94. številka
Ljubljana, v ponedeljek 27. aprila.
XXIV. leto, 1891.
ishaja vsak dan ivrtrr, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih ulicah st. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vbc administrativne stvari.
M o 11 k e.
Dvajset let je preteklo, ko sta na krvavih bojiščih Francija in Nemčija poskušali svojo vojuo srečo, katera se je odločno nagnila na poslednje stran. Bila je Bilovita borbu, na obeh straneh bojevalo se je z izredno hrabrostjo in obestranski vojskovodje pokazali so toliko vrlin, da se jim je človek moral diviti, ako tudi ni prijatelj odločitvi z britkim orožjem.
Od takrat izginile bo b prizorišča vse glavne, tedaj delujoče osebe. Smrt, katerej so darovali to-liko žrtev, pokoBila je tudi visoke glave. Pomrli so: cesar Napoleon, Gambetta, Chanzv, Bazaine in drugi; na nemški strani pa cesar Viljem, njegov sin Friderik, večina takratnih poveljnikov čet, sedaj je pa še slavni Mol tke, nepremagani vojskovodja, moral udati se neizprosni smrti. Nosil je svoja leta z izredno čvrstostjo, kakor star hrast molel je še kvišku in npoinir.ul one, za Nemčijo toli slavne dobe, ko se je vrstila zmaga za zmago in se je po nečuvenih uspehih na bojnem polji zjedinila poprej v toliko držav in državic razkosana Nemčija.
Moltkeja smrt je velika izguba za nemško cesarstvo. Dasi ni bil več aktiven, imel jo vender v vojRki in sploh mej narodom velikansk ugled. Njegov preprost značaj, njegovo odkritosrčno, uprav vojaško postopanje, osobito pa fenomenalne njegove zmage ovile so mu čelo z redkim sijajem in nemški narod gledal je s skrajnim občudovanjem na Moltkeja, nden grossen Schvveiger", v njem zrl je še nekako jamstvo svoje sreče in svojega na Francoskem pridobljenega plena.
Sedaj vzela je smrt tudi njega. On, ki je z letnico korakal uprav vojaški, o katerem se je mislilo, da je smrt pozabila nanj, tudi on moral je plačati materi zemlji obligatni danj in pridružiti se oni ogromni vojski, ki že dolgo počiva pod temno rušo. Moltke-ja ni več! tako tožno odmeva iz vseh nemških pokrajin. In žalost ta je tudi osnovana. Izmej vueh mož, ki so ustanovili nemško cesarstvo, ostal je samo še Bismarck, a tudi on ni več na krmilu. V tibotnih svojih gozdih okolu Friedrichs-ruhe kuba jezo, kakor razsrjeni Ahil in premišljuje čudno ironijo usode, da se mora on, toli slavljeni državnik, čegar beseda je bila nekdaj merodavna po
vsej evropski celini, s prostim delavcem boriti za državnozborski mandat.
Uvažuje svoje domovine notranji položaj in v poslednjih letih popolnoma predrugačene vnanje razmere, čutijo Nemci smrt Moltkejevo v podvojeni meri. Starih v desetletjih skušenih voditeljev ni več, na njih mesto stopile so nove moči, katerih preteklost je še prazen list. Tudi nekdanje jedno-dušnosti ni več „im Reiche der Gottesfurcht und frommen Sitte". Socijalizem dviga jako opasnu svojo roso glavu in v visokih krogih opaža se razpor.
In pogled preko državnih mej je isto tako neugoden. S pomočjo Rusije, katera iim je čuvala ledja, vrgli so Nemci Francosko na tla in odvzeli jej milijarde in dve krasni in begati deželi, kateri bode po izreku umršega Moltkeja z raeč&m v roci stražiti petdeset let. Ta plen bil je možen le zaradi tega, ker jim je bil proti Rusiji varen hrbet. Sedaj pa tega ni več. Prijateljstvo z Rusijo ni več tako debelo, odnošaji bo se močno ohladili, meBto prejšnje rusko-pruske zveze nastopila je sedaj Fran-cosko-ruska iu v slučaji vojne bila bi sedaj Nemčija mej dvema ognjema, boriti bi se morala, „ua dva fronta", kar bode tem opasneie, ker sta tudi soBedni državi v svoji vojni organizaciji mej tem časom velikansko napredovali in sta Nemčiji ne le ravni, marveč obe vkupe naravnost nevarni njenemu obstanku
In baš v ta kem položaji uraerje Moltke, čegar ime samo je bi lo že par vojev vredno, tovariš njegov, železni kancelar pa se pripravlja, da kot poslanec vstopi v opozicijo, da bi vsaj tako mogel odpravljati hibe in napake, ki so po njegovem odstopu postale permanentne in prete uničiti veliko delo, katero sta on in pokojni Moltke b tolikim trudom završila!
Naša naloga nikakor ni, da bi na Moltkejev grob polagali venec. To pa drage volje priznavamo, da je bil zares genijalen vojskovodja, duhovit pisatelj, velik kot vojak, človek in kot značaj, in da mu je odlično mesto v svetovni zgodovini gotovo. Isto sodbo izrekli bodo tudi vsi listi, bili še toli Nemcem sovražni, kajti veliki možje presojajo se po njih delih, in velika dela osiguravajo jim veliko in trajno slavo.
LISTEK.
K a r i c a.
Slika iz ameriškega življenja. Po Hrot Ilarte-u J. C.
(Dalje.)
Razgovor polkovnikov, kateri je bil do tukaj dolžan svojo zgovorljivost vinskim močem, postal je bolj in bolj neskladen in nejasen. Morebiti da je g. Tretherik že čula kaj sličnega in je njen spomin popolnjeval nezadostnost tega dokazovanja, v obeh slučajih ona ni jenjala zarudevati, dokler ni končala svoje poti. Pred njo stala je prijetna hiša na novo pobeljena, katera se je dvigala izza zelenih smrek. Prve vrste so bili posekali, da je bilo več prostora za njo. V solnčnih žarkih, v tej tišini blestelo je nasproti poslopje novo, in prazno, kakor da bi jo ravnokar zapustili tesarji in slikarji. Na jed-nem konci pristave razkopaval je Kitajec zemljo; ničesar ni kazalo na to, da bi bil prisoten še kak drug stanovalec Pot je bila prosta, kakor je bil dejal polkovnik.
Gospa Tretherik obstala je pred durmi; polkovnik bi jo bil rad spremljal, ona mu je pa pre-
povedala z migljajem. — „Pridite me poiskat v dveh urah, vse bode pripravljeno", dejala je in podala mu roko. — Polkovnik prijel je oje belo roko in jo stisnil mej svoji. Morebiti, da mu je vrnila stiskanje na lahno, kajti odšel je s tako zmagovalnim korakom, kakoršnega so dopuščale visoke pete njegovih preveč ozkih Črevljev.
Ko je odšel, odpre gospa Tretherik vrata, uastavi ušesa, potem stopa uruo po stopnicah, katere so držale v njeno sobo.
Vse je ležalo tako, kakor na večer njenega bega. Na obleki visel je še karton. Spomnila se je, da ga je pustila tukaj, ko je vzela svoj klobuk, na ognjišči ležala je rokovica pozabljena zaradi naglice pri odhodu. Dva znotranja ormara njene komode bila sta na pol odprta, oua je pozabila, zapreti ju, — iu na njej ležala je nje bucika za paj-čalon in raztrgana manšeta. Kaki spomini se jej porajajo v tem trenutki? Jaz ne vem, ali ona je obledela in roko na dverih poslušala je še jedenkrat trepetajočim Brcem; potem se je približala omari in mej strahom in radovednostjo razpela je kite svojih vlas okolu malega rožnega ušesa, dokler ni zapazila komaj zaprto rano. Ko jo je dolgo ogledovala, dvignila je odločno glavico in pogled njenih žametastih
Politični razgled.
IVot ran Je dežele.
V Ljubljani, 27. aprila. Iz tlržavnef/a zbora. Danes ali pa morda še le jutri ima adresni odsek sejo, v kateri bode predložil poročevalec Bi-linski načrt adrese. Levičarji zaceli so se po prvi seji in znani izjavi slovanskih poslancev kujati in hočejo predložiti svoj načrt. Z druge strani pa bi grof Taalle rad, da bi načrt adrese vsprejele vse tri velike skupine. Istotako Je mej Poljaki jedna frakcija, ki želi, da bi bo bolj približala levičarjem, ki bo se pokazali nekoliko razdražene. Če bode Bilin-skega načrt tak, da bode ustrezati moral vsem strankam, bode gotovo baš vsled tega brez vsake barve, in prav za prav ne bode zadostil nikomur, akopram ga bodo vsprejele vse skupine. Vender pa se tega skoro ni bati, ker take adrese desnica vender ne more predlagati, da bi jej pritrdili levičarji. Saj so celo v gospodski zbornici začeli levičarji se upirati načrtu grofa Falkenhayna in mislijo tudi predložiti posebno adreso, akopram se je koj s početka pokazala pripravljenost za skupno adreso. Tudi glede mladočeške adrese se je ugovarjalo v klubu čeških poslancev, da bi naredila slab utis mej češkimi volilci, če bi se mladočeška načela v adreai tako medlo naglašala, kakor se je to nameravalo prvotno in se je zahtevalo, da se nekoliko radikalneje poudarjajo. Večina odseka pritrdila je temu in se je načrt preuaredil v tem zmislu. Pravoslavni poslanci iz Galicije, Bukovine iu Dalmacije izrekli so željo, da bi zarad pravoslavnih velikonočnih praznikov zbornica za nekaj dni imela počitnice. Pred koncem seje se je naznanilo, da se bode ustreglo tej želji, akopram gre trda za čas zarad mnogih praznikov v meseci maji in bode torej morda zbornica imela od 29. t. m. do t), maja počitnice. Zarad tega bodo binkoštne počitnice prav kratke, morda samo toliko, da Be češki poslanci in drugi, ki bi to želeli, mogo udeležiti otvorjenja češke razstave v Pragi.
Češka z ni <(</<( r Umu. V čevljarski zadnmi v Brnu pridobili bo v zadnjem času Nemci večino, akopram je prej dolgo časa bila v rokah Čehov. Pri poslednjih dopolnilnih volitvah, ki so se vršile ob priliki glavnega zbora, zmagali so pa zopet vsi češki kandidatje z 91 proti 75 glasovom, katere so dobili Nemci. V čeških krogih je veliko veselje, ker se nadejajo, da bodo v kratkem podrli nenaravno nemškožidovsko, umetno pridobljeno večino.
očij izražal je skoro čudno divjost; potem se smehom, smelim in odločnim, obrnila se je, letela v kabinet, kjer je imela nakopičene obleke, in ogledovala jih. ZazrevSa, da njene najljubše obleke nedo-staja na običajnem msstu, mislila je mlada žena omedleti, a dobivši jo trenotek pozneje v kovčegu, v kateri jo je bila vrgla, zahvalila se je prvič iskreno višjemu bitju, kateri Čuje nad sirotami. Dogodilo se je celo, da ni mogla gospa Tretherik v tako kočljivem položaji, kakor se je nahajala tedaj, ubraniti se želji, poskusiti učinek lavendljivega šopka. Nakrat začuje otročji glas čisto blizu sebe in obstane. Zopet se je začul šibki glas: — „ali je mama?"
Gospa Tretherik obrnila je obraz. Pred dvermi stalo je malo dekletce šestih do sedmih let; njena obleka bila je uadavno elegantna, sedaj pa je bila raztrgana, umazana, in njeni vlasje močno rudečkasti vstvarjali so v tem neredu čudno pokrivalo. Tako našemljeno bilo je malo čudovito bitje, koje divjost je porodila v njej to samo-svest, kakoršno radi imajo otroci preveč, sami sebi prepuščeni. Pod svojo roko držala je punčiko iz cunj, do skora tako veliko, kakor ona in katera je očitno naredila sama, punčiko z valjaste glavo, po-
Češka razstava in poljski poslanci. Kakor se poroča z Dunaja v Prago, hočejo le poljski poslanci državnega zbora karporativno udeležiti otvorenja deželne razstave v Pragi. Čas, kdaj se bode to zgodilo, ni še odločen, odvisno je od tega kako, se bode razvila parlamentarna sesija.
Slovaki in Češko Časopisje. V zadevi zatiranja Slovakov prinesel je „ Pester Lloyd" dopis iz Prage, ki trdi, da se v staročeških krogih ne odobruje pisava „Politike" o tej zadevi. Temu pa oporeka prav odločno „Politika" ter pravi, da ga ni Čeha, ki bi ne imel toliko slovanskega čuta, da bi mogel odobravati tlačenja Slovakov po Madjarih, ali da bi grajal časopisje, ki se poteza za zatirane brate.
% nanje države.
Kraljica Natalja. Resolucija skupščine, glede bivanja kraljevskih starišev v inozemstvu, prijavila se bode bivši kraljici Nataliji b posebnim državnim aktom, v katerem se jej bodo prijavile vse podrobnosti, kakor so bile dogovorjene iu se bode v uljudnoj obliki poudarjalo, koliko koristi ima ta govor za interese kraljev .-ki- h;še iu nje, kakor tudi nje sina kralja. Izrekla se bode nadu, da ne bode odrekla izrečeni želji ter pritrdila temu dogovoru Odločno se opo rekajo vesti, da je kraljica ukinula udati se samo sili. Ker jej neso znani dogovori, ni rao^la kaj ta-cega skleniti Splošna želja je, da bi se ta stvar kmalu resila ugodno.
Mejnarodna razsodišči. Parlamentarni komite v Rimu za uvedenje mejnarodnih ruzsodišč je sklenil, da vsprejme predlog Londonske mej narodne parlamentarne konference, da bode prihodnja konferenca v Rimu. PredBednikom je bil voljen Bonghi, tajnikoma Pando If i in Maff i. Naročilo se je predsedstvu, da skrbi za to, da se bode dostojno praznovala prihodnja konferenca v Italiji.
Volitve v Humaniji. C.lotni resultat  volitev  je naslednji: voljeni bo 103 vladni  kankidutje,  40   opo/icijonalcev, za 40 mandatov bodo pa ožje volitve.
Švicarski državni račun za 1. 1890 kaže preostanka od dohodkov za 932.870 frankov. Mejnarodne obravnave za predor Rena na gvicatsko-avstnjski meji, pričele se bodo najkasnje prihodnje leto.
Bismurko-vn izvolitev. Prihodnji četrtek vršila se bode ožja volitev v Gestemiinde-u. VTelfovci so principijelni nasprotniki naroduo-liberalne, jednako pa tudi socijalno-demo-kratiške stranke. Njih list svetuje torej, da se ne udeleže volitve.. Da bi le jeden nemški Hanovranec volil Bismarska, moža, ki je zakrivil toliko zla, in ki se še zdaj roga nam, pravi omenjeni list, to ni mogoče. Volilni odbor svobodomiselne stranke bode prepustil volilnem samim, kako hočejo postopati. Socijalni demokrate pa delajo na vse pretege, da zmagajo in imajo baje tudi velike deuarne vsote na razpolaganje. 1/. vseh krajev poslali bodo agitatorjev ira volišče iu bode volilna borba gotovo jako živahna in morda zmaga celo težavna za Bisinarcka.
l*rvi maj — delavski praznik. Vedno bolj jasno se kaže, da glede praznovanja 1. maja ni jedinosti mej delavci posamičnih držav, niti mej onimi jiosamičnih dežel, še manj pa da bi vsi delavci se držali sploh jednega programa. Razmere so v raznih deželah in državah tako različne, da mejnarodni eksekutivni odbor, ki iz Londona vodi vse to delavsko gibanje, nima v praksi nikakoršne avtoritete. Kakor vse kaže, letošnje izjave in prazuova:i a   1. maja niti  ne bodo doBegle
onih lanskih let. V Avstriji bode se večinoma praznoval, v druzih deželah so mnenja različna. Nemiri na otoku Krfu. Zarad znanih dogodkov je Se vedno velika razburjenost mej ljudstvom. Židovski del mesta napala je drubal, akopram so tam vojaki bili na straži z nataknenimi bodali in ga branili.   Mnogo oseb je bilo ranjenih in zaprtih. Židovski vilji rabinar naprosil je grškega nadškofa, da bi pomiril duhove, kajti bati se je novih izgredov in napadov.
Angleško-portugalski raz por se je začasno pač poravnal, pa trajni mir mej obema državama, ki imata tako različne interese, se ne bode tako hitro še dal doseči. Iz Transvalske republike hoteli so se „Boerji* naseliti v velikem številu v zlatonosni deželi Masona, katero Angleška zahteva za-se, pa so za zdaj to opustili. Guverner angleške kolonije na Kapu se je izjavi), da bi ne dopuščal, da se osnuie republika v Mašoni. Predsednik Transvalske republike je odgovoril, da je preprečil nameravano ekspedicijo.
Ustanek v Chile, Po privatnih poročilih iz Hamburga so ustaši zopet priborili veliko zmago. Predsednik Balmaceda bode baje moral v kratkem odstopiti.
Dopisi.
Z Notranji* Itcga 26. aprila. [Izv. dop.] Sijajna zmaga „Slovenskega društva" oziroma zavednih volilcev slovenske prestolnice, ker so poslali v iie'Ktni zbor izkušene in za mesto Ljubljansko prezaslužne može, vzbudila je v nas zavednih No-tranjcih največje veselje. In kako bi se tudi ne veselili, saj ta lepa zmaga ni le znak zavednosti Ljubljanskih volilcev, ampak tudi jasen dokaz, da slovenski narod teži po napredku, ne pa po nazad-njaštvu, v katero bi ga radi potisnili nekateri novodobni kapelaoje, češ, kolikor bolj je ljudstvo neumno, toliko bolj nas bode ubogalo. Vse obnašanje in pisarenje teh novodobnih „izpeljaočkov" očitno kaže, da jim ni za drugo mar, kakor za gospodstvo in oblast nad slovenskim narodom, katera bi si radi izposlovali pod plaščem naše sv. vere. Ko bi naš Vzveličar zopet na svet prišel ter videl, kakošife kozle prekucujejo nekateri kapelanje pod nekim zavetjem in pod plaščem sv. vere, izvestno sj»letel bi takoj debelo tepežnico ter začel bičali, kakor svoje dni Jude v tempeljnu, najprvo »večnega kandidata" in potem pa druge njegove somišljenike, ki opravljajo svojo službo po receptu goriškega proroka in ne po vzgledu Kristusovem; razloček bil bi le ta, da bi jih ne podil iz tempeljna, ampak v tempelj — v cerkev nazaj, češ, tu imate dela dovolj; v spovednici in na leci vam je na razpolaganje široka ledina, kojo obdelujte v dušni in telesni blagor naroda, seveda, zlorabiti tega svetišča ne smete! Tak je poklic duhovnika in resnici na čast povedano, je še prav mnogo duhovnikov, ki se vestno drže svojega poklica, le nekateri kapelanje, mej temi prvi „večni kandidat", se za vse drugo bolj brigajo, kakor za svoj poklic ter hujskajo in ščujejo mirni slovenski narod zoper delavne in zaslužne narodnjake. Kdor tega ne veruje, naj le vzame v roko listič „večnega kandidata" in videl bode, kako grdo se napadajo, obrekujejo in z lažmi ometujejo za naš uarod prezaslužni možje, kakor so dr. Bleiweis, Grasselli, Hribar, Murnik, dr. Tav-
čar in dr. „Svaka sila do vremena". Tudi naš narod se je že naveličal teh gnusnih „Kalanijad" ; temu dokaz je sijajna zmaga. .Slovenskega društva" v beli Ljubljani.
Od Savinje 22. aprila. [Izv. dop.] (Slo-venski list v Celji.) Da bode začel v Celji slovanski list izhajati, to vest smo Slovenci ob Savinji z veseljem pozdravili. Pri ustanovitvi tega lista („Domovina") ni šlo za to, da bi se samo Število slovenskih časnikov pomnožilo; saj imamo teh res že veliko. Od teh manjših listov tudi ne delujejo vsi v nepristranskem, narodnem navdušenji za dobro stvar slovensko, ampak imajo nekateri nekaj postranskih namenov, katerih vsi Slovenci ne odobrujejo Da se je v Celji ustanovil list, zgodilo se je še le po dobro premišljenem raz-sodku. Narodno življenje v Celji napreduje, število Slovencev narašča od dne do dne. Kakor so si Slovenci osnovali tu svoja društva, mnogotere svoje zavode, tako hočejo imeti tudi svoj časopis, zlasti ker imajo že svojo tiskarno. Tiskarne pa se občinstvu najložje po dobrih časopisih priporočujejo. Toda to je le stranBkt namen novega lista. V Mariboru izhajata namreč dva dobra naše. gore lista, a ne moreta prodreti še do vseh slojev slovenskega prebivalstva. Nemško pisan list že tako ni za našega kmeta in rokodelca. Slovenski list pa mora biti še cenejši za našega revnega kmeta, kakor je na pr. vrli „Slov. gospodar". S prav cenim lokalnim listom bode namreč mogoče prodreti tudi do obubožanih kmetov ob Savi iu Sotli Ti le kmetje, uamr. i: ob hrvatski in kranjski meji so do zdaj malo ali nič brali, vzlasti slovenskega lista ne. Morebiti Be bode posrečilo list iz naj bližnjega mesta in tiskarne v te kroge razširiti. Nadaljni namen novega časnika je ta, da bi se Celjsko prebivalstvo, katero je večinoma slovenskega rodu, privabilo na čitanje naših listov. Slovenski časnik, ki bode mirno pisal in izhajal v njihovi sredini in o njih razmerah govoril, mikati utegne morebiti tudi nemškutarja v Celji iti v drugih spodnje-štajerskih mestih. Sicer je pa nemški listič v Celji že davno zaslužil, da je dobil slovenskega konkurenta, ki mu bode včasih povedal kar mu gre, ako bode le naprej Slovencem zabavljal.
Da pa svet ne bode mislil, da je novi list le tiskarjevo podjetje, naj povemo, da so odlični do-, moljubje ob Savinji in Savi želeli, da pridejo slovenske novine v Celji na dan. In dozdeva se mi, da so s tem podjetjem tudi ob Dravi zadovoljni, in da se je morebiti vprašalo ondotne domoljube, če bi imeli kaj ugovora zoper ta ukrep odličnih Celjskih mož.
Saj se bode list trudil, da bode pisal v obče slovenskem duhu ter se nobene stranke mej Slovenci ne oklenil, marveč imel pred očmi le pouk prostega ljudstva inbrambo naših pravic nasproti narodnim neprijateljem.
Iz seje stalnega mestnega zdravstvenega sveta Ljubljanskega
dne 15.  aprila 1891.
Posvetovalo se je o zdravstvenem stanu mesta Ljubljane, o katerem je poročal gospod mestni lizik dr. Kopriva in dokazal, da se je po izkazu centralno stal. komisije za leto 1890. porodilo v Ljubljani 879 otrok in sicer 439 moškega, 440 ženskega spola, torej odpade na 1000 prebivalcev 31*3 porodov. Že to razmerje je v primerji z drugimi mesti jako ugodno. — V istem poročilu pa je Ljubljana izkazana z največjo mortaliteto, namreč 381)°/0, Rtiš ta zadnja številka dala je dlje časa povod, da so naše mesto razkričali po svetu kot jako nezdravo ter uzroke iskali v mestnih zdravstvenih nedostat-kih. Da ima Ljubljana tako veliko mortaliteto, krive so jedino le neugodno krajinske razmere našega stolnega mesta, kateremu v tem oziru ni para v Avstriji. Oglejmo si stvar natančneje. L. 1890. je umrlo v Ljubljani 1092 oseb. Od teh je bilo 44-9°/0 „tujcev" rekše takih Ijudij, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani; nadalje nahajamo ondu, da jih je 47"7.°/s umrlo v zavodih. Te številke govore dovolj jasno, ako pomislimo, da se iz cele Kranjske stekajo bolniki v jedino javno deželno bolnico v Ljubljani, Ni čudo torej, da je baš število umrlih tujcev tako veliko, kajti skoraj vsi v javnih zavodih umrli so „tujciu. Ni ga mesta v Avstriji, katero bi v svoji sredini imelo toliko zavodov, nego baš Ljubljana. Prisilna delavnica, jetnišnica, hiralnica itd. so zavodi, kateri izdatno
teze bile bo naznačene z debelimi črtami z ogljem. Dolg ovoj, kateri je bil gotovo preje zraščene osobe, padal je od njenih ramen in se vlačil po podu. Ta prizor ni nikakor oveselil gospe Tretherikove. Ko je otrok, vedno še stoječ na pragu, uprašal z nova: „Ali je mama V" — odgovorila je suho: „Ne, to ni ona," — s pogledom osornim. Dekletce stopilo je korak nuzuj in potem, kakor da bi jej oddaljenost povruilu nekaj poguma, dejala je z ljubkim sešla-njem mladine: — „Potem pa pojdi! Zakaj pa ne greš?"
Guspa Tretherik pogleda ovoj; strga ga z ramen otročjih in peneča se jeze zaupije: — „Kako se drznete dotakniti se mojih stvaiij ?M
— rTo je tvoje V Potem si ti mama? Ni li res, ti si mama V" nadaljuje veselo malo dekletce; predno jej je mogla gospa Tretberick braniti, spustila je punčico ua tla, prijela obleko tujkino v svoji roki in počela skakati.
„ Kako se zovete ?" daje goBpa Tretherik hladno oprostivši oblekine gube malih precej umazanih rok, katere so se je krčevito oklenile.
— „KaricaV"
— „KaricaV"
— „Da, da, Karica, Karoliua."
— „Karolina?u
— „Da, Karolina Tretherik."
— „Čegava hči ste?" nadaljuje g. Tretherik hladneje ko preje, da bi zakrila brezmejno tesnobo.
— „Ah, tvoja," pravi smeje se Karica, „)az sem tvoja hči. Ti si mama, moja nova mama. Ti znaš, da je moja prejšnja mama odpotovala za vedno. Jaz ne stanujem več pri svojej prejšnji mami, jaz stanujem pri tebi in atu."
— „Kako dolgo ste že tukaj?" povpraša g. Tretherik presenečena.
— a Menim da tri dni," deje mala stvarca brez premišljevanja.
— „Vi mislite? Vi ne veste tega? Iu od kodi dohajate torej ?"
To suhoparno povpraševauje jelo je mešati k a liro Njen obraz skremžil se je malo, kakor da bi hotela plakati; z veliko težkočo odgovorila je komaj dušeča jok: — »Papa • • . . papa me je prišel iskat v penzijo, ... v Sakramentu, pretekli teden . .."
— „ Pretekli teden? Rekli ste pred tremi dnevi!" oglasila se je ostra sodnica.
— „Hotela sem reči jeden mesec," odgovori Karica, v kateri sta vedno bolj naraščala notranji nemir in zmeaanost. (Dalje prih.)
np li vaj o na mortaliteto, ter se v dragih mestih ne jemljo v poštev, ker se kakor n. pr. v Gradcu nahajajo izven mestnega pomerija.
Ako torej od zgoraj navedenega Števila odtegnemo „tujceB, preostaje za Ljubljano 25*5% faktične mortalitete toje: Ljubljana je sedmo naj-zdravejše mesto v Cislitvanji. Ako primerjamo to rektificirano [število s takozvanim percentnim številom porodov, vidimo, da se v Ljubljani na dobrih 10% več porodi, nego umrje. Istinitost te zadnje trditve dokazuje pač najbolje zadnje ljudsko štetje, katerega ngodne številke nam pač nikakor ni smeti pripisovati rastočemu naseljevanju tujcev v Ljubljani.
Kako ugodno je zdravstveno razmerje Ljubljane, o tem konečno še jeden dokaz. Skoraj tretjina vseh umrlih, namreč 31*77% je doseglo starost nad 60 let, kar je v primeri z drugimi mesti (n. pr. Dunaj 19°/0!) jako ugodno.
Temu poročilu pritrdi mestni zdravstveni svet vender omenja gosp. dr. Zupanec, da med boleznimi, za katerimi mro" v Ljubljani, zastopa tuberkuloza prvo mesto, da bi torej treba bilo to bolezen smatrati za inficijsko in kot taki proti njej postopati, torej nvesti desinfekcijo obleke in perila.
Gospod župan poudarja, da je mesto za zboljšanje zdravstvenega stanu že dosti storilo, upeljalo vodovod, da se bode pa tudi kanalizacija zboljšala, kakor hitro bodo to dopustile sredstva mestne občine.
Gospod Kremžer želi, da bi se izdatno škropile ulice in trgi mesta, pa ne po dnevi, ampak po noči, ali pa v jutranjih urah, tudi naj se zabrani otresati prah skozi okna.
Gospod Zitterer želi, da bi se odpravil jez v Vodmatu, ker zabranuje urni odtok Ljubljanice in torej tudi v njo upeljanih fekalij.
Konečno sklene mestni zdravstveni svet, da je zmatrati tuberkulozo za infekcijsko bolezen, in naprosi mestnega fizika, da sestavi malo poučno knjižico, kako je postopati pri tej bolezni.
Dalje se mestni zdravstveni svet pridruži sklepom mestnega občinskega sveta Ljubljanskega glede premestitve vojaške bolnice iz mesta Ljubljanskega, ker bi se zdravstveno stanje pri napravi novih cest in ulic na tem prostoru, po boljši cirkulaciji zraku in po napravi novih zdravih stanovanj in preselitvi obrinntva iz sedanjih starih in neprimernih, zdatno zboljšalo.
Domače stvari.
— (Občni zbor „P i s a te 1 j s k e g a društva") se v soboto zaradi istočasnega jour fixa Sokolovega v čitalničui restavraciji ni mogel vršiti. Sklicuje se torej na sredo 29. t. m. ob 8. uri zvečer v stekleni salon narodne čitalnice z že naznanjenim dnevnim redom. Ker je treba navzočnosti 15 členov, da je zbor sklepčen, vabijo se gg. društ-veniki, da gotovo pridejo, to tem bolj, ker se bode obravnavalo o proslavljenji spomina dveh za razvoj Slovenstva velezaslužnih pisateljev, Urbana Jar-nika in nepozabuega uam Davorina Trstenjaka.
Odbor.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je doposlal g. Leopold Batič, stud. juris na Dunajski univerzi, znatno svoto 45 gld , kot uabirko pri slavnostnem večeru, po slovenskih visokošolcih prirejenem na čast zopet se zbralim slovenskim državnim poslancem. (Znameniteja darovalca k tej svoti sta grof Alfred Coronini z 10 gld., in dr. Fer-jančič s 5 gld. Mi ginjenim srcem beležimo to gorko ljubav vseučiliščne mladine do nas. Uteha uam je te naV mladine domorodno mišljenje in nada lepših dnij — saj je mladina naša boljša prihodnjost!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Družbi s v. Cirila in Metoda) darovala je gospica VekoBlava Kobler iz Litije lepo zbirko raznovrstnih knjig, za kar jej bodi tem potom izrečena iskrena zahvala.
Družbino vodstvo.
— (Sokolski „Jour-fixe".) Mej uaj-živabneje zabave zadnje dobe smemo šteti poslednji njour-fixo" Sokola, s katerim je tako dostojno zaključil svojo zimsko sezono. Na čast bratom Sokolom, nuvovoljenim mestnim odbornikom, ki so se udeležili skoro polnoštevilno, vršil se je večer prav slovesno in se je sploh samo obžalovalo, da ni bilo na razpolaganje bolj obširnih prostorov. Vojaška godba imela je ta večer posebno zanimiv in dober program.   Petje pevskega zbora, v katerem sta se
posebno odlikovala gg. Meden in  Puci ha r v samospevih in izbornih Čveterospevih, nauduševalo je navzoče občinstvo, ksjti pelo se je zares prav izborno in lepo in gre posebna zahvala gg. pevcem, ki so iz posebne prijaznosti prevzeli sodelovanje, ter   toliko  pripomogli  k  sijajnemu  izidu večera. Operni pevec Josip No Hi je pel s spremtjevanjem glasovira razne skladbe slovenske, tako, da je bil pevski program, ki je v vseh svojih točkah našel živahno odobravanje, prav mnogovrsten, kakor ga nam je le redko čuti pri takih prilikah. Da so bili naudušeni govori poleg muzikalnoga dela bistveni del večera, razume se samo ob sebi. Reditelj večera J. Nolli je pozdravil v imenu Sokola navzoče slavljeoce, izra-zujoč, da je Sokol posebno ponosen, šteti vse novoizvoljene mestne odbornike mej svoje člane in nazdravivši jim krepek Na zdar ! ki je našel naudušen odmev V imenu mestnih odbornikov odgovoril je v prav izbornem govoru predsednik .Slovenskega društva" notar Gogola.   PodBtarosta dr. Triller nazdravil je kremenitemu značaju  in  neutrudljivi delavnosti, katera   imasta  tako vrla  zastopnika v dr. Blei-weisu iu notarji G ogoli,  katerima je napil na-udušeno zdravico.   Reditelj J. Nolli nazdravil je županu GraBselliju kot staremu prijatelju Sokola, na kar je ta odgovoril  v jedrnatem govoru opominjajoč, naj si mladina ohrani one   lepe idejale, za katere so se borili   njih predniki,  ki  so osiveli v narodnem boji. Dalje se je  zahvalil v imenu slav-Ijencev še mestni   odbornik Kune,  ki je  v prav dobrem svojem govoru povedal marsikatero resnico. Žal, da nam prostor ne pripušča, da bi bili obširneje mogli govoriti o vseh teh lepih govorih, ki so bili vsprejeti z velikim naudušejnem. Došlo je več telegrafičnih   pozdravov  od Slovencev iz Trsta, z Dunaja in od staroste Hribarja, ki je bil po nujnih opravkih zadržan in odsoten.   Konečno zahvalil se je v imenu odbora tajnik dr. Tekavčič rediteljema večera, bratoma Josipu Nolli-ju in Rudolfu Veselu, da sta  priredila tako  lep večer,  ki   bode ostal v prijetnem spominu vsem udeležencem.
— (L j ubijansko prostovoljnogasilno društvo) praznevalo bode prihodnjo nedeljo ob 8. uri zjutraj god svojega zaščitnika sv. Florijana, s sv. mašo v Flori janski cerkvi. K tej slovesnosti povabilo je vsa sosedna gasilna društva, mej njimi tudi Domžalsko, katero se udeleži z godbo. Po cerkvenem opravilu bode prosta zabava na vrtu go-stilnice pri Ferlinci, kjer bode svirala godba.
— („Podporno in bolniško društvjo. pomožnih uradnikov za Kranj ko" v Ljubljani) namerava, kakor vsi drugi uradniki, sklicati kmalu (bržkone to soboto) svoj javni shod Natančneje pozneje.
— (Pravila go s t i 1 n i č a r s k e in kavar narske zadruge) je c. kr. deželna vlada potrdila. V četrtek popoludne bode v ma^istratni dvorani občni zbor, da se izvoli načelnik, njega namestnik in odbor. Dosedanji začasni načelnik bil je gospod Josip Len če, posestnik gostilnice „Pri belem volku."
— (G I asbe n o - d e k 1 a mat o r i č n a akademija) na korist ubogim dijakom obeh c. kr. gimnazij v Ljubljani bode v soboto dne 2. maja 1891 točno ob 8. uri svečer v redutni dvorani. Izvršujejo učenci teh zavodov 8 prijazuim sodelovanjem c. in kr. vojaške godbe pod vodstvom kapelnika g. J. Nemrave. Zbor vodi učitelj petja g. Ant. Foerster. Vspered: 1. Oouvertura k drami „Rozamunda" za orkester F. Schubert. 2. „Ave Maria!" Mešan zbor z orkestrom iz opere „Go-renjski slavček", A. Foerster. 3. „Hannibal", prizor iz nedokončane drame. Deklamacija (A. Bračič, V. Ilerle in F. MuršiČ), F. Grillparzer. 4. Balada in poloneza za gosli s klavirjem (Pavel Drachsler in K. Savnik), H. Vieuxtemps. 5. BDas Gdttliche", kantata za moški zbor z orkestrom, L. Liebe. 6. „Prešernova oporoka". Deklamacija (K. Šavnik), Jos. Stritar. 7. o) „Herbstlied", b) „Kafer-Hoch-zeit", dvoglasna deška zbora z orkestrom (upravil A. F.), R. pl. Hornstein. 8. „Iz Šumave": a) „Pri preji", b) „Noč Filipo-Jakobska" za klavir za 4 roke (V. Ravnihar in R. Sterle), A. Dvofak. 9.) „Vodniku v spomin", venec njegovih in na njega zloženih pesnij, mešan zbor z orkestrom, A. Foerster. Uhtopni ua: Sedež I. vrste 1 gld. 50 kr., II. vrste in na galeriji 1 gld., III. vrste 80 kr., ustopnina 50 kr., za dijake 30 kr. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. Blagajnica se odpre ob pol 8. uri. Predprodajo uatopnic preskrbuje iz prijaznosti gosp. K. S. Till v Špitalskih ulicah.
— (Praznovanje 25 letnice bitke pri K u stoci.) Včeraj zbralo se je do 350 bivših vojakov iz vojnih  let od I. 1848 do I. 1878 v ma-gistratni  dvorani in na hodniku pred njo, ker v dvorani za vse ni bilo prostora.   Predsednik veteranskega vojaškega kora g. M i h a I i č pričel je zborovanje in pojasnil namen zborovanja, to je, da se dostojno praznuje 25 letnica bitke pri Kustoci. Svoj nagovor zakljnčil je s trikratnim slava- in živio-klici. Predsednikom bil je zboru jednoglasno izbran deželni nficijal g. Ferdinand   Pteifer,  kot sobojevnik 1848 1., namestnikom g. Alojzij šafenrat, zapisnikarjem g. Ivan S kube. Gosp. Mihalič potem razlaga, da bi bilo umestno staviti bojevnikom pri Kustoci   spomenik,  kako  ploščo,  katera naj bi se uzidala v sv. Petra cerkvi pod starimi, ondu shranjenimi zastavami domačega  polka, na ploščo pa naj bi se zapisala imena vseh v bitki palih junakov domačih čet. Žurnalist g. Ar ko se strinja s predlogom a želi, naj bi se ne stavil tako skromen spomenik. Baš sedaj dela se pred novo vojašnico park, ondu naj bi se postavila piramida, katere vrh naj bi dičil cesarski orel, na pročelji, kjer bi  bil me-daljonski portre zmagovalca pri Kustoci nadvojvode Albrechta. Spomenik pred novo vojašnico bode tudi mestu v nakit, in vzbujal bode v vojacih domoljubna čustva. Tr<>-ki pa ne bodo tako ogromni, in kar je zmoglo malo mesto Celje v svojem „Stadtparku", to bodo tudi stari vojaki iz Ljubljane in Kranjske. Darovi naj se nabirajo prostovoljno. Voli naj se odsek dvanajsterih udov, kateremu se izvšitev prepusti. Predlog bil je vsprejet občnim odobravanjem« Gospod Uderman želi, naj bi bila udeležba vsem starim vojakom možna, na kar g. M i h a I ič opomni, da je to stvar odborovn. Gospod M a m It. nasvet uje, naj se brez daljšega razgovora  vsprejme predlog g. Arko ta, in vse drugo prepusti odboru, kar obvelja. V odbor za slavuost 25 letnice se izvolijo J. Mihalič, magistratni koncipist, Ferd. Pfeifer, dež. oticijal; A. Arko, žurnalist;   Marolt, črko-stavec, J. S kube, rašunovodja veterancev, PetriČ, vladni oticijal, Francot, hišni posestnik; F o deri, hišni posestnik; Če lesni k, sudnijski kancelist, Š a-fenrat, upokojeui rudarski  uradnik, Pogačnik, sodiški kancelist in hišni  posestnik in Bišof, po« močni uradnik deželne vlade. Z živio- iu slava-klici ua presvetlega cesarja zaključi predsednik g. Pfei-f e r zborovanje.
— (Letošnjih vojaških vaj) imajo se udeležiti reservni vojaki iz 1. 1886, 1884 in 1882, potem 1. 1886 in 1882 potrjeni nadomestni reser-visti, k reservi spadajoči jednoletui prostovoljci, katerim je še večkrat priti k vojaškim vajam, in pa oni reservisti, ki so vojaško vajo I. 1890 zamudili. Vojaške vaje reservistov prično se dne 4 maja, 25. maja, 15. junija in 21. avgusta t. 1.
— (Naš domači 19. lovski bataljon) odide iz Gorice v Dolnjo Tuzlo, mesto njega pa pride 31 lovski bataljon v Gorico. Vse druge domače čete ostanejo v dosedanjih garnizjjah. S tem je oprovržeua že dolgo trajajoča govorica, da poide naš domači polk baron Kubn v Pulj, a da v Ljubljano pride 97. pešpolk iz Pulja.
— (A k a d. društvo „Slovenija" na Da« naj. i izbralo si je v prvi svoji redni seji za letni tečaj 1891 dne 22. aprila 1H91 sledeči odbor: predsednik: £mavc Jakop, stud. phil., podpredsednik Podpečnik Antou, stud. med., tajnik Kokalj Veko-slav, stud. jur., blagajnik Regallv Fran, stud. jur., knjižničar Gvaiz Anton, nt u i. acad., arhivar .lan kovic Fran, stud med., odbornik Mihalič Anton, stud. med.; namestnika Roblek Hugon, stud. pharm., Toporiš Ivan, stud. jur.; revizorji Goestl Fran, cand. med., Malerič Josip, stud. med. in Sbrizaj Ivan, stud. techn.
— (Vabilo k r. I a v n osti o t. v o r j e n i a Čitalnice v Brežicah) dne 10. maja 1891. 1. v društvenih prostorih v hotelu Klerabas. Vspored: I. del. Koncert vojaške godbe 53. pešpolka nadvojvodo Leopolda iz Zagreba, na vrtu od 4. do 7. ure popoludne. II. del. Nagovor, petje in godba ob 8. uri. III. del. Prosta zabava s plesom. Ustopnina za osebo 50 kr. Zunanji udje prosti. Odbor mlade, dne 25. februvarja otvorjene čitalnice uljudno vabi rodoljube na to slavuost. Upamo, da se bode mnogo rodoljubov temu povabilu odzvalo, ker je čitalnica v Brežicah jako važna postoj anka, katero treba podpirati gmotno in moralično
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Šaleško dolino v Šoštanj i) ima svoj redni občni zbor 'dne 7. majuika t. 1. ob 4. uri popoludne
v čitalničnih prostorih v Šoštanji, pri katerem se bodo ob jed nem ietnina in novi udje nabirali. Po zboru prosta veselica s petjem. K obilni vdeležbi uljudno vabi načelništvo.
— (Nesreče.) Posestnik Janez Kuret z Ostrega na Štajerskem peljal je pred kratkim s svojim hlapcem Jožefom Bočkom seno, a voz se je po nesreči prevrnil in poskodil hlapca tako močno, da je umrl. V isti dan dogodila se jo tudi v Lipnici na Štajerskem podobna nesreča, kajti nek delavec, ki je ondu skladal hrastovino v kupe, poskodil se je pri tem tako močno, da so ga morali odnesti v bolnico, kjer je po dveh dneh umrl. — Na Koroškem in sicer v Ziljski dolini orala je neka dekla, a konj se je splasil ter začel bežati, dekle je pa z obleko obvisela ob plugu in bilo jako nevarno poškodovana.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Peterburg 25. aprila. Veliki knez Nikolaj Nikolajič, ki je mnogo let imel bolezen v glavi, umrl je preteklo noč. Bil je brat carja Aleksandra II.
Cerklje na Gorenjskem 26. aprila. Živeli zavedni volilci bele Ljubljane! Neven-Ijiva Slava našemu občanu gospodu Hribarju!
Berolin 26. aprila. Truplo Moltkejevo bode se v torek blagoslovilo, potem v sprevodu odpeljalo na kolodvor, od tam pa na njegovo graščino v Šleziji.
Dunaj 27. aprila. Povodom smrti velikega kneza Nikolaja peljal se je včeraj nadvojvoda Albreht k ruskemu veleposlaništvu, da je izrazil svoje sožalje.
Dunaj 27. aprila. Povodom Moltkeje smrti izrazil Kalnokv brzojavno svoje sožalje nemškemu državnemu kancelarju in pokojnika obitelji.
Dunaj 27. aprila. K pogrebu Moltke-jevemu pojde ludi načelnik generalnemu štabu, Bcck, v Berolin.
Razne vesti.
* (Po eksploziji v Rimu,) o kateri smo že poročali, je posebno hudo poškodovana lepa ba-Bilika „San Paolo fuori le mura." Streha je na pol razrušena, 24 kamenitih okvirov pri oknih se je podrlo, cerkveno zidovje na mnozih straneh razpokah). Tudi v Vatikanskih palačah je razdrobljenih mnogo oken in drugocenih steklenih slikarij. Več zidov se je podrlo v stanovanjih v Vatikanu, in vsa okna so popokala na strani ki je ohrnena proti „Monte Testaccio" kjer se je pripetila eksplozija. Dvorana konsistorijaloa je vsa opustošena. Steklena kupola na parlamentnem poslopji Montecitorio je vBa razdrobljena. T»cih podrobnosti, dalo bi se našteti na stotine.
* (Razstava v Belem gradu.) Srbske novine poročajo, da se delajo v Belem gradu priprave za občno državno razstavo, katera bode v proslavo kralja Aleksandra I. polnoletnosti leta 1804
* (Društvo za razširjenje zmernosti) je med angleškimi damami zelo čislano in podpirajo je prav izdatno; sedanja načelnica temu drnštvu je lady Henry Sommerfet, jedna izmed naj-odličnejših aristokratinj, a kako so bili osupeli člani tega prepotrebnega društva, doznavsi, da ima odlična in obc'o čislana njih načelnica sama — dve žganjeriji!   Naravno da imado bolj oskromni ljudje
Natečaj.
S početkom meseca junija t. I. vsprejme se v službo
obcinslri zred-stir
z letno plačo 360 gld., s prostim stanovanjem v občinski hiši in s službeno uniformo.
Prosilci samskega stanu, kateri so zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ulože naj prošnje z dokazi sposobnosti pri podpisanem županstvu <lo lllUjUl t. 1.
DosluŽeni vojaki in žandar mi, kateri so se z jednacimi posli že pečali, imajo prednost.
Županstvo v Post o j i n i
dne 25. aprila 1891.
Župan: Miroslav Vičič
te žganj ariji v zakupu ali dobiček gre vender v žep visokorodne lastnice. Nekateri člani „treznega" društva zahtevajo, da se odpove načelnica častni službi.
Poslano.
Blagorodnomu gospodu Frana Trtulku, deželnemu kontrolorju,
v Ljubljani.
Z vso odločnostjo upirati se moram Vašemu natolcevanju in BumniČeuju, da bi bil jaz zložil dotično pesen, ki se je te dni razpošiljavala Trnovcem in ki je vzbudila med njimi toliko hrupa. Kot izobražen človek delati bi morali na to, da se ljudstvo v Trnovem in Krakovem vender že jedenkrat umiri, ne pa, da je še hujskate in v njem netite strasti. Tudi Vaše neplemenito ruvanje proti meni ni Vam v čast. Konečno še pripominjam, da se nasproti ženskam ni smeti obnašati na javnem prostoru toli neotesano, kakor ste Vi storili danes. Na druge grožnje, da se mi bodo okna po bila itd., ne odgovarjam.
Z vsem spoštovanjem
DragoHn Jesenko.
Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe s slabini probavljanjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiBčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobo zopet zdravje, će rabijo pristni „Moll-ov Soidl itz-pra 8eku. Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpofiilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Du-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (4—4)
siiitiiii iiin........u*s»s**iiiasj t
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci: '
25. aprila.
Pri Malici: Hackl, Steiner, Lautnur, Franki, Brauch-bar, Kreu, Kaman, Schuater z Dunaja. — Csanadi iz liu-dimpešte. — Lehman iz Monakovoga. — Putick i/. Belj aka. Lev iz Prage.  —   Schhidermann iz Celovca. — SteinbrUck iz Gradca.
Pri Slona* Dietrich, Braun, Roisor, Koatler, Ko-rfisi i Dunaja. — Gross iz Gradca. — Miotto iz SpljeU. Suhrodlein iz Bodenbacha.
Pri nvstrljMl&eiu eesarjl: Alesovec iz Opatije. Lipitsch iz Beljaku.
Meteorologično poročilo.
loterija« srečke 25. aprila. NaDunaji:     69,     39,     65,     36, 11. V Gradci:       16,     69,     18,     43, 62.
XD-u.aaaJ^3^a* borza
dne 27. aprila t. 1.
llzvirno telegrafično porućilu.)
včeraj — ....   gld. 92'7f> .....92 70
Papirna renta.....
Srebrna renta.....
Zlata renta ......
5V0 maretta renta .... Akcije narodne banku   . .
Kroditne ahcije.....
London .......
Srebro........
Nh pol.........
0< kr. cekini ....
Neuuiko marke.....
4°/fi državnu srečko u I. l«.">4 Državne srečke iz I. 1H64
8gerska zlata renta 4"/0 . . gorska papirna renta 5°/0 . Dunavu reg. srečke 5°/0  . .
110 85 101 80
992 -300 — 116*5
dane« ffld. 92 65 , 92-65 „ 110-80 , 101 80 „ 992 — „ 299-50 . i!7«—
Rudolfov« srečke . . . Akcije angio-avBtr. banke
9 25	—		9 28
&«60	—	*	v 51
.V7-15	—	■	f>7 22«/,
250 gld.	133	gld	75 kr.
100 .	181		50 „
		n	55 „
	101	|	45 p
100 gld.	120	n	75 „
listi . .	114	n	™ ■
100 gld.	188	*	50 .
10 ,	20	rt	60 „
	162	■	10 .
	219	n	5o;
se ni naročen i I u h t r o v a n gospodarski list posije naj svoj
Vsak slovenski gospodar,"
7 gO;
„Kmetovaleo"   s  prilogo „Vrtnar", p<
naslov c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopošlje prvo Številko brezplačno in Iz katere more Bprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—29)
Ivan Motilo v Novi v umI pri Itakeku
vsprejme takoj
dobro prodajalko
za mešano blago v svojo filijalo v Drago.
(337—1)
V najem se da
%     -mi m
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm. |
a i. (m	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	731*) mm. 7313 mm. 731 "2 mm.	64° C 8-4° C 6-4° C	si. svz. si. vzh. si. svz.	dež. obl. obl.	2-0 mm. dežja.
-**: * =■«	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7311 mm. 781*4 mm. 732*3 mm.	6*6° C brezv. 9-6» C    si. svz. 7 0° 0    si. avz. 1		obl. obl. obl.	5*80 mm. 1 dežja, i
Srednja temperatura 7*4° in 7-7°, za 2*9° in 2-8° pod normalom.
kjer je bila doslej trgovina z mešanim blagom, loterija in zaloga tobaka, in ki seBtoja iz proda-jalnice in stranskega prostora, dveh sob za stanovanje, kleti, drvarnice in vrta. — Odda se začenši s I. oktobrom t. I. (34i—i) Ponudbe pošiljajo naj se blagohotno grttj-ftt'liiskeiiin oslirltiiišlvii v .Mokronogu.
IN u J 1» «> 1 J m «'   s r e (I n ( v o
Prebavno vino
(Vintim digestivuin Breymess«»r) iz knezoSkofijske dvorne lekarne v Brikseiiu Miv F. C. Brevmesserja
je najbolj io in naj sigurne j ie sredstvo,
da se hitro lečijo vsakovrstne motltve prenavljanja ali zapeka.
Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lokami gosp. J. Svobode v LJubljani. (198—14)
xa  b o 1 n 1  y. «' I o <i «.■» o
V1ZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
(339-1)
m. p.
Ste v. 2f)(;o.
(336)
C. kr. okrajno sodišče v Ribnici kot ostalinska oblast daje s tem  na znanje, da se bode vršila  ja+ii«!   (Iria'/ltct v
OStalino dne 9. aprila 1891 v Ribnici t oporoko zamrlega kanonika in dekana gospoda Martina Skubica spadajočih stvarij, in sicer:
1. ) nepremičnine v ulogi št. 229 katasterske občine Goričavas;
2. ) premičnin, obstoječih iz konj, goveje živine, prašičev, žita, sena, vozov, hišne oprave, gospodarskega in hišnega orodja itd.;
v sredo dne 29. aprila t. 1.
in če bode treba tudi prihodnje dni, vsakikrat ob 9. uri zjutraj, v župnijskem poslopji v Ribnici.
C. kr. okrajno sodišči v Ribnici
dne 24. aprila 1891.
C. kr. okrajni sodnik : Višnikar 1. r.
CHOCOLAT MENIER
1 Največja tovarna na svetu !
Vsak dan se proda: (874-15)
SO.OOO kilo.
Dobiva se v vseh špecerijskih, delikatesnih prodajalnioah in kondltorljah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina io tisti. „Narodne Tiskarne".