feREDNISTVO ZARJE Je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. roroldne vsak dan razen nedeli in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefvankiiana pisma se ne
l :	.	sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA : celoletna oo pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstio-Opisko in Bosno K 21 '00, polletna K 10'80, četrtletna K 5*40, mesečno K 1 80; za Nemčijo celoletno K 2f>-40; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86'--.	: ;
Posamezne številke po 8 vin.
Štev. 548.
ZARJA Izhaja vsak dan razen nedeljo In praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	*.	•.	•
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovl nltci «t#v. 8, l]„ in uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne In od 3. <io 7. m>2« Inserati: enoatopna petitvretica 80 vin., podojen prottor, puaiana s:	in reklame 40 vin. — Inserate »prejema 'jpr«Tnftt*o.
Nefrankirana ali premalo franklrona platna »e no •prajamajo
———	Reklamacile Hala »o |>o8triinfc vrotfe. ..........
V Ljubljani, v petek dne 4. aprila 1913.	Leto	III.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina
Za avstro-oprske kraje:
celoletna...............................K	2160
polletna..................................  1080
četrtletna................................5 40
mesečna...................................  1’80
Za Nemčijo:
celoletna...............................K	26 40
polletna...................................13	20
četrtletna................................  6	60
mesečna....................................  220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ni š t v o „ Z a r j e “ v Ljubljani.
Že zopet hnjska|o!
Takozvana Evropa, ki ni v resnici nič dru-zega kakor družbica slabotnih ekselene s po-slaniškimi naslovi, je sklenila, da odjadra nekoliko ladij raznih velesil v Jadransko inorje. pred črnogorsko obrežje, in da tam podemon-strirajo. ker ni hotel Nikola ubogati gospoda grofa Berchtolda, tega velikega zaščitnika še neporojenc Albanije, človekoljubnega nasprotnika bombardmajev in prijatelja šifriranih depeš Demonstracija je bila sklenjena v Londonu; kolikor je mogoče razbrati iz zmede vesti, prihajajočih iz evropskih glavnih mest, je pa to tudi vse, kar je bilo sklenjeno. Že to }e bil očitno težak porod. Kajti sloga takozvane Evrope je slabotnejša stvar od japonske hiše; to lahko odnese veter, evropska sloga pa se boji vsakega diha. Odkar se je začela na Balkanu razvijati tragedija, ki se zaključuje s koncem evropske Turčije, se svetovni mir trese kakor pes ob nezakurjeni peči in revež se ne upa nikamor ganiti, ker se mora neprenehoma bati, da stopi ali sede na nasajene bajonete. Ohraniti ta mir. Je bila tem težavnejša naloga, ker vseokrog mrgoli perverznih značajev, ki mu z naslado strežeto po življenju. Kdor je zasledoval vse diplomnfično počenjanje zadnjega pol leta. je prav dobro opazil, da sedi ubogi an-geljček miru na sodu smodnika, okrog katerega neprenehoma švigajo iskre; in nekolikokrat se je že zdelo, kakor da se je vsebina v sodu vnela.
Pred kratkim pa je dobil svet ki si ne želi vojne, nekoliko tolažbe. Polkovnik princ Hoh-enlohe je bil s pismom avstrijskega cesarja v Peterburgu, in ko se jc vrnil in ko so sc di-plomatje s težkim trudom domenili, kako se zapiše, kar si imajo povedati, smo slišali, da navdaja avstrijskega cesarja in ruskega carja predvsem skrb za ohranitev miru, ki je glavni smoter obeh vladarjev.
Mnogo prs se je takrat oddahnilo; kajti beseda dveli takih vladarjev odtehta kaj. V Avstriji pa je bilo zlasti važno, da so patriotje dobili razumljiv migljaj. Patriotje so namreč včasi zelo nevarna družba, ker se jim tupatam zazdi, da morajo misliti s svojo glavo. Kadar se to zgodi, se je bati vsega; zakaj misli iz teh glav so strah in trepet vsaki zdravi pameti. Javno obvestilo, da hoče tudi avstrijski cesar ohraniti mir, je pa dajalo direktivo; pravi patriot je lahko spoznal, da je njegova naloga miroljubnost.
Nekaj časa je bilo videti, kakor da so gospodje razumeli. Ob severozapadni meji se je
MAKS WINTER:
Živo srebro.
(Konec.) jedilni list rudarja.
Stanovanjsko sliko naj izpopolni jedilni list rudarja. Mož, ki se je že z zavestjo izpreobr-nil k sistemu dveh otrok, ki se je naučil z železno pridnostjo nemščine in ki mi za prvi pozdrav’, ko vstopim v njegov dom, pripelje štii i-'letnega fantiča, katerega je bil že naučil štiri-fdeset nemških besed, ima v svojem gospodinjstvu naravnost vzoren red. Vsak vinar dohodkov in izdatkov zabeleži. V letu 1912 ni zamudil niti enega šihta, sploh še nobenega, razen če je bil bolan. Njegova mezda je znašala 1112 kron, jv bratovsko skladnico jc vplačal 33 K 33 vinarjev, za stanarino je dal 30 K, prispevki organizaciji pa 72 vinarjev. V jeseni nakupi za gospodinjstvo slanino, zelja in repo, vsak dan računa na gospodinjske izdatke po 2 kroni in vsako nedeljo si privošči liter vina za 88 vinarjev. 32 kilogramov slanine ga velja 53 K 76 vinarjev (1 kg 1 K 68 vinarjev), zelja kupi za 5 K. Sedaj njegov jedilni list. Začenja z nedeljo, v nedeljo kupi pol kilograma govejega mesa, od katerega ima juho za nedeljo in pondeljek. V nedeljo ima kot prikuho k mesu zelje, krornpii, solato ali kaj drugega. V pondelje repo ali zelje. V torek: zelje in polenta. V sredo, ječmenček in nekoliko svinjske Klave; ^	-
tek: fižolova juha in rezance. V pete*. »z -krofe«. V soboto: retvo in polento., Zvečer in za-šihto kavo in kruh. Vsa družina ie čedno oble-
res pričela demobilizacija; in rožljanje s sabljami je nekoliko utihnilo.
Alit udi ta čas pripada že preteklosti. Grof Berchtold se je razburil zaradi Skodra, in vsemu svetu pripoveduje, da Avstrija ne more pa ne more prepustiti tega mesta Črni Gori. Zakaj ne more. nam je pač še danes neznano. In zdi se nam, da je tudi gospod grof Berchtold šele prav pozno spoznal, da bi bilo grozno in strašna, če bi Črnogorci dobili Ska-der, katereg i jim je pravzaprav slavna Evropa že enkrat obljubovala. Ko so Črnogorci začeli oblegati Skader, nismo nič slišali tistih protestov, ki so se zadnje čase množili kakor gobe v jeseni. Včeraj je neki rimski list pripovedoval, da jc bila Avstrija — to se pravi grof Berchtold — pripravljena prepustiti Skader Črni Gori. ako bi za to dosegla »rektificiranje meje«. In zdaj sc spominjamo, da je bilo po zimi govora o Lovčenu, o gori, ki dominira Cetinje in o kateri so takrat pravili, da jo Avstrija potrebuje zaradi Kotora. Pisali so se članki o tei stvari, preteklo pa je precej časa, preden se je tiskovni urad zunanjega ministrstva ki je sicer čudovito ambiciozen, zganil in dejal, da ni na stvari nič. Takrat, ko je prišla izjava, gotovo ni bilo govora o Lovčenu; s tem pa ni rečeno, da je ta kombinacija vendar eksistirala, da pa je splavala po vodi.
Vsekakor je gotovo, da se dolgo dolgo nismo vznemirjali zaradi Skadra. Zato se tudi ni čuditi, da marsikdo v Evropi Še danes ne razume, zakaj se moramo tako krčevito zoperstavljati črnogorski osvojitvi tega mesta. Sklep londonske konference, da se Skader pripoji Albaniji, ni zraste! iz evropskega prepričanja, ampak jc bil le koncesija »Avstriji« zaradi ljubega miru. In ker je dal Nikola kljub temu še dalje streljati na Skader, je dosegel grof Berchtold še to koncesijo, da se izvrši proti Črni Gori demonstracija.
Z veliko vnemo in z veliko slogo ni bil storjen ta sklep. In komaj je bil storjen in so avstrijski ladje odplule proti črnogorskim skalam, se je oglasila Anglija, da posvari Avstrijo, naj ne dela ničesar na lastno pest. Zakaj »Evropa« ni sklenila vojne proti Črni Gori in ni dala Avstriji nobenega mandata.
Alj vojnim hujskačem na Dunaju ne da žilica miru. Parkrat v dobi balkanske vojne so podle duše mislile, da se jim bo posrečilo zaplesti državo v take zmešnjave, iz katerih ne bo izhoda drugače kakor z mečem. Tulili so že tolovaji, ko se je pletla zloglasna Prochaskova afera. In kljub temu. da so takrat dobivali take po zobeh, da je brnelo po vsej Evropi, so potem še parkrat poskušali svoje lopovščine, dokler ni prišlo do demobilizacije v Galiciji in do znanih krepkih izjav, ki so jim zaprle sapo.
Zdaj pa se zopet oglašajo. Demobilizacija proti Črni Gori ie rokovnjačem vse premalo. Vojno hočejo! Zdaj, mislijo, da je prišel njih čas. In na čelu te zalumpane druhali je dunajska krščansko socialna »Reichspost«, ki že pobožno računa, s kakšnimi sredstvi se bo treba vojskovati in kako visoko se ima ceniti vojska »sovražnika«.
»Reichspost« je cunja, ki sama po sebi ne zasluži nobene pažnje. To trobilo spada med najneznačajnejše, najpodlejše liste v velikem gozdu nepoštenih listbv v Avstriji. Ali znano je. da odlegajo v tem slabo dišečem gnezdu tudi taki elementi svoja jajca, ki imajo žal dosti vpliva na našo nedemokratično politiko. Zato je vojno hujskanje, naj prihaja iz katerih koli ust. pomembno, ter kaže, da naloge prijateljev miru š? nikakor niso končane. In vnovič je treba povedati na ves glas, da ljudstvo noče vojne, tudi zaradi Skadra ne!
čena, mož je naročen na list in plačuje redno svoje organizacijske prispevke. 365 K X 2
—	730 K. Toliko velja poleg 58 K 76 vinarjev ni 45 K 76 vinarjev za vino njegova prehranitev, skupaj torej 834 K 52 vinarjev, k temu pride še za provizijski sklad in stanarino 64 K, ostane torej 213 K 48 vinarjev za vse ostale potrebe družine. Premalo bi bilo za te potrebe, če ne bi zaslužila njegova žena na leto s kleklanjem 250 do 300 K, to sc pravi, da sedi sklonjena 2500 do 3000 ur nad delom. Ta račun rudarja, ki ima malo otrok, ki je vesten in ki živi v popolnoma urejenih razmerah, podpira mojo trditev, da so mezde idrijskih rudarjev prenizke za življenje rudarskih družin. Zadostne mezde, ki so p o g o j delavskega zdravja, bi se spodobile v vzornem obratu, za kakršnega se izdaja idrijski rudnik.
Pritožbe.
Sedaj hitro h koncu, čeprav so mi vrli idrijski rudarji še toliko reči položili na dušo. Idrijski učitelji (c. kr. rudniška ljudska šola) imajo kot uradniki 10. činovnega razreda pač uniformo in sabljo, ampak slabe prejemke kranjskega učiteljstva:	na najnižji stopnji učitelji
1550 K poleg starostne doklade 100 K in osebne doklade 250 K, učiteljice 1240 K in 240 K doklad. Vrh tega prenapolnjeni razredi! Najvišji prejemek, ki ga more doseči učitelj, je 3200 K s šestimi starostnimi dokladami, če postane ravnatelj. Uradniki 10. činovnega razreda pa imajo brez aktivitetuih doklad 2200 do 2800 K v krajih izpod, 10.000 prebivalcev (tak kraj je Idrija) in 480 K aktivitetnih doklad. Torej samo šolski
Zakon človeškega dela.
(Dalje.)
II.
Živo silo ovladujejo trdni, neomajni zakoni kakor ostale prirodne sile. Na njej se pojavljajo le v posebni, organsko-fiziološki obliki, v višji obliki kakor na navadni mrtvi sili, ki je podrejena mehansko-fizičnim zakonom.
Stroj dela s stalno in enakomerno hitrostjo in produktivnostjo, da je uspeli njegovega dela vedno v enakem razmerju z množino dela. V desetih urah napravi n. pr. stroj ravno desetkrat toliko kot v eni uri. Skrčenje delovnega Časa in pomnožitev izdatkov za stroj ob enaki konstrukciji zmanjšata njegov uspeh in podjetnikov dobiček. Drugače pa je z živo silo človeka, ki je odvisna od jegovih prirodnih sil, od stanja vsega njegovega organizma. Ob enakih proizvajalnih sredstvih (orodju, strojih itd.) je tem intenzivnejša, tem izdatnejša in tem cenejša, čim boljše in kulturnejše so razmere, v katerih živi delavec. Merodajne so i dolgost delovnega časa ter zdravstveni pogoji njegovega dela i mezdni pogoji, oziroma konsumna sila ter umska stopnja.
Splošno znano je, da nesvoboden delavec, zlasti suženj, mnogo slabše in torej razmeroma tudi dražje dela nego prost mezdni delavec: tisto kakor oni izvrši ta z manj kot tretjino kapitala, t. j. izdatkov za delovno silo. En svoboden kosec nakosi toliko kot dva, trije nesvobodni. Ob svobodnem delu rodi rž osmerno in pol, ob nesvobodnem daje trojno žetev, ječmen deveterno in tri četrt; oziroma četverno, oves osmerno, oziroma dvojno do trojno. Večji pridelek svobodnega dela in ne svobodnjaško navdušenje ali ljubezen do bližnjika je svoj čas povzročil prostovoljno odpravo suženjstva. Iz teh sebičnih nagibov se je n. pr. francosko plemstvo v revolucionarni noči 4. avgusta 1789 tako lehko odreklo fevdalnih predpravic in pozneje še marsikateri fevdalni gospod.
Takisto je produktivnost tem višja, čim večja je prostost mezdnega delavca, t. j. čim več ima prostega časa za telesno okrepčanje in za izobrazbo duha. Povsod se je pokazalo, da skrčenje delovnega časa budi duhovne potrebe: delavci snujejo knjižnice, čitalnice, obiskujejo ljudska vseučilišča, umetniške šole itd. Tak delavec se vrača na delo v vsakem pogledu čilejši, z bolj svežo in z večjo zalogo telesnih in duhovnih sil in inteligence, dela z večjim veseljem in pazneje, z večjim naporom svojih sil in svoje volje in proizvaja tako vzlic zmanjšanju števila delovnih ur toliko ali pa Še več kot prej ob daljšem delovniku. Kar se izgubi na času delujoče sile, bogato poplača nje stopnja. Po splošno veljavnem in splošno razumljivem zakonu, da je delovna sposobnost kakor tudi intenzivnost žive sile v obratnem razmerju z delovnim časom.
Na mednarodnem kongresu za delavske bolezni 1906 je pokazal Pievacini, da po eksperimentalnih izkušnjah pri ročnih kakor tudi pri umstvenih delavcih prav znatno pojema proizvajalna kurva (kriva črta) zadnjo uro pred poldnem in pred večerom. Rezultat znanstvenega raziskovanja se natanko ujema s praktičnimi izkušnjami. Prvič je v ponovnih slučajih dognano, da se z delom čez čas — vzlic priganjanju paznikov, niti s premijami — ne dado trajno dosegati večji uspehi. Narobe. Ker se utrujenost enega dne vleče v prihodnji dan, neredko uspeli celo peša. Tako n. pr. se v selfak-torski predilnicf, kjer delajo tri mesece vsak dan po eno uro čez čas, delovni uspeh ne pomnoži za 9,1 odstotkov, temveč upade za 0,9 odstotka. Nadalje kaže obrtna in poljedelska nezgodna Statistika prav razločno pojemanje
napetosti v teku delovnega tedna in delovnega dne. Največ nezgod je ob sobotah (ali ob ponedeljkih. če se nedeljski počitek slabo izkoristi) in po dnevnih urah dopoldne med 9. in 12, popoldne med 3. in 6. Ob enakih okolnostih pojema s telesno utrujenostjo pozornost in napetost volje. Zatorej lehko formuliramo omenjeni zakon tako, da je delovna sposobnost človeške sile v direktnem razmerju s svežostjo in z razpoloženjem človeka, ker se delovni proces razvija ob spremstvu ali kontroli zavesti, umskega in čuvstvenega življenja. »Z večjim pogumom delamo«, so izjavili angleški tekstilni delavci obrtnemu nadzorniku po uvedbi krajšega delovnika, »vedno imamo pred očmi nagrado, da se zvečer prej vrnemo domov. Živahen, vesel duh preveva vso tovarno, od najmlajšega do najstarejšega . . .« In navedeni zakon velja tako za delo od kosa v vseh oblikah, kjer kapital sam s tem plačilnim načinom skrbi, da odda delavec ob krajšem delovnem času v resnici več delovne sile, kakor tudi za delo s časovno niezd<>-____________________________ (Dalje	prih.)
Naši otroci.
Nedavno je krožila po časopisju drobna notica — škoda bi bila zanjo, da bi se izgubila in pozabila. Na eni berlinskih ljudskih šol se je učitelj pogovarjal z otroki o pravljicah in pogovor je nanesel tudi na kralja in na kraljico. Ko je predmet bil že izčrpan, je majhen deček plaho pomolil kvišku svoje prstke in na učiteljevo vprašanje, kaj še ve o kralju, tiho odgovoril: »Pri kraljevih ima vsak svojo posteljco!« Za njegovo otroško dušo je vrhunec bogastva, veličastva in razkošja — da ima vsak svojo posteljco, da ni prerivanja in ne nočnih bojev za odejo.
Veliko sramoto naših dni so izdala zgovorna otroška usta! Kako se godi stotisočem proletarskih otrok, ako je cilj njih želja, ideal njih hrepeneče fantazije, njih predstava o kraljevskem razkošju — lastna posteljca.
Točneje ne bi mogel nihče opisati tragedije proletarskega otroka! Zakaj tam. kjer ni po-steljce, tudi kruha ni in premoga manjka in otroci prezebajo po hladnih luknjah in drobni prstki morajo kovati vinarje, da olajšajo staršem skrb. Žalostna podoba nevesele, brezupne mladosti se razgrne pred nami, ako zaslišimo, da otroška duša hrepeni po lastni posteljci. Tam ni prešernega smeha in ne vriskajoče veselosti!
Mogotci in oblastniki sveta — današnji in jutrišnji!... —, zastopniki družbe in države si farizejsko zatiskajo oči in ušesa in stopajo mimo kričeče te otroške bede. Kaj vedo o otroškem delu — in mislijo, da so otroška pljuča iz jekla in da jim ne škoduje razbeljena sopara in ne otrovni plini in ne suhi prah! Grenke usode ljudi, ki nimajo doma ne strehe, ne poznajo — tudi lilija na polju je nima! Nič ne vedo o stradajočih in zapuščenih sirotah!
Revni otroci so dandanašnji navezani na blagosrčnost visokorodnih dam in dvornih svetnikov. Ta in oni pomaga morda iz plemenitih nagibov. Ampak če podpira vlada, meščanska družba otroško pomoč, je ne podpira iz človekoljubja, zakaj tedaj bi pač imeli namesto zasebne dobrodelnosti državno oskrbo in predvsem postavo, ki bi prepovedovala otroško delo in ne le skromne dobrodelne zavode, ki so kakor kaplja v jezero. Za otroke se zanimajo, da služijo sebi. V svojih žavodih krote duha in izrejajo sužnje. Proste, avtonomne osebnosti ne dramijo, ampak jo ubijajo. Na jarem navajajo otrr.ke, Izpod katerega jim starši že uhajajo.
Privatna dobrodelnost je za nič. ker dosega le malo peščico in napravlja videz, kakor
ravnatelj ima resnične prejemke 10. činovnega razreda. 1550 K plače je pa pod najnižjo stopnjo 11. činovnega razreda brez vsake doklade. Čemu torej »flanc« 10. činovnega razreda. Ali mar potrebuje tudi Avstrija »huzarske vrvice«?
Delavci pa tožijo, da morajo ob času razvedrila zahajati v beznice, in uradniki tožijo, da pijo delavci preveč žganja. Sredi mesta pa stoji gledališče iz časov Marije Terezije, ki jc delavcem na papirju pač na razpolago, ki ga pa za-morejo le redkokdaj uporabljati, ker je le aktivnim rudarjem dovoljeno, da smejo v njegovih prostorih govoriti, predavati, čitati, uprizarjati igre. Župan (upokojen rudar) ne sme v gledališču govoriti, podžupan sme. Tako je to darilo rudniškega ravnateljstva delavcem — gledališče je bilo prej izključno le za uradnike —• brez pomena za delavce. Dvornega svetnika Bileka je pač vodila dobra misel, da ne sme pritisniti delavcev ob steno. Ali igre in predavanja brez širše javnosti in pokrivanje stroškov iz lastnega žepa so brezmiselne. Tako ostaja delavcem poleg pičlega kruha -kot »višji užitek«, kot »circenses« (igre) Rimljanov le beznica ali pa žganje doma. S predajo gledališča upravi krajevnega delavskega odseka, v katerem bi bil lehko zastopan tudi rudnik, bi se napravilo nekaj dobrega brez stroškov, toliko dobrega, kakor s pametno razsodbo upravnega sodišča v neki drugi zadevi. Pred petimi leti so sklenili socialni demokratje in liberalci v občinskem odboru zgradbo ljudske čitalnice in so tudi z delom že pričeli, a nekega dne je oblast prepovedala nadaljno delo. Stavba, napol dodelana, brez strehe, razpada, med tem se mora »a pro-
test klerikalcev še izpodbiti na zadnjem mestu. Vse inštance so se uklonile sovražni zapovedi klerikalcev; ali bo tudi upravno sodišče potrdilo zločinsko krivico, ki odreka po kulturi hrepenečim izobraževalna sredstva? Bomo videli.
Še nekaj. Idrija je od vsega sveta odrezana. Država se vozi v Idrijo še s polževo pošto. Štiri ure vožnje s pošto od Logatca ob južni železnici in šest ur od Sv. Lucije na bohinjski progi državne železnice. Zaseben podjetnik je napravil avtomobilno zvezo med Idrijo in Logatcem s poldrugourno vožnjo. Krasna cesta skozi dolino Idrijce v dolino temnozelene Soče pa čaka še rešitve. Že leto dni leži v trgovinskem ministrstvu predlog novega župana so-druga Štravsa za avtomobilno zvezo med Idrijo in soško dolino — ali doslej še nima mesto odgovora. Uradni »šimel« in avtomobil — kakšno nasprotje! Mordavga vzpodbode gospod Schuster pl. Bonnot. Čas bi bil, da zaveje svež tok čez Idrijo, državi v korist, ki zajema tam miljone, prebivalstvu in mestu v dobrobit, ki daje svoje najboljše moči, da služi splošnosti.
*	Sodr. Wint»u st ,:e glede na učiteljske plače primerila v.;' :-' ra. Učiteljska plače v Idriji fo razcVjenc na štiri razrede; provizorična
i	rA-iČa zrif.?a 800 K, definitivna plača za Četrti ratr<d K100 K temeljne plače in 200 K aktivi-titne doklade, torej skupna definitivna plača za
4.	razred 1200 K, potem pa petletnice po 100 K. Za 3., 2. in 1. razred so plače seveda višje.
ila je storila vse. Odpoinoč mora priti od splo-šnosti: od države, od dežele in od občine. Ne le da imajo večjo možnost in priložnost, da zajamejo izvirek novih dohodkov, tudi dolžnost imajo, dolžnost s stališča kapitalistične države in njenih militarističnih interesov, da skrbe za najdragocenejši zaklad družbe.
Na to dolžnost opozarjati družbo, brez pre-stanka trkati na nje leno in zaspano vest, to je naloga našega boja za proletarsko mladino; predvsem drezati, da se končno vendarle enkrat sklene zakon za varstvo otrok, ki bi prepovedal otroško delo.
Bos je ugovor, da bi starši ne mogli potem prerejati svojih otrok. V Švici, na Nemškem in na Angleškem, kjer se je zakonodaja pobrigala za otroka, se niso nikjer pokazale zle posledice. Le je staršem odpadel del dohodkov, so z oja-čenjem strokovne organizacije nadomestili izgubo in vzeli tam, kjer imajo pravico terjati Pri nerazviti mladini je nimajo!
Ljubljana in Kranjsko.
—	Nečedna kapitalistična zvijača pri kanalizacijskih delih. (Na naslov kanalizacijskega odseka.) Kanalizacijska dela je od mestne občine prevzela tvrdka Rella & Neffe. Kakor znano, je na zahtevo sodr. Et-bina Kristana v občinskem svetu sprejel kanalizacijski odsek v pogodbo določilo, da se mora podjetnik v prvi vrsti ozirati na domače delavce, in pa minimalno mezdo 3 K. Tvrdka Rella & Neffe je pogodbo podpisala in pogoje priznala. Kako se jih drži, je razvidno iz teh-le podatkov: Zaposlenih je pri tvrdki sedaj 140 delavcev. Od teh zasluži 123 delavcev na dan
2	K 40 v do 3 K 20 v; ostali — tehnično osobje
— zaslužijo po 4 K, nkateri tudi več. Da se tvrdka Rella & Neffe ogne pogodbi, je segla po nepošteni zvijači; najela je subtvrdko Seravalli in Pontello. Ta tvrdka, ki izvršuje od mesta firmi Rella 6: Neffe oddana kanalizacijska dela, ima zaposlenih 68 delavcev; od teh jih 38 zasluži na dan po 2 K 60 v do 2 K 90 v, 17 od 2 K 40 v do 3 K 20 v in tri osebe celo manj kot “ m11?	^	delavcev	jih	je 52 iz Italije.
— Naloga mestne občine, oziroma kanalizacij-s k ega odseka je, da odpravi škandalozne delovne razmere v strugi Ljubljanice in da opo-zon tvrdko Rella & Neffe z vsem poudarkom na pogodbeno dolžnost. Ako tvrdka oddaja prevzeta dela drugemu podjetniku, se sme ta oddaja izvršiti le pod pogoji, ki iih je mestna občina postavila. Ne gre, da bi podjetnik pri mestnih delih tako nekrščansko odiral zaposlene delavce in se ogibal prevzetih dolžnosti s takimi prozornimi zvijačami. Naloga kanalizacijskega odseka je, da napravi kar najhitreje red. V krat kem začne tvrdka delati z večjim številom delavcev, ko bo zidovje izgotovljeno — sedaj počiva delo med Frančiškanskim mostom in Bregom zaradi varnosti obrežnih hiš; — mestna občina mora podjetje prav resno opomniti na Pogodbo in se zavzeti za nezaslišano izžemane delavce!
.	~ Bir'n? in socialisti. (Dopis z Viča.) Naši
frančiškanski patri so kakor purani:	rdeča
barva jim gre močno na živce in še celo pri ne-nedeljskih pridigah fantazirajo pobožni očetje o
— rdečih kravatah. Ta mesec je na Viču birma Naj sodi človek o birmi, o Miklavžu in drugih takih rečeh kakorkoli, to je gotovo, da so te reči otrokom na veselje in starši pošiljajo otroke k birmi, da jim napravijo to veselje, ki prinese birmancu po navadi srebrno uro ali pa vsaj srebrn tolar. Izberanje in iskanje birmanskih botrov je za starše zmerom neprijetna reč, ki jo pa store otrokom na ljubo. Pri tem jih malo zanima, ah je boter socialist ali karkoli: da je le poštenjak. I o pa našim patrom ne gre v pobožne butice in mislijo, da brezverski rdečkarji ne smejo otrokom pomagati do srebrne ure ali do srebrnega tolarja. Začeli so socialistične botre po vrsi odklanjati. G. Čampo opozarjamo samo na to, da se bo med farovškimi kimavci le težko našlo zadostno število botrov. Nas sicer to preveč ne boli, tem manj, ker vemo, kaj
v.Zp *ej gonli pr°t' socialističnim botrom: Socialistični groši ne drče preveč radi v far-?. S.5V1!. stanovalcev viškega farovža se je lotil strah, da se bo premalo nabralo, če bodo ti preklicani rdečkarji birmo vezali. Zato proč z njimi. Se poznamo. — Eden, ki se zanima.
—	Podružnica kovinarjev priredi v nedeljo 6. t. m. ob pol 10, uri dop. mesečni shod, v salonu pri »Perlesu«. Dnevni red je zelo va-
SrfiSffi?? ^ *Iihevc lz Trst“- Kovinarji, udeležite se shodit vsi do zadnjega.
.	— Slovensko gledališče. Buchbinderjeva
burka »On n njegova sestra« je snoči prav dobro zabavala občinstvo, ki se je odzvalo vabilu igralcev in prišlo v precejšnjem številu na njih benefico. Igra nima nobene kdove kako globoke ideje, pač pa je spretno koncipirana, ter daje do konca mnogo prilike za smeh. Nastopi igralcev v parterju, v loži, na Balkonu, v orkestru K* *icef P^sfnetliiva iznajdba avtorja. Take S? sf°'mele.tudi razne starejše komedije, ali
samo sTedn^ZV-Stll0.Zab,ava’ Ce ie naenkrat samo sredi igre in takorekoč sodeluje. V tem
Kci so b li veLnn-°Čnii >VeČer prav usPešen. igralci so mn v svojem elementu vsled čpsnr
je bila vsa igra živahna, kakor je mlokdni vadimo na našem odru. V osredju sta stala gdčna' Vera Danilova, «njegova sestra«, in g Povhfe' »on«, njen brat, ces. kr. pismonoša, 'oba sta igrala prav od srca. Dobri pa so bili tudi ostali, {zmed katerih naj primeroma imenujemo gospo Buksekovo gospo Kreisovo, gg. Buškeka. Skrbinška, Molka, Pečeka . . . Bilo jih je mnogo na odru, no, gledališkega listka nam menda ni treba prepisavatL Po drugem aktu se je oddajalo tudi cvetje. Tako je torej sezona definitivno zaključena. Vidimo se zopet v jeseni. Upajmo, aa bodo medtem premagane te in one težave
posled lova d^a!Udi V mie"' SledaliŠ{U
nieno' uSd “u°	K	e?	Prek|'
slabe rjmnorp	;	Kei	obstajajo	zelo
moštvu letnika 1910
val dopust in se tisti vojaki letnika 1910, ki so na dopustu, vpokličejo zopet pod orožje.
— Razredna loterija. Prvo srečkanje razredne loterije se vrši 7. ali 8. oktobra. Privatnih kolektorjev bo kakih 150, razpečavanje prevzamejo banke in kolektorji.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Novorojenih je 18. mrtvorojenih 1, umrlo jih je 28, in sicer 9 tujcev in 19 domačinov. Umrli so za otročico 1, za jetiko 6, mec temi dva tujca, za nezgodami 3 in ostali za različnimi boleznimi. Oboleli so za otročico in za vratico 2.
— Umrli so v Ljubljani: Anton Mušič, bivši zidarski pomočnik, 35 let. — Josip Markič, ubožec, 83 let. — Ignacij Ribnikar, čevljar, 46 let.
— V mestni klavnici so zaklali od 16. do 23. marca 61 volov, 5 bikov, 6 krav, 126 prašičev, 205 telet, 36 koštrunov in 230 kozličev; vpeljali pa so 118 kg mesa, 2 prašiča, 88 telet,
1 koštruna in 32 kozličev.
— Samomor v šentpeterski vojašnici. V sredo zvečer okrog 8. se je ustrelil prostak prve kompanije domačega pešpolka Janez Srna, doma iz Zagorice pri Bledu. Ustrelil se je z vojaško puško In bil takoj mrtev. Janez Srna je prišel k vojakom leta 1907, služil nekaj časa, potem pa dezertiral. Po dveletni odsotnosti so Srni prisodili 8 mesecev, katere je presedel v garnizijskem zaporu. Po prestani kazni je bil prideljen kot izučen krojač krojaškemu oddelku. Tu je vršil svoj posel za svojo kompanijo prav pridno. Pač pa je prerad pil žganje. Tudi včeraj popoldne so se videli na njem znaki preobilega zavžitega žganja. Popoldne se je vlegel na svojo posteljo ter izjavil, da je »marod« in da ne more danes delati. Tovariši so ga pustili in se niso brigali zanj. Zvečer okrog 8. je vzel puško $yojega tovariša, stopil v kot in si pognal krcgljo v prsi. Obležal je na mestu mrtev. Star ie bil 27 let. Zapustil je dve pismi in listek. Na listku je vzel slovo od svojega tovariša, konec listka je pa tako zmeden, da se sklepa, da se je Srni omračil um.
— Velik požar. V Stranah, župnija Hreno-vica, je pogorelo sedmim gospodarjem. Požigalca so prijeli. Požigalec je že pred časom poizkušal zažgati, pa takrat ga je prepodil nočni čuvaj.
— Nesreča na cesti. Ko se je v sredo opoldne po Poljanski cesti s kolesom peljal pleskarski mojster Černe, mu nasproti pridirja plašen konj. katerega se je začela plašiti še krava. Kolesar je bil sedaj v veliki nevarnosti. Ce bi bil odskočil s kolesa, bi jo dobil od konja, če bi šel pa v drugo stran, bi bit zabredel v kravo. Zato je previdno zavil k progi električne železnice in pazljivo vozil dalje. V tem pa pridirja za njim električni voz, katerega vsled pozornosti na živino ni slišal in zadene kolesarja s tako silo, da je padel ter si pri padcu raztrgal obleko, silno poškodoval kolo in se tudi na desni roki težko poškodoval, da je moral iskati zdravniške pomoči. Poškodovanec ima čez 100 K škode.
—	Nesreče. 27!etno hčerko posestnika Margareto Pohleven v Lesnem brdu pri Vrhniki je sunil osemletni deček s škarjami v Levo oko in jo nevarno ranil. — V Ponovčah je zagrabil na parni žagi delavca Eg. Granzottija trans-misijski jermen in mu popolnoma odtrgal desno roko.
— Tatvina dragocenosti. Gostilničarki Mariji Dermastiji na Ježici je ukradel neznan tat iz zaklenjenega predala zlato skoro 1 meter dolgo ovratno verižico z obeskom, tri zlate poročne prstane, tri navadne zlate prstane in eno srebrno brošo. Poleg teh stvari je odnesel tat tudi 18 namiznih prtov in več suhih klobas.
— Kinematograf »Ideal«. Danes se predvaja drugi del senzacijskega filma »Ljudje med ljudmi« po znamenitem romanu »Les miserab-les« od Viktor Hugoja. Pretekli petek je bilo občinstvo polno pohvale in je za nadaljevanje veliko zanimanje. Zadnja predstava nocoj ob 10. zvečer. Jutri »Obleganje Odrina«, najboljši dosedanjih vojnih filmov, in francoska drama »Lomilka src«. V torek velika senzacija »Kapitan Scott«.
Štajersko.
— Trbovlje. Člani krajevnega delavskega odbora pozor! V nedeljo dne 6. aprila 1913 ima krajevni delavski odbor ob 6. zvečer v »Delavskem domu« sejo. Vabim vse sodruge odbornike na točno udeležbo. Majdič Florjan.
— Trbovlje. Občni zbor rudarskega pevskega zbora se vrši v nedeljo dne 6. t. m. ob pol 4. v »Delavskem domu«. Vsi sodrugi pevci naj se občnega zbora gotovo udeleže.
— Trbovlje. Odbori podružnice »Unije« rudarjev avstrijskih, splošne delavske zveze »Vzajemnost« za Štajersko in Koroško, pevskega zbora in rudarske godbe imajo v petek dne 4. t. m. ob pol 4. popoldne v »Delavskem domu« skupno važno sejo. Vabimo vse člane navedenih odborov, da se v polnem številu in pravočasno seje udeleže.
— Socialno demokratična zmaga pri občinskih volitvah. V sredo so bile občinske volitve za tretji razred v Eggenbergu. Socialno demokratično delavstvo je sijajno zmagalo, vkljub ernu, da je bila proti njim združena klerikalna in liberalna purgarija. Oddanih je bilo vsega skupaj 1100 glasov. Socialno demokratični kandidati so dobili 734 glasov, kandidati .združene purgarije pa 335 glasov, ostali glasovi so bili razcepljeni ali pa neveljavni. Zlasti klerikalci so se poganjali za meščanske mišmaš-kandidate, vkljub temu so dobili kandidatje meščanskih strank za 100 glasov manj kakor pred tremi eti, socialisti pa za 100 glasov več.
— Nenavaden vzrok samomora. V okolici vnice je našla v sredo opoldne dninarica Fras. ko se je vrnila od dela domov, svojega 28Iet-nega sina obešenega. Sin ie bil krojaški pomočnik in edina opora svoje revne, stare matere.
ustil je pismo, v katerem pove, da je zato izvršil samomor, ker je imel krive noge.
— Strahoten samomor. V domobranski vo-ašnici v Gradcu se ie ustrelil v četrtek zjutraj
poddesetnik Kopnik. Postavil si je pred pisi strojno puško in sprožil celo vrsto strelov. Bil je popolnoma razmesarjen. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da se je ustrelil iz raznih vzrokov, ki pa nikogar ne brigajo.
Koroško.
— Tovarna je pogorela. Iz Spitala ob Dravi poročajo: V pondeljek dopoldne je pričelo goreti v likalnici tovarne za suknjo Zmolnig. V nekaj minutah je bil že ves gorenji del likalnice v plamenu. Delavstvo se je rešilo. V spodnjih prostorih tovarne je imel mizarsko delavnico Sommeregger. kateremu je tudi vse pogorelo.
V	tovarni za suknjo znaša škoda 80.000 K, mizar Sommeregger pa ima 25 do 30 tisoč kron škode. Oba sta bila zavarovana. Kako da je nastal ogenj, še ni razjasnjeno.
— Mednarodni slepar. V Beljak je priše pred kratkim eleganten tujec, ki se je izdaja za zastopnika tvrdke Stagni v Aleksandriji. Ali Kamen, tako se je mož pi.-al, je tidil, da je prišel v Beljak obenem kot zastopnik družbe, ki namerava zgraditi pri piramidah velik, eleganten hotel. Naročil je res pri neki tovarni za po hištvo oprave za 40 sob, pri neki lesni trgovini pa je naročil za 80 vagonov stavbnega lesa Tvrdke pa so brzojavno vprašale v Egiptu, odkoder je prišel odgovor, da vse skupaj ni nič res. Ko so hoteli dozdevnega Ali Kamna areti rati, je ta že izginil. Sumijo, 'da je to tisti, ka terega išče tudi deželno sodišče ljubljansko za' radi podobnih goljufij, ki jih je izvršil v Ljubljani kjer se je izdajal za zastopnika tvrdke Karau in drug v Aleksandriji. Kam je sedaj po begnil. ni znano. Policija domneva, da ima opravka z zloglasnim sleparjem, turškim podanikom Sabali Salimom.
Goriško.
— Sankcioniran zakonski načrt. Cesar je sankcioniral zakonski načrt goriškega dežel nega zbora glede občinskih posredovalnih uradov.
— Okrajna organizacija v Gorici vabi vse zaupnike iz mesta in okolice na zaupni sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 6. t. m., ob 10. dopoldne v »Delavskem domu« v Gorici v svrho sestavitve veseličnega odbora za 1. maj-nik.
Istra.
—	Deželnozborska dopolnilna volitev v Pulju. Kakor smo že poročali, je razpisana za 18. maja dopolnilna volitev iz splošnega razreda v III. okraju (mesto Puli in predmestja: Port’ aurea, San Martin, San Michel,, Poli-carpo in Monterici). Volilno pravico imajo vsi avstrijski državljani, ki so do razpisa volitev dopolnili 24. leto in bivajo vsai leto dni v občini. Volilni imenik je razpoložen od 1. do 14. t. m. in je dolžnost volilcev, da se pravočasno prepričajo, ali so pravilno vpisani, in če niso vpisani, da reklamirajo. Volilni imenik si je omislil tudi volilni odbor naše stranke in je vsak dan od jutra do noči volilcem na razpolago v kavarni »Istria«. Volilcev v okraju je okolo 6000; od teh je najmanl 60% delavcev. Naša dolžnost je. da ne izpustimo te bore volilne pravice iz rok, ki smo si jo le z velikim naporom pridobili. Vsak agitiraj od osebe do osebe za socialističnega kandidata!
Vestnik organizacij.
Šišenska podružnica »Vzajemnosti41 naznanja, da priredi v nedeljo, dne 1. junija — v slučaju slabega vremena 8. junija — veliko vrtno veselico v korist svoje knjižnice, ter prosi vse sodružne organizacije, da na ta dan ne prirejajo svojih veselic, oziroma izletov.
Knjižnica šišenske podružnice „Vzajemnostl“ se v sredi aprila otvorl Knjige so žc prt knjigovezu, potrebne tiskovine so tudi gotove. Želja šišenskih sodrugov se torej vkratkem izpolni, imeli bomo knjižnico izbranih leposlovnih knjig. Ob tej priliki opozarjamo člane, da agitirajo med svo-imi znanci in prijatelji za pristop k podružnici, čim več članov bo imela, tem več koristi bo lahko nudila svojim članom.
Moščanska podružnica ,,Vzajemnosti“ ima sejo v sredo 9. aprila ob 8. zvečer v gostilni pri Dimn.
Športni odsek „Vzajemnosti“ poziva vse svoje člane, )olnoštevilno udeleže velevažnega sestvuka, ki bo v soboto i. aprila v društvenih prostorih, Selenburgova ulica 6.
Trst.
—	Nezdravo varčevanje. Iz krogov tržaških poštnih in brzojavnih uslužbencev smo dobili sledeči zanimivi dopis, ki kaže dokaj jasno, da vladajo v imenovanem c. kr. državnem obratu precej nečedne razmere: Uredništvu »Zarje« v Ljubljani. V telefoničnem oddelku tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva diši močno po neredu. Ze prve dne-t. 1. so dobili vsi načelniki oddelkov ukaz, da morajo varčevati če že ne drugje, pa vsaj pri osobju. Seveda pri nižjem osobju, ne morda pri on nn visokem, ki je za svoje pohajkovanje mastno plačano. Tak ukaz je dobil tudi naš telefonični oddelek. Dejah boste, da do-naša telefon državi precej dobička. To rad priznavam. V Trstu imamo približno 6000 tele-:oničnih abonentov, ki plačujejo povprečno po 200 kron na leto, kar znaša 1,200.000 kroti skupaj. Dejali boste, da živimo v hudih časih, da imamo mobilizacijo in da potrebuje država mnogo denarja. To je zopet vse lepo in res. Toda z Dunaja so došle informacije, da od tani ni bilo ukazano Trstu, naj začenja varčevati. Odkod in zakaj je torej došel ta ukaz. Jaz. ki živim v tem delu, čujetn od mnogih strani nekšno povest, ki govori o veliki in predrzni miški, katera grize in grize na način, da nastane potem primanjkljaj. Trst je eminentno trgovinsko mesto in tako namerava ostati. Tukaj se potrebuje mnogo telefona. Pa je vendar na stotine in stotine tvrdk, ki so naprosile, naj se jim napravi telefon, pa zaman. Pravijo, da ni denarja in nočejo zadovoljiti novih abonentov kljub dejstvu, da je telefonična mreža precej dobro razdeljena in močna. Tvrdkam in trgovcem nočejo ustreči zaradi pomanjkanja denarja. Ako se pa zahoče kakemu stanovalcu v kaki c. kr. palači, ali Da da želi to oriia,teli ka-
kega visokega n.1 adi!n<a, kak svetnik ali njegova ljubica, tedaj se seveda naroči, da se ima tam in tani napraviti telefon in spojiti z omrežjem. Vse to seveda brezplačno. Tudi sedaj se dela ze dva meseca za Miramar. Stroške bo plačal eiai. Za delavce pa ni denarja in ni denarja za najem novih delavcev. Pred kratkim so uslužbenci pri telefonu vprašali za povišanje mezd. Za odgovor so dobili nalogo, da morajo bi ezplačno delati ob nedeljah in praznikih kar se dosedaj ni godilo. V c. kr. obratu se krši' toicj zakon o nedeljskem počitku, pa se potem zahteva, da ga drugi ne bodo kršili Kdor se protivi temu ukazu, ga kratkomalo odslove iz službe. Vse zaradi varčevanja. In ti delavci, ki morajo delati tudi ob nedeljah (brezolačno) dobe približni; m 3 Jo 4 krone ulaie na dl in morajo delati od 7. zjutraj do 5. zvečer na nevarnih delili, po strehah in dimnikih. IJred dvema sobotama so dobili ukaz, da ne smejo delati vec do 2., kakor je bilo to dosedaj v veliavi marveč do 5. popoldan. Deputacija nadzornikov in delovodij se je podala k ravnateljstvu da protestira in je zahtevala, da naj se dovoli delati le do 2. popoldne. Nadzornikom so ustregli, delovodjem ne. Sedaj se mora delati do
5.	tudi ob sobotah In ti delovodje in nadzorniki dobivajo veliko plačo, ki znaša 120 kron mesečno.- Vseh je 15. Nekateri morajo preživljati z imenovano plačo po 5 do 6 otrok poleg sebe ni žene. Zato. ker nimajo velike plače imajo pa pompozni naslov nadzornikov ali delovodij H revež, pa so imeli dosedaj doklado pri nekaterih delih. lo doklado, ki sicer „i bila ve-lika, a je vendar znašala nekaj, so iim nrlvrell in jih prisilili, da morajo vseeno vršiti brez doklade ona dela, k, so jih vršili dosedaj za doklado. lake so razmere pri slavnem tržaškem telefonskem uradu ni tako sc godi tržaškim c. kr. telefonskim delovodjem, nadzornikom in delavcem. Pa se nekaj. Dosedaj so imeli ti delovodje na razpolago sobo, da so v niei dU sali ni pripravljali delo. Sedaj se je telefonska centrala razširila, pa so jim vzeli tudi to sobo m delati morajo na stopnjicah. Kmalu iih bodo menda zapodili v stranišče. Take so sed-ii -razmere pri nas. Objavite prosim teh par vrstic in vam bom poslal v kratkem še nekai bolj zanimivega. Vdam Vaš____________
n *T-	Za -iaMne Pfeds‘ave in veselice.
Deželni odbor tržaški razglaša načrt zakona glede vpeljave davka za javne predstave in veselice za I rst. 1 a zakonski načrt je b'l že na dnevnem redu deželnega »bora lansko leto in
vV* ^°Cem,i zas.edanJ'u zopet na dnevni red. V tretjem odstavku tega zakonskega nat-erta se predlagajo sledeče davčne postavke* po	2	vinarja	za vstopnice,	ki staneio 20	vin.}
po	4	vin. za	vstopnice od	20 vin do 60	vin.,
po 6 vin. za vstopnice od 60 vin. do 1 krone’ po	10	vin. za vstopnice od	I krone do 2	'•ron
in po	10 vin.	več za vsako	krono za vstopnice
nad dvema kronama. Pri aboniranih vstopnicah se zaračuna davek po visokosti abonentske cene. Znižane in proste vstopnice se obdačiio po prvotni ceni. Izvzeti so javni muzeii predavanja, ki imajo znanstveni ali uw,etn«|ci čaj, in dobrodelne prireditve, za katere pa se mora vedno za vsak slučaj prositi mestni zastop.
Listnica uredništva; I. T. v T.: Naznanilo smo prejeli za četrtkovo številko prepozno!
Socialno politični pregled.
= Občno konsutnno društvo v Idriji se če?
dalje krasneje razvija. Meseca marca lanskega leta je imelo skupnega prometa 56.712 K 49 v letos pa 80.582 K 69 v, torej več 23 87(> K 20 v. Denarnega prometa v prodajalnah pa lansko leto marca 21.416 K 90 v, letos pa 30 709 K 57 v* torej več letos 9292 K 67 v, in sicer: v centrali 4298 K 62 v, v filijalki pod Gorami 3747 K 18 V in v filialki v Spodnji Idriji 1246 K 78 v več kot lani. Napredek je očividen. Zadružniki le tako naprej, uspeh društva je vaš uspeh.
—	Cene na svetovnem trgu in carine. Agrarci se kaj radi sklicujejo na Angleško, češ: tudi v tem paradižu svobodne trgovine, kjer ne poznajo žitne carine, kjer že leta in leta uvažajo zmrznjeno argentinsko meso v neomejenih množinah in brez carin, razsaja draginja. Torej: so carine nedolžne na vladajoči draginji! Tako pravijo agrarci. Ampak le počasi, učeni advokatje zemljiške rente! Kaj moramo plačati v Avstriji, ako uvažamo pšenico iz tujine? Prvič: svetovno ceno, ki jo opredeljujeta ponudba 'in povpraševanje po blagu na svetovnem trgu: drugič tovornino in tretjič carino. Uvozna cena tuje pšenice je torej enaka vrsti svetovne cene 1- tovornine + carine. Kaj moramo plačati do-lačitn agrarcem za pšenico? Več ne morejd zahtevati kot uvozno ceno za tujo pšenico, ker sicer bi žitni trgovci dobivali blago raje iz tujine in domača pšenica bi trohnela v magacinih. Amj>ak tudi nič manj ne zahtevajo, razen če je vsled izredno dobre letine več domačega blaga, kot ga potrebujemo. Navadno je torej cena domače pšenice enaka uvozni ceni tuje pšenice, torej enaka vsoti svetovne cene, tovornine in carine. Zakaj je torej žito drago? Prvič, kes je zrasla pšenica na svetovnem trgu, in drugič, cer je carina pognala naše cene še čez svetovne cene. Tudi na Angleškem, kjer ne poznajo carine, se je žito podražilo — ker so zrasle svetovne cene. V Avstriji je pa še mnogo hujšei vakor na Angleškem: poleg dražjih svetovnih' cen i)lačujemo pri nas še veliko carino. Na svetovne cene avstrijska zakonodaja, t. j. avstrijski parlament nima vpliva, ampak carino pa ehko odpravi. In siccr brez nevarnosti za po-; jedelstvo! Zakaj carine so bile mogoče potrebne. dokler so padale cene na svetovnem) rgu: pri tedanjih nizkih svetovnih cenah ne-j mara domačemu poljedelstvu ne bi bilo obstanka. Danes pa so cene na svetovnem trgu* da bi avstrijski poljedelci ne šli pod nič, četudi ?i carina ne podraževala njih žita še preko svetovnih cen. To razlagamo že leta in leta in ve| že vsak dojenček; le agrarci se delajo še zme-om neumne 1
alkanski	m mednarodni	položaj.
Rusija uradno izjavlja, da soglaša z ^mednarodno demonstracijo. Iz Pariza poročajo, da dobi Črna gora kompenzacijo, ako opusti Skader. Na bojiščih je mir.
MORNARIŠKA DEMONSTRACIJA.
Poveljnik bo Italijan?
Dunaj. 3. V mornariških krogih izjavljajo, da je najstarejši častnik na ladjah, zbranih v črnogorskih vodah, poveljnik italijanske oklop-nice »Emanuele Eilibcrto«, kapitan Cirosi, ki bo torej poveljnik mednarodne eskadre. (To se menda ne bo vjemalo. Poveljnik avstrijske eskadre je admiral, torej bo že ta po činu starejši.)
Črna gora se vda?
London, 3. Reuterjeva agentura poroča: V diplomatičnih krogih mislijo, da bo Črna gora naposled izpolnila želje velesil. O korakih, ki bi se imeli storiti, če ostane brodovna demonstracija brez uspeha, mislijo da ni umestno govoriti.
»Ne motite mi spanja!« *
London, 3. »Daily Exprelk poroča *s Cetinja: Ko je včeraj prišla na Cetinje vest o prihodu avstro-ogrske eskadre, so zbudili kralja Nikolo in mu sporočili dogodek. Kralj pa je zaklical: Ne motite mojega spanja!
Rusija soglaša.
Milan, 4. »Corriere della Sera« poroča iz Peterburga: »Rusija se ne udeležuje mornariške demonstracije proti Črni gori, toda odobrava jo. O tem je bila izdana sledeča uradna Izjava: Ker je nastala potreba mornariške demonstracije v črnogorskih vodah, potreba, ki jo je priznala konferenca poslanikov v Londonu, se Rusija ne udeleži te demonstracije, izrekla pa se je za demostracijo, ki ima mednaroden značaj in katere se udeleže tudi francoske in angleške ladje.«
Avstrijske barke.
Kotor. 3. Avstro-ogrske ladje križarijo med Barom in Sv. Ivanom Medvansklm.
Angleška ladja.
Malta,3. Britanska oklopnica »De France« (?) je odplula odtod in menijo, da je namenjena za Krf.
Pobotajo se?
Berlin, 4. »Lokalanz.« poroča iz Pariza; Tukaj trdijo, da bi se Črna Gora pobotala, če bi ji prepustili luko Sv Ivan Medova. Zaradi te kompenzacije se vodijo sedaj diplomatične razprave.
DUNAJ SE POGAJA S CETINJEM?
Milan, 3. »Corriere della Sera« poroča iz Londona: Seja poslanikov se je zadnji hip preložila. Na eni strani prevladuje mnenje, da je konferenca izčrpala svojo nalogo s tem, da Je zbrala soglašanje vseh držav za mornariško demonstracijo, in da bi presegala svoj delokrog, če bi hotela določati sredstva, s katerimi naj se izvrši akcija. Drugo mnenje pa svetuje, naj se opusti vsaka diskusija; poraja se upanje, da se bo mogoče izogniti nasilstvu Evrope zoper malo Črno goro, ki se ne zdi nobeni državi simpatično. Razširil se je celo glas, da bi bila Avstriji ljubša kakšna druga rešitev kakor mornariška demonstracija, od katere ne upa več takega uspeha kakor prej; priznava se, da bi bilo bolje odškodovati Črno goro za velikanske žrtve, ki jih je doprinesla za Skader. Položaj je sedaj bolj negotov in teman. Nedvomno pa Črna gora ni brez razloga suspendirala bombardiranja. To premirje spravljajo v zvezo z direktnim pogajanjem avstrijskega zunanjega ministrstva s kraljem Nikolo. Kompenzacije, o katerih se razinišljuje, so dvojne. Na eni strani gre za tu. da bi se Črni gori prepustil trikot med Bojano in Drinom. Na ta način bi mogla črna gora doseči svojo željo po dobrem Izhodu do morja, ker bi tako dobila skoraj dvakrat toliko obrežja kot ga ima sedaj, in razun Bara in Ulčinja bi razpolagala tudi z luko Sv. Ivan Medvanskl. Govori se pa tudi o drugem projektu: Da bi se Skader prepustil Albaniji, ampak da bi se med Črno goro in Albanijo ustanovila personalna unija. (To ni nova ideja, ampak ni posebno verjetna.) V diplomatičnih krogih v Londonu menijo, da bi Avstrija utegnila pritrditi, ker bi na ta način trajno ločila Črno goro od Srbije in bi si ustvarila prijateljsko državo, ki bi na nekak način bila protiutež proti državi kralja Petra.
Grška ladja zadržana?
Milan, 4. »Corr. della Sera« javlja iz Brin-disija, da je prišla tja še nepotrjena vest, da je avstro-ogrsko brodovje, ki križari med Valono in Dračem, ustavilo grško transportno ladjo, ki je bila s srbskimi četami namenjena v Drač.
KONFERENCA POSLANIKOV.
RazburLjivi glasovi.
•	Pariz. 3. »Gaulois« ima iz Londona razburljivo vest, da se je konferenca poslanikov od-godila na nedoločen čas in da je vsaka velesila vsled tega dobila popolno svobodo akcije; to se je baje zgodilo zaraditega, ker niso mogle velesile včeraj vsled ugovorov posameznih vlad priti do definitivnih sklepov glede na brodovno demonstracijo. Poslaniki so se zbrali pri Sir Edward Greyu, ki je svetoval, naj se konferenca razpusti, ker spravlja nadaljevanje teh brezkoristnih razprav Evropo v položaj, ki ni le nevaren, ampak tudi smešen.
Vest se ne potrjuje.
Berlin, 3. Wolffova agentura pravi, da vest o razpustu poslaniške konference v Londonu ni potrjena in da jo je treba sprejeti z naj večjo rezervo. V ministrstvu za zunanje zadeve pravijo, da je vest. ki jo je prinesel »Gaulois«, odločno netočna. Po informacijah iz diplomatičnih krogov upozarjajo, da je treba dobro upo-
števati, da gre za mirno demonstracijo, med katero se ne odda niti en strel. Namen te akcije je blokada črnogorskih luk, da občuti Črna gora v gotovem času gospodarski učinek tega koraka. Nobena država ne bo privolila v ostrejše korake.
Danes seja.
Dunaj, 4. Posianiška konferenca v Londonu ima danes sejo. Ravno tako ima danes sejo posianiška konferenca v Peterburgu.
SKADER.
Boji na Tarabošu.
Cetinje, 4. O bojih na Tarabošu dohajajo v Cetinje zelo pičle vesti. Potrjuje se, da so ofenzivo pričeli Turki. Na črnogorski strani je odgovorila divizija generala Martinoviča s krepkim streljanjem artiljerije. Dva bataljona iz Črnice in en bataljon s Cetinja so pod povelj-ništvom polkovnika Luke Gojniča besno naskočili žično bodečo ograjo, ter se jim je posrečilo zasesti tri redute. Izgube niso znane. Prišlo pa je poročilo, da je padel v teh bojih šef generalnega štaba Martinovičeve divizije, polkovnik Plamenac, eden najboljših črnogorskih častnikov.
Bojovič pri kralju.
Cetinje, 3. Poveljnik srbskih čet pred Ska-'drom general Bojovič je snoči došel na Cetinje ter je bil sprejet od kralja na avdienci. Davi se je z generalom Vukotičem vrnil k četam.
Položaj kritičen.
Praga, 4. Iz Kotora poročajo »Venkovu«; Nade v generalni naskok se niso izpolnile. Zavezniki so pač pridobili tal, toda glavnih turških pozicij na Tarabošu se še niso mogli polastiti. Po krvavem boju, v katerem so imeli zavezniki 3000 ranjenih, se je splošni naskok prekinil in se je sklenilo počakati na pojačanja. Z ozirom na pretečo brodovno demonstracijo in eventualno izkrcanje je postal položaj za zaveznike kritičen in boje se, da pride pri novem spopadu do obupnih krvavih bojev. Turki se branijo obupno in so tudi imeli velike izgube.
SRBIJA NE MORE IZDATI ZAVEZNIKA.
Milan, 3. »Corr. della Sera« poroča iz Bel-grada: »Angleški poslanik Paget je na poseben način opomnil ministrskemu predsedniku Pa-šiču, da Srbija lahko izgubi simpatije Velike Britanije, če se bo še nadalje udeleževala obleganja Skadra. Pašič pa mu je odgovoril, da Srbija ne more storiti izdajstva. Pogodba veže Srbijo, da podpira Črno Goro, dokler ni sklenjen mir, in zaradi lastnega dostojanstva mora Srbija ostati zvesta svoji sestri po narodnosti. Odpoklicati srbske čete bi pomenilo smrt balkanske zveze, in angleški državniki sami so dostikrat priporočali, naj se ohrani ta zveza, tudi če bi bilo treba težkih žrtev za to. Naposled je Skader za Črno Goro življenskega interesa. Pašič je izrazil upanje, da bo angleški narod razumel posebni položaj, v katerem se nahaja Srbija napram Črni Gori. Črna Oora ne sme izvršiti samomora in Srbija je že zaradi svoje časti ne more prepustiti njeni usodi.
BOJKOT V SRBIJI?
Dunaj, 4. Tukajšnji industrialni krogi so dobili obvestilo, da se pripravlja v Srbiji resno gibanje za bojkotiranje blaga, ki prihaja iz Avstrije in z Ogrskega.
TURSKI JETNIKI V SRBIJI.
Belgrad, 4. Vojni minister je izdal naredbo, da se odpuste vsi turški vojni ujetniki, ki so doma v okupiranih krajih, in se pošljejo domov.
PRED ČATALDŽO.
Mir.
Carigrad, 3. Uradno poročajo: Pred Ča-taldžo je bil tudi včeraj mir. Samo na našem levem krilu je artiljerija obstreljevala sovražnika, ki gradi na tem mestu okope. Sovražnik je streljal na naše oddelke za rekognosciranje. Naša mornarica se je udeležila artilerijskega boja. Pred Bulajirom se ni nič zgodilo. Zdravstveno stanje čet je ugodno.
ODRIN.
Prihod Ferdinanda.
Sofija, 3. Ponoči so se ministri odpeljali v Odrin. da pripravijo slavnostni prihod Ferdinanda v mesto. Vrnejo se jutri ali najpozneje v soboto. Takrat se izroči odgovor na noto velesil.
MIROVNO VPRAŠANJE.
London, 4. Reuterjeva agentura javlja; Velesile, Bolgarska in Turčija so prišle v pogajanjih za novo bolgarsko turško mejo do rezultata, ki pomeni toliko kolikor neformalen sporazum.
GRKI ZOPER ITALIJO.
Atene,. 4. V grškem časopisju je opaziti veliko razburjenje proti Italiji zaradi njenega za-državanja v vprašanju albanskih meja. Časopisje naglaša, da Grška ni vodila osvobodilnega boja v Epiru zato, da bodo njega prebivalci, ki so veliko storili za kulturo in ki so bili prvoboritelji grške narodne ideje, zdaj postavljeni pod vlado barbarskega in neciviliziranega albanskega naroda, ki je vedno le pustošil in plenil Epir. Prebivalstvo Epira se bo upiralo do skrajnosti. Grška armada ne bo zapustila zasedenega ozemlja, tudi če bi se ji ukazalo, in se bo zoperstavila vsaki tuji armadi, naj pride iz Rima ali pa iz Trsta.
RUSKO DARILO.
Dunaj, 4. Včerajšnja »Reichspost« poroča iz Kotora: V spremstvu grških transportnih la-
dij, ki so pravkar pripeljale srbske čete in topove v Sv. Ivan Medovo, je tudi ruska ladja, ki Izkrcavai v Baru sedem topov, enajst miljo-nov nabojev in 40.555 plaščev. To je darilo Rusije za Črno goro in Srbijo.
NENASITNI MOLOH.
Še 15.000 rekrutov.
Dunaj, 4. »Deutschnationale Korrespon-denz« poroča, da je vojna uprava že izdelala zakonsko predlogo, ki zvišuje rekrutni kontingent za 15.000 mož.
LUKACS SE PERE — AMPAK KAKO!
Vzklicna razprava v pravdi Lukacs contra Desy.
Budimpešta, 3. Pred kraljevsko stolico se je rdanes začela vzklicna razprava v pravdi ministrskega predsednika Lukacsa proti poslancu Desyju. Državni pravdnik je predložil sodišču obširno pisanje, v katerem se sklicuje na sklepe poslanske in magnatske zbornice, s katerimi sta zbornici sprejeli v vednost opravičilo ministrskega predsednika. (Kakor da bi se sodišče moralo ozirati na sklepe podkupljene Lukacseve klientele!) Državni pravdnik pravi, da se je poslanska zbornica postavila na stališče prve instance; kraljevska stolica ne sme prekucniti lega stališča, da ne Izzove težke »ustavne krize« (s tem da lumpa označi za lumpa!). Politični faktor je razrešil politično stran afere, kraljevska stolica naj razreši ostalo, »ne da bi ponovilo dokazilno postopanje« (!!). Vzklicna razprava se konča jutri.
PRAVDA ZOPER ŠESTERO POSLANCEV.
Budimpešta, 3. Danes dopoldne se je pred kazenskim sodiščem začela razprava proti bivšim državnim poslancem: Becku. Zachari-asu, Hofmannu, Markušu. Mereyu in Madarasu ml. Obtoženci so 21. marca 1910 na seji poslanske zbornice bombardirali tedanjega ministrskega predsednika grofa Khuen - Hederva-ryja in poljedelskega ministra Serenyja s tint-niki. knjigami in drugimi »projektili«, tako da sta bila lehko ranjena. Na razpravi je Beck priznal, da je v splošnem dirindaju zagnal proti ministrskemu predsedniku knjigo; Hofmann izpove, da je zalučal zvezek proti grofu Khu-enu. Ostali obtoženci zanikavajo krivdo. Zaslišan je bil tudi grof Khuen, ki je na vprašanje enega zagovornikov, ako želi, da so obtoženci kaznovani, odgovoril, da želi obtožencem kazen, ker je bil vsled njih dejanja telesno poškodovan In oviran v svojih uradnih dolžnostih.
DRŽAVNA POLICIJA NA REKI.
Budimpešta, 4. Ogrska vlada ima namen podržaviti policijo na Reki. Zupan dr. Fran Vio in njegov sin državni poslanec dr. Vio sta se zgradi tega odpeljala v Budimpešto, da bi pregovorila Lukacsa. V nasprotnem slučaju ima župan namen demisionirati. Lukacs je izjavil, da vlada ne more opustiti svojega namena. Ako župan res demisionira, bo pa razpustila mestni svet in imenovala vladnega komisarja.
SRBSKA SKUPŠTINA.
Belgrad. 4. Včeraj se je skupština zopet sešla. Ministrski predsednik Pašič je slavil hrabrost srbskih vojakov in častnikov, ter obljubil. da bo vlada poskrbela tudi za družine padlih ter za ranjence. Nacionalist Ribarac je Interpeliral, če obstoja med zavezniki kakšna pogodba in kaj da obsega, zlasti če je kaj dogovorjeno zaradi razdelitve osvojenih krajev in če ostane srbska vojska v krajih, ki Jih je zasedla. Nadalje vprašuje nacionalistična interpelacija. koliko Srbov je bilo pred Odrinom in katere utrdbe so zavzeli Srbi. Državni svet predlaga, da se dovoli finančnemu ministru izdelati za deset mlljonov dinarjev novega srebrnega in za dva miljona štiristotisoč dinarjev pa niklastega denarja.
SRBI OB JADRANSKEM MORJU.
Belgrad, 4. »štampa« piše, da bi bila Srbija pripravljena prepustiti Bolgarski Bitolje, Ohri-do, Prilep in Veles, če podpira Bolgarska zahtevo Srbije, da bo lahko ostala ob Jadranskem morju.
DRŽAVNI TAJNIK JAGOW O BALKANSKIH VPRAŠANJIH.
Berlin, 3. Na seji proračunske komisije je državni tajnik Jagow pri razpravi o proračunu za zunanji urad odgovarjal na različna vprašanja glede položaja na Balkanu. Izvajal je: Balkanska zveza je bila zamišljena v začetku kot zveza vseh balkanskih držav s Turčijo vred. Ker pa Porta ni bila naklonjena taki zvezi, se je sklenila v juniju 1912 zveza ostalih balkanskih držav. Do zadnjih dni pred izbruhom vojne je bilo vojno razpoloženje po glavnih mestih balkanskih držav še popolnoma dvomljivo in začetek vojne je izbruhnil proti želji ostalih zaveznikov, ker je Črna gora predčasno udarila. Glede rešitve albanskega vprašanja je bila Nemčija vedno na strani svojih zaveznikov In je porabila vsako priliko, da posreduje. Odkar je začeto to vprašanje, je stala Nemčija zvesto ob strani Avstro-Ogrske in je bila tudi takoj pripravljena, da se na željo svoje zaveznice udeleži mornariške demonstracije ob črnogorskem obrežju. Kako da se bo razvila zadeva s črno goro, ki je zelo trdovratna, o tem ni mogoče danes že kaj gotovega reči. Vse velesile so složne v tem, da mora dobiti Albanija Skader, ki je največje mesto z albanskim prebivalstvom. Pogajanja med Bolgarijo in Romanijo še niso tako daleč, da bi se lehko že danes govorilo o podrobnostih. Nota, ki so jo bile pred kratkim izročile velesile Porti, je imela namen, da se zavaruje Turčiji po njenem propadu kolikor mogoče mnogo. Ali dogodki v Carigradu so pokazali, da je ves trud velesil brezuspešen. Vsa finančna vprašanja Turčije se bodo rešila v Parizu s sodelovanjem strokovnjakov. Priprave so že v teku. Mejo Midija-Enos, ki so jo predlagale velesile zavojevalcem, je Turčija sprejela. Vprašanje otokov, ki je bodo rešile velesile, je zelo težavno. Nemčija zasleduje pri tern
vprašanju smer, da ne bo ogrožena azijska posest Turčije. Glede azijske posesti Turčije gre delo nemške diplomacije za tem. da se ohrani status quo in da se ojačijo žlvljenske sile Turčije. Dardanelsko vprašanje ni doslej še nobena velesila začela. Na londonski konferenci poslanikov se je doseglo začasno zedinjenje glede načel, po katerih se pritegnejo balkanski zavezniki k poravnavi turškega državnega dolga.
LJUTI OSEBNI NAPADI NA MINISTRA LLOYD - GEORGEJA.
Škandali v angleški poslanski zbornici.
London, 4. V poslanski zbornici je konservativni poslanec Kebty - Fletscher vložil pismeno vprašanje, ali vleče finančni minister poleg svoje plače še kake druge postranske dohodke (interpelacija namigava na očitek, da prejema finančni minister Lloyd - George za različne usluge od Marconijeve družbe za brezžični brzojav »nagrado«). Finančni minister Lloyd George je vprašanje odločno zanikal. Nato je Kebty-Fletscher vložil dodatno vprašanje, ali ni finančni minister dolžan izogibati se nepoštenih in nespodobnih špekulacij. Ob teh besedah je nastal v zbornici velikanski hrup; LIoyd-George je ves bled zahteval da se vprašanje spisano vloži. Energičnemu'nastopu predsednika se je posrečilo, da je nastal zopet mir. (O aferi z Marconijevo družbo, v katero so zapleteni tudi drugi ministri, razpravlja posebna preiskovalna komisija. Komisija je sklenila, da dveh, napadenim ministrom sovražnih žurnalistov: Belloe in Chestertona ne zasliši, vsled česar je eden konservativnih članov komisije odložil svoj mandat. Konservativno časopisje zahteva, da prizadeti ministri odstopijo; ampak obnašanje liberalne stranke ne kaže, da bo imela afera politične posledice in liberalno dnevno časopisje brani prav odločno napadene ministre, dasi nekateri neodvisni listi prav nič ne' prikrivajo, da je zadeva liberalni vladi od sile neprijetna.)
NA TRILETNO JEČO OBSOJENA SUFRA-ŽETKA.
London, 4. Pankhurstova, ki je povzročila dinamitni atentat na hišo finančnega ministra Lloyd Georgeja, je bila obsojena na triletno ječo.
MORILEC SHINAS JETIČEN.
Atene, 4. Zdravniki, ki so imeli preiskati zdravstveno stanje kraljevega morilca Shina-sa, izrekajo, da je jetičen.
KASACIJSKO SODIŠČE JE ZAVRNILO PRI-TOŽBO AVTOMOBILNIH BANDITOV.
Pariz, 4. Kasacijsko sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo avtomobilnih banditov, katerih štirje so obsojeni na smrt.
ODPLAVLJENI FRANCOSKI POMORŠČAKI
Toulon, 4. Na vožnji v Bizerto je s podmorskega čolna »Tourvuoise« odnesel val sedem mož. Dva so rešili. Med utopljenci je en poročnik in en praporščak.
MONGOLSKO VPRAŠANJE.
Poravnava kitajsko-ruskega spora.
Peterburg, 4. Kitajska vlada je izjavila, da je pripravljena pogajati se z rusko vlado o mongolskem vprašanju.
Novice.
* Avstrijska cenzura. Prav značilna dogodivščina iz delovanja dunajske cenzure je obelodanjena v »Neues Pester Journal«: Ko je nekoč rajni Jantsch vložil pri cenzurski oblasti Šekspirjevo žaloigro »Julij Cezar« in prosil za dovoljenje uprizoritve v praterskem gledališču, je napisal uradnik cenzurske oblasti v odlok: »Uprizoriti se sme, a igralci ne smejo pri predstavi nositi moderne avstrijske uniforme. (Julij Cezar je živel ob času Kristusovega rojstva, snov drame je torej devetnajststo let stara.)
* Občinske volitve na Danskem in ženstvo.
V	prvi polovici meseca marca so bile po vsem Danskem občinske volitve. Socialna demokracija Je priborila pri teh volitvah sijajno zmago, h kateri je tudi mnogo pripomoglo razredno zavedno dansko ženstvo. V 1100 občinah je napredovala socialna demokracija od zadnjih volitev, ki so bile leta 1909, za 52.000 glasov in priborila je 300 novih mandatov. Okolo 1200 socialistov bo sedaj po danskih občinah. V Koda-nju, glavnem mestu Danske, je dobila socialno demokratična stranka 49 % vseh glasov namreč 55.181. Od 55 občinskih svetovalcev v Ko-danju je 27 socialistov. Leta 1909 je dobila socialna demokracija v dveh mestih večino, sedaj vil in v 15 drugih mestih ji manjka le en mandat do absolutne večine. V kmečkih občinah je bilo leta 1909 600 socialistov, letos jih je 800. Udeležba pri volitvah je bila silno velika, nad 80 odstotkov vseh upravičencev je šlo volit. Žene so se povsod udeležile volitev v kar največjem številu. V Kodanju je bilo izvoljenih pet sodružic v občinski zastop. V mestu Nak-skov je bil izid občinskih volitev za socialno demokracijo izredno ugoden in tamošnji socialistični list je pisal po volitvah: »Delavske žene so priborile zmago. Vse so prišle na volišče! Ginljivo je bilo, kako so prihajale bolne delavske žene na volišče, nobena ni hotela ostati doma. Nimamo dovelj izrazov hvaležnosti za pogumne junakinje našega razreda.«
* Zastrupljenje s konjskim mesom. Poročali smo že v sredo, da se Je v Solingu zastrupilo prav veliko ljudi z zavživanjem konjskega mesa. Sedaj poročajo, da je obolelo na znakih zastrupljenja že nad 300 oseb, 250 slučajev je pa že uradno javljenih.
* Iz meščanskega močvirja. Iz Rima poročajo: Časopisi priobčujejo poročilo preiskovalnega odseka o aferi zgradbe justične palače. To poročilo bodo 7. aprila prebrali v zbornici' Najbolj kompromitirani so bivši državni tajnik v ministrstvu za javne zgradbe, Pozzi, poslanec Brunialli, kasacijski svetnik Mosca in drugi. Posl. Branialtiju očitajo, da je kot predstoj-
lik razsodišča stavbni tvrdki Borelli in Rizzi-:rdi, ko je ta nekega dne zahtevala pet milijo-ov več, dovolil popolnoma svojevoljno tri mi-one. Posebno z a Moscn je poročilo naravnost ničujoče. Odsek j;.', sklenil, oddati akte sodniji, 'a to stvar še nadalje preiskuje in dobi še •ventuelne druge krivce med poslanci in državnimi uradniki. Odsek obsoja tudi vse državne oblasti, ki so premalo varovale interese dr-ave. Odsekova odkritja vzbujajo največjo senzacijo. Značilno pri tem pa ie, da so bili ti kompromitirani peslanci pred časom največji nasprotniki bivšega liaučnega. ministra Nasija, ko e pod njegovo upravo izginilo 200.000 lir v mje žepe. Državni tajnik Pozzi je ftingiral v 'rocesu Nasi kot višji državni pravdnik in ie Nasija do kosti obral.
Krokodil — domača žival. V Berlinu prihajata iz mode kot domače živali pes in mačka n na njihovo mesto prihajajo krokodili. Ljudje, ki mislijo, da morajo imeti pri hiši kako ■itval, pa ne trpijo ne psa ne mačka, si kupijo uladega krokodila, ki ne dela nobenega kracala v hiši in tudi ni v nobenem oziru nevaren. J Ameriki je krokodil že dolgo časa udomačen.
Strahotno maščevanje. V švedskem mc-;,*ecu Falun je zastrupila služkinja osem oseb.
’ >ekle je služilo pri veleposestniku in primešalo bedu za vso veleposestnikovo družino, obsto-ečo iz osem oseb, strupa. Vseli osem oseb je mrlo, čeprav so takoj poklicali zdravnika. Služkinjo so aretirali, dejala ie, da se je maščevala, ■;er so grdo z njo ravnali.
* Nenavaden vzrok blaznosti. Velika srečka :odanjske loterije je povzročila te dni dve nesreči. Dve cetrtinski srečki sta zadela brzojavni iradnik v Frederiku ob nemški meji in kmetovalec iz mestne okolice. Uradnik, ki je imel ravno službo pri brzojavil in je prvi sprejel poročilo, da je zadel, ie tekel hitro domov. Bil jc ;ako razburjen, da so ga morali prenesti v bolnišnico, kjer ie kmalu umrl. Kmetovalec je pa zblaznel, ko jc izvedel, da je zadel in so ga prepeljali v blaznico.
Naskok na Odri«. Dopisnik »Pester !.loyda« je govoril z nekaterimi ranjenimi bolgarskimi vojaki, ki so se udeležili zadnjega naskoka na Odrin. »Odšli smo«, tako je pripovedoval eden ranjencev, 25. marca ob 8. zjutraj n smo neprestano do 4. popoldne prodirali. Pred strašnim ognjem turških baterij pa smo se morali ustaviti in smo šli še celo nekoliko nazaj ter se skrili zn okope. Vso noč nismo spali •ti v sredo ob 5. zjutraj se je začelo prodiranje znovxi. Ker jc b:Ja megla, smo prišli neopaženi Jo prvih žic, ki so jih turški inianteristi razpeli. Nekateri od nas so streljali na turške okope, ki so ’)ili približno 20 korakov pred nami. drugi so z 'opatami sekali žice ali ruvali kole ter potem prodirali z bajoneti. Štirikrat se je ponovil ta prizor: štiri jarke smo morali osvojiti. Turki so se krepko branili do zadnjega. Turški vojak, ■ti sem mu bil nastavil bajonet na prsi in ki me ie prosil, da naj mu prizanesem, je v prihodnjem trenotkn ustrelil iz puške v me; zadel me ni,'a iaz sem ga prebodel.« — Drug vojak je pripovedoval: »Naš kompanijski šef Sejrekov nam ie dejal pred začetkom boja:. Vojaki, kdor bi bežal. bo ustreljen; če bi jaz omahoval, ustrelite ne. In potem smo šli dalje, vedno za njim. proti ^estim turškim baterijam, ki so nam med obleganjem prizadjale mnogo škode. Vzeli smo jih :n pokončali vse moštvo.« :— Tretji je pripovedoval: »Življenje pred Odrinom je bilo že dolgočasno. Cez dan se nismo smeli geniti iz naših prstenih koč. če pa smo šli zvečer po vodo na reko, je turška artiljerija streljala na nas. Ko smo bili v torek zjutraj že pripravljeni na odhod, nam je dejal poveljnik: Fantje, Odrin bomo zavzeli, ne bojte se teh ciganov, izčrpani so in se nam ne morejo upirati. Nato smo odgovorili: Naprej, svoboda ali smrt!« —- Zopet drug vojak: »Ko smo prišli do zaprek iz žice, se jc vrglo nekaj naših čet tik pred žico in so streljale, ostale mnogoštevilnejše čete so pa obšle zapreke in prišle do turških okopov.«
* Razstava ruskih knjig. V Peterburgu so o tvorili te dni razstavo knjig, ki so izšle v pretečenem letu na Ruskem. Razstavljenih je 34.630 posameznih knjig, ki so bile natiskane v 1.33,561.886 izvodih. Knjige so vredne 104.760.000 kron. V pretečenem letu je izšlo na Ruskem
2269 knjig več kakor leta 1911. Vračunjene seveda niso knjige, ki izidejo brez vednosti oblasti. Knjige so napisane v 40 različnih jezikih. Največ seveda v ruščini, potem slede poljske knjige, Ietske. nemške, hebrejske itd.
* Strahote meščanske vojne. Iz Mehike poročajo, da je prišel pred nekai dnevi general Cepeda. prijatelj predsednika mehikanske republike Huerte, s svojimi vojaki pred državni zapor in zahteval, da mu izroče guvernerje, ki so Maderovi pristaši in zato zaprti, ker bodo ustreljeni. Kaznilniški ravnatelj ni hotel izvršiti povelja in zato je ukazal general svojim vojakom, da uklenejo ravnatelja in ga zapro v ječo, katere ravnatelj je bil doslej. Nato je Cepeda vdrl v ječo in privlekel na dvorišče guvernerja Fernandeza. Zavezali so mu oči in ga ustrelili.
1 ruplo so sežgali. Ministra za notranje zadeve so po telefonu obvestili o strahotah Cepedovih, a prišel je prepozno, da bi jih mogel zabraniti. Generala Cepedo so takoj aretirali in pravijo, da je bi! popolnoma pijan, ko je dal ustreliti guvernerja.
Občinske volitve v Trstu.
Reklamirajte pravočasno!
Da olajša kontrolo volilnih imenikov, je naša stranka otvorila sledeče reklamacijske tirade:
V mestu:
I. V ulici P o z z o b i a n c o št. 9 (v poslopju zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne).
II. V gostilni »International« v ulici B o c c a c c i o 2, 1.
III. V kavarni (Jnion, ulica Caserma št. 9.
IV. V prostorih zveze občinskih uslužbencev v ulici Stadion št. 20.
V. V gostilni »Al Tram elettrico« v ulici O i u 1 i a št. 56.
VI. V »Delavskem domu«, ulica Madon-nina 15, pritličje.
VII. V društveni gostilni v ul. deli’ E r e m o štev. 124.
Vlil. V prostorih poleg zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne, ulica d e 11’ I s t r i a Štev. 602.
IX. V gostilni >• Alla citta di Klagenfurt« v A n d r o n a sv. F u f e m i j a, vogal ulice Pro-montorio.	v	v	p
X. V gostilni > International« v ulici Oia.n R i n a 1 d o Carli 10.	o	o
V okolici:
Skedenj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščem »Delavskih konsumnih zadrug«.
Sv. M. Magdale n’a spodnja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega, društva« pri Lukežiču št. 1062.
Sv. M. Magdalena zgornja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna Alla Vittoria«),
Rocol zgornji: V gostilni »Jura« na Lovcu.
R o c o 1 spodnji. V gostilni »All-Orchi-dea«.
Sv. Ivan : 1. V gostilni »pri Cecu« v ulici S. Cilino. 2. V gostilni »Al Boschetto« v ulici Giulia.
Vrdelca: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio.
Kolon ja: V gostilni novega gospodarskega društva.
V S v. Križu: V prostorih podružnice »Ljudskega odra«.
K o n t o v e 1 j:	V	prostorih »Delavskega
izobraževalnega društva«.
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«.
Greta-. V prostorih delavskega izobraže- ! valnesn društva (Društvena gostilna).
B a r k o v 1 j e : V gostilni Starc (po do- ! mače »Bužič«) na zgornji cesti.
V naslednjih dneh se otvore reklamacijski uradi še v Opčinah in Trebčah. — V^ ti uradi so na razpolago volilcem vsak dan oa 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan.
Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo v imenovanih volilnih uradih, ako so vpisani v volilne imenike.
Glavni volilni in reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15.
KDO IMA VOLILNO PRAVICO?
Volilno pravico v IV, mestnem in II. okoli-čanskem volilnem razredu ima, kdor
1. je avstrijski državljan;
2. je dovršil do 3. marca t. I. 24 let;
3. je bival do 3. marca t. 1. najmanj tri leta v tržaški občini, bodisi v mestu ali okolici.
Kdor ustreza navedenim zahtevam, ima volilno pravico; ako ni vpisan v volilnem imeniku, mora reklamirati in s potrebnimi listinami dokazati, da je do 3. marca t. I. dopolnil 24. leto. da ie bival do 3. marca najmanj tri leta v občini. Kdor reklamira, mora torej prinesti v naše reklamacijske urade vojaško knjižico. Kdor ni bil vojak, pa nai prinese domovnico. krstni list ali matični izpisek. — Delavske knjižice so veljavne le tedaj, ako jih jc izdalo županstvo, v katero je dotičnik pristojen. Vsem, ki reklamirajo, priporočamo, naj poskrbe za eden naštetih dokumentov. Delavsko knjižico jc prinesti le tedaj, ako nima dotičnik na razpolago nobenega drugega dokumenta.
Potrdilo o triletnem bivanju v tržaški občini pa izdaja policija. V onih krajih okolice, ki ne spadajo več v področje policije, pa orož-ništvo.
V IU. mestnem in I. okoličanskem volilnem razredu pa imajo volilno pravico vsi oni. ki plačujejo najmanj 20 K osebnega ali 10 kron reelnega davka.
Volilcem priporočamo, nai se potrudijo takoj in pogledajo v volilni imenik, ako so vpisani ali ne. Kdor ni vpisan ali je napačno vpisan ali ima napačno hišno številko, naj reklamira. Vsak dobi vsa potrebna navodila v naših reklamacijskih zgoraj navedenih uradih.
28. t. m, ob 2. popoldne poteče reklamacijska doba. Kdor se še ni, naj se torej prepriča takoj, ako je vpisan in ako ni, nai reklamira.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Ton e Biauca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
sseess Biljardi s==
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Cenjenim železničarjem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
= gostilno =
v neposredni bližini kolodvora
v Nabrežini.
Sklicujoč se na mojo dolgoletno prakso, v kolodvorski restavraciji v Nabrežini, zagotavljam slavnemu domačemu in vnanjemu občinstvu najboljšo postrežbo. Dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili v vsakem časul Lep prostor za balinranje! Vsakovrstno časopisje na razpolago!
Za obilen obisk se vljudno priporoča
AVGUST RUSBACH, gostilničar.
Soba za društvene seje je vedno na razpolago.
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov, :::	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	:::*
Hranilne vloge sprejema društvo vs?k dan ired uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne te* od 2. popoldne do 6 zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlo| najboljša, kajti za varnost garantira | retnoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaup^
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
Na|lepša birmanska darila
s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na
naivečio zalogo ur, zlatnine in srebrnine
Blago najfinejše vi ste.
Cene
najnižje.
H. Suttner
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
,1K0
6 Tovarniška znamka
,IKO‘
Naročite krasni veliki iiustrovani cenik, ki ga dobile zastonj in poštnine prosto.
I! I
= Potniki ==■■=.	—
v severno m južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTliOAMERIKANA
Trst-.Vu.york, Buenos Aires-Rio (le Janeiro
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezličn*m brzojavom, jia katerih jc za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd.
S
E5
S
Vi
BtKte mKIMRMMF
kt* ‘TJ m IfViHiTr
Z
E
E.
m
—--------------- Odhod	parnikov:	 —■----
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
---------- Nova	proga Trst-Kanada: — -----------
1 Odhod 15. marca v Portland.
2. Odhod 12 aprila v Quebec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26. ---------
FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA
z Mentolom je najboljše domače sredstvo.
Dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Pieeoli in pri gosp.
Berta Ševar,
M. Krč-Gašperlin, „Konsumnem društvu*
Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni,
B. Cvančara, L. Cešnovar, Marija Jemec,
Ivan Jelačin,
A. Jerše,
Anton Kanc,
L. Kotnik (biška), J. Krivic,
Anton Krisper,
Leskovic & Meden, Antonija Mehle;
Tomaž Mencinger, Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
J. Samec,
Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl,
A Stacul,
A. Sušnik,
A. Šarabon, F. Sark,
M. Spreitzer,
Franc Terdina,
J. Vodnik (Šiška) pr,
za Ljubljano in okolico.