjutraj Je bila Iraklijeva hčerka, mala Tamara, oblečena v belo obleko, s sneinobelim pajčolanom na glavL Prejela je sveti krst ia prvikrat pristopila k angelski mizL
Uboga brezdomka, ki jo je kruta usoda iz. trgala v nežni otroški dobi iz naročja njenih dragih in jo tirala iz kraja v kraj, se je kakor po čudežu izmaknila muslimanskemu zakonu, ki prepoveduje slehernemu muslimanu, da bi vzgajal svoje otroka v kakšni drugi veri. Kavkaška deklica jo bila v tem oziru popolnoma prosta. Ze v prvi otroški dobi jo je privlačeval Jezu» kristjanov, o katerem ji je pripovedoval Mitja ia h kateremu se je zatekala v trenutkih največjega trpljenja. Zato je sedaj, ko ji je bila dana možnost, prosila, da bi jo poučili o katoliški veri. Kako srečna je bila in kako goreče je molila, ko je prvič klečala pred oltarjem kot pravi božji otrok.
Po končani slovesnosti je z blaženo srečo v srcu odšla s svojimi tovarišicaml v jedilnico, ki je bila prav tako razsvetljena in okrašena s cvetjem, kjer je prvoobhajanke čakal skupen
zajtrk.
Po zajtrku so vse prvoobhajanke odšle, kakor je bila navada, v oni del zavetišča, kjer so bili bolniki. Nedolžne deklice v belih oblačilih so Sla skozi bolniške sobe, kjer so se v.dolgih vrstah belile postelje bolnikov. Delile so med trpeče spominske podobice in jim prinašale nekoliko onega miru ln sreče, ki jo napolnjevala njihovi duše...
Ko so obšle skoraj vso sobe, se Je nenadoma od nekod zaslišal glas flavte... Prihajal je iz sobice, kjer so navadno ležali hudo bolni.
Kibišja je vsa presenečena prisluhnila zvo-kom pastirske pesmi in nato vprašala redovnico, kl je spremljala prvoobhajanke:
»Sestra Miriam, kdo Je U bolnik?... Ali smem k njemu?«
»Pojdi, otrok moj,« JI Je odvrnila redovnica, »roda glej, da ga preveč ne utrudil z govorjenjem. Zelo slab je še, čeprav izven nevarnosti.«
Nato Je pristavila:
»Ko si bo nekoliko opomogel, mn bodo dovolili, da bo igral na flavto ve« dan in * tem zabaval svoje tovariše.«
Kibišja je stopila v sobico... Bolniku se j« obraz razjasnil, ko je zagledal belooblečeno deklico, ki se mu je ljubeznivo smehljala. Položil
prikazen 8 8ebe 11,1 °de'° 111 Bledal ''ubkl>
Deklica ga je vprašala:
»Ali si glasbenik?... Glasba Je zelo prijetni» razvedrilo za bolnika in za njegove tovariše.«
Bolnik ji nI odgovoril. Nepremično Jo Je gl* dal in se z roko pogladil preko čela.
deklica" I0'° trplS?< ga Je ""krbljeno vprašal»
nit "°',nik ,0 I® tedaj nenadoma «poznaL Dvig-nil se je v postelji |n vzkliknil:
»All je mogoče?... Klbiijal...« nila:°b *V°ku tega glMU i« ,udl deklica vzklik-
,>Tl »"••• TU... Mislila sem, da te ne bom
»I tuka?? TV&*! V ' Ph- Kaufu^ kako S,;,:• • »'Sto drugačen «1... Ce bi n»
Bp<Mnalal .*.«	g,a8u' bl 16 *>«<"<> M»
Kajnom pišejo
Potne dovolilnice. Od dne 20. febr. 1942-X dalje za prihod ali odhod z ozemlja obrne Ljubljana morajo imeti vse osebe, starejše I 14 let. zu redno potno dovoljenje dasein assale). Potna dovolilnica se izda na pisine-io in obrazloženo prošnjo, ki se mora vložiti, zvzemši v primerih dokazane nujnosti, vsaj dni »rej pri nasledil jih uradih in poveljniških: a) za občino Ljubljana na rajonskih po-•ijskili stražnicah: b) za ostale krnji- v pokra-lini pri uradih javne varnosti tili pri najbližjem postajnem poveljništvu kr. knrabinjerjev. Potna dovolilnica ie zavezana kolkovini 0.60 lire in mora biti opremljena s fnlografijo. če prizadeli nima osebne izkaznice uli druge listi-, ki se štejt za enakovredno na podstnvi čl. naivdbe z dne 24. januarja 1942-XX št. 7. Podatki osebne listine se morajo vnesti v potno dovolil nico.
ViSnja gora. Umrla Je na Spod. Brezovem krščanska žena in mati Ana Javornik, mati šte-ilne družine, ki jo je lepo vzgajala z besedo, bolj pa z lepim zgledom. Njenn starejša hčer-Ana je postala misijonska sestra v Ljubljani. Najmlajši sin Tonče je dijak v Knobleharjevem oilu, ki vzgaja mladeniče za misijonarje v Afriki. Čeprav je bil neznosen mraz, se je polni udeležilo nenavadno veliko ljudstva. — Naj počiva v mirul
Petkovee. Zvonovi so oznanili smrt malere Ančke Oblakove, ugledne kmečke gospodinje pod. unrovke. Rajuica je bila doma iz lloledršice. Ameriki se je poročila s Petrom Oblakom. S pridnostjo sla si prislužila toliko denarja, da sla kupila po vrnitvi v domovino lepo posestvo, katerem sta čez 40 let uspešno gospodarila. Otrok jima je Bog dal 11, od katerih je živih še ki so že vsi preskrbljeni. Pokojnici bodi Gospod obilen plačniki Preostale naj tolaži Bogi
Cerknica. V cvetu mladosti, polrte lepih načrtov. Te je Vsemogočni presadil v svoj nebeški vrt. Srca so se nam stisnila, oči napolnile s solza-znmi, ko je med nas prišla žalostna vest, da te ni več. Pripeljali smo te domov. Tvoja zadnja postelja je bila obložena s cvetjem. Ko si bil še med na-nami, vedno vesel, kdo je imel šopek, če ne Ti? Ti pa si spokojno ležal v beli krsti. Ni bilo na tvojih licih smeha, ne na ustnicah vesele besede. Mirno je bilo tvoje, nikdar ne umirjeno telo. Nam svetel vzgled si bil, dragi Tone I Kolikokrat si bil gost angelske mize I Ni ti bilo dano. da bi končal pobožnost devetih prvih petkov. Tisoči so se poslovili od Tebe, tisoči so Te spremili na zadnji poti. Pevci so ti zapeli v slovo, mi pa smo zajokali ob tvojem prernnem grobu. Ostal si sam, v ozki krsti je Tvoj dom, dragi Tonel Ne, nisi sami Misli nas mnogih so vedno pri Tebi. Molitve naše hite k Očetu, naj Ti bo mil sodnik. Smrt Te nam je vzela, Tvoj duh, dragi Tone. pa bo ostal vedno med nami. Spava j mirno v domači zemlji I
Cerknica. V Dolenji vasi, v strugi potoka Cerknice, nedaleč od Ivetöve žage se je prošli teden kar naenkrat v dolžini 4 do 5 metrov razpočila zemlja z režo do 30 cm in v globino do 5 metrov. Na dolnjem koncu t« razpoke pa je prepad, katerega dna pa se sploh ne vidi. Po šumenju vode, ki pada v ta prepad, mora biti precej globok. Ta prepad vodi bržkone nato pod Svetov vrt in ima zvezo z onim, ki »o ga delno zasuli tam, kjer je stalo znamenje. Ta pojav je pri ljudeh vzbudil mnogo zanimanja. Gotovo pa se bodo zanj pozanimali tudi raziskovalci kraških tal.
Zanradec na Dolenjskem. V četrtek, dne 6- februarja 1942 smo položili k večnemu počitku najstarejšega farnna naše žnpniie Jožetn Jernejčiča, pd. Finžgarievega očeta. V devet-indcveldcscteiu letu starosti se ie preselil s te-
ga sveta v boljše prebivališče. Bil je veren krščanski mož. Kljub izredno visoki starosti, ki io je dočakal,, je še do lanskega leta redno hodil k sv. maši. Nazadnje mu ie popolnoma opešal vid. tako du ni mogel več v četrt ure oddaljeno farno cerkev. Posebno dober ie imel spomin prav do zadnjega. Zelo zanimivo je bilo poslušati njegove šaliivc dovtipe, katere ie znal pripovedovati v tako imenitno šaljivem tonu, da ie vsakega spravil v dobro voljo. Naj mu bo zunilja lahka, Bog pa milosti ji v sodnik.
.Stična, Dne 6. februarja, točno na 20 letnico svoje poroke, ie umrl v Dragi št. 22 podružnični cerkovnik I.avrič Ignacij, star šele dobrih 47 let. Zapušča bolehno ženo in pet še nepreskrbljenih otrok. Veliko je prestal v svoji težki bolezni, pa je vdano trpel in vdano umrl. Z veliko ljubezni io je vabil soseščane k pobožnosti prvih petkov, zato ga je presv. Srce Jezusovo ravno na prvi petek, nekaj ur po sv. obhajilu, poklicalo k Sebi po plačilo. Počivaj mirnol Blag mil spomin! — Letošnja dolga zima ie marsikoga privabila na smuči. Ne samo mladina, ttidi starejši ljudje so si pritrdili letos prvič smuči na noge. Ta leni zimski šport pa ie med nami zlasti poživilo dejstvo, da imamo pri nns krasno, novo skakalnico, in sicer v Drugi, kakih 10 minut od postaje Stična. Vsak dan, zlasti pn ob nedeljah, ie naravnost oblegana. Tudi ljubljanske in gorenjske »ase« jc privabila k nam. Prejšnjo nedeljo, 1. februarja, so bile tekme, kier jo ie odnesel znani planiški skakalec Pribošek. Sodnik Šramel B. mu ie zapisal 22 m. Pozneie ie ta številka poskočila do 25 ili. Za nas Dolenjce je to že nekaj zelo velikega. Pa niso na njej samo tujci, tudi domači fantje beležijo že dokaj čedne uspehe. Skakalnica ie odlično izdelana, z:t kur gre vsa čast Gregorju Fedranu, sinu našega priljubljenega zdravnika. Po nasvetih priznanih inženirjev je dovršil skakalnico, ki v vsem ustreza novodobnim pogojem. Za smučanje pa ti nudi vsa stiška okolica odličen teren. Se ie čas, snega ie velikol Vzemite smuči in se pridite prepričati
Dobrova pri Ljubljani Te dni je na Dobrovi pri Ljubljani umrla plemenita žena Trnovčeva mama — Frančiška Ambroiič, v starosti 80 let. Pokojna je bila vzorna krščanska mati številne družine. Večina njenih otrok je študirala: en sin je zdravnik ter univ. profesor, drugi frančiškan, ki že mnogo let deluje med našimi izseljenci v Ameriki, to je p. Bernard. Sin Lojze je na domu zelo ugleden trgovec in prosvetni delavec. Pokojna je bila iz znane Trobčeve družine iz Polhovega Gradca. Z možem Gregorjem je živela v lepi slogi in v ljubezni nad 50 let. Pred nekaj leti sta namreč obhajala z vso slovesnostjo svojo zlato poroko. Očetu Gregorju in vsem otrokom na?e sožaljel Blagi materi želimo obilno plačilo pri Bogul
Poljane prl Dol. Toplicah. Ono sredo, ko je šla mali na dnino, je ostal štiriletni otrok družine Kržič sam doma na topli peči. paradi velike vročine se je vnel na peči papir in cunje. Kmalu je bila vsa koča v plamenu in je pogorela; z njo vred pa tudi nesrečni otrok.
Ribnica. Pri nas je zapadlo toliko snega, da mnogo otrok še v šolo ni moglo. Sneg je povzročil precej škode po gozdovih in na sadnem drevju. Po kleteh je mnogim zmrznil krompir. — Med vožnjo v Kočevje je zmrznil poln vagon piva in je škode 40.000 lir.
Novo mesto. Pri odtaievanju zamrzlega vodovoda je ključavničarju Viljemu Čuku iz Suhorja plamen bencinske svetilke nenadoma planil v obraz in mu povzročil po vsem obrazu nevarne opekline.
Gorenja vas prl RibnicL V Korenovo hišo se je prikradel neznanec in odnesel iz kašče nad 30 kg čiste masti. Tat je prišel tako tiho v hišo, da ga ni slišal niti doma« sin. Gospodinje slučajno ni bilo doma, dospodar oa je imel opravek v hlevu.
Kočevje. Družba »Emona« je prodala v Grta-ricah 50 voz sena in slame ter nekaj voz «viniske krme. Seno je bilo po 45 do 50 lir stot, slama po 25 lir. Svinjska krma in tudi krompir je v opu-
ščenih kočevskih hiiah povečini zmrznil, ker niso bile kleti zavarovan« pred mrazom. Pač ikodal — 2ago, last izseljenca Brauneta v Kočevski Reki, je dobil v najem lesni trgovec Arko Janez is Ribnice.
Blok«. Pri naa smo imeli te dni velike snežna žamete. Pred iolo to morali napraviti tunel, da so lahko hodili ljudje na občino in v cerkev.
St. Jernej. V Dolenjem M«ihorovcu je B«ig poklical k sebi 82 letnega užitkarja in po6estnc'ika Janeza Kovačiča, Sela novega očeta. Pokojnik je bil prava naša korenina in daleč na okoli znan ter jako spoštovan in ugleden. Dolgo vrsto iet je opravljal službo ključarja podružnične cerkve sv. Kozma in Damijana na Gradišču. »Domoljub« je redno prihajal v njegovo hišo. Selanovemu očetu naj sveti večna luč, preostale pa tolaži Bogi
Naznanila
n Josip Stritar, Izbor mladinskih spisov. Priredil prof. dr. Fr. Koblar. «Cvetje iz domačih in tujih logov«, 16. zvezek. Urejuje Jakob Šolar s sodelovanjem uredniškega odbora. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani. Str. 175. Cena broširani 10, vezani 15 lir. — Vse Stritarjeve mladinske knjige so izšle kot redne letne izdaje družbe sv. Mohorja v Celovcu. Prva je bila »Pod lipo« (1895), druga »Jagode« (1899), tretja »Zimski večeri (1902), četrta in zadnja »Lešniki« pa (1906). Odrasli se še spominjajo, s kakim veseljem in užitkom smo jih prebirali, ko so prišle v naše hiše. In takoj smo znali posebno značilne pesmico na pamet. N. pr. »Ti tam, šesti v drugi klopi! — Koliko je šestkrat pet? — Mali mož, na prste slopi!« — »Šestkrat pet je trideset!« Ali pa Mladi vojaki: Mi smo vojaki korenjaki, — kako nas gledajo ljudje! — pesem, ki smo jo uglasbeno kmalu tudi prepevali in jo otroci še sedaj pojejo. Ob ugankah smo si bistrili glave. Griški gospod Koren nas je učil marsičesa pametnega in lepega. Spremljali smo Janka Božeta po tujini in najbolj nam je ugajala njegova Pika. In še mnogo, mnogo prijetnega in zabavnega, pa tudi poučnega branja je bilo v teh knjigah. — Čeravno so omenjene štiri knjige šle v 65 do 85 tisoč izvodih med naše ljudstvo, so sedaj že redke. Le v hišah, ki imajo lepo navado, da hranijo v omarah knjige, najdemo še kak oguljen izvod te ali one izmed teh mladinskih knjig. Velikokrat so ljudje po knjigarnah povpraševali po Stritarjevih mladinskih knjigah. Sedaj je profesor dr. France Koblar izbral najboljše in najznačilnejše Stritarjeve mladinske spise: pesmi, basni, povesti, dramatiko in spomine ter jih povezal v 16. zvezek'. »Cvetja iz domačih logov«. Izdala pa Jih je Družba sv. Mohorja v Ljubljani in s tem prav gotovo ustregla šoli in domu.
n Tolažnica, Silvin Sard-nko. Ljubljana, (942. XX. Cena v celo platno veznne knjige: Lir 20. Naroča se v vseli knjigarnah. Okusno v domačem čutu opremljena knjiga obsega sedmero pesniških vencev o Mariji Sedem žalosti. Delo je posvečeno vsem trpečim. Vse pesmi dihajo tolažbo, iz vseh veje sočutje toplega srca do trpečega človeštva. Toplo pripo-
«fičamo.^ Stritar, IzboT mladinskih spisov.
Priredil prof. dr. Fr. Koblar. »Cvetje iz domačih in tujih logov«, 16. zvezek. Urejuje Jakob Šolar s sodelovanjem uredniškega odbora. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani. Str. 175. Cena broširani 10, vezani 15 lir. Profesor dr, France Koblar je izbrol najboljše in najznačilnejše Stritarjeve mladinske spise: pesmi, basni, povesti, dramatiko in spomine ter jih povezal v 16. zvezek »Cvetja iz domačih logov«. Priporočamo!	._
Vsem sotrudnikoml
Sotrudnike »Gospodarja in gospodinje« prosimo, da nam pošljejo svoje
prispevke vsak teden do četrtka.
6'

Kako ravnaš s pleteninami
Pletenine nikoli 110 obešaj na obešalnik ali Celo 11a žebelj. Vsakokrat jih moraš skrbno zložiti in spraviti v omaro ali predal. Ce se je strgala kakšna pellja, jo takoj poberi s kvafko in zašij. Stvari, ki so narahlo pletene, so rade raztrgajo. To prav lahko preprečiš, če na šive pri-itrdis ozek trak.
Vsaka toplota škoduje volni, zato ne smeš prati volnenih stvari nikdar v vroči vodi alt jih kakorkoli spravili v stik s toploto. Nikdar ne smeš volnenih jopic, nogavic in podobnih pletenin kuhali. Prati smeš le v mrzli ali samo nekoliko mlačni vodi, v kateri si raztopila nekaj »Luxac ali kakšnega podobnega pralnega praška. Pri pranju ne sineš pletenin nikoli drgniti ali trdo ovijati; samo narahlo jih stiskaj. Nikoli ne sinejo ostati dolgo časa v vodi. Takoj ko si jih oprala, jih izplakni v mrzli vodi. Ko zadnjikrat izpiraš, dodaj nekoliko kisa. Vodo iztisni, ne da bi pletenine ovijala. Zavij jih v snažno belo krpo. liajboljša je debela brisača (frotirka).
Ko si s pomočjo brisače vodo kolikor mogoče Iztisnila, raztegni jopico, ali kakršnokoli drugo pleteno stvar, ki si jo oprala, na snažen prt in jo zravnaj tako, da bo dobila prejšnjo obliko. Med 6prednji in zadnji del jopice položi snažno belo krpo. Nikoli ne smeš sušiti volnenih pletenin na ta način, da bi jih obesila. Tudi jih ne smeš su-èiti niti na soncu niti v bližini zakurjene peči, «mpak na senčnatem, zračnem kraju.
Spanje podaljša mladost
Ni nečimurnost, če si želimo ostati čim Sali časa mladi, Kdor dolgo obrani lep. mlad obraz, s tem dokazuje, da redno živi in je zdrav, kar je za ženske iti za moške enake važnosti. ,Važen činitelj pri tein je spanje. Vsakdo bi si moral privoščili dovoli časa, da se v spanju odpočije od dnevnih naporov. V spanju se odpočije duh in telo, živci in mišice. Vse skrbi izginejo, vse težave se za nekaj tir umaknejo. Obraz dobi lepe umirjene poteze. Čez dan črtajo skrbi in delo globoke brazde v čelo. okrog oči in usten ter popolnoma spremene obraz. Spanje, dragoceni dar, odstranjuje vse težave, prinaša mir in pozahljenjc. Prav zato blažilno vpliva na živce in ohranja zdravje in z zdravljeni lepoto. Nobenega dvoma ni. da ie spanje najbolj ceneno in najbolj zdravo olepševalno sredstvo. Seveda je tudi za to sredstvo treba poznati pravo mero. Ne sme ga biti premalo, a tudi ne preveč.
Razveseljuj svojo okolico
Kdor hoče resnično živeti, mora razveseljevati tudi druge. Veselje, ki ga daješ svojcem, to-yarisicam in vsem, ki pridejo s teboj v stik nikakor ne sme bili kakor redko darilo ob slavnostnih dneh. Razsvetljevati moraš vedno, vsak dan, vsako uro. Veselje oživlja, vzpodbuja, daje življenjski pogum, varuje pred obupom; neobhodno potrebno je za vsak napredek. Solza, ki jo potočiš z žalostnim, ljubezniva beseda, prijateljski stisk roke prisrčno pismo, poslano o pravem Času, včasih že samo topla beseda poživi hrepe-
J» veselju. Ce ga daješ drugim, nikakor tvoj trud ni zaman, kakor trdijo nekateri, zakai s tem ne izčrpaš svojih čustev in svojih moči! Studenec veselja v tvojem srcu se bo vedno obnavljal in to toliko bolj, kolikor bolj boš iz njega zajemala za druge.
Zrak — dojenčkovo zdravje
va?enVkLZ[ak Di dojenčkovo zdravje nič manj ST À ■ ?na" Ra,vno nasProtno. Rrez hrane bi otrok dalje časa zdržal, kakor brez zraka Ne
'AkTo^oči ^1?'0 Velia tudi odrasle 1 „Si ™ ™ l5ek, žlvi "pestano v zaprtem prosto-^biP v,, hmalU ?°rabi ves kisik. Kolikor ga je v
n\fn»a? ,°benem tudi one škodljive, stru-pene pline, ka ere je prej izdihaval.
Ln 7 1 9 h'8» imajo neredko tako majhna /Okna, kakor bi se ljudje bali sonca in zraka Za
odrasle to še ni tako škodljivo; čisto drugače pa je za ubogega olročička, ki mora noč 111 dan ležati v temnem, zatohlem prostoru. Nič čudnega nI, Če poslane bolan, ali če se ga loti bolezen. Večkrat opazimo, kako matere skrbno pazijo, da zrak na noben način ne pride do otročička 111 to ne samo v sobi, ampak tudi tedaj, ko peljejo otroka na sprehod, zagrnejo zavese vozička.
V zimskih mesecih je treba le nekaj minut, da se soba prezrači. Poleti je zračenje bolj počasno, zato je najbolj umestno, da so okna v sobi, kjer spi dojenček, razen v ostri zimi, vedno odprta. Seveda je treba pazili, da otrokova posteljica ni na prepihu ali preblizu okna. Ce je soba majhna, odpri okno v soseduji sobi, da zrak ne prihaja naravnost ua dete.
Pletena jopica
Za izdelavo potrebuješ 30—35 dkg volne. Pripravi si kroj po meri. Sjiodnji rob na posameznih delih pleteš tri vrste same desne. Nato pleteš dno desno, vzorec levo, in sicer po dve petlji skupaj. Kjer se črte vzorca dotikajo, pleteš vmes eno desno.
Končane dele sešiješ skupaj. Za sprednji rob nasnuješ '280 petelj, pleteš štiri vrste, tako da so na eni strani same desne, nato eno vrsto levo drugo desno in nato zaključiš. Ta rob prišiješ na' levo stran, tako da na gladek del roba pritrdiš gumbe, om dve vrsti pa, ki si ju nazadnje pletla, naj bosta vidni na zunaj.
Od danes do jutri
previdno šklepetala*-' ^ "^'i6"0' k" 8i »-je strast	06 m0re P°"raviti.
jateljstvat ^ prM°bila nobenega resnega pri-
kar^'z^nobtÄna. " ^ ^o™8""' Nasveti
Kozarci ne bodo motni, če jih najprej umiješ t A?'? P" Poplakneš v mrzli. 1 nreo7plr n i x"a9"., klobuk '"Širimo, če je fn « i 1 18 "äf;m- da Ka držimn nad paro m ga z obema rokama raztezamo.
daj mi syoiE SRCE^
(Dalje.)
Do smrti
»Ali že veš, da bo Štefka vzela vdovca!«
• Po vrhu bo primožila še enega otroku!«
»No, nadloga že ob začetku!«
»Neprcstnno bo morala poslušati moža, da jc njegova prva žena to in 0110 znala bolje!« - —
Ščebctanie mladih klepetulj prekine vesel, nekoliko zasmeliljiv glas: »Povejte, če Štefki-nega zaročenca sploh poznate?« — »Jaz ne, jaz tudi rie,« so kar povrsti priznavale.
»,Iuz ga pa poznani,« jih odločno zavrne Angelca, »in vam povem, da bi težko našle boljšega moža. Odličen človek, zdrav na duši in na telesu in srčno dober. Ima tudi lepo službo.«
»Ha ima otroka,« se neko dekle pomilovalno nasmehne.
»Tc skrbi kar Štefki prepusti,« jo zavrne Angelca. -— »Smili se mi le Štefka!« — »Saj Ili tako plitva in sebična, kot ste ve. Otroka je imela rada, preden je spoznala očeta. Bog ve, zakaj Bog ni vzbudil v vaših srcih želje po otr.kih. Zenc bi morale biti matere ne le lastnim otrokom, tudi sirotam, ubožcem in vsem trpečim. Ce ne čutile v sebi tc dolžnosti, ste izmaličene zastopnice svojega spola.«
Podobne govorice ie slišala tudi Štefka, ki pa se je zanje malo zmenila. Zavedala se je, da ji ie sirolico poslalo nebo. Ce jo bo iskreno ljubila, ii bo dal Bog tudi lastne otroke.
Poročni dan se je neutegoma bližal. Štefka in njen zaročence sta se resno pripravljala nanj.
»Rada bi tc nečesa prosila,« reče Štefka nekega dne zaročencu. Tomažu se posvetijo oči: »Ali smem uganiti?« — »Ne vem, če sva res že istih želja?« se smehlja Štefka. — »Vseeno bom poizkusil, najbrž želiš, da bi pred poroko opravila zaprte duhovne vaje.«
»Tomaž,« radostno vzklikne Štefka. Toliko sreče je bilo v njenem glasu, da ji je beseda zamrla 11a listnicah,
Štefka je prosila: »Oan pred poroko bova zaključila duhovne vaje. Kajne da bo poroka z mašo in da bova prejela sv. obhajilo?«
»To je tudi moja želja,« veselo pritrdi Tomaž.
Zaročencema so obredne molitve prevzele dulia in srce. Tako pripravljena sta naslednje jutro klečala pred Gospodovim oltarjem. Poročil ju je nevestin brat, ki je daroval poročno mašo. To poroko bi lahko, primerjali z ženitnino v Kani, saj je bil navzoč tudi Jezus. Ko je Štefka pred Njim sklonila glavo, ovito z belini cvetjem, se ji je zdelo, da se je dotaknil cvetja i 11 jo blagoslovil.
Duhovnik je vprašal ženina: »Ker pa mora ta sveta zveza biti sklenjena z resnično voljo, premišljeno in svobodno, vprašam tebe, krščanski ženiti: ali hočeš tu navzočo Štefko vzeti za svojo pravo ženo po obredu svete matere Cerkve?« Zcnin odločno odgovori: »Hočem!« Nato duhovnik vpraša nevesto; »Prav tako vprašam tebe, krščanska nevesta: ali liofeš tu navzočega Tomaža vzeti za svojega pravega moža |)o obredu sv. matere Cerkve?« Tudi Štefka je prav tako odločno odgovorila: »Hočem ! «
Tomaž in Štefka dolgo nista mogla drug od drugega odtrgati pogledov. Zavedala sla se, da sta s to izjavo potrdila zakrament sv. zakona, da ga jc priznala Cerkev, da si v tem trenutku stojita že kot mož in žena nasproti.
Stefkin brat je opazil njun pogled in iz niegovega srca se je dvignila vroča molitev k »ogu za njuno srečo. Blagoslovil ie prstana, znaka neločljivosti in jima ju ie nataknil na roke. Nato jima je podelil blagoslov Cerkve in °.,,e. Ponovno molil zanju, jima ie ovil roki
P . ,,Iaz vai" združim v zakon v imenu Očeta «in Sina in sv. Duha. Amen.«
Zadonele so orgle, s kora je zaplavala mogočna pesem, kakor da so se v njej sprostila vsa čustva ljubezni, veselja in hvaležnosti, ki so napolnjevala srca pri današnji poroki.
Josip Stritar
Veliki angleški modroslovec Carlyle pravi, da je V6a zgodovina človeštva zdodovina velikih mož. Veliki možje 60 vtisnili pežat tvojega uma dobam, v kalerili so živeli. Ce torej poznamo življenje kakega velikega moža, poznamo tudi duha dobe, v kateri je živel. V lem nauku je marsikaj resničnega. Kdor bo holel pisali zgodovino našega kulturnega življenja v sedemdesetih in 06emdese-<ih letih preteklega 6tolelja, ne bo mogel mimo osebnosti Josipa Stritarja, ampak se bo moral k njemu zopet in zopet po vračati. Josip Stritar je v omenjenih letih popolnoma obvladal naše leposlovno življenje, iu ga usmerjal v nove, sodobnejše smeri.
Josip Stritar se je rodil 6. marca 1836. lela v Podsmreki pri Velikih Laščah na Dolenjskem. — Ljudsko šolo je obiskoval v Laščah in ker 6e je z učenjem dobro odrezal, 60 ga poslali leta 1847. v ljubljanske latinske šole. Kot drugošolec je bil 6prejet v Alojzijevišče, ki je bilo dolga desetletja izbrano vzgajališče našega dijaštva. Tu je prišel mladi Stritar v stik z nekaj let starejšim Francem Levstikom, ki je bil v zavodu najvplivnejši in najnadarjenejši gojenec. Od Levstika je Stritar prejel prve pobude za pesnikovanje in pisateljevanje.
V	gimnaziji je bil Stritar skozi in skozi odličen dijak. Zlasti je bil temeljito podkovan v latinščini m stari grščini, pa tudi v drugih sodobnih jezikih. Italijanščino in francoščino je že v gimnaziji obvladal. Po izvrstno uspeli maturi je preživel počitnice doma skupaj z Levstikom, ki ga je navdušil za ljubezen do preprostega kmečkega ljudstva, za slovenske Segé in narodne pesmi. ' "
Naslednje leto 6e je ftodal Stritar na dunajsko vseučilišče študirat stare klasične jezike (latinščino in grščino). Pri študiju se je tako odlikoval, da ga je hotel njegov profesor učenjak Bounitz za evojega naslednika, vendar 6e Stritar ni posvetil univerzitetni profesuri, ampak je šel za domačega učitelja k raznim premožnim dunajskim družinam. Kot domači učitelj je v počitnicah prepotoval Svico, Francijo, južno Nemčijo, Češko, severno Italijo. Pri tem 6e ni seznanil 6amo z novimi kraji, ampak 6e je trudil spoznali tudi duha on-dotnega prebivalstva, zlasti v kolikor se razodeva v njih jeziku, pesništvu in modroslovju.
Temeljito izobražen je 6topiI 1. 1866. pred slovensko občinstvo z razpravo o Prešernu, ki je Slovencem odkrila že pozabljene lepote neumrljivih Prešernovih pesmi. L. 1867. je priobčil v »Glasniku« »kritična pisma«, v katerih je pokazal naloge prave leposlovne kritike io opozarjal na napake takratnega leposlovja.
V	zborniku »Mladika«, ki ga je leta 1868. izdala delavna trojica Jurčič, Stritar, Levstik, je Stritar poleg drugih manjših stvari priobčil tudi daljšo povest »Svetinova Metka«. Leto nato je izdal zvezek svojih »Pesmi«. Vsi ti spisi in pesmi so prinesle Stritarju sloves enega prvih slovenskih književnikov. Po teh uspehih obodren, si je Stritar nadel težavno nalogo, da izdaja Slovencem leposloven časopis. L. 1870. je začel izhajati pod njegovim uredništvom »Dunajski Zvon«, ki pa ni preživel enega leta. Razmere za čisto leposloven časopis pri nas še niso bile zrele; bilo je še preveč nerazumevanja za tako napredno in pomembno podjetje. V »Zvonu« je Stritar priobčeval »Literarne pogovore«, v kalerih je nadaljeval s popisovanjem napak dosedanjih slovenskih pesnikov in pisateljev in poukom ler vzgajanjem mlajšega književnega rodu. V »Zvonu« je izhajal tudi Stritarjev glavni roman »Zorin«, v katerem je Stritar podal svoje mišljenje o svetu in življenju.
Leta 1872. je Stritar izdal »Dunajske sonete«, v katerih je deloma upravičeno, deloma neupravičeno napadal tedanje voditelje Slovencev. »Dunajski scmeli« pomenijo višek Stritarjevega dela. Prinesli so mu poleg 6lave tudi mnogo nasprotovanja. 1875. leta je Stritar pustil službo domačega
učitelja ter se je kol gimnazijski profesor stalno naselil na Dunaju. 137Ò. leta je znova začel izdajati »Zvon«, ki mu je bil ta pot usojen daljši obstoj.
V obnovljenem »Zvonu« je priobčeval »Pogovore«, ki pa niso imeli takega uspeha kot v prejšnjem »Zvonu« in še prej v »Glasniku«. Napisal je tudi tri daljše jjovesti »Rosana«, »Gospod Mirodolski« in »Sodnikovi«.
Cas je šel naprej in kar je bilo pred leti moderno, je bilo tedaj že zastarelo, novi rodovi' so prihajali z novimi nazori. Stritar je občutno izgubljal na vplivu, dokler ga ni popolnoma izgubil. Umaknil 6e je iz javnega življenja v zasluženi pokoj. Za Družbo sv. Mohorja je napisal več mladinskih knjig: »Pod lipo», »Zimski večeri«, »Jagode« in »Lešniki«. V njih je lepo družil pouk z zabavo in mično povest z koristnim naukom za življenje.
Pomen Josipa Stritarja za Slovence je zelo velik. Ne samo, kar 6e tiče jezika in leposlovja — ampak tudi glede splošne kulture je ogromno vplival na Slovence. Poleg mnogih zmotnih misli je prinesel k nam tudi precej zdravih naukov in preuredb.
V prvih letih svojega javnega delovanja je Slovencem odkril Prešerna, Pokazal je njegovo veličino, ki prav nič ne zaostaja za pesniki-prvaki drugih narodov. S tem je mnogo pripomogel k našemu narodnemu prebujenju. Narod, ki ima tako velike pesnike kot je Prešeren, ne more cetati ne-prebujen in nezaveden.
Stritar je utemeljil pri nas zdravo in potrebno leposlovno kritiko. Pred Stritarjevim nastopom se je v slovenščini mnogo pisalo, a te 6pise so presojali bolj z 6tališča razumljivosti, s stališča jio-litične primernosti in jezikovne čistosti. Ce je bil spis ljudstvu razumljiv, če je imel narodno 6itier in če ni bil preveč okorno posnet po nemških vzorih, je bil kmalu dober. Tako presojanje je bilo za prve čase našega narodnega prejjoroda razumljivo in pravilno. Takrat smo imeli še malo slovenskih knjig m treba je bilo pozdravili vsako novo knjigo, če je le ustrezala osnovnim pogojem pravega narodnega slovstva. Ko je Stritar nastopil, smo Slovenci že precej napredovali. Pojavile 6o 6e nove potrebe. Pratike, novice, preproste povesti ter abecedniki niso več zadostovali, narod je potreboval višjo književnost- umetne f>esmi, jjovesti, romane, razprave, bodisi leposlovne bodisi znanstvene. Da pa se je mogla ustvariti višja književnost, 6o morali kritiki pri presojanju rabiti višja merila, šoditi so morali strožje, na pisatelje so morali staviti višje zahteve
Prijatelju »Domoljuba«
(Poslala rojakinja iz »večnega mesta«)
Ko sem v rojstni hiši ie živela, redno »Domeljubac sem prejela, vse strani i veseljem sem prebrala, priporočala ga, drugim brati dala.
Daleč, dale? zdaj živini od doma, name gleda sveto mesi» Koma, daleč, daleč ini domača vas je... Kjer ni >Domoljuba«, dolgi fa» je. Iu zalo za trdno sem sklenila, da bom »Domoljuba« naročila.
Športni drobiž
Nemci so odpovedali vse smučarske tekme, ker so oddali smuči za potrebe vzhodnega bojišču.
200 km nn drsalkah. Parižani so tudi letos priredili tradicionalne drsalne tekme na 200 km. Tekmovalo je čez 5000 tekmovalcev. Zmagal je De Groot, ki je predrsal 200 km dolgo progo v 8 urah in 51 minutah. Kakor vidimo, so drsalke jirav koristna priprava zlasti v krajih, kjer imajo velike ledene površine. Prej ko v desetih urah lahko preletiš razdaljo 200 km I
»Srebreno« bodo zaželi graditi v Zagrebu. To bo velik hotel, v katerem bo tudi pokrito plavališče za športne tekme. Tako bodo lahko plavali Zagrebčani tudi pozimi. Pokojninski zavod, ki bo gradil hotel in plavališče »Sre-breno«, je že razpisal 330.000 kun nagrad za najboljše načrte.
Italijani imajo veliko veselje z nogometom. Nedeljo za nedeljo prirejajo nogometne tekme, katerih se udeležuje po 150.000 gledalcev. V L razredu, kjer igra |6 najboljših moštev, kasi-rajo na blagajnah športnih igrišč vsako nedeljo okrog 200.000 lir. Največ uspehov je pokazalo doslej rimsko moštvo, na drugem mestu so Benečani. na tretjem pa Turinci.
Na Filipinih je padel japonski poročnik Siio Oye. Med športniki je bil znan kot izvrsten skakalec s palico. Udeležil se ie tudi zadnjih olimpijskih iger v Berlinu iu dosegel v skoku s palico tretje mesto.
Nad milijon parov smeči so oddali nemški športniki za potrebe vojske. Sedaj, ko so zaključili z nabiralno akcijo, so jih našteli kar 1,174.748 parov, številka je zanimiva tudi zaradi tega. ker pove, kako razširjen je smuški šport v Nemčiji. Gotovo pa je tudi, da bodo po vojni tovarne smuči imele polno dela in naročil.
Listnic» uredništva. V Vipavsko dolino: Jo boljše, da ne priobčimo. — Delavec R. A.: Vprašali smo na pristojnem mes'u in zvedeli sledeče: Doplačilo mezd od 17. oktobra 1941 dalje za železniško upravo ne velja. Kolikor znano, je bila na žel. dir. naslovljena vloga za priznanje višjih plač sekcijskim delavcem. — Družinske doklade, ki so stopile v veljavo 1. dt>cembra 1941 in bodo predvidoma prvič izplačane v drugi piolovici februarja, pripadajo onim žel. pogodbenim delavcem, ki so zavarovani pri Zavodu za socialno zavarovanje (pri bivšem OUZD) in ne pri Železniškem bolniškem fondu.
Stritar je s svojimi »Pogovori« utemeljil to višjo kritiko, ki gleda tudi na lepoto izražanja in ki ji ni dosti, da je povest napisana v pravilni in umljivi slovenščini, ampak gleda tudi na to, da je lepo in zanimivo napisana.
V svojih pesmih in povestih je Stritar pokazal, kako se mora pisati. Poleg nauka je dal tudi praktičen zgled.
Zaradi njegovega kritičnega in pesniškega dela so začeli naši pesniki bolj piliti svoje proizvode in tako se je zelo povzdignila oblikovna dovršenost naše književnosti.
Po njegovih duhovitih »Pogovorih« je postal naš jezik gibčen in prožen, sposoben za izobraženo občevanje in razpravo.
Se za Stritarja ie bila slovenščina večjidel jezik kmetov in rokodelcev, izobraženi Slovenci so 6e med 6eboj pogovarjali v tujem jeziku. Zavestnemu naf>oru rodoljubov se je treba zahvaliti, da 6e je meščanstvo tudi v boljših družbah začelo posluževati slovenščine. Tu pa gre Stritarju ne-venljiva zasluga, da je e svojim izbranim, okretnim jezikom priboril slovenščini veljavo.
'C. Invernizio:
ZA NAŠE MLAJŠE
(Dalje.)
(Dosedanja vsebina) Mojster Petron je najel dvanajstletnega Plezačka, da pojde z njun, v družbi drugih dečkov v Turin, čistit dimnike. Plezaček se je poslovil od matere in sestre Orilke, ter odšel skupaj s tovariäem Balinom in z ostalimi dimnikarski pod vodstvom mojstra Petrona proti Turinu.
III.
Turin I Turin I Po več dneh naporne hoje je letica naposled dospela v zaželeno mesto, ki ga iim je bila otroška domišljija ves čas odevala v slepeč sijaj, kajti mislili so, da jim bo nekakšno pravljično bivališče.
Kolikšno razočaranje! Dospeli so v mesto proti večeru, ko sta divjala veter in dež in jim je megla ovirala razgled.
Ceste so bile videli kakor zapuščene, polne blata; redki mimoidoči so stopali naglo, zaviti v plašče, osmukavali so se ob hišne zidove in z naporom držali dežnike; svetilke, migotajoče v .vetru, so bile videti lučkam podobne.
Plezaček je bil razočaran in se je tesno stiskal k Ralinu.
»Je to tisto lepo mesto?« je dejal s tihim glasom. »Tisočkrat rajši imam našo vas z njenimi dragimi gorami!»
»Jaz tudi!« je odvrnil Balin. »Toda nikakor ga še ne sodii po tem grdem večeru!«
»Oh! Vidiš... vidiš, kako je lepa tistale kočija, polna luči, ki teče brez konj!« je vzkliknil tPlezaček.
Mimo je vozil voz cestne železnice. ' Dečko je obstal z odprtimi očmi in je sledil B pogledi velikemu vozu. Tudi Balin se je ustavil, da bi se poveselil ob prijateljevem iznenadenju.
Toda oglasil se je klic mojstra Petrona;
»Naprej, naprej, polži!« je kričal. »Ali ne visite, kako dežuje? Krasen užitek, postajali po cesti in neumno vohati z nosovi po zraku I Se malo napora; čez nekaj trenutkov bomo doma.«
Zavil je v neko na pol temno ulico starega Turina, in ko je napravil še kakih sto korakov, jo je mahnil z dečki skozi vežo, slabo razsvetljeno od svetilke, obešene na žico, čez neko dvorišče, polno luž. Tam so bila odprta steklena vrata in je poklical:
»Mati Katarina, tukaj stno.<
»Oče nebeški I« je odvrnil ženski glas. »Kdo bi vas pa pričakoval ob tej uri in ob takem vremenu? Imate dečke s seboj?«
»Kajpada! In trudni so na smrt, kar pa jih ne bo oviralo, da ne bi jedli, če nam hočete dati .večerjo.«
»Lonec s polento je na ognjišču,« je rekla ženska. »Medtem pa pridem, da vam odprem sobi, ki sta že pripravljeni.«
Dečki, ki so stali zbrani na dvorišču, šklepetali z zobmi v mrzlem dežju in čutili kruljenje po želodcih, ker že več ur niso jedli, so zagledali pred seboj debelušasto, visoko žensko s temnim obrazom z debelimi ustnicami, ki so bile odprte v dobrohotnem nasmehu in osrčujoče V eni roki je držala dva velika ključa, v drugi pa petrolejko.	b y
Kradoma se je ozrla po trumi otrok in njen nasmeh je izginil.
»Ubožci!« je vzkliknila z usmiljenim, skorai materinskim poudarkom, ki je razširil srca tel! nebogljencev. »Mokri so kakor piščeta! Stopimo v nišo; napravila bom pošten ogenj v peči.«
Mat Katarina tako so jo klicali, je bila hišnica v tistem poslopju, in mogli bi reči: ženska za vse. Na svoj račun je imela v najemu nekaj sob v v sokem pritličju in jih je dajala v najem!
Ze tri leta je dve izmed tistih sob odstopala v S m m0JJ8tri Petronu. a »n« sama |e skrbela n» L h^n 'J Za hrano ,antov- Mojster Petron Sedillah hr?n° ,v bližnjo krčmo in samo ob nedeljah je ostajal pri svoji družbi.
«•dn,Ä% ar°n nl, bil flan dimnikarskega tako Ä i.Ä ak0, Slovito posluje. Prav IZ *! ji- « 'edai »stanove za izobrazbo in ,podpore dimnikarjev, katere namen je varovati
in skrbeti za te reveže, jih zbirati ob prazničnih dneh jim skrbeti za zdravo prehrano in pranje perila, gledati na to, da so deležni dobrega verskega pouka, in ki je ustanovila večerno šolo, odprto zanje v zimskih mesecih.
V	sobah matere Katarine je nekoliko zaudar-jalo po tolilini, sicer pa sta bili sobi še zadosti čisti, prostorni in oddaljeni druga od druge s prav tankim prestenkom iz desk.
V	obeh sobah so bile razvrščene slamnjače, polne slame, položene na nizke lesene kobilice in opremljene z velikimi volnenimi odejami. Slam-njača mojstra Petrona je bila dvakrat širša od drugih.
On je spal v prvi sobi pri najmanjših; druga je služila tudi za kuhinjo in obednicol Tu sta bili dve klopi; nekaj skupaj zbitih desk je služilo za mizo. Velike, v stene zabite kljuke so jim služile za obešanje vreč in obleke; ogromno skrinjo so uporabljali za shrambo perila, a nad nekakšnim sklednikom so bile nakopičene sklede in cinasti krožniki.
Ko je vstopila, je mati Katarina obesila svetilko na kljuko v deški sobi in rekla: »Zdaj pa grem po drva, da zakurim « »Vam bova pomagala, mati Katarina,« sta dejala Balin in neki drugi dečko, ki sta jo že poznala, kajti ni bilo tokrat v prvo, da sta se odpravila z mojstrom Petronoin v Turin,
Hišnica je bila vdova brez otrok in je kazala odkrito sočutje do teli ubožcev, ki so bili daleč od svoje domačije in od svojih mater ter so morah za nekaj beličev tvegati v dimnikih svoje življenje in po ves dan tresoč se od mraza pohajali [>o cestah, da bi našli delo, na vsak korak enolično kričeč:
»DimnikarI Dimnikar!« Mati Katarina prav gotovo ni imela živil v izobilju, kajti mojster Petron ji je plačeval za vsakega fanta kaj borno mesečno liranarino; toda vedno je delala tako da jim nikoli ni manjkalo
Hib 'x epeK,? režnia P°len,e i" zatrdno so Ä Pr'«»kovali, da bodo zvečer dobili dobro op o juho ali pa skodelico mlečne kave. Kava Je n £	V 8lavnem iz cikon'ie' «oda dečki
Nikolfn 2 mi,1", 86 J!'n ,»« bil° 'rel,a pritoževati, kar »p te 'e,!enVili0li Civici zmerjani, druffimt LT'8 " drUKi'n dimnikarčkom pod
one ženske brez'vesU. «"«""■J.W.» t. "S
todflMnluLif Petr°,n I6J" kdai pa kdai upijanil, ? k l1, nl pil slabega vina in tudi ni svo ziv dan dvignil roke, da bi tepel
rina vidlenira- prfnie let0 *a ie mati Katarina videla, da je v ezi opravil s pestmi in brcami z nekim svojim fantom. Toda imel jo prav. Tisli fant je kradel
Iu razen tega, da mu je bil napravil zabuhel obr;\z in ga z udarci podrl na tla, ga je mojster Petron še priinoral, da je ukradeno blago nesel nazaj pravemu lastniku ter ga ua kolenih prosil odpuščanja.
On sam ga je spremljal.
Ta kazen je bila zdrava, osramočeni in skesani dečko se je od tega trenutka dalje skrbno pazil, da se ni več dotaknil tujega blaga in obetal je, da bo postal pošten mladenič.
Zato je mati Katarina dejala, da so bili tisti udarci blagoslov božji in je začela še bolj čislali mojstra Petrona.
Prav kmalu se je razširila po izbi blagodejna toplota in medtem ko zunaj dež ni hotel ponehati in je veter bolj in bolj pritiskal, so se v izbi smejali in kramljali ter jedli kadečo se polento.
Samo Plezaček je bil žalosten.
Mislil si je, da njegova mati in Grilka ob tej uri gotovo jokata, ko govorita o njem.
Mati Katarina, ki se je sukala okoli mize, da bi se prepričala, ali je vsem dečkom postre-ženo, je opazila fantovo žalost.
»Zakaj pa ne ješ?« mu je rekla prijazno ia ga pobožala. »Ti ne ugaja polenta?«
»Pač, gospa, zelo mi ugaja, ampak ne morem je spraviti po grlu I Na mamo mislim in na svojo sestrico.«
»Prav zato, ker misliš nanji, moraš jesti, da boš ostal zdrav. Poglej svoje tovarišel Tudi oni so zapustili svoje matere, ki jih imajo radi, ampak to jih ne odvrača, da se ne bi smejali in so krepko zalagali z jedačo.«
»To sem mu rekel tudi jaz,« je pripomnil Balin. »Zdrav mora biti, zdrav, če hoče zaslužiti denar za obe dragi, ki ga pričakujeta doma... Prijatelj,« je dodai in potegnil Plezačka za uho, »spomni se danili obljub.«
»Prav imaš,« je odvrnil Plezaček in obraz se mu je razvedril.
Uro pozneje so dečki legli dobro odeti na slamnjače; luč je bila ugasnila in vsi so zaspali globoko otroško spanje.
Ne; ne vsi: Plezaček ni mogel spati. Ležeč v tuji hiši, prisluškujoč zor rnemu vetru, ki i» tresel okna, se je živo »j«:" Injal matere in Orilke ler ni mogel zatisniti ( či.
Nenadoma pa je zasliši glas Balina, ki je ležal z njim na isti slamnjači, ko mu je dejal na uho:
»Zakaj pa ne spiš?«
»Ne morem.«
»Hočeš, da ti povem povest? Vtakni glavo pod odejo, da moj glas koga ne prebudi.«
Plezaček je ubogal in medtem vprašal:
»Kdo ti je pa povedal povest?«
»Stari Pantalon.«
Plezaček je osupnil.
»Kajl Ti si si upal govoriti z njim?« jo vzkliknil. »Jaz pa nisem niti enkrat šel mimo njegove koče, ne da bi bil čutil, kako mi bije srce od strahu. Na srečo pa mož. nima nogi Ampak, kakšen strahoten obraz, kakšni ostri zobje 1 Videti so kakor volčji. Pravijo, da žre otroke.«
»Prazne marnjel Pantalon je najboljši, toda nadvse nesrečen človek. Odrezali so mu noge, ker je bil cela dva dni do polovice telesa zakopan v snegu, potem ko je bil spravil na varno več ljudi, ki jih je bil zasul snežni plaz.
Nekateri njegovi sorodniki, ki jih je imel v Turinu, so se skušali okoristiti z njim na ta način, da bi ga posadili na voziček ter ga vlačili po cestah in pred cerkvena vrata, da bi beračil.
Pantalon pa je to odklonil in tudi ni hotel v hiralnico: umrl bi bil daleč od svojih goràl Nekdo od planincev, katerega je bil rešil izpod plazu, ga je odvedel v Savojo, v Bvojo kočo, in je skrbel zanj.
Pantalon si je služil kruh z rezbarsklmi deli, ki je bil v njih izredno izurjen.
Nesreča pa je hotela, da je planinec, ki ga je z ljubeznijo podpiral, umrl in hkratu z njim tudi njegov otrok, in sicer za boleznijo, ki je zdravnik ni znal ugotoviti.
Zategadelj so začeli gojiti nezaupanje do Pan-talona, češ da prinaša nesrečo; in ko ga je nekt dan neka starka videla, ko se je sklanjal nad otrokom, ki je bil pred njegovo kočo padel na tla, je začela vpiti, da je Pantalon revčka umoril, in malo je manjkalo, da se gorjanci, ki so pritekli na vpitje, niso vrgli na ubogega starca. Na srečo se je otrok, potem ko je odprl oči, zavzel zanj, zatrjujoč, da je padel po lastni krivdi in se je Pantalon priplazil iz koče zalo, da bi mu pomagal
Tonka, mala Rob.nzonka
(Du I jej
Pa se je hilro zamolila. Ob obrežju ie bilo potno školjk. Prave velike, lepe školjke.
Tonka jih je nabrala polni roki in jih zagrebla v vroči pesek. Bog ve, saj kar žari, morda pa se bodo spekle v njem, kakor v .vroči peči?
Posedela je za časek, nalo jih izgrebla. Zares so bile pečene, izvrstno so ji teknile, kar imenilno kosilo je imela.
Zdaj pa je morala zopet na pot.
Pa je bila že tako trudna, čeprav je večkrat počivala med potjo.
Koliko kilometrov je neki že danes prehodila? Saj je že ves dopoldan na nogah. Morda petnajst? Morda dvajset? Kdo ve, morda celo trideset?
Kokosov oreh in školjke so že davno izginile.,, Ali bo morala tudi večerjali sama?
In nikjer nobene vasi! Kaj neki počenjajo ljudje v tej čudni deželi, da žive lako daleč drug od drugega, tako daleč narazen?
Sonce se nagiba v morje ... kako lepo in veliko je ... Tonka je vsa majhna in molči.
Tako je trudna, da ne čuti v sebi več moči, da bi nadaljevala pot.
Z ostrim kamenjem razdrobi še drugi oreh in dobro večerja.
Nato pa se znova ozre proti nebu, ki je zdaj vse rdeče, ovito v zlate oblačke, ki jih ogreva sonce. Kako prijetno je soncu, da lahko počiva na taki mehki, topli posteljici.
2e se mrači in noč pada na zemljo kot velika črna lisa, ki se širi in širi in postaja večja in večja. Noč, ki se ovija s temnim paj-čolanom, ki se pozibava sem in tja, dela lahek veter, ki tako dobro de in je tako svež.
Vsa narava se umiri in nočna tišina nastane. Ni to smrt... to je le življenje, ki počiva.
Tonka poklekne med praprot in sklene roke v večerni molitvi, kakor je bila navajena doma slehcvni večer.
»Ljubi Bog, ki si me rešil v nevihti, reši še mojo mamico in mojega očka!
Sveta Devica Marija in ti moj angelček varuh, varuj me nocoj vsega hudt ga!
Dober večer, ljubi Jezušček! itvnla, da si me rešil iz vode. Daj, da te ljubim vedno bolj in bolj!«
ln jezušček v nebesih jo sliši. Skloni se nad njo in jo gleda. Poljubi jo na veke in glej, Tonka že sladko spi. Nič se ne boji. Ni je slrah, ker je sama v tuji deželi, nič ne misli na nevarnosti, ki ji morda prete. Jezušček jo je poljubil na veke in zaspala je.
tn Jezušček ukaže morskim valovom, da ji zaigrajo tiho pesem uspavanko.
In nato je prižgal na nebu zvezde, ki kakor nočne svetilke bedijo na nebu, da Ton-ke ne bo strah, če se morda sredi noči zbudi in ne bo nikogar poleg nje.
In orhideje okoli nje odprejo svoje cvetove in ji pošiljajo svoje vonjave.
In angelček varuh ji pričara v dušo slike vseh njenih ljubih in dragih, da jih gleda v sanjah, se z njimi pogovarja in ima zopet svoj ljubi dom.
(Nadalievanle orlhodniič.)
Rešitev miselne naloge iz »Domoljubove« številke 2
Na devet velikanov pride le ena velikanka. Ta pojav je nekoliko presenetljiv. Nasprotno pa so med pritlikavci ženske v večini. Pred več leti je neki profesor medicine poročal, da so bile med 41 velikani, ki jih je v svoji praksi spoznal, le 4 ženske. Nasproti temu pa je znano, da imajo cirkusi pritiklavcev navadno dvakrat toliko ženskih kot moških igralcev.
Za mlade risarja
Slovenski pregovori o kožuhu !
Bele muhe letajo (sneg naletava), nam ko* žuhe obetajo (zima se približuje).
Crmovje je gosto in zaraslo ko volčji ko* žuh pozimi.	/
Kdor gre iz službe pred božičem, ima ko« žuh brez rokavov.
Topel kožuh je boljši kakor ves rod.
Zùjjvùla
Podpisani se najlepše zahvaljujem Upravi »Domoljuba« za izplačilo denarne podpore
3SO Ur
ob požaru 24. januarja 1942 kot naročniku »Domoljuba«. Obenem izjavljam, da bom ostal vedno zvest naročnik »Domoljuba« in ta list vsakemu priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
ŠTEFAN CVETREŽMR Brezovica 22 pri Ljubljani
m 1'mrli so: v Srobotniku pri Vel. Laščah dolgoletni odbornik in nekaj časa časa župan ve-likološke občine Ivan Peterlin, v Selcah posestnik Anton Peternel, v Črnomlju trgovec Jaklič Ernest, v Dravljah posestnik Leben Jakob, v Novem mestu posestnik Franc Klemenčič, v Železni Kaplji na Koroškem Ema Terpolitz roj. Steska, v Goričji vasi pri Ribnici Matija Zobec. — V Ljubljani so umrli: 73-letni Franc MahoriS iz Drstelje pri Sv. Urbanu, Pavla Schubert, trgovski zastopnik Rafael Vuga, stavbenik Ivan Svetina, brivski mojster Ivan Kastelic, višji sodni sv. v p. dr. Vladimir Foerster, magistratni ravnatelj v p. Ivan Šesek in redovnica sestra Meto-dija šušteršič. Naj počivajo v miru!
0!f
Preizkusen redllnl praSek
„REDIN" za praSiče
Pri malih praških pospešuje Kedin prašek hitro rast, krepi kosti in jih varuje raznih bo-lezni. Večji pra-i<'i pa se čudo-dovito hitro redijo m dobro prebavljajo. Zadostil e fe 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek T.. 6'-, po poŠti L. it-, 3 zav. po posti L. 4 zav. po poŠti L. 28V Mno^o zahvalnih pisem. Pazite: Pravi „REDIN" se dobi samo z irornjo sliko
Proda:a drogerija Kane, Ijubüana. Židovska ul.1
N« deželi pa zahtevajte Redl« pri Va-em trgovn ali a-dru|>i, ker al prihranite poätnino. — NaroSnikl ll TrfaSke in OoriSke province morajo pollati denar vnaprej.
Brzoparllnlke, gnojnlčne črpalke, Gama,
7. 10 letno garancijo nudi
Podržaj Ciril, Is 147
pri Ljubljani
Zahtevajte povsod le
GAGEC-ova
vrtna semena
Izdelujem
razna vre-tena za krožne žage. Avtomatične
brusilne stroje za brušenje gaterskib in krožnih žug.
Fran Lončar
izdelotatelj avtomatičnih brusilnih strojev
CelovSha 43, l|uDI|una Vil, tel. 20-04
"rm
hapim
»salto množino po ugodni ceni
Ponudbe je potrebno poslati takoj na upravo .Domoljuba" pod številko 13152.
Kdor nam je kdaj sporočil, da ni prejel »Slovenčevega koledarja«, pa ga je kasneje dobil, naj nam tudi to sporoči, da. ga je prejel, da ne bomo delali nepotrebnih reklamacij !
LJUDSKA
Posojilnica je bila ustanovljena leta 1895.
lOSOJILNICA V LJUBLJANI
zadruga z neomejenim lamstvom v lastni pa-v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6 nasproti hotela Union
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu
Mali oglasnik
V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi no besedah, in sicer plača listi ki išče službo L.0.20 ia besedo; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L 1'— ; v vseh drugih oglasih slane beseda L. 0'80. Vsein oglasom se prišteje še oglasni davek. Naimanjši znesek L. 7-—, za ženitvene oglase L 20--. Redni Domoljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaja.
Pristojbina za male oglate te plaiuje naprej.
Rožne mline
za enotno' moko dobavlja IlerSIC 4 Co., Ljubljana, Cesia 29. oktobra 13. Tel. 37-64.
Mačke
domaČe, lisičje in vse druge vrste kož divjačine kupuje in plačuje ogromno visoke cene ZdravlČ - Ljubljana Stari trg «t. 30.
Kravo
montanfonko, ki bo tretjič teletila, prodam. Petkovšek Fran, Drenov grič, Vrhnika.
Služkinjo
sprejmem za kmetska dela. Martin IloOevar. Zs. HruSIca ta - pri LJubljani.
Starejša ženska
strogo poštena, dobi takoj službo gospodinje pri upokojencu srednjih let na deželi. Naslov v upravi Domoljuba pod fit. 899.
Korenjevo teme
konoplje, buöne peöke, «alatilo seme Id vaa-ko vrstna d ruffa temena kupi vedno po naj-vlfijl dnevni ceni tvrd-ka Fran P o g a C n I k, Ljubljana, Javna skladišča. Tyrfieva a iS.
črno deteljo
in korenjevo seme kupujemo ali Kamenjamo za pesno seme. Sever Sc Komp., Gosposvet-ska ccsta, Ljubljana.
Radio aparat
4 cevni, na baterije -prodam. Naslov v upr. »Domoljuba« fit. 871.
Hlapca
pridnega in pofitenega - sprejmem. - Marija Škafar, Črna vas 177, Ljubljana.
En voz detelje
all 1 voz »ladkt-ga sena kupim. - NaBlov v upravi pod Stev. t89.
SlUŽkiniO srp('nic starosti, pridno in vajeno ' vinogradnega, kmetijskega dela — sprejmem. Stalna služba, hruna in pluča. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Novo mesto« 1015.
Točnost. Budilka je zaropotala ob osmih. Sunkovito se predrami Simpson iz globokega spanja, se čemerno priine za težko glavo in sklene, da mu je nemogoče v takem stanju oditi v pisarno. Scio torej po telefonu in pokliče stanovanje svojega gospodarja: »Kar odkrilo vam bom povedali Snoči smo ga nekoliko preveč potegnili; ali bi mi hoteli danes dati dopust?« — »Zelo lepo od tebe, da si tako odkrit. Upam, da se vidiva jutri ot> devetih. Današnji dan pa je popolnoma tvoj; danes je namreC — nedelja.«
Od kdaj nosimo pajčolane. Pajčolan je prišel v Evropo v XIII. stoletju, križarji so ga prinesli z Vzhoda. Od listih dob ni prišel nikoli popolnoma iz mode. Vedno so si ženske rade zastirale obraze s pajčolani, tkanine in oblike pajčolanov so se pa pogosto izpreminjale. Prvi pajčolani so bili tkani iz tanke volne in so pokrivali vso glavo in obraz. Skozi Ia pajčolan ni bilo moči razločili črt obraza. Volno je kmalu nadomestilo tanko, skoraj prozorno plalno, pozneje pa svila. A ti pajčolani niso več zakrivali obraza, bili so bolj za okras, ki jc delal obličje še bolj vabljivo.
»Čudna« priča. »Prosim, zaslišite me hitro, kajti jaz eem prišel iz groba in moram nazaj,« je rekel priča Ažbot pred sodnikom. V 60dni dvorani je zavladala smrtna tišina. Neka ženska je globoko vzdihnila. Sodnik navajen marsičesa, se je zdrznit, kajti dozdaj še ni imel opravka z duhovi. Nedvomno bi poslali pričo v prijazno belo bolniško sobo z zamrezenimi okni, da ni pristavil: •Zares moram takoj nazaj v grob, kajti jaz sem grobar. Grob je izkopan koma) do polovice, v eni uri pa je že pogreb.« — Vsi v dvorani so se oddahnili.