§'ev. 199.
V Ljubljani, v Četrtek. 3!. avgusta 1911.
Leto XXXIX.
= velja po pošti: ==
Za oelo leto napre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6'50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej .	K 24'—
za pol leta „ .	„ 12'—
za četrt leta „ .	„ 6'—
za en meseo „ .	„ 2*—
V	opravi prejemali meseEno K 1*90
SLOV
Enostolpna petltvrsta (72 nun): na enkrat . . . . po U * na dvakrat . ...» 13 „ sa trikrat .... n 10 „ na večkrat primeren pop nit.
Poslano ln rekL notice:
enostolpna petltvrsta (72 n) 30 vlnarlev.
=Izhaja:
vsak dan, lnvnemil nedeljo 1« praznike, ob 5. ari popoldne.
tsar Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Bokopisl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Uprnvnlštvo Je v Kopitarjevi nliot itev. 8. Avstr. poštne bran. račnn št 24.797, Ogrske poAtaa hran. račun št 26.51L — Upravnlškega telefona š+ulSS.
nobenega varstva in mora vsled tuje konkurence svoj dom zapustiti, katera je pa na drugi strani popolnoma na uvoz tujih živil navezana, pomeni za prebivalstvo največjo nevarnost. Poglejmo samo zadnji štrajk na /\nglc-škem. Nekaj dni jc štrajk trajal in ko bi ti notranji nemiri in zmede še nekaj časa trajale, bi stala Angleška pred strašno lakoto. Kako bridko sc maščuje nad Anglijo, da nc pozna poljedelskega stanu! V svesti si, da jc navezana na uvoz živil iz tujih prekomor-skih držav, hiti z neko mrzlično na-glostjo leto za letom svojo mornarico povečati, da se tako ogne nevarnosti, biti kedaj odtrgana od zemlje, ki jo z živili zalaga. In kmečkega stanu s svojo podedovano skromnostjo in s pri-meroma majhnimi zahtevami, ki jih stavi na življenje, če je enkrat propadel, ne more obnoviti več na svetu nobena sila.
Tudi med socialnimi demokrati sc dobe pametni ljudje, ki so sprevideli, da jc tako početje brezmiselno ln da gre država, v kateri vlada ta tendenca, svojemu propadu nasproti. Socialni demokrat Max Maurenbrecher je v 7. številki »Socialistische Monatshefte« to vpitje avstrijskih socialnih demokratov razkrinkal in v nič dal dr. Ren-nerjeve fraze, ki jih ponavlja avstrijska socialna demokracija v ganljivi vzajemnosti z velekapitalisti.
Maurenbrecher pravi sledeče: Izkušnja zadnjih desetletij uči, da stremi vsaka poljedelska država za tem, da si svojo lastno industrijo ustvari, da tako svoje industrielne potrebe sama ccnejšc in gotovejše pokrije. Delitev zemlje v industrijsko in poljedelsko produkcijo ostane samo začasna prikazen. Politiki, ki dela samo za industrijo, žuga propast in beda ljudstva. Kako naj se preživi ljudstvo, ki se peča z industrijo, in če ima še tako lepo mornarico in če ima šc tako lepe zmožnosti za industrijo, ako začno agrarna ljudstva kriti svoje industrielne potrebe s svojo lastno industrijo? Kajti naenkrat se uporabljajo potrebna živila in surovine, katere so agrarne dežele dosedaj izvažale, doma, na drugi strani se pa vedno "bolj oži polje za spečavanjc blaga. Mi bi zato morali kot čisto industrijski narod ceno industrijskih izdelkov tako znižati, da bi niti na vzdržavanje sedanjega življenjskega položaja delavskega ljudstva več misliti nc mogli. Zatozahtevako-r i s t mestnega delavstva, da najele naša industrija polje
za s pečava nje doma med kmečkim prebivalstvom in da si pridelamo živila, k o -likor jih potrebujemo, doma v lastni deželi.
Torej socialni demokratje sami tega nc verjamejo, kar delavstvu pripovedujejo. Sicer pa ni to nič novega; danes nimajo socialni demokratje v svojem programu niti ene točke, katere resničnosti bi ne bili odlični socialni demokratje sami že javno tajili in ovrgli.
Pametni socialni demokratje sami so tedaj tc misli, da se industrija brez trdnega kmečkega stanu nc da vzdržati in da gre industrijsko delavstvo žalostni bodočnosti nasproti, ako se nc posreči, clati državam industrijsko-agrarni značaj. Delavska politika mora torej za tem iti, da sc kmečki stan ohrani in vzdrži, ne pa uniči, kar bi se moralo zgoditi, ko bi obveljalo vpitje socialnih demokratov, da se vsa col-nina odpravi in državne meje odpro. Kdor pozna pičle dohodke naših kmetov, katere dobivajo iz pridelovanja živil, kdor pozna njih skromno življenje, mora priti do zaključka, da jc rovanje proti kmetu, ki občuti najhuje breme dela in pri tem najskromnejše živi, največja krivica, ki se more kakemu stanu zgoditi. Čc že zdaj kmet komaj diha, kaj bo šele po odprtju mej in odpravi eolnine.
Zato pa moramo najodločnejše obsoditi socialnodemokraško agitacijo zoper avstrijskega kmeta; tako početje koplje grob ne lc avstrijskemu kmetu, ampak tudi dclavcu.
mmm vprašanje,
Iz Belgije dohaja poročilo, ki dokazuje, da jc politično evropsko obzorje kljub vsem mirovnim zatrdilom zelo temno. Belgija leži tako, da je izpostavljena v slučaju vojske med Nemci in Francozi sovražniku. Država sama zavzema ob velikih vojskah nevtralno stališče, kakor n. pr. leta 1870, a čc bi radi Maroka nastala vojska, prizadeti bi bili tudi Angleži in bi obstajala zato nevarnost, da bi vojskujoče države ne upoštevale in se ne ozirale na nevtralnost Belgije. Iz Bruslja se je šc nedavno poročalo, da se radi Maroka nc vname francosko-nemška vojska, a koliko je bilo to poročilo vredno, dokazuje dejstvo, ker se Belgija z največjo naglico vojaško pripravlja. Belgijski vojni minister je vsem poveljnikom trd-
Današnja številka obsega 4 strani. "*C
Proli Kmetu, proti delavcu.
V našem času, ki pozna tako malo doslednih načelnih železnoznačajnih mož, pač pa cvete veternjaštvo in nek kosmopolitizem na vseli koncih in krajih, pridejo tudi načelna vprašanja redko do besede. Tudi v političnih bojih pojema zanimanje za načela in ideje, ki jih politične stranke zastopajo, čemur sc pa ne bo nihče čudil, kdor pozna duh indiferentizma in plitve površnosti, ki je takim stvarem nasproti tuj in hladen. Soc. demokratje to razumejo in zato so svoja načela za enkrat v žakelj potisnili. Pač spravljajo zmerom bolj v ospredje gospodarska vprašanja in z neko neverjetno smelostjo in gotovostjo se predstavljajo ljudstvu kot njega reševalci, ki znajo kakor coprniki mizerijo celega sveta odpraviti. Veliko govora je bilo zadnje čase o draginji, o oderuštvu z živili in skoraj težko se človeku zdi o tem razpravljati, ako nc bi vlekli socialni demokratje vnovič teli stvari na dan.
Skrinja, iz katere svojo modrost zajemajo, je znani spis dr. Rennerja: »Unser Kampf um Brot und Arbeit«, v katerem so zbrani vsi grehi, ki naj bi bili krivi sedanjih čudnih gospodarski ii razmer. Dr. Renner pravi: colnina je (poleg davkov) glavni vzrok umetne draginje v Avstriji. Kdor je leta 1906 glasoval za eolnino v varstvo avstrijskega poljedelstva, je kriv draginje živil. Odprite meje! Kruha hočemo za naše otroke! Trgovinske pogodbe! Dol z eolnino! Dol z agrarno politiko, ki lakoto provzroča.! Tako vpije dr. Renner in za njim vsa socialnodemokraška žlahta.
To stališče, na katerem socialna demokracija stoji, zastopa skrajna in zato tudi najbolj neumna struja med industrijci, struja, ki ne gleda na korist onih, ki živila rabijo, ampak na korist velekapitalistov. Ti ljudje govore venomer, cla mora država samo industrijo podpirati, da se ta kar mogoče visoko razvije; če pri tem poljedelstvo trpi, nima to nič v sebi, saj je polno drugih agrarnih držav, ki nas preskrbijo z živili. Taka država je po večini naša Ogrska in pa Srbija. Zato zahtevajo socialni demokratje odprtje srbske meje..
Taka politika, ki dela na to, da se razvije država v popolnoma industrijsko državo, v kateri nima poljedelec
LISTEK.
Ljuhosumoosl.
Humoreska. — Spisal F. M. Dostojevski
(Dalje.)
»Stojte! Ali imate užigalice?«
»Užigalice? Kake užigalice?«
»Ali kadite?«
»A, da! Imam, imam! Tukaj so, tukaj; počakajte malo . . .« Gospod v kožuhu je postal živahen.
»Vraga, kakšen zabitež! . . . Tale vrata, mislim . . .«
»Ta—ta—ta—ta—ta . . .«.
Ta—ta—ta . . . kaj sc pa derete? Tiše!«
»Blagorodni gospod, jaz pogoltnem jezo . . . ampak vi ste predrzen človek, veste kaj! . . .«
Zasvetila se jc lučka.
»Da, tako je, tu je medena ploščica! Tu stoji Bobinicin; vidite: Bobi-nicin? . . .«
»Vidim, vidim!«
»Ti—še! Kaj, ugasnilo ?«
»Ugasnilo.«
»Treba potrkati?«
»Seveda je treba!« sc je odzval gospod v kožuhu.
»Potrka ite!</
»Ne, zakaj pa jaz? Začnite vi, potrkajte vi . . .«
»Bojazljivcc!«
»Vi sami ste bojazljivcc!«
»Pob—ber—rite se!«
»Jaz sc žc skoro kesam, da sem vam zaupal tajnost, vi . . .«
»Jaz? No, kaj je z menoj?«-
»Vi ste sc okoristili z mojo zmedenostjo, vi ste videli, da sem zmešan . ..«
»A,, pojdite se solit s tem! Meni sc zdi vse skupaj smešno — to je vse!«
»Zakaj ste pa tukaj?«
»Zakaj ste pa vi?«
»Lepa morala to!« je pripomnil ogorčeno gospod v kožuhu.
»No, kaj pa govorite o morali? Kaj pa imate opraviti s tem?«
»Da, to je nemoralno!«
»Kaj?«
»Seveda, po vašem jc vsak prevar-jeni mož šlapa!«
»Ali ste mar vi mož? Saj mož stoji na Voznesenskem mostu? Kaj pa hočete? Kaj sc pa clrenjate tod?«
»Meni se vse zdi, da ste vi zares ljubimec! . . .«
»Čujte, ako boste nadaljevali tako, bom prisiljen priznati, cla ste zares šlapa. To se pravi, ali veste, kdo?«
»To se pravi, vi hočete reči, da sem jaz mož!« je rekel gospod v kožuhu in stopil nazaj, kakor da ga je nekdo polil s kropom.
»Tss! Molčite! Slišite . . .«
»To jc ona.«
»Nc!«
»Vraga, kako jc tema!«
Vse je utihnilo; v stanovanju Bobi-nicina sc je začul šum.
»Čemu bi se prepirala, blagorodni gospod?« je zašepetal gospod v kožuhu.
»Ampak vi sami, vrag vas vzemi, ste se čutili razžaljenega!«
»Toda vi ste privedli mojo potrpežljivost do roba.«
»Molčite!«
»Priznajte, da ste šc zelo mlad človek . . .«
»Mo—1—čite že!«
»Seveda, v tem som z vami istega mnenja, da je mož v takem položaju — šlapa.«
»Ali boste molčali že enkrat? O! . . .«
»Toda čemu je treba tako besno preganjati nesrečnega moža? . . .«
»To j c ona!«
Toda šum jc za trenutek utihnil.
»Ona?«
»Ona! Ona! Toda čemu so vi mučite zaradi tega? Saj to ni vaša nezgoda !«
»Blagorodni gospod, blagorodni gospod!« je mrmral gospod v kožuhu, ves bled in sopiliajoč, »jaz sem seveda zmeden .". . dovoli ste so nagledali mojega Donižania. Zdai ie sicer noč Ha.. I
njav ob Maasi ukazal, da naj vse prii pravijo za vojsko in da naj izpopolnijo vse utrdbe. Vsi na dopustu se nahajajoči ženijski častniki so pozvani z dopusta in na dopustu se nahajajoči artilerijski častniki obveščeni, da naj bodo pripravljeni. Po raznih trdnjavah so razdelili šest stotnij. Belgija sc ob-orožujc, da ob slučaju vojske s svojo armado varuje svojo nevtralnost.
V Nemčiji sami sc pa žc prirejajo shodi. V Draždanih jc 2000 oseb sklenilo na shodu, da na.j vlada krepko čuva. svoje pravicc v Maroku. Socialni demokrati v Berolinu pa agitirajo za shod, ki bo v nedeljo, ki se bo izjavili za mir.
Iz Pariza poroča »Agence Ilavas«: Predno je 30. t. m. odpotoval Cambon v Bcrolin, sc jc šc ž njim poslovil francoski ministrski predsednik Caillaus. Cambon bo zahteval od Nemčije natančne izjave glede na Maroko in se skliceval na važne kompenzacije, ki jih ponuja Francija Nemčiji ob Kongu, izjavil bo, da Francozi ne morejo z ozirom na svoj ugled več priznati. • Be-rolinski »Borsenkourier« poroča, da je nemški pariški poslanik bar. Schoen že poročal nemški vladi podrobno o predlogih, ki jih bo stavil Cambon nemški vladi in da jih v Berolinu ne prešojajo neugodno.
Iz Rima pa poroča »Stampa«, da se vmešava v maročansko vprašanje tudi Italija. Rimska vlada je namreč naznanila v Berolinu, Parizu in v Lon-! donu, cla bo zahtevala primerno odškodnino, če sc prti pogajanjih med Francozi in Nemci izpremeni položaj v Maroku.
Iz Maroka sc pa poroča, da so je uprl maročanski rod Ksimal, ki biva v agadirski okolici.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Iz IPragc sc poroča iz krogov, k! imajo zvezo z vlado: S Thunovo avdi-enco pri cesarju sc pečajo vsi politični krogi. Thun bo vladarju poročal o svojih načrtih uvesti spravna pogajanja med Nemci in Čehi in o razpoloženju v oboli taborih. Kroni bo predložil določne predloge, ki jih jc vzel na znanje tucli min. predsednik Gautsch. Ni gotovo, če sc po išlski avdicnci vrne knez Thun h Gautschu, da mu poroča o avdicnci, ker pride Gautsch sam najbržo 12. septembra v Prago, da s Tliunom skupno sodeluje pri spravnih predpripravah in nujno pozove voditelje, da
ampak jutri . . . sploh pa. se midva jutri najbrž nc bova si'ečala, dasiravno se jaz prav nič ne bojim srečati se z vami, — in sploh pa to nisem jaz, to je moj prijatelj, ki stoji na Voznesenskem mostu; zares, on jc! To jc njegova žena, to je tuja žena! Nesrečni človek! Uverjam vas. Jaz sem z njim dobro znan; dovolile, vse vam razložim. Jaz sem mu dober prijatelj, kakor morete sklepati, kajti drugače bi se zdaj no mučil tako zanj — sami lahko vidite, jaz sem mu večkrat rekel: čemu se pa ženiš, dragi prijatelj? Imaš svoj poklic, imaš lepe dohodke, pošten človek si, čemu pa menjavaš vse to za muho in kaprice ono kokete! Recite sami' No, jaz sc bom oženil, pravi: družinska) sreča . . . No, tu ima zdaj družinsko srečo! Spočetka je mož sam varal ženo, zdaj pa mora sam piti iz iste čaše . . . saj mi oprostite, toda to pojasni tov sto mi izsilili, treba jc bilo razložiti! ... On jc nesrečen človek in mora piti iz isto čaše — cla! . . .« Tu jo gospod v kožuhu tako zavzdihnil, kakor da jc resnično zajokal iz globine srca.
»Vrag naj jih vzame, vse! Ali nI dovolj tepcev! Kdo pa ste vi pravi zaprav?«
(Dalje.)
naj si podajo roke. Kljub pesimističnemu naziranju čeških radikalcev upajo vladni krogi, da se doseže uspeli. Knez Thun bo po svoji išlski avdienci povabi! k sebi voditelje vseh styank in jim predložil spravne predloge. Znano je, da krona že dolgo let želi in dela na spravo med Nemci in Čelii.
»Prager Tagblatt« poroča, da prične 4. septembra zopet poslovati pisarna češkega deželnega zbora. Sodijo, da bo sklican češki deželni zbor sredi septembra. To poročilo potrjuje tudi »Hlas Naroda«.
Iz Pulja.
Pri nekem kmetu blizu Sv. Vincen-ca v Istri je zbolela ena ovca. Žival jc postala tekom bolezni popadljiva. To je dalo povod, da so domači posvečali bolni živali večjo pozornost. Ovca ni uživala ničesar več, postajala pa jc z vsakim dnevom bolj popadljiva, tako, da so jo morali nazadnje že zvezati. Kmetu se je zdela stvar sumljiva. Šel je k puljskemu živinozdravniku in slučaj naznanil. Iz Pulja sc je podal živi-nozdravnik takoj na lice mesta, da žival preišče. Zdela se mu je stvar takoj sumljiva in jc dal ovco zaklati, na kar jo je raztelesil. Raztelešen je je dognalo, da je ovca obolela za steklino. Steklino je zamogla ovca nalezti izključno le od psa iste hiše, kateri je bil žc julija ubit radi stekline. Ker pa na ovci ni bilo najti nikakega znaka, iz katerega bi se moglo sklepati, da je bila žival od omenjenega psa ugriznjena, se sumi, da se jc ovca inficirala morda na paši z od pasje sline okuženo travo. Omeniti bi bilo še. da je cela družina uživala mleko ovce skozi ves čas, kar je bila žival bolna. Če se bo politična oblast odločila, poslati omenjeno družino v Pa-»teurjev zavod na Dunaj, se še nc ve, ker so zdravniki mnenja, da je nepotrebno. ker je družina uživala le kuhano mleko. Vsekakor bi bilo mnogo pre-vidneje poslati sedem oseb broječo družino v omenjeni zavod. Pri človeku se pojavi steklina lahko šele eno leto po inficiranju.
Kome vale graškeoa armadnega zbora
bodo letos v bližini Ljubljane. Samoob-sebi umevno, javnosti navodila za velike vaje, ki bodo končane 7. septembra, niso znana, a toliko jc gotovo, da sc bodo velike vaje med obema strankama vršile v neposredni bližini Ljubljane, ki še ni videla toliko vojakov zbranih, kot jih bo ob letošnjih vajah graškega armadnega zbora, ki je tako močan, kakor sta močna navadno dva armad-nft zbora. Vadili bodo vojaki 6. in '28. pehotne in 22. deželnobrambovske divizije. Poveljništvo 6. pehotne divizije bo nastanjeno 3. septembra v Mengšu, 7. septembra pa v Ljubljani, poveljništvo 28. pehotne divizije 3. septembra v Zatičini, 7. septembra glavno bivališče ni znano, 22. deželno brambovska divizija bo nastanjena 3. septembra v Gorenji vasi v Poljanski dolini, dne 7. septembra v Ljubljani. Pripomniti moramo, da bodo končane, divizijske vaje okolu 3. septembra in bo takrat prav-za prav že 3. armadni zbor koncentriran in bo tako dan temelj za nadalnje kome vaje. Po postojankah, kjer bodo nastanjeni vojaki dne 3. septembra, se pa lahko tudi sklepa, kako da se bodo razvile končne vaje v koru, divizija proti diviziji. Brigadna poveljstva sc bodo nahajala in sicer poveljstvo 11. brigade dne 3. septembra v Cerkljah, 12. brigade v Mengšu, 55. brigade v Za-tičini, 56. brigade v Zaličini. 43. in 44. deželnobrambovske brigade na Trati v Poljanski dolini, dne 7. septembra bodo pa nastanjena brigadna poveljstva večinoma v Ljubljani. Glede na peš-polke <•. in kr. armade 3. armadnega zbora je znano, tla bo nastanjeno poveljstvo 7. pešpolka. dne 3. septembra v Cerkljah. iln<" 7. septembra pa v Ljubljani. poveljstvo 17. pešpolka dne 3. scplenilmi v Mengšu, 27. pešpolka 3. septembra v Zatičini, 47. pešpolka dne 3. septembra v Zaličini, dne 7. septembru pa v Ljubljani, boseiisko-hercegov-skega polka št. 2. dne 3. septembra v Cerkljah, dne 7. septembra v Ljubljani, bosensko-hercegovskega polka šl. 4 dne 3. septembra v Zatičini, dne 3. septembra pa \ Ljubljani. Lovski bataljoni imajo sledeče dispozicije: 5. lovski bataljon bo nastanjen 3. septembra v Mengšu, T. lovski bataljon 3. septembra v Zatičini, 8. lovski bataljon 3. septembra v Mengšu, 9. lovski bataljon 3. septembra v Mengšu, 7. septembra v Ljubljani. II. lovski bataljon 3. septembra v Zatičini, 7. septembra v Ljubljani, 17. lovski bataljon 3. septembra v Mengšu, 8. septembra v Ljubljani, 19. lovski bataljon 3. septembra v Mengšu, 20. lovski bataljon 3. septembra v Zatičini, 21. lovski bataljon 3. septembra v Cerkljah, 7. septembra v Ljubljani, 24. lov-
ski bataljon 3. septembra v Zatičini, 7. septembra v Ljubljani, 19. lovski bataljon 3. .septembra v Zaličini, 7. septembra pa v Ljubljani. Dcžclnobram-bovski polki bodo sledeče porazdeljeni: 3. pešpolk dne 3. septembra v Poljanah, 7. septembra v Ljubljani, 5. pešpolk 3. septembra v Ilotavljah (Poljanska dolina). 7. septembra v Ljubljani, 26. pešpolk 3. septembra na Trati (Poljanska dolina), 7. septembra Ljubljana. Primerno pehoti bo razdeljena tudi kavalerija ln artiljerija. Ker je prideljen vajam le en dragonski polk, zato bodo vaje najbrže večinoma po hribih. Polkov Štab bo nastanjen 3. septembra v Zatičini, štab 1. divizije v Mengšu, 2. divizije pa v Gorenji Vasi. Dne 7. septembra bo nastanjen pehotni štab in štab 1. divizije dragonskega polka v Ljubljani. Artiljerija ima dozdaj sledeče dispozicije: Topničarski polk št. 7 bo nastanjen 3. septembra' v Mengšu, 7. septembra v Ljubljani, topničarskega polka št. 8. 1. divizija dne 3. septembra v Zatičini, dne 7. sentembra v Ljubljani, topničarskega polka št. 8. 2. divizija dne 3. septembra v Zatičini, dne 7. septembra pa \ Ljubljani, topničarskega polka šl. ',). 1. in 2. divizija dne 3. septembra v Cerkljah, havbičnega polka št. 3. 1,- divizija dne 3. septembra v Cerkljah, havbičnega polka št. 3. 2. divizija dne 3. septembra v Zatičini. Deželnobrambovski havbični polk štev. 22. bo nastanjen 3. septembra v Poljanah. gorski artiljerijski polk št. 3. dne 3. septembra v Gorenji Vasi. Ker je znano bivališče večine polkov in bataljonov, ki se udeleže vaj, tudi že za 7. september, dan, ko se vaje odtrobijo in bo nastanjena večina poveljstev, nad 20, v Ljubljani, se zato lahko domneva, da bodo odtrobili vaje v ljubljanski okolici ali pa celo na ljubljanskem Gradu. Koncentrirani bodo pri letošnjih vajah na. Kranjskem sledeči armadni deli: 3 divizije s 6 brigadami, 6 pcšpolkov c. in kr. armade, 2 bosen-sko-liercegovska polka. II lovskih bataljonov, 3 deželnobrambovski polki (gorski deželnobrambovski polki imajo svoje vaje po gorah zase in sc ne udeleže kornih vaji. I dragonski polk, razdeljen v 2 diviziji. \ artiljerijski, 2 havbična in I gorski artiljerijski polk. Izhodne točke vajam bodo Zatičina, kjer bo 3. sept. koncentrirana 28. pehotna divizija popolnoma, nadalje Cerklje—Mengeš, kjer bo koncentrirana v raztresenih bivališčih (i. divizija in Poljanska dolina, kjer bo od Hotavelj do Poljan koncentrirana 22. deželnobrarn-bovska divizija. Prostor, kjer bo letos vadil 3. armadni zbor. je za moderne velike vaje kakor ustvarjen. Razvije se lahko v ljubljanski, gorenjski in kamniški ravnini več kot. on armadni zbor, a tudi gora je veliko in zadnje avstrijske velike vaje najrajše prirejajo v hribih. Zato bodo vaje zanimive in poučne, ker bodo vojaki vadili tako na ravnem kakor tudi po gorah.
Šlajerske novice.
š S pošte. Poštni ekspedijent Davorin Tratenšek je prestavljen na Pra-gersko; asistent Kari KirchschJager je prestavljen iz Radgone v Beljak.
š Nesreča na železnici. V bolnici v Slovenjem Gradcu je umrl železniški delavec Tomaž Dorner iz Skal. Pri premikanju s premogom naloženih vagonov na postaji Skale pri Velenju je padel pod kolesa vagona. Ponesrečenec je bil neoženjen in star 28 let.
PRORAČUN ZA LETO 1912.
Ministrstva so že izdelala proračune za leto 1912. Zdaj izdelujejo Še bilanco. Gautsch je natančno pregledal proračune vseh ministrstev in delal na to, da so ustavili v proračun več postavk, koristnih ljudstvu, ki jih je prejšnja vlada črtala, da varčuje.
GAUTSCH V BUDIMPEŠTI.
Gautsch se odpelje v ponedeljek v Budimpešto, kjer se predstavi Khuenu in ostalim ogrskim ministrom. Sodi se, da bodo ob tej priliki se pričeli zopet pogajati o uvozu argentinskega mesa.
BULGARSKO POSOJILO.
Bulgarija namerava najeli na Francoskem 300,000.000 frankov za zgradbo cest in železnic.
OPUSTOŠENE MISIJONSKE POSTAJE.
Iz Pekina poročajo, da so v provinci Kvangse opustošilc tolpe večji del katoliških misijonskih postaj. Izbruhnilo je tujcem sovražno gibanje, ki se obrača deloma tudi proti bogatim domačinom.
ITALIJANSKE VOJAŠKE VAJE.
Iz Milana poročajo, da se je predvčerajšnjem dopoldne mudil laški kralj na velikem zrakoplovnem letališču pri Sen Bernadino. v če srd r okolici
se se'daj vrše velike italijanske vojaške I vaje. Kralj se je dvignil v spremstvu treh častnikov v zrak z vodljivim zrakoplovom »P IL« Polet jc trajal eno uro ter je navzoče občinstvo priredilo kralju burne ovacije.
DRAGINJA NA FRANCOSKEM.
Zadnje dni so se vršile v mnogih mestih na Francoskem velike demonstracije proti podraženju živil, pri katerih je ponekod! došlo tudi do velikih izgredov.
STAVKA MORNARJEV V ODESI.
V pristanišču v Odesi leži 80 velikih laclij, naloženih s sadjem in sočiv-jem, ki ne morejo odpluti vsled stavke mornarjev. V skladiščih so nakopičeno ogromne množine lahko skvarljivega blaga. Vlada se obotavlja energično nastopati, ker se v Rusiji pojavlja močno revolucijonarno gibanje.
Razne stvari.
Nesreča z avtomobilom. V bližini Ivrakova se je zaletel avtomobil časnikarja Ustiyanowicza na ovinku v neko drevo s tako silo, da se je popolnoma razbil. Ustyanowiczu je preparalo trebuh ter so umirajočega prenesli v bolnišnico, kjer jc kmalu umrl. Njegova žena in grof Ledoliovski, ki sta bila tudi v avtomobilu, sta težko ranjena.
L nblmska drama. V Norimberku je delavec Maks Kern zadavil svojo ljubimko 34 letno perico Marijo Birk-muller, s katero se je spri. Po umoru je šel Kern v neko gostilno, kjer je na ciničen način pripovedoval o svojem činu. Policija jc morilcu zaprla ter ga je komaj obvarovala, da ga ni razjarjena množica linčala.
Velika nesreča pri zgradbi mostu. Iz Curiha poročajo, da se je 10 km od St. Morica podrl v torek zvečer most, ki so ga gradili, ter pokopal pod seboj 25 delavcev. Doslej so izkopali 12 mrtvecev; 10 delavcev jc tpžko ranjenih. Kaj je bilo vzrok nesreči, se še ne ve.
železniška nesreča. I/, Bruslja poročajo, da sta zadela v bližini Ipresa skupaj dva tovorna vlaka. 17 oseb jc ranjenih.
Ruski roparji. Iz Peterburga poročajo, da se je pri trdnjavi Kcrč ponoči izkrcala tolpa roparjev in napadla artiljerijski arzenal. Ker so straže streljale, so roparji odgovarjali z revolverji, vsled česar jc bilo več vojakov ranjenih. "Končno se je posrečilo ujeti 15 roparjev, medtem ko so ostali ušli v čolnih na odprto morje.
Prvi nemški poštni urad z brezžičnim brzojavom je ustanovljen v Swi-nemunde. Sprejema vse brzojavke uradnega ali zasebnega značaja, ki prihajajo brezžičnim potom iz ladij na morju.
Kmetijstvo na Ruskem. Ruski poljedelski minister je predložil ministrskemu svetu zakonski načrt za pospeševanje ruske industrije poljedelskih strojev.
Samoumor dveh prijateljic na pokopališču. Iz Lvova poročajo: Na lysza-kovvskem pokopališču sta se ustrelili prijateljici 22 letna Milialina Adam-czyk, prodajalka v neki trgovini, in 20 letna Marija Dutek, kontoristinja. Pri truplih so našli knjige poljskih pesnikov. Ena izmed njih je bila. odprta in na odprti strani je imela pesem naslov: »Slovo od sveta!« V neki vizitki ste napisali, da zato hočcli skupno umreti, ker ne moreti živeti tako, kakor bi radi. Obe ste bili pridni bralki pesni in romanov, kar jima je bržkone zmešalo glavi.
Dnevne novice.
r Izboljšanje travnikov. Ker je
bilo vsled neredno dohajajočih prošenj za nasvete v svrho melijoracij travnikov redno poslovanje otežkočeno, sklenil je deželni odbor, da je prošnje za nasvete o izboljšanju travnikov,vlagati pri deželnem odboru v Ljubljani le od 1. novembra do 31. januarja vsakega leta. Nasvete dobijo prosilci brezplačno po vrsti, kakor bo deželni strokovni organ imel za, to Časa. na razpolago.
»Zarja« sc neprenehoma jezi, ker smo označili socialno demokracijo za podkupljeno. To je vendar splošno znana reč - na Dunaju jo vsak otrok ve. Sladkorni, petrolejski, železni in drugi karteli, vsi so socialno demokracijo podkupili, da je volila kandidate fabrikantov. Friedmann jc denar kar s periščem sipal med socialnodemo-kraške agitatorje. Socialni demokratje so kandidate veleindustrije volili^Hva-kor en mož, zanje naravnost besno agi-tirali in od njih seveda dobili pomoč za lastne kandidate kakor se je bil dogovor sklenil. Zato socialna demokracija nič ne piše o poslabšanju socialnega zavarovanja, nič o draginji sladkorja in premogu, sploh fabrikante uo-
polnoma pri miru pušča, kar pa piše, je le dogovorjen švindel. Zabavlja le zoper agrarce. To vse je posledica, ker jc bila s tisočaki podkupljena. In zdaj, ko ima tako velik spor v svojem taboru, se še bolj boji, da bi se vele-kapitalu zamerila. Saj so že češki sodrugi nemškim na Dunaju namiga-vnli, da so podkupljeni in skoziinskozi korumpirani! Zato naj »Zarja« kar lepo tiho bo.
-j- Znani moderni slovenski umet« niki so na našo notico o razstavi na Bledu odgovorili v »Narodu« in »Jutru« na način, ki kaže, da se ti gospod, je veliko boljše razumejo na antikle« likalno zabavljanje kakor pa na umetnost. Dovolil si ie nekdo iz tega kroga v »Narodu« sledeči odgovor: »Umetniška razstava na Bledu je dala glasilu naše prečastite duhovščine povod, da se je včeraj zneslo nad slovensko mo-i derno. S kratkimi a krepkimi besedami je vse slovensko slikarstvo v niifi delo. Sicer priča v naših cerkvah vladajoče barbarstvo, da se ogromna ve« čina naše duhovščine veliko bolje razume na štruklje in na klobase, kakor na slikarstvo in na kiparstvo, vendar je lepo, da so se gospodje sploh začeli zanimati za umetnost in da jih celo skrbi sloves slovenske kulture. Upati je, da gospodje v prihodnje ne bodo več skrbeli za ohranitev trdne vere našega naroda v copernice, čudeže in ob« sednost, in pri njihovi znani ženeroz-nosti je celo pričakovati, da bodo z materijelno podporo omogočili sijajen razvoj slovenskega slikarstva. Veselimo se torej živega zanimanja te gospo« de za umetnost in za sloves slovenske kulture.« —■ Ta notica je dosti čeden izdelek žurnalističnega rovtarstva, ki dokazuje, da bi »umetniku«, ki jo je zložil, veliko bolj pristojalo pero kakor čopič in tako bo najbržeje pri veliki ve« čini naše »moderne«. Blejsko razstavo je ocenil tudi ljubljanski uradni list kot ne dosti vredno in zadosti jasno iz« rekel mnenje, naj se ne gre med tujce s takimi nedovršenimi izdelki, ker se s tem naš narod le blamira in osmeši. To pa po našeiu mnenju velja splošno za vse razstave, ki so jih naši »mo« derni« priredili. Nikar vendar ne bodite tako otročji! Naj bo liberalec ali klerikalec ali anarhist, vsakemu slovenskemu človeku, ki je videl kdaj kakšne razstave in zbirke bodisi na Dunaju ali v Monakovem ali v Beroli« nu in Peterburgu, je jasno, da izdelki naše moderne po večini niso taki, da bi sc mogli z njimi ponašati. Vsak to ve, le povedati se vsak ne upa iz strahu pred tisto ljubljansko kliko, ki je vso slovensko kulturo v zakup vzela. Mi se pa nobenega nič ne ženiramo in naj »Narodovci« in ».Jutrovci« še tako kriče, dejstvo ostane, da slovenska umetniška moderna ni veliko vredna. Kar se pa cerkva in duhovščine tiče, naj bodo naši moderni kar lepo tiho. Cerkev je pri nas umetnost vedno najbolj podpirala in brez cerkve bi še tistih slikarskih talentov, ki smo jih Slovenci res imeli, ne bilo. Da pa du« hovščina danes cerkva slovenskim mo-dernikom nič kaj rada ne zaupa, tega so pa krive slabe izkušnje, ki jih je z njimi večinoma imela. »Herrgott« schnitzlerji« v Tirolali so zmožni napraviti veliko lepše kipe nego naši naj« modernejši. Kdo n. pr. bi si upal tistega prečudnega »Svetega Janeza«, ki smo ga videli v Jakopičevem paviljonu, postaviti v kako cerkev? Še za sa-kristijo ni. Vsaka cerkev, bodisi na Kranjskem ali pa drugod kjerkoli na svetu, bi se take podobe branila. Barbarizem ne vlada po naših cerkvah, ki se z največjo skrbjo ohranjajo in reno-virajo, ker imamo v teni oziru hvala Bogu ravno v cerkvenih krogih, v društvu za krščansko umetnost, izborne Strokovnjake — barbarizem je edino primerno ime za produkte naše »moderne«. Kdor hoče n. pr. kaj res umetniškega videti, naj si gre rajši ogledat cerkev v Dražgošah kakor pa paviljon v Tivoliju. Res slabo se pristoja našim najmodernejšim umetnikom, da zabavljajo zoper duhovščino, od katere so gotovo več zaslužka imeli, kakor od vse narodnonapredne gospode skupaj in bi lahko še imeli, če bi res kaj znali. Če se pa .v.»Jutru« pritožujejo, da deželni umetniški svet ni zadnji čas ničesar iz"Jakopičevega paviljona nakupil, ni to nič čudnega. Kdo bo pa deželni denar za take nezrele reči vun metal? Saj liberalci tako venomer kričijo, da deželni odbor denar vun meče. Ali ni boljše, da kranjski muzej nakupi predzgodovinske lonce iz bronaste dobe. kakor pa kako zelenormenorjavo pokrajinsko sliko slovenske moderne? In še nekaj bomo oh tej priliki rekli, naj se potem prizadeti še tako jezijo. Slovenska moderna umetnost ne trpi zato, ker se je ne podpira, ampak pod-jiirn se je zato ne, ker nič podpore vrednega ne modueira iu i a brezplod-
nost je vzrok, da trpi umetnost in ne pridemo Slovenci v tem oziru do nobenega slovesa. To je resnica in potrdil nam jo bo vsak pameten človek, tudi liberalec. »Jutro« in »Narod« pa naj sc usajata, kolikor hočeta. Kar pa se katoliškega časopisja tiče, je vedno resnične umetniške talente podpiralo od »Zgodnje Danice« pa do »Slovenca«. In če bi ne bilo duhovščine, bi bil marsikateri slovenski umetnik lakote poginil, liberalci so za Wolfe, Languse, Ketteje in Murne imeli le lepe besede in prazen varžet. »Najmodernejši« so na to seveda pozabili, pa naj vprašajo kakšnega izmed sebe, jim bo že povedal, kako dobri so včasih — štruklji v farovžih.
4- Prestolonaslednik in sušaški
žnpan. Hrvaški listi poročajo, da jc mi-nolo sredo prestolonaslednik Fran Ferdinand v reški prosti luki slučajno sc seznanil z županom na Sušaku baronom Zmajičem. Prestolonaslednik je pri tej priliki vprašal barona Zmajiča: »Ste- li sin zadnjega hrvaškega velikega župana na Reki?« čemur je baron Zmajič pritrdil. Vsled tega so Mažari zopet silno nervozni.
—	Na kanonično vizitacijo in bir-movanje se je odpeljal prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič v semiški in kočevski dekanat. Povrne sc 20. septembra t. 1.
—	Na deželni gospodinjski šoli v Šmihelu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto z mesecem oktobrom. V šolo se sprejemajo dekleta, ki stanujejo v samostanu šolskih sester »de Notre Dame« ali pa zunaj v okolici. Za oskrbo v samostanu je plačati po 30 K na mesec in je določenih za te gojcnkc 6 štipendij po 15 K na mesec. Vnanje učenke ostajajo čez poldan v šoli in dobe, ako so podpore potrebne, brezplačno kosilo v samostanu. Prošnje za sprejem in za štipendije je predložiti do 15. septembra na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmihelu, pošta Kandija.
—- Hotel Malner na Bledu sc dne
25. septembra proda na dražbi. Vzklic-na cena je 250.000 K. Inventar pa je žc potom rubežni prešel v drugo last.
—	Z okna v II. nadstropju je padla
Sletna mizarjeva hčerka Schiffrer v Zagrebu in se težko poškodovala,
—	Kolera v Trstu. Glede včeraj objavljenih in kot sumljivo označenih slučajev v Trstu se od kompetentne strani izjavlja, da so vsi ti slučaji le navadne črevesne bolezni, ki nimajo s kolero nič opraviti in so bili dotičniki od strani privatnih zdravnikov le iz previdnosti odposlani v Magdalensko bolnišnico. — Sinoči je obolel nagloma v novi luki neki voznik, imenovan Ku-del iz Sv. Ivana, ki so ga spravili tudi v Magdalensko bolnišnico, ker je njegovo stanje kazalo nekake sumljive znake. — Sinoči ob 7. uri 40 min. je pri hangarju št. 9 obolel za zelo sumljivimi znaki 201etni težak Dominik Kocijančič. Došli zdravnik ga je ukazal takoj prepeljati v Magdalensko bolnišnico. Z njim so odvedli v Magdalensko bolnišnico, kjer so jih internirali, še pet drugih težakov, ki so delali skupno, in sicer 201etnega težaka Ivana MarcuzZi, stanujočega v prenočišču G. Gozzi, 191etnega Henrika Cetvilo, stanujočega v ulici JPiccola Fornace št. 5, 181etnega Bruna Grego, stanujočega na trgu Do-nota št. 7, 171etiiega Roberta Buda, stanujočega v ulici C.oroneo št. 13 in 191et-nega Vladimirja Devetaka, stanujočega v prenočišču G. Gozzi.
—	Nov planinski dom začenja zidati kranjskogorska podružnica »Slov. planinskega društva« v sporazumu z osrednjim odborom poleg vrha sedla, ki loči Kranjsko goro od Trente. Zveza med tema krajema se je po zaslugi okrajnega cestnega odbora kranjskogorskega in g. tesarskega mojstra Za-kotnika zadnja tri leta tako izboljšala, da pelje sedaj do vrha prelaza vožnja pot, ki je složno izpeljana in za turista prava državna cesta. Na kranjski strani je nekoliko pod sedlom nemška Vo-sova koča, ki pa je premajhna in staromodna ter nikakor ne zadostuje več naraščajočemu tujskemu in planinskemu prometu. Na goriški meji pa bo stal že prihodnje leto zgotovljen nov dom, zidan po zaslugi g. inž. Skaber-neta in kranjskogorske podružnice v smislu modernih turistovskih zahtev. Novi dom bo nudil prijeten počitek mnogobrojnim kranjskogorskim leto-viščarjem, gostoljuben odmor gorskim izletnikom in malim turistom, ter tudi pravim turistom, ki v vedno večji meri pohajajo na sedaj lahko in brez nevarnosti pristopne vrhove Mojstrovke, Prisojnika, Razora, Jalovca. Velika požrtvovalnost kranjskogorske podružnice, ki je pri slabih gmotnih razmerah vsled sile razmer pogumno podvzela ako delo, naj najde priznanje v tem la sc vsi prijatelji planin najdejo v
nedeljo, 3. septembra, popoldne na planinski veselici v Kranjski gori, katere dobiček je namenjen za ta dom.
—	Grozovit roparski umor. V Veliki Gorici na Hrvaškem so minolo sredo dobili kmetje denar iz prodaje občinskega gozda. Kmet Stjepan Cvetkovič iz bližnje vasi Cvctkovičbrdo sc jc s tem denarjem podal na pašo ter se ni več vrnil domu. Drugo jutro ga, je šla žena iskat ter našla živino raztreseno, a njega nikjer. Končno jc opazila na poljski stezi zakrite krvave sledi, ki so vodile na bližnjo njivo s turšieo. Po dolgem iskanju je našla .žena strašno razmesarjeno truplo svojega moža. Zverine so mu odrezale jezik, iztaknile oči itd. Strašnega zločina so bili osumljeni kmet Jure Cvetkovič in njegova dva sinova ter so vse tri zaprli.
—	Novo mestno kopališče v Mosta-ru bo stalo 200.000 K. Občina je dela že razpisala.
—- Nova palača v Zagrebu. Društvo »Dobrotvor« v Zagrebu sezida krasen društveni dom v Mihanovičevi ulici; temeljni kamen polože sredi septembra.
—	Mrtvo truplo novorojenčka so
našli kmetje v potoku Okičnica ob gori Plješivici. Osumljeno žensko so že zaprli.
-— Žrehčarna pogorela. V noči 28. t. m. je vsled nekega nedostatka na bencinskem motorju nastal požar v hlevih baron Alborijeve žrebčarne, ki je napravil 30.000 K škode. Z velikim naporom se je posrečilo rešiti 200 dragocenih plemenskih živali, zgorelo pa je več strojev in poljskega orodja.
—	Okuženi vodnjak v Zagrebu (v nadškofijskem vrtu), iz katerega so izhajali vsi zadnji slučaji tifusa, so te dni podrli in zasuli.
-- »Nesrečna ljubezen.« Urarski pomočnik Griimvald v Zagrebu je iz »nesrečne ljubezni« do neke hotelske hišine spil precej solne kisline. Ker so ga pa šc o pravem času prepeljali v bolnišnico bo menda šc okreval.
— Radi dote. Krojaški mojster Emerih Kovač v Karlovcih je vedno nadlegoval svojo ženo, naj pri svojem očetu štrugarskemu mojstru, Jožu Der-diču izterja svojo doto. Večkrat je ženo nagnal iz hiše, češ, ali naj prinese doto ali pa naj sploh več ne pride. Te dni se je zgodilo isto in ker oče ni hotel dati denarja je hči ostala pri njem. Tu pa pride Kovač in hoče ženo s silo odvesti sabo. Derdič skoči hčeri na pomoč, moža se sprimeta in oče potegne nož ter ga dvakrat zasadi v srce zetu, ki se mrtev zgrudi. Derdič teče nato v hišo — med ruvanjem sta namreč prišla na cesto — ter spije steklenico lužnc esence. Učinek pa ni bil smrten ter so Der-diča spravili v zapor.
—	Svaka ubila. V Pastuši pri Pe-trinji je kmetica Kata Vujaškovič s sekiro ubila svojega svaka Nikola.
—	Egiptovski princ v Sarajevu. Egiptovski princ Ibrahim Ratib je s svojo družino došel v Sarajevo, kjer jc bil že tudi pred par meseci.
—	Pasteurjev zavod v Bosni. V Lu-kavcu sc še letos prične zidati Pasteur-
72.1 f-
Angleške oblasti so zaplenile v dokih ob Temzi dva mala parnika, ki sta bila opremljena s topovi in drugim orožjem in ki sta hotela odpluti na morje. Razne vesti trdijo, da so nakupili portugalski monaiiiisti več ladij, ki so jih oborožili za boj proti portugalskim republikancem. Neka vest iz Londona trdi, da se je konstatiralo, da plovejo po Atlantskem oceanu najmanj štiri take ladje. Po sporočilih portugalskega poslanika v Londonu so baje portugalske oblasti zaplenile pri Villi Gardo eno tako ladjo. Neko drugo skrivnostno ladjo je zasledovala neka portugalska križarka v bližini Oporta. Zasledovani ladji pa se jc posrečilo, kri-žarko močno poškodovati s tem, da je izstrelila nanjo eno svojih min ter oii-siila krov z brzostrelnimi granatami. Te ladje so nakupili baje portugalski monarhisti z denarjem, ki so ga nabrali v Braziliji. Nadalje -e poroča iz Lon-
jev zavod, čegar vodja bo dr. Adolf Hempt. Zavod sc zgradi iz zasebnih sredstev in se otvori prihodnje leto.
—	»Otmloa« na cerkvenem žegna-
nju. V Baničih pri Milctkovicah v Bosni so o priliki cerkvenega žegnanja s trga pred cerkvijo trije fantje odvedli 181etno hčer trgovca Stavoljaka. Za nevesto si jo je tako vzel 221etni Gjorgje Tanovič. Sicer pa postaja »otmloa« tudi v Bosni vedno redkejša.
—	Nova hrvaška drama. V zagrebškem deželnem gledališču se vprizori nova, drama enodejanka »I oprosti nama«, spisal Milan Curčic.
—	Prvi jugoslovanski zdravniški kongres za operativno medicino sc vi si 18., 19. in 20. septembra v Bclgradu.
ITALIJANSKA KULTURA.
Iz Rima poročajo: Listi priobčujejo dolga poročila o dogodkih v Verbicaru, kjer je množica napadla javne urade vsled sanitarnih odredb proti koleri. Časopisi poročajo, da je množica občinskega tajnika mučila. Polomili so mu prste in odrezali ušesi, nakar so truplo razkosali. Odrezano glavo so nataknili na puško in jo nosili po co-sfah. Del časopisja piše, da jc italijanska kultura po petdesetih letih neodvisnosti še vodno na isti nizki stopnji, kot je bila. pred pol stoletjem. Vlado so druga drugo menjale, a so skrbele bol j za volivne listke kot pa za ljudsko izobrazbo. — V Verbicaru je došlo do ponovnih izgredov med policijo in prebivalstvom, v katerih jc bilo mnogo oseb ranjenih.
Iz Majore poročajo, da je množica napadla zdravnike in jih pretepla ter da ni mogoče izvesti od oblasti določeno nadzorovanje bolnikov in barak. Vsled odredbe vlade se pošilja sedaj v vse večje kraje vojaštvo, vendar se misli, da s tem javna varnost v krajih, okuženih od kolero, ne bo mnogo večja.
V	zadnjih dneh je na. pokopališču v Verbicaru ležalo kakih 10 trupel, ki jih niso mogli pokopati zaradi številnih smrtnih slučajev. Prebivalstvo so brani izkopati grobove, tako da. trupla gnijejo na vročem solncu in razširjajo grozen smrad. Mnogi listi napadajo ministrskega predsednika Giolittija, češ da jc interesom Rima zapostavil zdravje Italije.
V	Moli jc istotako došlo do izgredov vsled zdravstvenih odredb proti koleri. Sorodniki neke na koleri umrlo osebe niso hoteli izročiti mrtvega, ker sc je razširila vest, da bodo pustile oblasti trupla sežgati in pepel raztrositi v zrak. Nastopiti je moralo proti prebivalstvu vojaštvo in policija. Are-tovanih je bilo več oseb.
Iz Genove v Massono odposlane zdravnike in bolniške strežaje jc ta-mošnje prebivalstvo napadlo s kamenjem. Zdravnik! morejo vršiti svoje delo samo v spremstvu oboroženih a^o-jakov.
Iz Livorna poročajo, da so kolera grozno širi. V ponedeljek je na koleri umrlo več oseb, kot vse prejšnje dni skupaj.
Listi v Padovi poročajo, da je na italijanskih vojaških vajah, ki so so
dona, da so v pristanišču Barro\va zaplenili v ponedeljek zopet neko sumljivo ladjo, in sicer mali parnik »Bcs-sie«, na katerem je bila vojna municija. za parnik »Arizona«, ki so ga angleško oblasti že prej zaplenile. Vse tri ladje so bile namenjene za portugalske mo-narhiste ter je vsled njihove zaplembe onemogočena za dalje časa nionarlii-stična agitacija na Portugalskem. Portugalski poslanik v Londonu, senor Gomez, je izjavil nekemu sotrudniku lista »Dailjr E.vpress«, da jo bil obveščen L avgusta, tla sc jc opremilo na Angleškem več parnikov z vojno inuni-eijo, ki naj bi sc utihotapila na Portugalsko. Posredoval je vsled toga pri angleškem zunanjem ministrstvu, kjer se mu je zagotovilo, da bodo angleške oblasti ukrenilo vso potrebno. Konfiskacijo parnikov, ki se je zgodila v zadnjih dneh. jo pripisovali njegovi intervenciji.
končale v torek, obolelo 30 vojakov vsled pitja slabe vode v sumljivih okoliščinah. Trije vojaki so že umrli.
Desetletnica Kmelske knjižnice v Radečah.
3. septembra 1911.
Spored:
Ob pol 8. uri zjutraj: Mladeniški tečaj, predava dr. J. E. K r c k.
Ob pol 10. uri sprejem došlih go-i slov pri savskem mostu v Radečah.
Ob 10. uri sveta maša s cerkvenim govorom preč. g. J. E. K r c k a.
Po sveti maši slavnostni občni zbor v prostorih Narodnega doma. Po zboru se izroči diploma častnemu članu g. vitezu Nikolaju pl. G u t -m a n n s t h a 1 u.
Ob 2. uri popoldne litanije.
Po litanijah v prostorih Narodne-* ga doma ljudska veselica:
1.	1. Vodopivec: Himna »Slovenske Straže«.
2.	Slavnostni govor preč. g. dr. Ji E. K roka.
3.	»Domen«.
Po predstavi nastop cerkvenega pevskega zbora in tamburaškegai zbora.
4.	Prosta zabava. Srečolov.
Vstopnina k ljudski veselici 30 v.,
Orli v kroju so vstopnine prosti. Pre-skrbljeno je tudi za brezalkoholne pi.
j a če.
Opozarjamo zlasti na mladeniški tečaj, ki ga bo vodil naš dr. K r e k, Mladeniči iz sosednjih župnij, udeležile se ga v obilnem številu! Vabimo pa' šc posebno Orle obsavskega okrožja, naj bodo ta dan častno zastopani na naši slavnosti, zlasti pa. da se v oblin nem številu poklonimo velikodušnemu prijatelju katoliške slovensko mlade-. niške organizacije gospodu Nikolaju pl. Gutmannsthalu. Zlasti smo mu doli žni zahvalo, ker nam je omogočil usta-, novltcv glasbenega odseka. Na gotovo iu veselo svidenje .'!. septembra v Ra-» dečah!
Kmetska knjižnica v Radečah.
IZ BOHINJA.
Velika razlika med jutranjo in opoldansko temperaturo je sedaj v gorskih letoviščih, kakor n. pr. v Bohinju. Pretočeni torek je kazal toplomer ob šestih v jutro dobrih 12 stopinj C., ob dveh popoldne pa se je dvignilo srebro termometra v sonci do 28 stopinj C. Razpoloženje med številnimi letoviščarji v Bohinju je radi toga še vedno veselo in razigrano. Vreme — za našega poljedelca kaj žalostno in neugodno — pa silno ugaja poznim gostom, ki hrepene po svežem zraku in krepilni kopeli: Voda v Bohinjskem jezeru je za ta čas izredno topia in prijetna. Dno 30. avgusta zjutraj jc imela 19 stopinj, popoldne pa čez 22 stopinj C. Promet na in v jezernici je radi tega dokaj živahen. Včasih se pripeti tudi kaka mala neprilika, kakor zadnjo nedeljo nekomu dunajskemu milijonarju, ki je menil, da je iz navadnega čolna lahko narediti jadrnico. Nekaj časa se mu je zabava dobro sponašala; kar naenkrat pa potegne močna sapa, čolnič se nagne in mož je bil v valovih. Ker ni znal plavati, bi bilo po njem, ako bi ga ne bila rešila dva uradnika, ki sta slučajno mimo priveslala. Vešči plavači se pridno skušajo v plavalni stroki. Brez reklamno tekme sc drznejo nekateri junaki preplavati počez celo jezero. Odlikoval so je posebno neki sedmošolec iz goriške realke, ki jc s stariši na letovišču v Prosenčovi vili. Preplaval jo jezero od Hospiea pri Sv. Duhu na drugo stran v 25 minutah, ne da. bi ga bil spremljal čoln. Kakor je videti, bo vrvenje ob Bohinjskem jezeru od leta do leta bolj živahno in zanimivo.
Telefonska in brzojavno poročilo.
KNEZ THUN V AVDIJENCI.
Ischl, 31. avgusta. Češki cesarski namestnik grof Thun jc bil danes od cesarja sprejet v avdijenci in mu poročal o nameravanih spravnih konferencah na. Češkem. Češki deželni zbor se skliče okoli 20. septembra.
ODLIKOVAN GENERAL.
Dunaj, 31. avgusta. Cosar je generalu kavalerijc grofu Auerspergu povodom njegovega 50 letnega službenega jubileja podelil veliki križ Leopoldo-vega redft.
40 LETNI SLUŽBENI JUBILEJ DOMOBRANSKEGA MINISTRA.
Dunaj, 31. avgusta. Ministrski
predsednik baron Gautsch je danes mi nistru za deželno hrambo, generalu Goorgiju, čestital |„ 10 letnici njegovega službovnnja.
Skrivnostni parnik, ki je bil zaplenjen v Londonu.
KOLERA.
Solmi, 31. avgusta. Včeraj ie v Mo-nastiru obolelo za kolero 36 oseb, od teh jih je umrlo 26. Mesto je zapustilo okolu 1000 rodbin. Med vojaki je bilo 16 smrtnih slučajev. Kolera sc razširja v Ohrido, kjer jc bilo sedem slučajev. V Valoni so konstatirali 17 smrtnih slučajev kolere. V Novem Pazarju so pretrgali zdravstveni kordon in bolezen razširili. Tam jc v zadn jih 24 urah obolelo za kolero 47 oseb. V Solunu so povišali kvaranteno proti Monastiru na ■48 ur.
KOLERA.
Budimpešta, 31. avgusta. Tu je obolel na znakih, sumljivih kolere, nek poštni sluga.
POROKA SRBSKE PRINCESINJE HELENE,
Belgrad, 31. avgusta. Kralj Peter, prestolonaslednik Aleksander in prin-cesinja Helena so dopoludne v spremstvu ministrskega predsednika, predsednika skupščine in belgrajskega župana odpotovali v Peterhof, kjer .se l>o dne 3. septembra vršila poroka prin-cesinje Helene. Na kolodvoru so se poslovili ministri, diplomatični zbor in državni dostojanstveniki.
MONA LISA.
Pariz, 31. avgusta. Vsa poizvedovanja po Moni Lisi so popolnoma brezuspešna. Splošno se zdaj sodi, da jo je dal ukrasti kak amerikanski ljubitelj umetnosti. Vse parnike, ki dohajajo v Ne\v York, skrbno preiskujejo, našli pa podobe do danes niso.
PONESREČENI ITALIJANSKI KRIŽAR »SAN GIORGIO«.
Rim, 31. avgusta. Neki list poroča, da se v visokih krogih vojne mornarice nadejajo, da tekom prihodnjega tedna osvobode izmecl skalovja križarja »San Giorgio«.
LAKOTA V INDIJI.
London, 31. avgusta. Vesti o letini v Indiji so nepovoljne. Zaloge so izčrpane. Prebivalstvo strada.
LjuDljooske novice.
lj Pričetek ljudskošolskega pouka.
Šolsko leto 1911/1912 se prične na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih dne 16. septembra 1911 s klicanjem Sv. Duha in potem takoj z rednim šolskim poukom. Vpisavalo se bode dne 13., 14. in 15. septembra 1911 v šolskih poslopjih, to je: za I. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 17; za 11. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21, drugo nadstropje; za IV. mestno deško ljudsko šolo v novem šolskem poslopju na Prulah št. 13; za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40: za mest. nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 pri tleh; za mestno slovensko dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na sv. Jakoba trgu št. 1; za mestno nemško dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19. — V novo IV. mestno deško ljudsko šolo sc bodo sprejemali dečki i t. II. okraja (sv. Jakob) ljubljanskega mesta do Tranče, dalje iz predkrajev Hradcekega vas in Dolenjska cesta In iz severne polovice Karolinške zemlje, končno iz Kuhnovc in Domobranske, ceste ter iz vzhodne polovice Streliškc ulice. Otroci, ki nc stanujejo v Ljubljani, se v mestne šole ne bodo sprejemali. — Na obeh mestnih slovenskih otroških vrtcih sc prične šolsko leto 1911/1912 dne 16. sepetmbra 1911. Vpisovalo sc bo v šolskih prostorih na Zaloški cesti in v Cerkveni ulici dne 15. septembra 1911, dopoldne.
lj Porotne obravnave. Razprava proti nekemu uradniku zaradi poneverbe, ki se je danes vršila, se je v svrho nadaljnjih poizvedb preložila.
lj Mokronog v plamenu. V trgovini na Glavnem trgu J. Samec, poprej Vaso Petričič, so razstavljene slike mokronoškega požara. Slavno občin-
stvo naj si ogleda grozovito nesrečo. Podpore sprejema tudi slavni župni urad Sv. Nikolaja v Ljubljani, dalje tvrdke Lenasi & Gerkman in I. Samec, vsi v Ljubljani. Beda jc nepopisna. Prosimo pomoči! Za odbor: Peter Strel, Mokrpnog.
lj Iz krojaške obrti. Z ozirom na slovesni zaključek vseh strokovnih tečajev oblačilnih obrti, ki se sedaj vrše v Ljubljani, prestavile so se preskuš-njc za krojaške mojstrice, ki so sc zglasile za termin od 1. do 6. septembra, na 13. do 16. septembra in se bodo razdelila spričevala dne 17. septembra ob 10. uri dopoludne.
lj Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov v Ljubljani vabi ponovno vse trgovske sotrudnike na izlet v Kolinsko tovarno, kjer je vsakemu dana prilika ogledati si edino slovansko podjetje te vrste. — Zbirališče v nedeljo, 3. septembra, od 9. do 10. ure dopoludne v hotelu »Ilirija«.
lj Nogometna tekma na tivolskem travniku. V nedeljo se vrši pod patro-nanco »S. F. K. Ilirija« nogometna tekma med »S. F. K. Hermes«, Ljubljana in »II. Š. K. Concordia« iz Zagreba. Na to tekmo opozarjamo že danes ljubljansko občinstvo, ker bode ista ena najzanimivejših, kar jih jc bilo v Ljubljani. »H. Š. K. Concordia« je najboljši nogometni klub na Hrvaškem in je isti imel spomladi tekmo proti Hrvatskemu akademskemu šport-klubu iz Zagreba, katera je izpadla 2-1 v korist »Concordie«. »Concordia« imela jc tudi prejšnjo nedeljo tekmo z madjarskim nogometnim klubom iz Budimpešte, katera je tudi izpadla 3-1 v korist »Concordie«. Na drugi strani stoji pa najboljši slovenski nogometni klub, kateri je že z uspehom tekmoval v Ljubljani in Gorici. Ime »Concordie« kakor tudi »Hermesa« nam jamči, da bode ta tekma ena najinteresantnejših, kar jih jc bilo v Ljubljani in radi tega prav posebno opozarjamo slavno občinstvo, da ne zamudi te prilike, katere mogoče ne bode tako kmalu zopet imelo. Tekma je v nedeljo, dne 3. septembra, ob 5. uri popolud.ne na igrišču pod Tivoli-jem in stane sedež 1 K, stojišče pa 20 vinarjev. Vstopnice se dobe tudi v predprodaji pri tvrdki Gričar & Mejač.
lj Izgubil jc ključ ar slu mojster g. Avgust Martinčič denarnico, v kateri jc imel do 40 Iv denarja.
lj Kolo ukradeno je bilo danes dopoldne izpred justične palače zidarskemu polirju Antonu Grandošeku. Kolo je še novo zistema »Waffenrad« ter vredno 280 K. Tovarniška št. 129.570. Desni držaj ima nekoliko obdrgnen, na pedalih pa ima samo na eni strani gumija. Pred nakupom se svari.
lj Karambol. Sinoči sta v Glinški ulici skupaj trčila dva kolesarja, pri čemur se je enemu kolo znatno poškodovalo.
lj Konja splašila sta se predvčerajšnjem nekemu vozniku iz Kranja na Mestnem trgu, ker sta sc bila ustrašila električnega voza. Iv plašnima konjema je priskočil premogar Eker ter ju ustavil.
Priložnostni nakup.
V soboto, dne 2. septembra se vrši
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
Proda sc malo posestvo št.aoffi
jefe iz liiSc in gospodarskega poslopje, pri Iliši jc velik sad-njl vrt v neposrednjl bližini se nahaja zaraščen gozd. Njiv je za 10 mernikov posetve, k posestvu pripada tudi travnik HiSa in gospodarsko poslopje je zidano in v najboljšem stanu ohranjeno. Lega posestva je zelo ugodna! Podrobnejša pojasnila daje: Franc Šavelj Kadomljc 3t. 16 pri Kamniku :608
Palir
vešč slovenskega in nemškega jezika, ki je služboval pri večjih podjetjih, pri graditvi cest in vodovodov in obenem vodil plačilne liste in bolniško blagajno, želi službe. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro „Paliru.	2606
Komij
manufakturist in špecerist, 24 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi stalne službe od 15. septembra t. 1. — Ponudbe pod »Zanesljiv« na upravništvo tega lista. 2602
Oklic.
Daje se na splošno znanje, da se nameravata poročiti
1.	samski mizar Matija Pucko, stanujoč v Stuttgartu, Ostheim, Kanonemveg 218, sin mizarja Andreja Pucko in njegove rajne žene Marije roj. Majerič iz Stareceste, okr. glavarstvo Ljutomer na Štajerskem, in
2.	samska kuharica Marija Bijol, stanujoča v Stuttgartu, hči pokojnega zidarja Antona Bijola, nazadnje bivajočega na Bledu, okr. glavarstvo Radoljica, in njegove žene Katarine roj. Ferjan, sedaj udove Konic na Bledu.
Ta oklic naj se naznani v občinab Stutt-gart in Bled.
Stuttgart, dne 20. junija 1911.
L. S.	Matrični uradnik.
2598	V zastopstvu: Geyer s. r.
260 komadov, veliki, lepi, težki po 6 kg so naprodaj do pondeljka na Vodnikovem trgu.	2605
Objava.
Vsem svojim cenj. p. n. odjemalcem uljudno naznanim, da je bil moj dosedanji poslovodja Matija Ter le p, z dne 6. julija t. 1. iz moje službe odpuščen ter isti nikakor ni več opravičen sprejemati naročila v mojem imenu. Zajedno opominjam vse one osebe, katere trosijo o moji tovarni vozov, neresnične slabe vesti, da bodem v takih slučajih najstrožje postopal ter jih bodem sodnijsko zasledoval.
Peter Keršič
2597	tovarna vozov, 8p. Šiška.
f T^esna ženitna ponudba.
Stavbinsko izobražen ler podjeten mladenič, neomadeževane preteklosti, 27 lel slar, značajen, z nekaj čez 2't00 prihranjenega denarja ter pozneje nekaj dote, se želi y svrho poznejše ženitve in ustanovitve lastne stavbinske obrti seznanili s značajno in varčno gospico krščanskega mišljenja, staro 20 do 30 lei. se vsaj nekaj izobrazbe ler primerno premoženje. £e resne ponudbe s polnim naslovom in
sliko, katera se vrne, se prosi prijazno pod ,,/rtiroljuben in zvest" na upravo lega lista poslali
do 6. septembra t.
Zi tajnost se jamči
ICV /fcVji
j Oddajo se takoj v najem ■
i gostilniški prostori j
1 in hotelske sobe |
i na Bavarskn dvoru, i
r	Pojasnila daje	;
1 ..Gospodarska zveza" v Ljubljani. \
išče službo pri dobrem mojstru kje na deželi. Naslov: Ključavničar, poštno ležeče Vrhnike pri Ljubljani. 2590
Izobražena Slovenka
vešča laškega in nemškega jezika z lepim izgovorom se takoj sprejme za nadzorstvo 2 otrok in gospodinjstva. Plača po dogovoru. One, ki so že v tej lastnosti službovale imajo prednost. Ponudbe pod „Trajna služba" na uprav, tega lista. 2591
Prvovrsten lesni strokovnjak.
državno izprašan gozdar in gozdni tehnik, izredno izurjen v seli strokah lesne trgovine, sekanje lesa. sklepanja lesnih kupčij itd., zanesljiv in popolno izurjen v vseh pisarniških delih, zgovoren in zmožen reprezentacije, ki ima veliko veselje za lesno trgovino, išče primerne službe v lesni stroki. Imenovani je 37 let star, oženjen, oče enega otroka, s prvovrstnimi referencami, zmožen češkega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Prijazne ponudhe pod »Holzfachmann 4170« na tvrdko Rudolf Mosse, Praga, Graben 6.
2603
Pred škofijo št. 3, v trgovini Jakob Oblak
in sicer sc proda: kava, riž, milo, ciko-rija, semena, vinski kis, špirit, čaj, rum
in vse druge vrste špecerijskega blaga. Istotako se proda še popolnoma nova
registrirna blagajna
s 4 predali najnovejšega sistema. (Nabavna cena 4000 K.) Vabijo se k prodaji nele trgovci marveč tudi konsumentje.
Zagotovljen uspeh.
Tvrdka, katera ima v Sarajevu, glavnem mestu Bosne že 28 let obstoječo, veliko, moderno urejeno specerijsko in delikatesno trgovino, s katero je združena pravica točenja in pa trafika, na živahnem prometnem mestu, mnogo odjemalcev, zmerna režija, — išče strokovno izvežbanega spretnega slovenskega trgovca kot družabnika. Pripravljena je tudi prodati mu celo trgovino pod kulantnimi pogoji.
Natančnejša pojasnila daje Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Siemens-Ichuchertove tovorne znstopst
si usoja tem potom vljudno javiti, da se nahajajo od danes
pisarne zastopstva Ljubljane, na Reslovi cesti št. 12
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.