120. številka. Ljubljana, v petek 24. maja. XXII. leto, 1889. SLOVH NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na »lom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. ■~ -■■ -— —iT'' ------ a- —..... ---Tiri ------■ .'. i 1 II.1 TITI ■ US Govor državnega poslanca Nabergoja v državnem zboru dne 14. maja 1889. Ker je odkazanega le malo časa za posvetovanja naša, hočem na strani pustiti bistvo lega-lizovanja in spregovoriti le nekaj besed o organih, kateri opravljajo legulizovanje v okolici Tržaškej. Od neležnikov v Trstu ui noben zmožen toliko slovenščine, da bi mogel v tem jeziku napraviti belež-niški akt. (Čujte! Cujtel na desnici.) In vender je vsa okolica Tržaška slovenska in še znaten odlomek mestnega prebivalstva. Že desetletja je vse prebivalstvo okolice Tržaške navezano v pravnih zadevah na zakotne pisaće. To je težaven, žalosten in neznosen položaj. Čas je Že, da se preneha. Slovenci okolice Tržaške so vender opravičeni zahtevati, da se na beležnšika mesta pokličejo vsaj deloma osobe zmuzne slovenščine. (Prav res! na desnici.) Neobhodno potrebno je, da oni, ki hoče službovati v kakej deželi iu živeti od prebivalstva, se potrudi, naučiti se dotični jezik. (Dobro! Dobro 1 na desnici.) Če prosilci za javna mesta nemajo te previdnosti, je pa državna uprava dolžna imenovati le take prosilce, ki imajo potrebno jezikovno znanje. § 12. beležniSkfga reda ae glasi (čita): ^Imenovanemu beležniku, če je v okoliši njegovega uradnega sedeža več jezikov navadnih, mora nadsodišČe dati potrjilo s tem, v katerem teh jezikov je po dokazih, katere je predložil pri imenovanji, poklican spisavati beležnšika pisma. Če je v deželi, kjer je sedež beležnika, več jezikov navadnih, mora nadsodiš-ie beležniku vsak čas dati dovoljenje, da sme delati beležniška pisma v vseh teh jezicih, če dokaže, da zna te jezike. To dovoljenje se pa beležniku sme odtegniti, če pri delanji beležniških pisem napravi take napake, da se vidi, da dosti ne zna teh jezikov." § 43. se glasi (Čita): „Beležniška pisma imajo se delati v deželnem jeziku, ki je navaden v okoliši beležnika; če je več deželnih jezikov navadnih, pa v onem jeziku, v katerem želi stranka. Slučaje, v katerih je dovoljeno delati pismo v tujem jeziku, določa zakon." Le kratko hočem opozoriti na neugodnosti, ki nastanejo prebivalstvu, če javni funkcijonarji, LISTEK A. Janežičeva slovenska slovnica. Za srednje šole priredil in predelal dr. Jak. Sket. Šesta predelana izdaja. V Celovcu, 1889. 8°. 274. Janežičeva „Slovenska slovnica" je bila nad četrtstoletja učna knjiga v slovenskih srednjih Šolah in se je splošno prikupila in udomačila v tem dolgem času radi praktične in pregledne razdelitve gradiva in lahko umljive, neprisiljene pisave, in zasekava tako dovolj globoko v razvoj našega književnega jezika. Zato smo hvaležni g. Sketu, kateri si je pridobil že mnogo zaslug za našo učno literaturo — omenim njegovo lepo „Slovensko berilo" in njegovo slovensko slovnico, katero je omenil pohvalno celo prof. Jagic* v svojem zborniku VII, G28 — da je nam oskrbel novo nekoliko popravljeno izdajo. Popravil je samo nekaj najpotrebnejših stvari in pustil knjigi staro praktično razdelitev, drugače bi bili dobili celo novo knjigo, katera bi nikakor ne bila več Janežičeva slovnica in to bi gotovo ne bilo umestno, ker smo preveč vajeni te slovnice, zlasti ravno bHežnik, ne znajo njegovega jezika, opozoriti hočem tudi, kako zelo to nasprotuje državnim osnovnim zakonom, če prebivalstvo ne najde potrebnih jezikovnih znanosti niti pri beležniku, na katerega je navezano v najvitalnejših imenjBkoprav-mh vprašanjih. (Prav res!) Naše pritožbe o tem so tako pogoste in tako glasne, da njim nemam nič novega pristaviti, omejim se le na to, da visoko vlado na te okoliščine opozorim in jo prosim, da naj ne zamudi pri nameščenji, ko bode prvikrat izpraznjeno kako beležniško mesto v Trstu, ozirati se na dejanske razmere in zahtevati od prosilca popolno znanje slovenščine v besedi in pismu, da se naredi konec sedanjim neznosnim razmeram. (Živahno odobravanje na desnici.) Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 23. maja. Predseduje podpredsednik Jos. Fr. S e u ni g. — Navzočnih je 90 članov. Podpredsednik Seunig pozdravi ude, konstatuje sklepčnost zbora ter pozdravi posebno g. deželnega predsednika bar. W i n k 1 er j a, proseč ga, da ohrani družbi svojo dosedajno izredno naklonjenost. Pozdravi tudi dež. glavarja, doktorja Poklukarja, in Župana Ljubljanskega, gospoda Grassellija. (Dobro! Slava!) Žalostnim srcem se spominja umrlega društvenega predsednika grofa T h urna-Valsassino, kateri je bil družbi iskren prijatelj in pozove zbor, da v znak žalovanja ustane raz sedeža. (Se zgodi.) Druga velika izguba zadela je vso Avstrijo. Smrt cesarjeviča Rudolfa morajo posebno britko čutiti kmetovalci, ker je ranjki ce-sarjevič dobro poznal težnje kmetskega stanu. Centralni odbor izrekel je že svoje sožalje na neizmernej izgubi, vabi pa zbor, da v znak globokega sožaija ustane s sedežev. (Se zgodi.) Predno se prične zbo rovanje, klice podpredsednik: „Bog tolaži in ohrani našega presvetlega cesarja Frana Jožefa L, Živio! Slava! (Ves zbor zakliče naudušeno trikrat „Živio" in „Slava!") Potem izjavi gosp. podpredsednik, da je zborovanjo otvorjeno. Tajnik g. Pire, naznanja, da so za današnje zborovanje kmetijske družbe: Dunaj, Opava, Trst, Gorica in Solnograd svojim zastopnikom izvolile Radi tega izdatelj ni mogel upeljati znanstvene razdelitve pri sklanji, in to tudi ni potrebno, ker služi za bolj učene svrhe na srednjih šolah Šumanova slovnica, katera je sestavljena na znanstveni podlagi. Janežičeva slovnica je učna knjiga in ima popolnoma praktično svrho in s tega stališča moramo presojevati tudi novo izdajo. Samo po sebi je tedaj umevno, da se je izdajatelj — kakor sam pravi v uvodu — ogibal vseh novotarij in narečnih posebnosti ter se držal onih oblik, katere imajo sedaj v našem slovstvu več ali manj občno veljavo. S tem stališčem se strinjamo radi. V učni knjigi gotovo ne sme biti prostora za nove „fabrikacije" za nepotrebni „import" iz hrvaščine in tudi ne prostora za „štringuliranje" jezika Najbolj je popravil in predelal izdajatelj ono poglavje, kjer se obravnava sklanja, tukaj je dodal „dostavek k sklanji i-jevih debel." Pa tudi v drugih poglavjih najdemo dovolj, dasi ne bistvenih popravkov, dostavkov, marsikaj je tudi izpuščeno. Posebno se pa mora omeniti, da je pridejan obširen odstavek o najvažnejših tujkah (str. 153 — 164), kar gotovo ni knjigi na kvar. Da je izpustil prvo opombo na str. 9 (jaz imam pred seboj peti natis), go^p. podpredsednika Jos. Fr. Seuniga, Celovec, Gradec, Levov in Line tajnika, g. G. Pir ca; hr-vatsko-slavonsko kmetijsko društvo vodjo g. Pov-šeta in tajnika g. Pir ca. Tajuik g. Pire poroča potem o delovanji centralnega odbora v 1. 1888. Poročevalec pravi, da je bilo delovanje jako veselo in živahno, posebno po deželi. Število društvenikov se je jako pomnožilo, kajti 1. 1880 štela je kmetijska družba kranjska le 630 udov, vsota letnih doneskov. iznašala je 792 gld., vsprejemnih pristojbin pa je došlo 01 gld. 50 kr. A že 1. 1888. je 1059 udov, vsota letnih doneskov je iznašala 1267 gold. 50 kr., pristojbin pa 518 gold. in 1. maja 1889 šteje društvo že 1160 udov. A tudi delovanje podružnic po deželi bilo je jako živahno. Ustanovile so se štiri nove in mej tridesetimi so imele „občne zbore vse, razen dveh, kar doslej še ni bilo. Sploh so uvidele podružnice, kako koristno je sodelovanje s centralnim odborom. V nekaterih krajih dežele bi bilo pač želeti bolj živega delovanja podružnic in to velja posebno glede na Kočevsko podružnico. Umrlo je preteklo leto 24 udov, katerih imena tajnik prečita, omenjajoč, da so bili po 20 do 30 let zvesti dru štveui udje. Zbor v znak sožaija ustane s sedežev. Tudi delovanje konjarskega odseka kmetijske družbe bilo je Unsko leto uspešneje, ker ae je odsek bolj naslonil na kmetijsko družbo. Vse potrebno se je že poskrbelo, da .se uvedejo tudi na Kranjskem konjske dirke, katere bodo gotovo povzdignile konjerejo in da se pripravijo za to, potrebni novci. Kar se tiče izvršbe zborovih sklepov za 1. 1887., je centralni odbor sklenil, obrniti se do c. kr. deželne vlade, da se v Metliškem okraji napravi ob državnih stroških ameriška trtnica in c. kr. vlada že razpravlja o nakupu prikladnega zemljišča v tem okraji. Sklep občnega zbora, kaj storiti za prospeh domačega vinotrštva je centralni odbor uvaževal. A ni se mu posrečilo na Dolenjskem v ta nameu sestaviti zadrugo. Vse podiužnice izrekle so se v tem zmislu, da, akoravno dolenjski vinorejci teško prodajo vino po dobri ceni, vender jih ni pridobiti za nameravano zadrugo. Boljše kaže v tej zadevi v Vipavi, kjer se je že sestavil v ta namen odbor in poslal pravila vinske zadruge centralnemu odboru v pretres in odobrenje. Poslala se to se more le odobravati, ker ni vse tako nedvom-Ijivo, kakor je tam pisal pokojni Janežič, tudi s tem se strinjam, da je izbrisal celo poglavje o cer-kvenosloven. poluglasnikih in nasalnih vokalih, za to nt mesta v praktični slovenski slovnici, to že spada v bolj učeno knjigo, sploh bo pa izdajatelj imel najbrž na drugem mestu priliko, da govori o £ej stvari. Ne razvidim pa, zakaj je izpustil opombo na str. 14, kjer pozvemo, da živi tudi mej Slovenci gbis ć, jednako mi je nejasno, zakaj je odstranil op. na str. 36, kjer navaja Janežič star acc. sgl za mož dati, saj je on pridržal in celo dodal nove opombe, katere gotovo neso veće važnosti od omenjenih, tako na pr. opomba v § 7, 8, 9. itd. V vseh teb opombah ozira se na posebnosti dialektične in če bi knjiga ne bila popolnoma učna, bi samo želel, da bi se bilo vsprejelo v njo še več dialektičnih posebnosti. Zginil je tudi oni dostavek, kjer se omenja, da v nekaterih slovenskih narečjih odgovarja cerkvenosl. o samoglasnik «, kar nas spominja na češki in ruski refleks nosnika. Razumevno je, da izdajatelj v praktični slovnici ni mogel uvesti povsod znanstvene terminologije, da ni mogel vsigdar imenovati pojav s pravim je tudi prošnja na državni zbor za znižanje hišnega davka po deželi, a doslej bila je, žal, neuspešna, kajti do kakega sklepa ni prišlo. V prospeh rastlinstva je odbor, kakor so Btorile tudi druge kmetijske družbe, odredil, da družba sama preskrbi j uje dobra semena in je po eeni prodaje družbenikom, da se tako prepreči goljufija s semeni. Za prospeh sadjarstva priredila se je deželna sadna razstava v Ljubljani in udeležila se je dežela tudi osrednje sadjarske razstave na Dunaji. Povsod je bil uspeh jako povoljen. Za prospeh vinarstva priredil je odbor v Ljubljani vinsko poskušnjo v zvezi s sadno razstavo, katera se je jako dobro obnesla. Tudi za prospeh živinoreje deloval je odbor vsestranski in da bi pospešil ovčarstvo, kupil je odbor 17 plemenskih ovnov jezerske pasmine. Da bi pospešil tudi mlečnost kranjske ovce, kupil je letos za po skušnjo dva ovna brižinske pasmine na Češkem. Jednega teh ovnov dal je ovčarju na Gorenjskem, druzega pa ovčarju na Notranjskem. Ako se poskus obnese, skrbelo se bode za to, da se pleme udomači v deželi. Tudi ribištvo je odbor podpira). Dal je 150 gld. podpore ribiškemu društvu in skrbel mu bode, da se kmalu zaplodijo že razkužene vode z raki. Odbor je predložil državnemu zboru prošnje, da se zniža cena soli, da se uvede prodaja špirita na vago, da se izdaje državni zakonik v slo venskem jeziku istodobno z zakonikom v nemškem jeziku, da se skrči dejanska služba vojski izšolanim učencem na nižjih poljedelskih šolah na dve leti in da se omeji, odnosno da se odpravi žitna trgovina na obroke. Konečno nasvetuje poročevalec: Slavni zbor naj vzame poročilo na znanje ter bodi uverjen, da glavni odbor ni ničesar opustil, kar bi mogla družba izvršiti po svojih močeh ter tako koristiti deželni kulturi. Priča tega je vedno večje zaupanje kmetovalcev v družbo. Konečno nasvetuje, da se izreče najtoplejša zahvala c. kr. kmetijskemu ministerstvu, 'deželni vladi in deželnemu zastopu, kateri vsi so družbo v nje delovanji vselej najkrepkeje podpirali. — Predlog se mej občnim odobravanjem brez razgovora jednoglasno potrdi. Centralni odbornik U o bič poroča o društvenih računih. Računski sklep za 1. 1888. kaže 8123 gld. 47 kr. dohodkov, stroškov pa 7718 gld. 23 kr., ostalo je torej v blagajnici 405 gld. 24 kr. Proračun za 1. 1890. kaže dohodkov 6393 gld., stroškov pa 5860 gld., tako da utegne ostati v blagajnici 500 gld. Društveno premoženje iznašalo je koncem 1888. 1. 35.465 gld. 25 kr. in se je proti prejšnjemu letu za 1674 gld. 99 kr. pomnožilo. — Računi se odobre brez razgovora. Na vrsti je volitev društvenega predsednika. K besedi oglasi se g. Viktor Rohrmaun rekoč: Veleslavni zbori Kot pooblaščenec Novomeške podružnice usojam si vsled jednoglasnega sklepa občnega zbora te podružnice, ki se je 18. t. m. v Novem Mestu vršil predlagati predsednika gospoda ces. svetnika M urnika. Odveč bi bilo zasluge zaznamovati, ki jih ima gospod svetnik v splošnem javnem življenji in posebno še za našo družbo. Predlagal bi sicer, da se gospod svetnik „per acclamationem" predsednikom voli; ker pa to po pravilih ni dopuščeno in tudi menim, da ne bo nobenega ugovora — uverjen sem, imenom, da je pridržal izraze prejšnjih izdaj, kateri večkrat samo površno in navidezno označujejo pojave. To najdemo tudi v latinskih in grških šolskih slovnicah in se ne more šteti Sketu v greh, da s praktičnega stališča se mora le odobravati, da se ni dotaknil Janežičevih slovniških izrazov, kateri so se že dobro udomačili. Taka nejasnost je, če uči na str. 7, da se za mehkim soglasuikom preobraža u v i na pr. v loc. sgl. ; tukaj gotovo tudi Sket ne misli na fonetičen pojav: jedna oblika je od druge neodvisna. Isto tako ni znanstveno govoriti o „oja-čevauju" e v a itd. — toda takim pomanjkljivostim (pomanjkljivosti samo z znanstvenega stališča) se ne more izogniti nobena praktična slovnica, posebno če je namenjena tudi spodnjim razredom sred njih šol. Omeniti hočem še nekaj malenkosti, s katerimi Be ne morem povsem strinjati. Na str. 2. beremo, da so po izreki mehki soglasniki c, c, š, ž, ti soglasniki so danes in že več stoletij v slovenščini gotovo trdi, nič manj nego na pr. /, d, saj so oni celo v jezikih, kateri so mebkost obranili ali celo dalje razvili kakor v ruščini in poljščini zgubili svojo mebkost in tudi v češčini, kjer so bili v stari da se bodo vsi gospodje predlogu Novomeške podružnice pridružili in soglasno g. svetnika M u r-nika predsednikom volili. (Glasno odobravanje.) Oddado se volilni iistKi. Oddanih je bilo 62 listov, izmej teh bo dobili: g. Mu mi k 40, Povše 4, dr. Poklukar 11, Detela 2 in J.Fr. Seu ni g 4 glase. — Izvoljen je torej g. ces. svetnik Murnik, kateri se presrčno zahvaljuje na izredni časti in zagotavlja, da si bode štel v sveto dolžnost, ako ga presvetli cesar blagovoli potrditi na to Častno mesto, po pravilih spolnjevati svojo dolžnost. (Dobro! Živio!) (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 24. maja. Budgetna debata v državnem zboru ogerskera se hitro nadaljuje in bode kmalu končana. Potem se pa takoj snideta delegaciji in bodeta zborovali k večjemu do konca junija. Predloge, ki se bodo predložile delegacijama, so že gotove in se tiskajo. Kakor poročajo „Narodni Listy" si je pokojni grof Potočki leta 1870. jako prizadeval, da bi spravil Cehe v državni zbor. Obetal jim je celo jednako samoupravo, kakor jo imajo Hrvatje. Skrbel bi bil, da bi se v tem zraislu premenila ustava. Rieger, BelBki. Pražak in Klavdv so bili za sporaz-umljenje, grof Clam, Skrejšovski in kardinal Schwar-zenberg so pa odbili ponudbo. Potočki je s Smolko in Petrinom bil osobno šel v Prago, pogajat se 8 Čehi in s sol/.nimi očmi ostavil češko stolico, videč, da nič ne opravi. Ko se je potem razpustil deželni zbor in bil izvoljen nov, v katerem so konservativci in Čehi imeli večino, so se Čehi povabili s posebnim reskriptom, da naj ustopijo v državni zbor. Iz Prage je prišla deputacija češkega deželuega zbora, broječ 30 članov, da je naznanila, da nikakor ne ustopijo v deželni zbor. Cesar je veprejemši deputacijo tako jo nagovoril: „Cesar govori k Vam, gospoda moja, v zaupanji. Ne hodite z Dunaja, dokler se ne sporazumete z vlado Mojo. Vi veste, da so v državnem zboru stranke, ki poznavajo Vaše državnopravno stališče. Nujno prosim Vas, ustopite in sporazumite se ž njimi, da dosežete, kar Vam gre in kar je pravično; zapomnite si pa, da oktro-vati ne morem in ne bom, to Vam pravi cesar in ne vlada Njegova''. Po tej avdijenciji zbrali so se odposlanci v palači kneza Scbvvarzenberga in so skle nili, da se ne udajo. Zastopniki češkega naroda so tedaj drug drugemu obljubili, da bodo vso zadevo zamolčali narodu. In devet let pozneje so pa Čehi ustopili v zbor, ne da bi bili od grofa Taafteja kaj dosegli. Čehi Dunajski bodo pri prihodnjih volitvah za mestni zbor morali pač biti pozornejši. Proti -semitov ne bodo smeli podpirati tebi nič meni nič, temveč si bodo poprej morali zagotoviti, da bodo kandidati, katerim dado glasove, se tudi nanje ozirali. Saj sedaj protisemitski listi postopanje mestnega odbora opravičujejo s tem, da Dunajski Čehi sami ii" marajo za Češko Šolo na Dunaji, kar so pokazali s tem, da so nemškim nacijonalcem dali pri zadnjih volitvah glasove svoje. Baron Helfert opozarja 'v nekem Dunajskem listu na to, da je na avstrijskih vseučiliščih obligatna nemška državna in pravna zgodovina, (Deutsche Reichs und Rechtsgeschichte) avstrijska Be pa na vseh niti ne predava ne. To pač ne pospešuje avstrijskega patrijotizma. V nanje države. V Srhijl bode v kratkem več političnih shodov. Radikalci imajo velik shod dne 28. t. m., liberalci pa dne 11. junija. Poslednjemu shodu pred- dobi mehki, so postali trdi. Da bi bila pismouka a izmej vseh samoglasnikov najtehtnejša (§ 7), to je še lahko pisal Janežič drže se Mikloscha, toda ta nauk je že šel „den Weg des Verganlicheu". Pri o je treba v govoru razločevati mej naglašeuim in nenaglašenim, zadnji se bolj nejasno izgovarja, toda v tem ni jedinosti mej sloven. narečji. Primere kjer stoji o = a pred v (zdrov, prov) je ločiti od ostalih, tukaj je uplival v. Da vsa slovenska narečja — kakor čitamo § 8. opom. — razločujejo refleks ž od e, je pomota, v nekaterih goriških in gorenjskih narečjih ni tega razločevanja (Archiv X, 616-617). O tem, je li v književnem govoru l (= J) izgovarjati tako, kakor se piše, se da prepirati, cf. Lekše, Dom in Svet 1888, zv. 5, 8—11. Zobnika t in d nemata povsod svojega čistega glasu, ker se na koncu za d govori t, tudi to ne stoji, da je v pri nas veliko mečji nego ostalim slovanskim jezikom (§ 14.), saj Be na pr. v maloruščini tudi v izgovarja kot to in tako v nekaterih poljskih in čeških narečjih. Ne samo Y koroških narečjih se k pred e in t spreminja v Č, to najdemo tudi v nekaterih gorenjskih narečjih (cf. Baudouin de C. Otčety kom. min. 86—90, Valjavec poročilo Varažd sedoval bode baje metropolit Mihajl. Zaradi tega ima ta shod posebno važnost. Ko ie bil bolgars'.i kn-* v Bur^asu, prišlo je več grških prebivalcev iz Anchiola pritoževat se proti tamošnjemu ško u Sophroniusu. Tega škofa je še le pred dvema mesecema imenoval patrijarh Carigrajski in potrdila vlada bolgarska. Vlada je pozvala škofa, da naj ostavi Anehiolo, ker neče prebivalstvu usiljevati škofa, katerega ne mara, kakor dela turška vlada, ki Bolgarom v Makedoniji usi-Ijuie grške vladike. Tajnik turškega komisarjata je zahteval pojasnil, zakaj so pregnali vladiko Sophro-niusa. Vlada je dala zahtevano pojasnilo. Opozicija nimiiUNka hoče nekda poskusiti vreči ministerstvo. Najprej bode pobiiala vladni prodlog, da se s tem pokrije primanjkljaj, da se prodajo akcije narodne banke, katere ima država. Potem pa hočejo predlagati nezaupnico pravosod-njemu ministru zaradi imenovanj godcev pri najvišjem sodišči. V posiednjej zadevi ima opozicija upanje, da vrže vlado. Ministerstvo nekda že samo Čuti, da se mu majejo tla pod nogami in je prosilo kralja da bi posredoval mej konservativci in junisti. Poslednji pa nekda nečejo slišati o nikakem sporaz-umljenji Če bode zbornica vladi izrekla nezaupanje, bode kralj poklical začasno ministerstvo, v katerem bode nekaj sedanjih ministrov, da bode vladalo tako dolgo, da se jeseni snideta zbornici, Da bi se razpustili zbornici, v to kralj neče privoliti. Tudi Švedi ja začela se je baviti s socijalno zakonodajo. Zbornici sklenili sta že zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam in pripravljata zakon o preskrbljevanji delavcev, kadar zaradi starosti delati ne oodo mogli. Te stvari lotila se je pa Šve-dija le iz strahu pred socijalnimi demokrati. To se vidi že iz tega, da sta zbornici tudi že vsprejeli zakon proti socijalistom. Poslednji zakon pa še ni končno rešen, ker ga je gorenja zbornica nekoliko predelala ter se je zaradi tega moral zopet izročiti dolenji zbornici. SocijalistiČno gibanje napravlja torej skrbi že vsem evropskim drŽavam. Dopisi. Iz Pristave pri S tor j ah 22. maja. [Izv. dop.] Dne 17. t. m. je Janez Škapin, hlapec posestnika Franja Dovgana z drugimi delavci v Gobi-ščah kolce k trtam postavljal in pred delom svojo suknjo na konci njive v travo odložil. Ko si po končanem delu suknjo čez ramena vrže in si jo nekaj popravlja, noseč pod levo pazduho nekaj krme, začuti, da ga je nekaj v desno roko zbolo in ko si roko ogleduje, pade iz desnega rokava modras v travo Zdaj še le je bil revež prepričan, da ga je modras pičil. Zanimivo je, da je gospodar prejšnji dan delavce opominjal, inj ne polagajo sukenj na zidovje aH travo. V začetku ni hlapec stvari za resno imel, ali ko mu roka je bolj in bolj otekala, poslali so v mesto po zdravila po babjevernika, češ, da bo »zagovarjal". „Zagovornik", kojega nikjer ne manka, bil je kmalu pri rokah; bodisi, da se je premalo rotil ali premalo molil, zagovarjanje še toliko ni pomagalo, kakor „sv. Blaža žegen", kajti oteklina egala je čedalje dlje in prikazale so se rudeče in modre pege po roki in na hrbtu. Še le ko so zdravila iz lekarne dobili, je oteklina nekaj odlegla in morda ni več take nevarnosti. Ker se zagovarjanje ni poneslo, so pristaši babjeverstva stvar drugače zasukali rekoč: hlapec sam je kriv, da ni bilo več pomoči, ker je modrasa ubil, kar baje nek paragraf te učenosti ostro prepoveduje. Morda sta pa Šepulc i Šafar kriva, da nesta stare podplati smodila in z dimom nevarno golazen od- gimn. 1858, str. 13). Da se je pri besedah mezdra in nozdri urinil đ, je jako dvomljivo prim. Brug-mann Grundriss d. vergl. Gramm. I 441 in tudi to ni natančno, da se trdi, da se skupina cr spreo-brazi v č samo na Kranjskem (razven Dolenjskega) in Goriškem, to najdemo tudi na Dolenjskem in zapadnih krajih Štajerskih. Selo pač ni nastalo iz sedlo (prim. Potebnja Ki». istor. zvuk. rus. jaz. IV. 1—13.) V § 56, opaz. bi bilo dobro omeniti, kod se govori še brate, sine, strice, povsod gotovo ne, Kriste je pač cerkvena (lat.) oblika, Pavle Tine itd. pa najbrž še vokativi neso (Archiv XI, 530). str. 32 beremo, da samostavniki v končnim goltnikom spreminjajo včasi A: v c v nom. in loc. pl., to vender ne velja za sloven. narečja, to je jako omejeno. Zakaj bi se moralo v loc. egl. pri mehkih deblih pisati polji mi ni jasno, jaz sploh ne morem raz-videti, zakaj se dela v tem sklonu razlika mej mehkimi in trdimi debli, zgodovinsko to gotovo ni opravičeno, tega razločevanja ni najti v slovenščini XVI— XVIII. stol., to je uvedla samo pamet nespametnih slovničarjev: piše se lahko pri obeh deblih u ali pa i, toda pri obeh — tako stoji stvar s historičnega stališča, vprašanje je pa, če se ni to ganjala rekoč: Mehouja, beži v pečevje skalovje, ti v imenu Janezovem ne smeš nič škodovati itd. Tako sem namreč nekdaj pri zaprtib vratih na uho vlekel, ko je neki Pivčan oteklino „ zagovarjal." Če še omenim, da iz mej vseh slovenskih Časopisov le „Edinost* v jeduem iztisu v roko jed-nega kmeta dohaja, si vsak lahko izračuni ; na čem smo pri nas z omiko, kakšno zavetišče ima še pri nas babjeverstvo in kdo je vsega tega kriv. Mesto da možje in mladeniči cele večere v „botegi" prazno slamo mlatijo, bi si lahko za majhne krajcarje časnike omislili in jih pridno čitali ; nasledki bi se kmalu pokazali. Spodbutelja manjka in ne vemo, kdaj pride. Ni čudo, ako se mesto lepo donečih slovenskih pes-nij ne redkokrat: Voga, voga ... ali: „Dagi dau paron Mičel" in jednake laške izmečke v naši ob čini sliši. Sotorski. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Dr. Bergmann nastanil se je kot zdravnik v Slovenski Bistrici. — Na Gorenji Poljskavi imenovan je nadučiteljem gosp. Josip Sabatti, na Gomilskem pa g Martin Zupančič. — (Z Dunaja) se javlja: Naučno ministerstvo sklenilo po večjih mestih ustanov ti petmesečne tečaje za uobiaženje učnih sil za obrtne šole Teh tečajev bi se udeleževali ljudski učitelji iz vseh kro-novin. Kako bi se izvel ta načrt in kako pokrili troški, o tem vrše se pogajanja z deželnimi odbori. — (Velikanska preiskava) vršila ae je pretekle dni proti dijakom na gimnaziji in na uči teljišči Mariborskem. Preiskava bila je dolga in mučna, kajti iskali so dlake v jajci. Nemško židovski listi, ki čujejo ob tacih prilikah travo rasti, so že pisali o velikej jugoslovanskej zaroti, ki sega od Carigrada do nemške meje, in križali se, da se take razmere sploh dopuščajo. Bilo je veliko krika in vika, naposled pa se je pokazal znani »ridiculus mus". Preiskava ni spravila druzega na dan, nego to, da so dijaki zelo nevoljni in da je ta nevolja opravičena in pa, da so se oni, ki so preiskavo prouzročili, neusmiljeno blamirali, kar pa, kakor znano, nikomur ni zabranjeno. — (V Kranji) poročil se je v sredo dne 22. t. m. j>riv. uradnik gospod Rudolf Starovašnik z gospico Antonijo Vidic. — (Za deželnozborske volitve) opozarjamo na kranjski deželni red in deželni volitveni red, kateri zakon je v zalogi Klein in Kovač na svitlo prišel v ročni izdaji. Ta izdaja je po dežel nem tajniku Pfeiferji tako urejena, da se dosle mnogokrat premenjenu določila zlasti v deželnem vo litvenem redu lahko in hitro pregledajo. Tej izdaji so dodani vsi tisti zakoni in druga določila, ki se tičejo deželne ustave iu deželnega zastopa. — (Občinski zakon za Kranjsko) je ravnokar v zalogi tiskarne Klein in Kovač v ročni izdaji na svitlo prišel, katero je deželni tajnik Pfeifer prav skrbno uredil. Ta izdaja je posebno zaradi tega dobro došla, ker je za vol j jasnega in naglega pregleda tako urejena, da so namestu onih paragrafov, kateri so se od leta 1866. mnogokrat „slovničarsko" razlikovanje že močno utrdilo (prim. Archiv XI 530 -547, Cvetje VIII, 10). Pri sklanju po obrazcu ljudje bi bilo dobro razločevati nekoliko mej posameznimi skloni, nekateri se nahajajo jako gosto kakor n. pr. gradje, drugi so pa jako redki kakor na pr gen. pl. gradi. Jeli res končnica 2 sgl. š nastala iz si je jako dvomljivo (str. 67) na str. 79 bi se moralo vender omeniti, da part. umi ven, povijen so danes silno redki. Mej besede tujega vira jih je nekaj uvrščenih katere so skupnega indoevrop. porekla, tako orožje katero moramo staviti k litav. glagolu rengti. Da se v slovan. ni ohranilo deblo v obliki r^g _ nič ne de, saj imamo več primerov, kjer nam podajajo samo sorodui jeziki soroden izraz na pr. moliti, pre — lom itd. Jagnje tudi ni iz lat. agnus, od kod je izposojena beseda deska se ne da lahko določiti, je komaj res kaum, še ni dognano (prim. Archiv VIII. 170, IX. 150.) Ne dvomim, da se bode nova izdaja mej Slovenci tako udomačila kakor prejšnje in da se bodo uresničile beBede, s katerimi sklepa izdajatelj svoj predgovor. Na Dunaji 19. maja 1889. V. Oblak. prenaredili, uvrščena sedaj veljavna določila. V dodatku te izdaje se dalje nahajvjo zakoni o prikladah po sili, ob občinskih taksah, o davku od psov in pa novela h kazenskemu zakonu od leta 1867., ki je gledo aktivne in pasivne volilne pravice v bistveni zvezi z občinskim volitvenim redom. Naposled prav posebno ugaja izdaji pridejani natančni register k občinskemu redu in k občinskemu volitvenemu redu. — („ Prva vipavska sadjarska zadruga na Slapu") otvori dne 27. t. m. v Ljubljani v novi hiši pri nunskem samostanu svojo prodajalnico in zalogo. V tej zalogi dobivalo se bode po letnem času vedno najlepše in najokusneje vipavsko sadje, pri priliki tudi zelenjave in sočivja. Cene bodo blagu primerne n kolikor možno nizke. Pri nakupu celih košev, kar se posebno priporoča gg. gostilničarjem in gospodi sploh, znižale se bodo cene a kilogram in računili koški po stalnih cenah, ki se pri returni-ranji vrnejo. V obče pa so cene stalne in v razstavnem oknu naznanjene. „Prvo vipavsko sadjarsko zadrugo", ki ima namen odstraniti prekupče valni sistem, torej koristiti kmetu in konsumentu, priporočamo najtopleje. — (Načelstvo „ Z v e z e slovenskih posojilnic v Cel j i") prosi vse posojilnice, da po šljejo vsaj v osmih dneh letne račune za 1888. 1., da se morejo potem priobčiti v opravilnem izkazu v „Zadrugi*. Tudi naj pošljejo novejše posojilnice svoje sedanje Btanje in pa natančni naslov svoj, tako, da v ta važni izkaz skupnega delovanja vseh posojilnic pridejo vse do zdaj ustanovljene poso jilnice. — (Pojasnilo.) Opozorjen na to, da bi kdo, kateremu tukajšne razmere neso nič znane, utegnil neke besede v dopisu „iz Slavine" v št. 116. „Slov. Naroda" nehote napak obračati, jih s tem prav rad v toliko pojasnim, da nikakor ne merijo na obče-priljubljenega, za šolo povse vnetega našega kapelana č. g. J. Strup i j a. — (V Radovljici) postavili so te dni velike nove orgle. To je bil zadnji čin g. umirovlje nega župnika Bononija, ki se je že v Kranj preselil. — (Akad. društvo „Triglav " v Gradci) ima v soboto, dne 25. maja v hotelu „Zum golde nen Ross" svoje II. redno zborovanje. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo revizorjev. 3 Poročilo odbora ad hoc. 4. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli. — (Požar.) Pretekli ponedeljek ob '/a 12 uri dopoludne pogorela je JoBipu Logarju v Gra-h vem hiša. Ker je bil ravno v bližnjej Cerknici semenj, bilo je malo ljudstva doma, a ker stoji hiša na koncu vasi in ker je burja žarke od vasi proti jezeru podila, se ogenj ni razširil in hitro pogasil. Škoda ceni se na 300 gld. Pogorelec je pri fran-coskoogerskej zavarovalnici za 250 gld. zavarovan. Uzrok ognju neznan. — (Narodna Čitalnica v Škofji Loki) priredi besedo dne 26. t. m. v svojih prostorih v prid podpornemu društvu slovenskih velikošolcev na Dunaji. Pri besedi sodelujejo iz posebne prijaznosti nekateri gospodje pevci iz Ljubljane. Vspored: 1. D.Jenko: „Što čutiš", moški zbor. 2. Iv. pl. Zaje: „Domovini i ljubavi", tenor-solo s spremljevanjem glasovira; solo poje g. Bučar, spremljuje g. P. Lozar. 3. Dr. Ipavec: „Mrak", čveterospev, pojo gg. Bučar, Štamcar, Pianecki, Petrič. 4. Rhode: „Air varie", op. 10. za gosli in glasovir; svira g. P. Lozar, spremljuje na glasovirji gdč. Grbčeva. 5. Lisinski: „Stanak", čveterospev, pojo gg. Bučar, Štamcar, Pianecki, PetriČ. 6. A. Nedvčd: „Pozdrav", moški zbor z baritonsolo; solo poje g. Pianecki. 7. Ples. — Pričetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za čitalnične člane 30 kr. od osobe, za nečlane 50 kr. Nadplačila se hvaležuo vsprejemajo. K tej besedi vabi najuljudneje odbor. — (Slovenjegraško okrajno glavarstvo) naznanja, da je Ivan Petek 34 let star, pred kakimi šestimi tedni z gonjačem Avguštinom Varjačićem iz svojega rojstvenega kraja, iz Hlačnice pri Krapini na Hrvatskem, prašiče na Štajersko gnal od takrat pa izginil. Ker je gotovo, da je skupilo za prodane prašiče seboj nosil, in ker je iz Mi sli nj a, kjer je poslednjič bival, do doma samo dan hoda, se sumi, da sta Petek in Varjačič na potu bila napadena, umorjena in oropana. Petek je srednje velikosti, črnomaljastega lica, ima rujave lase, sive oči, plave brke. Oblečen je bil v karirane hlače, temen telovnik, kratek jopič od raševine, ru- deče pisano srajco. Na glavi imel nizek rujav klobuk, za obuvalo pa visoke škornje. Varjačič, 26 let star, ima črne lase, temne oči Silast nos, črne brke Oblečen je bil v sive hlače, rudečo srajco, temno suknjo, črn telovnik, črn klobuk in škornje. — (Iz toplic) V Laški trg prišlo je do 15. t m. 120 strank z 228 osobami, v Krapinske Toplice do 17. t. m. 213 strank z 263 osobami. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 23. maja. O nezgodi posebnega vlaka, s katerim se je cesarica vozila, se sedaj pripoveduje, da so se za salonskim vagonom cesaričinim prevrnili trije vagoni, od katerih je jeden močno, drugi pa menj poškodovan. Iz salonskega vagona cesaričinega dalo se je takoj znamenje. Ko je danes cesar cesarico pozdravil, opisaval mu je nadvojvoda Fran Salvator ves dogodek. Cesar je dejal: „To bi se bilo lahko hudo končalo." Dunaj 23. maja. Do jeseni bode vsa pehota oborožena z novimi puškami. Praga 23. maja. Tramvajski vozniki ustavili so danes popoludne službe. Tramvaj ne vozi. Praga 23. maja. Strajkujoči vozniki zahtevajo dvanajst ur dela na dan. Praga 23. maja. Strajkujoči delavci iz premogovih jam pri Kladnem zahtevajo, da se upelje normalna mezda, delo pa določi na osem ur na dan. Žandarmerija pomnožena odšla. Mir se ni rušil. Praga 23. maja. V valjalnici v Kladnem ustavilo se je delo, ker zaradi štrajka nedostaje premoga. Pisarniški načelnik Pražke železninske družbe odpotuje jutri v Kladno. Po došlih vesteh prične se jutri strajk v štirih jamah Pražke železninske družbe. V jamah državne in Buštehrajske železnice ni štrajka. Bruselj 23. maja. Gibanje belgijskega štrajka vedno ozbiljneje. Berolin 23. maja. Cesar podaril Cri-spiju v znamenje posebne milosti svojo podobo in imenoval kraljeviča italijanskega ritmajstrom v 13. husarskem polku. Dunaj 24. maja. „"Wiener Zeitung" objavlja koncesijsko pismo za lokalno železnico in Ljubljane v Kamnik, dalje zakon za zgradbo železnice Jaslo-Rzcszov ob državnih troških. Praga 24. maja. Tramvajski strajk še traje, v Kladnem se strajk širi. Berolin 24. maja. Italijanski kralj in kraljevič bila sta zvečer na obedu pri Lamay-i. Po obedu prišel cesar nepričakovan, a kralju italijanskemu na veselje, ostal tri četrt ure ter odšel potem mej burnimi klici ljudstva s kraljem v dvorec. Berolin 24. maja. Zidarji sklenili, da se danes delo sploh ustavi. Tesarji sklenili, da se strajk nadaljuje do ponedeljka. Razne vesti. * (Usmrte nje.) Iz Linca se dne 22. t. m. javlja: Danes ob sedmih zjutraj obesil je Dunajski rabelj pl. Sevfried na dvorišči deželnega sodišča roparskega morilca Steigerja. Nesrečni mož umrl je ves skesan v petih minutah. * (Redka starost.) V Tokaji na Gorenje Ogerskem umrl je 3. t m. Dragotin Vigh v 112. letu svoje dobe. Ranjki bil je rojen dne 7. julija 1777. leta in do konca svojega življenja pri zdravi pameti. Letošnjo pomlad gradil je zase še novo hišo ter vsak dan prav skrbno nadzoroval delavca pri delu. * (Topničar — milijonar.) Kakor se iz Londona poroča, prejel je te dni pomorski topničar Herbert Skinner 6 milijonov goldinarjev in več tisoč oral dobro obdelanih zemljišč kot tretjino^ velikanske dedščine. Drugi dediči se pak še neso oglasili radi dedščine pri najvišjem sodnem dvoru Londonskem. Najnovejši milijonar je še le 31 let star, a oženjen in oče petero otrok, kateri sedaj ne bodo trpeli pomanjkanja. Bogatin odkupil se je takoj od vojaške službe za neznatno vsoto 10 funtov šterlingov, t j. 100 gld., ter se urno preselil iz vojašnice v — prekrasno vilo. i ii M M to J i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za 6etrt leta gld. 1.15. Zahvala. Slavno vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda" blagovolilo nam je že zopet poslati v obilnej meri učfl za naše ubožne učence. Presrčna mu zahvala za to izdatno podporo! Bog daj tej družbi rast in razcvit, da bode mogla tem bolj uspešno delovati! Načelništvo Bolške podružnice, dne 18. maja 1889. S. Gregorčič, Meteorologično poročilo. a a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrili.i mui * •5» S co CM 7. zjutraj 2. popol. i*, zvečer 7.-{7't) mm. 73t5'7 mm. 73t5'8 mm. 18 2" C 20 C 16 0° C si. sv«, z. jvz. si. vzh jas. obl. d. jas. 030 rani. dežja. Srednja temperatura 179u, za 2Tj° nad uoriualoin. XD-u_ziSLjslra, "borza, dne" 24. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poroCilo.) včeraj 86*10 86 30 101» 35 ;oo -75 910-— 308-25 118- — Papirna renta..... 8rebrna renta..... Zlata renta ...... 6' marčna renta .... *.kcije narodne banke. kreditne akcije ..... London ........ •irehro ........ Napol......... C kr cekini ...... ruške marke ..... l*/a državne. Krožke it 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1K64 O^erska zlata renta 4*70...... ■'•igerska papirna renta 5% . . . '70 Štajerske zemljišč, odvez. obli«. Donava reg. srečke 5°/0 100 »Id. i.emlj. obč. avstr. 4Vi°/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke.....100 gld. Kudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banke . 120 „ Trammvvav-društ. velj. 17(> gld. a v. - gld ••37«/, 5-60 7-70 260 gld. 10o . daneu B6 90 86 25 10!*-30 100 70 909 -308 — 118-30 ^•39 57 80 135 gld. 180 „ 109 .. 97 104 „ 124 „ 118 „ 18« „ 21 „ 129 ,, 234 .. 40 35 75 50 40 75 Nič več mokre noge ali trdo usnje! To doseže le 1. BcudiliHa iz ^t. Vulen-t«"** (56—27) c. kr. privilegovana nepremočljiva hranilna mast za usnje, potrjen« s srotinaini spričeval (cene: cela škarlja l gld., ■ , 1 katU« 50 kr., *f4 škatlje 25 kr., % škatlje 19*/- kr.); potem za likanje usnja ravnokar patentovnna toanilna tinktura za ne lak za usnje ali rnomentni lik, tudi ne apretura m usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero ju preskusilo C. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da ae sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr 1 stekle-ica St. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., Sr. 3: 20 kr. — Razprodajalcem rabat Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije; v i. |u bij h ni pri gg. NcluiHn i 11-n Št Wet»er-ju in A. KrlHper-jii. — Mvurinio preti ponure fun ji! — Prosi se za ponudbe v razproda ju n j«-, kjer še ni založbi. n 11 ■! im 1......m m, „mm,,, ,„.............,, (314-8) FRAN CHRISTOPH-ov svetli Ink za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja Zaradi teh praktičnih lastrostij in jednost^vnega rabljen j a se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se V dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) Iti brezbarven (ki daje aatno svit). — Uzoroi lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah FRAN CHRISTOPH, izumitelj in jedini izdelovatelj prisrnej*a svetlega laka za tl.i, PRAGA & BEROLIN _---- '---------------—— — - — — - — » "«**vr£^" lodci, mokril, dolgotraj- ^>**^&t' QV>*^ nemu kataru dihal, ^0f0^&*JS&Z\ii& 2latej žili in >0^' zlatenici. ^<^r-<\, v>tN t* V ^>^Z, okrepčujoea ™ •* pijai a z viiiiim ali sadnimi Boki in sladic ur i eni pomešana, jo Radenska voda v obče priljubljena. Kopališče Radensko Koprnijo v Litini in vjukloniui upliva |io-Bflbuo pri: protinu, bolečinah mokril, malokrvnosti, žen-Hkili boleznih, slabostih i. t. il. SlniKitiilisit' po ceni. l*r«n|»«'Kl (brezplačno) oil TOV-■iiiti'1 |m! v» : ko« puliscf Kitileiire Elim 1,1 iii T. uri p^denlcn hm i-a/nji. Z velespoštovanjom (388—1) -A-33.drej Zallar. Čeravno Radenska kisla voda stoji več kol. jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav modno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, kaiero imajo navadno lu prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odmaši. (2H4—(j) inkova ploščeviua, izvrstni izdelek (;>69—2) ces. kralj, cinkove ploščivnice v Celji. Jedino razprodajo za južne dežele cesarstva ima D. RakuSCh, trgovina z železom, V Celji. —;v i i ij i_1 za prodajalce na drobno ^ 1_1 fyf 1 1 -LSI -L^-Ci—tj nrimerne w J=J 0>4 J=J_ Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plautz-1 in M. Kastner-ji v Ljubljani. rJT it j o i : 2"^. maja. Pri Mulici: Sclimitt iz Monakovega. — Jaiteles z Dunaja. — Talpa, Ehrlicb z Dunaj«. — Kn\velki . Waldbeiin z Dunaja. — Wel iseh, Frankman z Dunaje. — Kas-zas iz Gradcu. — Klemperer iz Prage. — Degen iz Kolina. — Fabiani z Dunaja. — MeuHcbel iz Noi'.nperka. — Haas iz Celja. — Hafner In KoroleO iz St Petra. Pri Nlouu: Feldman iz (Jradca. — Frankel iz (iradca. — Vodnik i/, Karlovca. — vit«-z pl, PatronBky lx Pulja. — Langc z Berolina. — Plamlno iz Starega trga. — Laviie iz Starega trga. — Tauber, Mon-Bchein Wa.ssennann z Dunaja. — Giiptert Wa htl i/. Plzna. — pl. Raiuinghaai li Gradca. — Munda i/. Brezi •. Pri A\HlriJNkein eeMMrJl: Wois Bteiner od Nove Štifte. — Supan iz Brez-n,,.«. _ Preširn iz Se!a. — Ribar iz St. Vida. — Klinar iz Krope. — Maly iz Idrija _ Rupnik i/. Spodnje Idrije. Pii BavarNkeni dvoru: Salter iz Trbiža.___ Umrli so v ft jiil>lj;mi: 23. maja: Pavla Batulm, 7 let, in Marija Batulin. DJ let, vrtnarjevi hčeri. Marijo Terezij.- cesta št 1, za škrlatico. — Albert Ebner, narednikov sin, 4>/, mos., Gospodske ulice št. 10, za božjastjo. 24 m:ija: Fran MiheliC sobnega sli-karia sin, 2 ines., Ulice na grad št 10, za vnetjem umž^an. VIZ1TNI0E v elegantnej obliki priporoča po ceni Ž „Narodna Tiskarna v Ljubljani. -^1 bs---ta ^----1 i METOVALEC. nnstrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno c. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovaleo" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji b prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld na leto. — Udje 0. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo ist brezplačno. Inserati (oznanila) zaracunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani 16 gld., na V« Btrani 8 Bld-i na lU Btra,li 5 gld- in na l/| Btrani 3 ?ld- Pri večih naro" čilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse Inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (VVicn, L, VVallfiBchgasse Nr. 10). VBa pisma, narocUa in reklamacije pošiljati je o. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Saleudrovih ulicah štev. 5. Z 1. 1889. nastopi „KMETOVALEC" VI. letnik. ..KMETOVALEC" je edini veči gOSpodnrBkl list in ob enem najeenejši, zato ni čuda, ako j»i mod najbolj razširjenimi slovenskimi listi. V L 1888. prinesel je „KMETOVALEO" na 212 nu.tUf.trKiawanwsT6 BtrMIl0h veliko oblike 80 večih in 105 manjših gospodarskih in sicer poljedelskih, živinarskib, vinarskih In gozdnarnkih člankov, nad 135 splošno zanimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katera bo stavili naročniki uredništvu, blizu 175 gospodarskih novic i. t. d. To berilo razjasniovalo je 50 podob. „VRTNAR" je poseben vrtnarski strokovni list, katerega dobivajo naročniki ^KMETOVALCA'' BMtonJ. „VBTNAR" Je prinesel 1 1-88. na «Jt; atraneb velike osmerke 85 večih in 78 manjših sadjarskih in vrtnarskih člankov ter bllza 70 podob. — Berilo v ,.KMETOVALCU" in ,,VETNAIlJU'4 je (liin-danes za naprednega kmetovalca tako važno, da ne sme biti slovenskega gospodarja brez teh koristnih listov. — o KMETOVALEC-s prilogo ,,VRTNAR" stoji na leto 2 gld., gtc. učitedji plačajo pa le polovico. Udi« c. kr. kmetijske družbe dobivajo ..KMETOVALCA zastonj. — Naročila, sprejema c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, v Salendrovih ulicih št. 5. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobijo vse izšle htevilke. (8(4—b) Izdajatelj 1» odgovorni urednik: Dragotin Hribar Lflujttiiua iu Li.s. „N&rodoe Tiakame" 3