r™ 8 Največji tloreuki dnevnik v ZHnilfiih dfiavak I VeUn za rse leto • • . $6.00 S Za pol leta . • . • • $3.00 g Za Ne« York celo leto - $7.00 i Za inozenutvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki« The largest Slovenian Da the United States. Issued erery day except Sundays and legal Holidays. 76,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 212. — STEV. 212. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 11, 1935. — S REDA, 11. SEPTEMBRA 1935. TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XLHL — LETNIK XT.TTI. EDINOLE PROTEKTORAT BI ZADOVOLJIL DUCEJA abesinski cesar haile selassie je pripravljen dati lahom ' važne in obsežne koncesije Mnenja o pokojnem senatorju Longu Italijansko vojaštvo se pomika proti abesinski meji. — Njim nasproti je odkorakalo 25,000 Abe- sincev. — Abesinija je ponudila Italiji del province Ogaden. — Nemčija bo zahtevala kolonije. RIM, Italija, 1 0. septembra. — Oborožen protek-torat nad Abesinijo je Mussolinijeva cena za mir. Kot zatrjujejo poluradni krogi, Mussolinija ne more zadovoljiti nič manj; medtem pa je 10,000 itali-janskh vojakov odšlo na svoje postojanke nekaj milj od abesinske meje. Zadnja poročila pravijo, da je bila zavrnjena zadnja obupna ponudba cesarja Haile Selassiea, da *'bi odkupil" Mussolinija z o-zemljem in koncesijami. Cesar Selassie je naročil svoji delegaciji v Ženevi, da ponudi Italiji del province Ogaden. Poleg tega je bil cesar tudi pripravljen sprejeti od Lige postavljene svetovalce in bi Italiji dovolil zgraditi cesto med Eritrejo in Gondarjem. Mussolinijevi voditelji so vznemirjeni vsled neprestanih konferenc v Ženevi. Želijo, da bi se kampanja v Vzhodni Afriki kmalu pričela, ker zavlačevanje stane mnogo denarja. Tudi če bi Liga narodov Italiji priznala protek-torat, kar pa je zelo dvomljivo, bi Mussolini pri j vsem tem vztrajal pri vojaški okupaciji Selassie-vega cesarstva. ADDIS ABABA, Abesinija, 10. septembra. — 25,000 mož kavalerije je poslal cesar Haile Selassie na severno mejo, da varujejo to malo zavarovano mejo proti 1 0,000 italijanskih vojakom, ki so biii poslani blizu meje. Dajasmač Amda Mikael je na odredbo cesarja Haile Selassie odpotoval s svojo armado v Ogaden Uradno vladno poročilo pravi, da prihajajo s severne meje brzojavna poročila, po katerih je opažati važna italijanska vojaška gibanja na meji Eritreje in Somalije, kar pomeni kmalošnjo ofenzivo. Navzlic hudemu deževju, je proti severu tudi odpeljalo 30 truckov z municijo. Italijanski poslanik Luigi Vinci-Gagliucci pravi, da to gibanje ne pomeni napada, temveč je samo običajno premeščanje vojaštva. Abesinsko vojno ministrstvo pa temu zatrdilu ne verjame in pravi, da se italijanska infanterija in artilerija že od 6. septembra pomika, južno iz Asmare v Eritreji. ADDIS ABABA, Abesinija, 1 0. septembra. — Cesar Haile Selassie je pripravljen odstopiti del svoje dežele, da reši svoj narod. V obupni nadi, da odvrne vojno, je Italiji ponudil del Ogadena, ki meji na italijansko Eritrejo. — Ta ponudba je bila z novimi navodili brzojavljena abesinskima delegatoma v Ženevi Tekla Havaria-teju in dr. Gaston Jezeju. Ponudeno ozemlje je ozek pas, v katerem se tudi nahaja Ualual, kjer je v decembru prišlo do spopada med Abesinci in Italijani in je bilo ubitih 30 Italijanov in 60 Abesincev. PARIZ, Francija, 10. septembra. — Vlada je sklenila, da ojači svojo vojaško posadko v Somaliji za 600 mož, da je zavarovana meja za slučaj vojne med Abesinijo in Italijo. Vojno ministrstvo je je teh 600 vojakov izbralo iz prostovoljcev v francoski kolonijalni vojski. V kratkem bodo odpotovali v Džibuti, da ojačijo 2000 že tam nahajajočih se francoskih vojakov. ŽENEVA, Švica, 10. septembra. — Nek zastopnik kanclerja Hitlerja je rekel, da bo Nemčija še pred odgodenjem Ligine konference 14. septembra predložila svoje zahteve za vrnitev svojih nekdanjih kolonij. amerika bo povečala _mornarico Mornariški department ije naročil 23 bojnih ladij. — Privatne ladjedelnice jih bodo zgradile 12, vladne pa 13. Washington, D. C., 10. sept. — Nov korak za izvršitev mornariškega programa za leto 1935 je bil storjen, ko je mornariški department naročil 23 bojnih ladij, med njimi tudi matično ladjo za aeroplane in eno kri žarko z 10.000 tonami. Vse ponudbe za zgradbo 24. bojne ladje in lahke kri žarke z 10.000 tonami so zavrnjene kot. nezadovoljive, ker so za en do dva milijona dolarjev višje kot pa ponudbe lanskega leta. Dvanajst ladij, ki bodo veljale $59,225.500, 1>odo zgradile privatne ladjedelnice, 11 pa jih bo zgrajenih v vladnih ladjedelnicah. Lahko križarko z 10 tisoč tonami bo zgradila vladna ladjedelnica v New Yorkn. Tri mšilce po 1.500 ton bo zgradila vladna ladjedelnica v Kearny, N. J. Zgradba matične ladje za aeroplane je bila podeljena Bethlehem Shipbuilding Corporation v Quincy, Mass. Ta ladja bo imela 14.000 ton in bo veljala $20,737.0000. S tem bo ameriška mornarica imela štiri matične ladje za aeroplane. Zgradba teb ladij so bile dolgoletne sanje admirala Willia-ma A. Moffeta, ki je pred štirimi leti zatrjeval, da so te ladje za obrambo dežele neobhodno potrebne. Admiral Moffet, ki je izgubil svoje življenje, ko se je ponesrečil zrakoplov Akron, je videl, ko je bil postavljen temelj ladje Ranger. Washington, D. C., 10. sept. — Mornariški department je sklenil, da zgradi toliko ladij, kolikor jih dovoljuje londonska mornariška pogodba. Po zgradbi 15 rušilcev in 6 submarinov, ki so bili sedaj odobreni, bo mornarica še potrebovala 36 rušilcev po 1.500 ton in 18 submarinov, da bo dosežena po londonski pogodbi določena moč mornarice. borba za nadvlado na grškem Grški kabinet je sklenil obnoviti monarhijo. — 15. novembra se bo vršilo splošno glasovanje. London, Anglija, 10. sept. — Po poročilih Reuterjeve agentu re je pred državno zbornico opolnoči prišlo do krvavih spopadov med republikanskimi častniki in monarh i stično stražo. Voditel j republikanskih častnikov, general Panagiotaces, je bil z bajonetom vrezan v obraz, njegov brat, ki je republikanski poslanec, pa je bil ob-streljen. Vojni minister je mired i 1 njuno aretacijo. Ministrski predsednik Tsal-daris je malo prej delegaciji 25 rojalistov sporočil, da bo kabinet sklenil obnovitev monarhije. Po krvavih izgredih pa je kabinet preložil svojo sejo. Položaj v mestu je zelo resen. Mra-momate stene in tla nove yiala-če državnega zbora so bila oškropljena s krvjo. Ranjena brata sta bila kot ujetnika od-peljana v bolnišnico. Atene, Grška, TO. sept. — Ko se jo ministrski preto bodo tudi prišla različna strankina naziranja, toda ne bodo prišla v javnost, kajti na-zijsko zborovanje je temeljno različno od ameriških strankinih konvencij. Na zborovanju bodo merodajna Hitlerjeva načela in načela narodnih socialist ov. V Nuerenbergu je že okoli 1000 posebnih vlakov pripeljalo zborovalce iz vseh krajev Nemčije. Med zastopniki tujih norman thomas ga je označil kot prv0b0ritel ja fašizma WASHINGTON, D. C., 10. septembra. — Sovražniki in prijatelji senatorja Huey P. Longa, ki je postal žrtev atentatorja, se strinjajo v mnenju, da je treba politične račune uravnati z glasovnico, ne pa s svinčenko. Skoro vsi odlični Američani so izrazili sožalje Longovi družini, dočim si nazori o pokojniku zelo nasprotujejo. primerjava prstnih __odtisov Državni pravdnik bo dal Hauptmannovemu zagovorniku odtise prstov Linjdbergfiovega otroka. Generalni prav v Trentonu, X. J., Inik Wilentz je rekel vče- raj, da bo dal glavnemu llaupt mannovemu zagovorniku Lloy-du Fisherju na razpolago odtise prstov Lindberghovega otroka. Odtisi so bili najdeni na steni in pohištvu njegove spalne sobe. Fisher je včeraj obiskal na smrt obsojenega Hauptmanna v državni kaznilnici v Trentonu, N. J. Pozneje je rekel časniškim poročevalcem, da polaga veliko važnost na otroka, ki živi pri neki družini na Long Islandu. Družina je dobila otroka iz neke sirotišnice v Manhattan in ga vzela za svojega. Na razpolago je precej dokazov, da je to Lindberghov sin. Ako se bodo odtisi prstov ujemali, bo s tem dokazano, da Hauptmunn ni zakrivil umora ter da je bil po-nedolžnem obsojen na smrt. Primerjava prstnih odtisov bo stala precej denarja, ki ga jki zagovomištvo nima. Fislier pravi, da je dolžnost države New Jersey proti resnici do dna. OROŽNIKI USTRELILI ŠTIRI HRVATE Beograd, Jugoslavija, 10. septembra. — Kot vlada uradno naznanja, so orožniki v hrvatski vasi Taborska v nedeljo ustrelili štiri kmete. Orožniki so skušali razgnati nepostavno zborovanje 5000 kmetov, toda kmetje so se jih dejansko lotili. Šest orožnikov je bilo ranjenih, med njimi eden zelo resno. Orožniki so baje delali v somoobrambi. držav, ki so sprejeli povabilo na zborovanje, se nahajajo za-stopniki Italije, Španske, Poljske, Japonske in Kitajske. Po načrtu zborovanja bo imel Hitler dva dolga govora, toda po najnovejših poročilih bo ob raznih priložnostih govoril najmanj petkrat, _______j___ Kot človek je bil Long zelo priljubljen, kot j>olitik je pa imel dosti sovražnikov. Bil je kameleon v pravem pomenu besede. Neštetokrat se je zgodil*, da je v senatu s kakšnim svojim tovarišem nadvse prijateljsko govoril, par minut pozneje ga je pa v svojem govoru označil kot "lopova" in "izdajalca." Voditelj ameriških socijali-stov Norman Thomae je rekel: — Pokojnik je bil brez dvoma najbolj sposoben prvoboritelj ameriškega fašizma. Treba je pa pomisliti, da vladajo v Loui-siani take razmere, da j«' prijel visoko inteligentni dr. Weiss orožje v roko in ustrelil senatorja. Dr. Weiss bi gotovo ne žrtvoval svojega življenja, če bi vedel, da je mogoče z demokratskimi in rednimi metodami še kaj doseči. Državni zakladničar Morgen-tliau se boji, da bodo začeli nekateri smatrati proti postavno nasilje za politično orožje. Predsednik Roosevelt, za katerega je Long vneto agitiral leta 1932, pozneje je pa postal njegov odločen nasprotnik, je označil atentat kot "neameriško'* dejanje." Notranji tajnik Ickes je ro-kel: — Dogodek je vreden vsega obžalovanja. Domneval sem, da so že minuli časi, ko so skušali ljudje z atentati reševati politična vprašanja. Znani detroitski duhovnik Rev. Charles E. Cough lin je izjavil: — Naša parola mora biti: glasovnica, ne pa krogla. Umor senatorja Longa je največjega obžalovanja vreden dogodek. ŽELEZNIŠKI DELAVCI ARETIRANI Moskva, Rusija, 10. sept. —i Dva železniška delavca Lavrov in Durmanov sta bila aretirana pod obdolžbo, da sta kradla dr žavno lastnino, glasilo železniškega komisarja "Gudok" pa dolži dva višja uradnika, da sta plačala 2000 rublje v za les in olje, ki je izginilo s skladišča kazanske železnice. Pod isto obdolžbo je bil tudi aretiran duhovnik Vicky, ki je bil nameščen pri Vosnesenski katedrali v Ryacanu blizu Moskve skupno z dekanom iste katedrale L. L. Desobrijem. Cerkvene zaklade sta skušala potom Torgsin trgovin prodati v; inozemstvo. Vsi cerkveni zakladi pa so v Rusiji državna last« Advertise in • 'Glas Naroda" " G LrA 8 JT2BV D'ji" KEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 11, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A, ii Glas Naroda 99 Wnnk Babw, President Owiad and PubUdMd by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY IA Corporation). L Benedik, Treat. Itf W. nth Stresat, «C Um eorporndon and ad< f of abore officers: New City, N. V. -GL A 8 NARODA (Voice of the People) Day facept Sunday« and Holiday« Mo reUa aa Ameriko la $6.00 la pot lota....................$3.00 $e četrt leta • flJO Za New Xork aa celo leto m«.. |7.00 Zm pol leta ................. $8.00 Za inoaematro aa eelo lato ....„ $7.00 Za pol leta |SJ0 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "QImm Naroda" labaja vsafci dan lsrsemil nedelj la ibamlkoy. •oplal brea podpisa la osebnosti ee ne priobčajejo. Denar nai se blagovoli »oMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss mm tudi prejtoje blrallSče nasnanl. da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21$ W. 18th Street. New Seek. N. I. Telephone: CHelsw $—$$7« PRAVIČEN MIR1 Ko so se tr (lili ribrali v ltiiiiu vojni veterani, jim je govoril italijanski ?niiustrski predsednik Mussolini. Poveličeval je njihovo junaštvo in požrtvovalnost ter izjavil, tla Italija ne lirepeni pu vojni. V isti sapi je pa rekel: — Italija hoče imeti mir, toda pravičen mir. Nekaj »ličnega je povedal Vlva ali tri dni prej papež Pij, ki- je šel še nekoliko dalje ter namignil, da bo spor meti Italijo in Abesiuijo mirnim potoni poravnan ter da ne bo Oreha vojne. Svojo slutnjo temelji papež na posebnih informacijah, ki jili je baje dobil iz skrajno zanesljivega vira. SI i ena poročila krožijo titli po evropskih prestoli-call. To je predvsem opažati na denarnih tržiščih oziroma borzah. Razveseljivo znamenje je tiuli, da Liga narodov že pet dni zboruje in Via je zborovanje v splošnem zelo u-smerjeno, dasi so nekateri domnevali, da Ibo Italija koj prvi dan stavila Ligi ultinialtuin in zahtevala, naj izžene Abesiuijo iz svoje srede. To se pa ni zg<*lilo. Kes je, da so italijanski delegati precej demonstrativno zapustili dvorano, ko je začel govoriti v imenu Abesinije profesor Jeze, pozneje so se pa vrnili ter se popolnoma strinjali z odredbo, naj se z abe-sinsko-italijansko zrf levo ba vi odbor petorice. Vse to so povsem dobra znamenja, toda pomisliti je treba, da ima Mussolini kot že večkrat prej, tudi sed?j dva glasova. Eden je za mir, eden pa za vojno. Najprej je rekel, via stremi Italija po pravičnem miru, takoj nato je pa za jamčil oddelku italijanske armade, da bo šla Italija neovirano svojemu cilju nasproti. Mussolinijev "pravični mir" je v gotovem oziru sli-čen "častnemu miru", ki ga je svoječasno prinesel Disraeli z berlinskega kongresa v Anglijo. Kmaju se je pa izkazalo, da si je Anglija pod krinko te "časti" nalteivila precej ozemlja ter si prilastila pro-tektorate, ki so bili Mani drugim narodom. Podobno je z Italijo, ki skuša pod krinko "pravičnosti" podjarmiti Abesiuijo in ji zavladati. Naravnost nerazumljivo je, kako naj se to zgodi na miren način — da bo volk sit in koza cela. MIIHBMIi^^ DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 __________________ Din. 100 $ 525 ...............Din. 200 $ 7.30 ________________ Din. 3$0 $11.75 ___________________ Din. 500 $23.5$ .................. Din. 1000 $47.00 .................Din. 200$ ▼ ITALIJO Za $4.35 .......... Lir ]f$ $18-25 __________________ Lir 2M $44.40__________________..tir 50$ $88.2$ .......... Lir 1$M $176.— .......... lir MM $2$3............ lir MM KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI Atl DOLI » B* iaplačllo TečjUi sneakor kot sgoraj naverteno, bodi«! t rtlnarflh Bil llrab doTOlJaJemo ie bolje pogoj«. ISPLACILA V AMERIŠKIH DOLAKjm 4. tm bplaflls 9 5.— Morate posUU..........$ 533 $i«.— - " ..........mM " " ..........$1«^— $M—i " " ..........$2L— •M— " " .....—.. •M.— " " ..........Ulit Prejemnik dobi ▼ starem kraja Isplafllo t . Nmjm Mlmfli tarrtuJem p« GaMe Letter bs prlstoJUaa fl<—■ 3LOVENIC PUBLISHING ^GIm Naroda" NEW ftliiL. H. T. New York City, N. Y. Društvo kršcanskli žena iu mater odpre prihodnjo -nedeljo 15. septembra sezono raznih zabav. Precej po litanijali, ki bodo ob 5. uri popoldne, otvo-rijo znani 4 4kofiklač' \ Kaj bodo v ta namen pripravile, je še velika skrivnost, znana samo Bogu in komur jo bodo mamice razodele. Baje so sklenile, da nobenemu ne povedo, ;la bo "ferbec" in veselje večje. Lačen iu žejen ne bo nobeden odšel iz hale, za to bodo v o-bilni meri preskrbele slovenske matere. Za želodec in grlo bo dobro preskrbljeno, kogar pa rade pete srbe, si j i ti bo lahko brusil in jih sukal p-j zvokih slavne domače nnizike na meh. Vsi Slovenci in Slovenke pridite in posetite našo zabavo. Vstopnina prostovoljna, drugo pa vse za denar. Ne pozabite! Veselica bo v cerkveni dvorani, G:2 St. Marks Place, New York. Poročevalec. E. Worcester, N. Y. Posebnih novic ni tu med Slovenci. Dela je bilo dozdaj zadosti po farmah in ga še bo nekaj časa. Domači brezposelni so večina dobili delo na deželni cesti. Plačo imajo 45 centov na uro. S tem pride nekoliko več denarju v cirkulacijo. Tukaj smo i meli dobro košnjo. Sena je leto-; obilo in druga letina kaže dobro. Zdaj imamo pa sušo; že dva meseca ni bila zemlja namočena. Navzlic tem bomo pa slovenski farmer ji priredili piknik v nedeljo, dne 15. septembra na J. Milavčevi farmi. Piknik ho podnevi. S tem vas vabimo od blizu in daleč, da se udeležite v obilnem Številu. Nasvidenje! Anton Ilabinc. Milwaukee, Wis. Uredništvo Glas Naroda: — Prosim, da priobčite sledeči napis: — Konvencija bratske organizacije J. P. Z. Sloga s sedežem k Milwaukee, Wis., bo otvor-jena v ponedeljek, 16. sept. v Fr. Kraljevi dvorani v AVest Allis, Wis. Jugoslovans*ka Podpo r n a Zveza Sloga, ki posluje samo v državi Wisconsin, je ena izmed prvih bratskih organiza- Druge slovenske podporne organizacije so se svoj čas izgovarjale in nekatere se še •danes izgovarjajo, da bi jih rezervni sistem po National Fraternal Congress lestvici napravil nesolventne, toda ta izgovor nikakor ne more držati, kajti J. P. Z. Sloga je po tem sistemu napredovala tako, da je danes skoraj 140% solvent na, vzlic temu, da je pri tej Zvezi najnižji asesment. tNa tej konvenciji bo navzočih 70 delegatov in 8 glavnin odbornikov. Pričakuje se, da bo ta konvencija položila nove smernice za investiranje de r-arja, kajti ta depresija je pokazala, tla se je treba modernizirati in iti z duhom časa naprej ter upoštevati splošne gospodarske razmere pri investiranju denarja. J. P. Z. Sloga je tudi edina slovenska po
  • orna organizacija, ki je obenem takorekoč nekakšna banka, kajti vse svoje premoženje ima investirano na poscotvih svojih članov in ravno zato so zelo mnogi člani ponosni lastniki svojih lastnih domov. Upam, da bo konvencija u-spešna. Joseph Tratnik. Girard, Kan s. Malo kdaj čitam v Glasu Naroda kakšno poročilo iz rožnatega Kansasa. Najprej moram sporočiti žalostno vest, da je na Franklin, Kansas u-mrla dne 26. avgusta po tri leta trajajoči bolezni rojakinja Jera Hausar, roj. Bragant. Pokojna je bila rojena dne 15. marca leta 1877 v vasi Dol, fa-ra sv. Marjeta pri Mokronogu na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred tridesetimi leti. Nekaj časa je bila v Coloradu, nato se je priselila v Kansas. Svoji družini je bila skrbna mati ter zelo priljubljena med rojaki. Ob obilni udeležbi smo jo pokopali dne !28. avgusta na katoliškem pokopali š č u v Frontenac, Kansas. Zapustila je žalujočega moža in pet že odraslih otrok. Draga Jerčka, naj ti ho lahka ameriška gruda ! Nam boš ostala, vedno v spominu. Tvoji družini izrekam iskreno sožalje. Tukaj obratujejo trije pre-mogorovi po dva ali tri dni v tednu. Zaslužiti lii mogoče nič, ker primanjkuje kar za uala-ganje premoga. Druge iudu strije pa ni, razen regrata spomladi, ki ga z veseljem na hirajo mladi in stari. Tudi jaz sem ga par vreč nabral in posušil, da mi bo za prigrizek v zimskem času. Zima je pred durmi, domačih pridelkov pa ni. Pomladna setev je bila uničena, ker je 43 dni deževalo,, Sledila sta nova setev in sadež. Poleti je kazid toplomer od 100 do 110 stopinj. Česar ni mogel dež uničiti, sta vzela vročina in suša. Vsi premišljujemo, kako se bomo preko zime preživeli. Prihranki so pošli, dela nobenega. Sveti Pavel pa pravi: — Kdor ne dela, naj tudi ne je. Končno pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Ne veni pa, če Peter Zgaga spada k rojakom. No, če ne, ga pa posebej pozdravim in mu želim polno klet izbornega kaliforničaiia. Tebi, (»las Naroda, pa želim obilo novih iu zvestih naročnikov! Simon Udovch. donsko hišo Downing Street 10, kjer je nameščena centrala Intelligence Servicea — vohunskega urada. Iz te hiše prejme vsak vohun svoja tajna navodila. A vohun ne pozna nit: svojih tovarišev hiti svojih predstojnikov. Najvažnejša navodila so tako izdana, da jih ne more nihče slišati, niti politična policija Scotland Yard. Zakaj, med obema nevidnima angleškima armadama Intelligence Servicem in Scotland Yardom je veliko tekmovanje, časih si obe celo nasprotujeta. Na primer si Scotland Yard želi, da bi kak človek izginil, a Intelligence Service hoče, da š«' nekaj časa javno deluje, da hi zvedeli še za sodelavce dotičnega. (Vsa se učijo bodoči vohuni v šoli črnega gradu? — Najprej se dve leti samo telesno vežba-jo. Poučujejo jih najizurjenejši strokovnjaki rokoborbe, ježe in tenisa. Oe si gojenec pridobi zadostno znanje glede na moč, urnost in gibčnost, tedaj sledijo čudoviti strokovnjaški predmeti. Tako izvežlmjo gojenca, da zna izvrstno plezati po hišah. Nauči se odpirati najbolj zve-r i že ne ključavnice, predvsem pa mora znati, da se vede neslišno in prikrito. Tako ga pustijo, da hodi v temi po sobi, kjer škriplje pod in cvilijo vrata. Pohištvo stoji vse narobe, knjige in vaze se prevrnejo, čim se jih dotakneš, itd. Bodoči vohun pa mora hoditi v temi po taki sobi tako. da ga ni slišati in da ničesar ne prevrne — ko kaka senca. Cez nekaj tednov se nauči vsega tega. Nato mora znati Sola vohunov Na Angleškem je med kri-bi grofije Devonshire prastar grad. Ves je obrasel z bršlja-liom, videti je s črnim zidovjeni ko grad čarovnic in razbojnikov. Malo vedo lju-dje o njeni: le zdaj pa zdaj se pojavi kak gospod s kovčegoni in gre po dolgi poti s kolodvora do gradu. Vratar preišče listine pri-šleca, nato odpre vrata in gospod izgine za zidovi skrivnostnega, črnega gradu. Sole čez tri leta bo gospod odšel iz gradu, kjer se tudi v najbolj mirnih dobah bije boj za svetovno oblast Anglije. Tu so vojaki na nevidni fronti. Angleška, že toliko slavljc-na oblast detektivov se dobro cij, ki posluje po rezervnem si stemu kakor zavarovalne dru- Pira za tri leta v pravo prav- ni težavnega in nevarnega po klica — vohunstva. Bod«>či član Intelligence Service mora hiti povsod na mestu, pa bodi, da mora službeno plesati kje na čajanki ali korakati kot razcapani berač po puščavi ali broditi kot arabski lmrantač p< Ahesiniji. Biti mora sijajen igralec, izboren opazovalec in — tudi hraber vojak, ki zna umreti za veličino Anglije. Stiristoletne izkušnje in tradicije so vohunskemu uradu dale veliko orožja za tajnostni boj v roke. Ta vohunski urad je ustanovil še kralj Ilenrik VIII., ki si je z njim tudi pomagal, da je zbiral gradivo zoper svoje nesrečne žene; s po-zaveda, zakaj svoje agante za- močjo tega urada je bila kasneje umorjena kraljica Marija ZGODBA O VELIKEM JUNAKU Poznal sem človeka, ki je bil junak, korenjak in pol. Nad šest čevljev je meril od pete do temena, preko prsi pa ga jc- bilo toliko, da ga nobena ženska ni mogla objeti. In Bog varuj, če bi ga — njegova žena bi ji pri priči izpraskala eči. Majhna in navidez ponižna ženica je bila — sam Bog ve, kje jo je iztaknil — toda v besedi iu dejanju je bila silno junaška. Niti on se ni mog«*l meriti žnjo. In ričet je prav rada kuhala. Ričet za južino in za večerjo. ()n pa ričeta ni mogel. Baje je bil v svojih mladih letih par mesecev zaprt — za rudi pretepa ali poboja — sain ne vem zakaj — takim, ki so iaprti, se pa ričet prist udi, ker ga imajo baje za zajtrk, za kosilo in za večerjo. Poročena sta bila že nad petnaj.-t let. Ona je imela v vseh ozirih prvo besedo, on je bil pa junak, da mu ga ni bilo para. Vedno in vsepovsod *e je odlikoval. Ko je zadnje poletje rešil iz vode tri ljudi, ga časopisje ni moglo prehvaliti in dovolj počastiti. On pa ni dal dosti za hvalo. Ričet jt* jedel dan v.a dnem, ki mu ga je skuhala njegova boljša polovica. Oh, kako rad bi se pritožil, kako rad bi kam apeliral, pa poiskati kak predmet v sobi, ki i vse zastonj — ričet jc goltal, je temna in jr polna pasti za oteze velikega Napoleona in se je mogla pravočasno braniti. Nevidne niti se že stoletja stekajo iz vsega sveta v Ion* zovejo niti najbolj občutljivi signali, tedaj je profesor zadovoljen z njim. Zvečer so ure za jezike, zemljepis in politiko. V tretjem letniku so na vrsti najtežji predmeti. Vohun se uči, kako se je treba oblačiti v druge obleke in prenarediti obraz in zunanjost. Seveda ne 1«' tako, da si obesi nase kako umetno brado ali lasuljo, kar hi vsak takoj spoznal. Sprememba je bolj zamotana, bolj iznajdljiva. Paziti mora na vsako potezo v obrazu na izraz svojih oči in še celo — roke si mora znati spremeniti, saj prav roke izdajo ver k«» obraz in glas. ( lanu vohunskega urada morajo ljudje v londonskih salonih prav tako verjeti, kakor kadar bi bil indijski romar ali težak v Liverpolu. Jako važno poglavje te šole je znanje tajnih pisav in branje šifer. Bodoči vohun se uči vseh sredstev, kako je najti nevidne pisave. — Tudi v šoli črnega gradu so dobri in slabi učenci. A najboljša šola zanje — ko povsod — je šele služba sama, ko vse sami doživijo. Advertise in "Glas Naroda' QNE, £1 NAMgRAYMQ POTOVATI TO POLETJE V PQMQViNq QfOZARJ^MQ, • 4 * ' - " * i I ! m da nam že vsaj par tednov prej na2nanijo, da jim lahko zajamcimo-na pamikih dobre prostore. To poletje je naval potnikov v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih pamikih so prostori že za par voženj vnaprej oddani. Ce hočfete imeti dobro kabino, pišite torej pravočasno. — POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York City šmsšii 1 m svoje življenje. Od dne do dne, od tedna do tedna, od leta do leta — je bila ista pečeni. On je junačil, ona je ričet kuhala. Pa se ni zredila, pač pa baš nasprotno. Bila je je sama kost in koža. Toda jezik — .-veti Bog — kako se ji je jezik razvil in ugladil in podaljšal. Sleherni ima pa svoj dan. Tudi ou ga je imel, — ko se je izkazalo njegovo junaštvo v žarki luči. Že zjutraj, ko je šel z doma, jc nameril na dva bandita, ki sta ropala osamljenega popotnika. Z dvema udarcema ju j>* pobil na tla. Ni še napravil par korakov, ko je videl, kako se je plašil konj in začel divjati po prometni ulici. Pognal se je k njemu, ga zgrabil za uzdo in ga s svojo močno roko ukrotil. V tovarni ga je čakalo novo presenečenje. Olje se je bilo unelo, in mahoma je bilo vse nadstropje v plamenih. Se predno so dospeli ognjegasci, je rešil gospodarja iu pet žensk iz plamenov. In predno mu je župan prinesel zasluženo kolajno, je rešil dva policista pred petimi to-iovaji, in z močno roko je u-stavil avtomobil, ki je pretil povoziti nedolžnega otroka. Ko se je vračal domov, ga je ž" vse mesto navdušeno proslavljalo. Cela procesija občudovalcev je šla za njim, članice dobrodelnega društva so ga obsipale s cvetjem. Kar dobro se mu je zdelo In skoro se je bil nekoliko prevzel. Začel se je smatrati za junaka. Za velikega junaka, ka-f Voršnega še ni videl svet. Ko je stopil v stauovauje, mu je bilo kar nekoliko odveč, ko je zavohal rfčet. Malo se je obotavljal, slednjič je vseeno stopil v kuhinjo in :rekel korajžno svoji boljši polovici: — Kaj že zopet ričet kuhaš? Nak, ričeta pa že ne bom jedel nocoj. — Kaj, da ga ne boš, — je za renčala. — Bomo videli, če ga boš ali ne. Tako kačje ga je pogledala, da se je kar sesedel in ga je ponižno pojedel dva polna krožnika. il "GLAS NARODA*9 trtW YORK, WEDNESDAY. figgXZMBfeR H> 1935.* Tflg LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. g. MIH AIL ZOŠČESKO: Ta neznatna prigoda, se je primerila uradniku Petji. Bila je vsakdanja prigoda, toda Petja bi jo bil malone plačai z glavo. Petja se je hotel dati operirati in pri tem se je izpostavil smrtni nevarnosti pod nožem mlade, lepo zdravnce. Toda Petja ni med tistimi, ki 3-e dajo kar tako tebi nič meni nič odpraviti. To je bila njegova prva ope račja in ne smemo se torej čuditi, da se na take reči še ni razumel. Pred tremi leti se jo bil napravil Petji ječmen in ker se ni zmenil zanj, mu je najprej oteklo oko, pozneje se mu je pa napravil na veki precej velik čir. To pa Petji ni bilo dobrodošlo v službi in odšel je na kliniko. Zdravnica, ki ga je prečkala, je bila mlada in zelo lepa. Imela rje platinasto plavo glavo pa/a in vitke noge. — Ce želite, — je dejala in ga pozorno gledala — lahko ta čir prereževa.Moški, ki manj gledajo na svojo zunanjost, pa hodijo vse svoje življenje > takim čirom po svetu. Toda Petja, ki je bil velik gizdalin, je sklenil podvreči -<> operaciji in izjavil je, da ga mora operirati lepa zdravnica. Zdravnica mu je naročila, naj pride drugi dan. Petja je hotel oditi naravnost iz urada na kliniko, pa >i je premislil. Pomislil je sam pri sebi: Gre sicer za očesno cpercaijo, a kdo ve, morda .-e pa bom moral sleči. Na medicino se sam vrag ne spozna. Pojdem najprej domov in o-blečem drugo srajco, kajti ta, ki jo imam na sebi, je umazana in prepotena. In hitel je domov. Zdravnica je bila mlada, ze-lo lepa, imela je platinasto plavo glavo m vitke noge — pokazati se ji mora v vsem svojem dostojanstvu, na tole lepotico mora napraviti dober vtis. Doma je oblekel Petja lepo oprane in polikano spodnje hlače ter snežno belo srajco. Vrnil si je vrat in roke z bencinom in milom, se gladko u-bril in skrbno počesal, potem j< pa odšel na kliniko. Lepa zdravnica ga je odvedla v sobo, rekoč: — To je operacijska dvorana... to je Of>eraeijska miza... a tu je vaš čir. Takoj se lotim o]H racije. Sezujte čevlje... in ležite na operacijsko mizo. NA NEKAJ JE POZABIL Tedaj je pa postal Petja silno otožen in prišel je v nepopisno zadrego. ^Tes iz sebe je pomislil: llm, s tem pa nisem računal... To je pa res nesreča, da mora človek sezu-vati Čevlje... Imam namreč raztrgane nogavicice in to bo pokvarilo ves vtis. Ilotel je -leči suknjič, toda zdravnica je dejala: — Ostanite kar v suknjiču, sezujte samo čVvlje. — Nisem vedel, — je zaj<*-elial Petja v zadregi, — da je treba pri očesni operaciji se-zuti čevlje. (Jospa zdravnica, na sebi imamo snežnobelo sra jco, oblekel sem pravkar oprane -podnje hlače, toda pozabil sem vzeti druge nogavice... Pro--im, nikar ne glejte na nogavice. . . — Ne mlatite prazne slame, j — je dejala lepa zdravnica strogo. — Čas je zlato. Ležite na operacijsko mizo, toda poprej sezujte čevlje. Petja je moral hočeš nočeš sezuti čevlje in leči z raztrganimi nogavicami na operacijsko mizo. Ko je vzela zdravnica nož, da bi mu prerezala čir, *c ji ustavil pogled na raztrgani nogavici in počila je v smeh. Sme jala se je celo med operacijo in Petja je čutil, da se ji trese nož v roki. Samo golo naključje je rešilo Petji živ-Ijienje, kajti drhteča roka bi bila kaj lahko zdrsnila, komor ni smela. Toda Petja je imel mcčo in operacija je šla gladko. Zdaj so izginili tudi sledovi o čiru, njegov obraz je zopet čist in lep, toda en nauk je dala Petji ta prigoda: Zdaj o-buje vsak dan sveže nogavice. NOVA RUSKA VELELETALA Kakor poročajo iz Moskve, so tam definitivno pripravili vse potrebno za gradnjo 16 velikih letal namestu ponesrečenega "Maksima Gorkega." Ta letala bodo vsa iz kovine, imela bodo po 6 motorjev z zmogljivostjo 1200 k. s. "Maksim Gorki" jih je imel 8 z moglji-vostjf) 850 k. s., dolga bodo pa 34 m, krilne razpetine bodo imela 63 m, a brzina jim bo znašala 270 km na uro. Prevažala bodo blago in potnike, za katere bodo |mela po 60 do 70 udobnih sedežev. Opremljena bodo z najmodernejšimi pripomočki tudi za polete v megli in noči. KAKO SODIJO V ABESINIJI ZLOCINCE < V se izprehajaš med množico na trgu v A'Mis Abebi, se ti bo čudno zdelo, ko boš videl tu pa tam hoditi dva skupaj vklenjena človeka. To je dolžnik, priklenjen k upniku, ali s toži-tcljem zvezani obtoženec. V Abesiniji ne sme biti nihče zaprt, dokler se ne dokaže njegova krivda. Zato je tam običaj, da priklenejo tožitelja k tožencu, «Ia ne pobegne. C'e toži mož ženo zaradi tega ali onega zločina, si mora poiskati sorodni-co, da se da z njo skupaj vkle-niti, dokler ni izročena obsod-ha. je pa tožeča stranka ali upnik ženska, druga stranka pa moški, ju vklenejo kar skupki Stranki ostaneta skupaj noč in dan in navadno prebivata v domu svojega znanca, ki je prijatelj obeh. Na javnih prostorih se vidijo pogosto skupaj vklenjeni ljudje. Okrog njih je vedno mnogo vika in krika. Za razsodnika lahko vzameta kogarkoli izmed mimoidočih. Navadno gre za tatvine ali lažje telesne poškodbe. Tožitelji in toženci utemeljujejo svoje ob-dolžitve oduosno zagovore s tem, tla dajejo v dokaz njihove resničnost i kakor v zastavo različne stvari, sadje, žito, kože. med. itd. Tisti, kateremu je dal l judski sodnik prav, ne dobi samo svoje pravde, temveč tudi živino in blago, s katerim je obtoženec jamčil za resnič- VA2N O ZA nost svoje trditve. Važnejši spori pa pridejo seveda pred sodišče, ki ima svoj zakonik, zasnovan še na Mojzesovem zakonu. Predsednik sodišča je Afa Nebus (kraljeva u-ta), prisedniki pa duhovniki. Kmitno kazen more izreči samo vladar in zato pošiljajo vse molile«' pred sodišče v Addis Abe-bo. V Abesiniji velja še vedno staro načelo: Oko za oko, zob za zob. Se nedavno so morilca izročali sorodnikom njegove žrtve, da so ga usmrtili na enak način, kakor je on usmrtil svojo žrtev. V kolikor ni potrebe, da bi obesili zločinca v javno ■varilo s( dela tako še zdaj, toda pod nadzorstvom, da se preprečijo prehude muke. Morilca odvedejo za mesto na morišče. Spotoma poskušajo njegovi sorodniki odkupiti ga z denarjem. (V umorjenčeva rodbina to odkloni, ji straža izroči mo-i ilea v usmrtitev. Eden ga drži, vdovec ali družinski poglavar iz a pa zabode ali ustreli, kakor je pač on umoril svojo žrtev. fV je ostala žrtvi vdova, kaznuje morilca v njenem imenu njen sorodnik. Potem pristopi policijska straža in vpraša, če je smrtna kazen že izvršena. — Pri Menelikovi smrti je! — se glasi odgovor, na kar mora truplo usmrčenega morilca vzeti njegova rodbina. (V pa ostane obosojenec živ in okreva, se smatra, da je kazen prestal in ga ne zasledujejo več. NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno dt kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, dru-ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto t« ker bi eels-li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati, Pošljite jo naravnost nam ali j6 pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imen* so tiskana z debelimi črkami^ ker so opravičeni obiskati tud§ druge naselbine-, kjer je kaj št h rojakov naseljenih. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS t Z 17. o TOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI PO 2ELEZNI5KI NESREČI CALIFORNIA: s»n Francisco, Jacab La Colorado: Pueblo, Peter Callg, a. SaftlO Walsenburg, M. J. Baynk INDIANA: Indianapolis. Loots Banlcb ILLINOIS: Chlcagc, J. BevCIC, J. Lnkanlch Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicera in Illinois) Joliet, Mary Bambk-h. Joseph vat La Salle, J. Spellch Mascoatab, Frank Aognstln North Chicago, Joie Zelene KANSAS: fJlrard, Agnes Motalk Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kitzmlller, Ft. Vodopivec Steyer, J. Černe (aa Pcnna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: "tf' I Cblaholm, Vrank Goats Ely. Jos. j. Peshel Eveletta, Louts Goaie Gilbert, Louis Vessel Hibbinfc John PovSe Virginia, Frank Hrvatlcfc MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsha Little FaUs, Frank Mads OHIO: Barberton, Frank Tfrahr Cleveland. Anton Bobek, Cfcaa. Mar-linger, Jacob Resnlk. John Slapalk Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Bal ant, John Wurnr ! to Warren. Mrs. V Rachai YoungKtown. Anton KIkeU OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar pennsylvania: Brought on, Anton IptVM Clarldge, Anton Jerina Conemaugh, J. Bresovee Export. Louis Sapanifi Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaifn Greensburg, Frank Norak Johnstown, John Polanta Kiayn, Ant. TanSelj ! Luzerne. Frank BaUocb Manor, Frank Demshar j Midway, John Snst ; Pittsburgh. J. PogaCar Presto, F. B. Demshar \ Steelton, A. Hren I Turtle Creek. Fr. Sehlfrcr West Newton, Joseob Joraa WISCONSIN ■ Milwaukee, #est A1U«, Frank Aks» Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loot Diamond rlUe. Jos RoUch 61 In pravijo, da jih bo mnogo kaznovanih. Tem slabše zanje; saj so obrnili pol Milana narobe in hoteli so še kaj hujšega. Pravijo, da so peki lopovi. To vem tudi jaz; toda treba jih je obesiti po sodnem postopanju. Žito je prikrito. Kdo tega ne ve? Toda kdor ukazuje, mora imeti dobre ogleduhe, mora ga spraviti spet na dan in postaviti nakupovalce poleg pekov, naj tudi oni med nebom in zemljo brcajo po zraku. In če, kdor ukazuje, ničesar ne stori, se mora mesto pritožiti; in če prvič ne poslušajo, se je treba spet pritožiti, kajti z neprestanimi pritožbami se tudi kaj doseže. Ne sme se pa u-vajati tako zločinski običaj, da bi ljudje vdirali v trgovine in suknarne ter odnašali blago brez kazni." Renzu se je tisto malo večerje izprevrglo v prav toliko strupa. Zdelo se mu je, da to pripovedovanje traja že tisoč let in bi bil najraje daleč proč od te gostilne in vasi; več nego desetkrat je sam sebi rekel: Pojdimo, pojdimo! Toda strali, da vzbudi sum, je tedaj nenavadno uarastel, zagosi>odoval je vsem njegovim mislim ter ga prikoval na klop. V tej otrplosti je pomislil, da blebetač končno vendar neha govoriti o njem, in je sklenil sani pri sebi, da odide kakor hitro bo slišal, da je pogovor krenil v drugo smer. 44In zato," je rekel eden izmed družbe, "ker vem, kako se take stvari odigravajo iu da se o!) nemirih poštenjakom ne godi dobro, se nisem dal premagati po radovednosti in .»am raje o-stal doma." "In ali sem se jaz zganil zdoma?" je rek^l drugi. "Jaz," je prstavil tretji, "da sem bil slučajno v Milanu, bi bil pustil neopravljeno katerokoli zadevo, ter bi se bil povrnil domov. Jaz imam ženo in otroke in potem, da po pravici povem, hrup m trušč mi ne ugaja." Tedaj je stopil krčmar, ki je dotlej tudi poslušal, proti drugemu koneu mize, da vidi, kaj dela tujec. Renzo je porabil priliko, pomignii krčmarju bliže, zahteval račun ter ga poravnal, ne da bi se usajal, dasi je moral seči precej globoko v mošnjiček. In ne da bi še kaj rekel, je šel naravnost proti vratom, prestopil prag ter se pod vodstvom Previdnosti božje napotil v nasprotno smer, nego odkoder je bil prišel. Pred železniško postajo v Caledonia, Wis., je skočil iz tira tovorni vlak, porušil platformo f , in poškodoval poslopje. Po čudnem naključju ni bil nihče, ran jen. Vsak 1» »ni* MJ» VPEAVS "QLAJS NABOJU1 SEDEMNAJSTO POGLAVJE Včckrat zadostuje ena sama želja, da se človek ne počuti dobro, kaj šele dve, ki druga drugo pobijata! Ubogi Renzo je imel, kakor veste, že več uri dve taki želji v duši, euo, da bi b*'-žal, in drugo, da bi se skril; nesrečne trgovčeve besede pa so mu nenadoma prvo in drugo nenavadno povečale. Njegova nesreča je torej vzdignila precej hrupa, hočejo ga torej vsekakor imeti, bogve koliko biričev je razposlanih, da ga ujamejo! Bog ve kakšni ukazi so bili dani, naj ga iščejo po vaseh, gostiluih in cestah! Res je pomislil, da ga končno poznata samo dva biriča in da nin ime ni zapisano na i^lu, toda v duhu so mu vstale razne zgodbe, ki jih je kedaj slišal pripovedovati, o ubežnikih, ki so jih po čudnih naključjih odkrili in ujeli, ki so jih spoznali po hoji, po sumljivem obrazu iu drugih nedvoumnih znakih; vse je vzbujalo njegovo bojazen. Dasi je v trenotku, ko je zapuščal Gorgon-zolo, ura udarila štiri in dvajset in je tema, ki se je gostila, vedno bolj manjšala nevarnosti, vendar ni prav nič rad krenil po glavni ce ti in je sklenil, da jo ubere po prvi stezi, ki se mu bo zdelo, da vodi tja, kamor se mu je mudilo. Spočetka je tupatam srečal kakega potnika, toda ker mu je domišljija bila polna onih grdih bojazni, ni imel poguma, da katerega ogovoril ter ga vprašal za pot. — Oni je rekel, da je šest milj, — je pomislil; — pa če bi jih stran od ceste moralo biti tudi osem ali deset, noge, ki so premerile vse dosedanje, bodo tudi te. Proti Milanu gotovo ne grem; torej grem proti Atldi. Hodil bom in hodil, prej ali slej že dospem. Adda ima močen glas in ko ji bom blizu, mi ne bo treba več nikogar, da me pouc?. Ce bo tam kakšen čoln, da lahko pojdem čez, se napotim takoj; drugače se do jntra ustavim na kakem polju, na kakem drevesu, kakor vrabci ; bolje na drevesu nego v ječi. — Kmalu je zagledal stezico, ki je vodila na levo, in je zavil po njej. Ce bi se bil ob tej uri nameril na koga, bi se ne bil več toliko obotav- ljal ter bi ga bil vprašal za pot; toda slišal ni žive duše. Šel je torej, kakor ga je vodila ste-za, in razmišljal. Kadar ga je pot zanesla skozi kakšno vas, je stopal prav počasi in gledal, ali so še kakšna vrata odprta; toda nikjer ni videl nobenega znamenja, da ljudje bedijo, razen kakšne lučke, sevajoče skozi platneno oknico. Nebo je obetalo lep dan; mesec je bil v nekem kotu bled in brez žarkov, vendar pa se je odražal od modrikasto sivega, neizmernega ozadja, ki je globlje proti vzhodu narahlo pre liajalo v rožasto rumenino. Prekorači polja, premeri trdi svet, gre skozi grmovje in skozi gozd, gleda sem in gleda tja, smeje se in se obenem sramuje radi groze, ki jo je tu občutil nekaj ur poprej; že stoji na visokem bregu in pogleda navzdol; >kozi veje zagleda ribiški čoln, ki se je počasi pomikal proti toku tik ob tem nabrežju. Urno gre skozi trnje po najkrajši poti navzdol, obstane na bregu, pokliče ribiča s komaj slišnim glasom ter um z namenom, da bi se zdelo, kakor da prosi neznatno uslugo, a ne da bi sam opazil, v obliki ponižne prošnje namigne, naj pristane. Ribič zakroži s pogledom po bregu, pogleda pazljivo po vodi, ki 11111 teče naproti, obrne se in pogleda nazaj po vodi, ki se odteka, nato zasuka prednji konec proti Renzu in pristane. Renzo, ki je stal prav na robu brega z euo nogo skoro v vodi, zagrabi konec čolna, skoči vanj iu reče: 'Ali bi me hoteli proti plačilu prepeljati na drugi breg.'" Ribič je bil to uganil in je že obračal v tisto stran. Renzo zagleda na dnu čolna še eno veslo, skloni se in ga pobere. "Počasi, počasi," je rekel gospodar, toda ko je nato videl, kako lepo je mladenič prijel o-rodje ter se pripravljal, da začne z njim veslati, je povzel: "Ali, ah, saj poznate ta posel." "Nekoliko," je odvrnil Renzo ter se začel upirati z močjo in spretnostjo, ki je bila več nego diletantska. In ne da bi kaj odnehal, je včasih z mrkim pogledom ošinil breg, od katerega sta se oddaljevala, nato se je nestrpno ozrl po onem, proti kateremu sta bila namenjena, in grizlo ga je, da ne more po najkrajši poti tja, kajti tok je bil na tistem mestu premočan, da bi ga bilo mogoče naravnost presekati, in čoln je moral voziti tako, da je vodne valove deloma lomil, deloma jim poševno sledil. Kakor se godi v vseli malo zapletenih zadevali, da se težkoče kažejo najprej na debelo in se šele pozneje v izvrševanju pojavijo z vsemi podrobnostmi, tako je Renzu zdaj, ko je ime Addo že tako rekoč za seboj, delalo preglavice to, da ni vedel gotovo, je li roka tukaj meja, ali bo za to oviro moral-premagati še kakšno drugo. Zato je poklical ribiča, mignil z glavo proti belkasti progi, ki jo je bil videl prejšnjo noč in se je zdaj risala še razločneje, ter je rekel: "Ali je ta kraj Bergamo?" "Mesto Bergamo," je odgovoril ribič. "Tn ta breg je bergamaški?" "Zemlja svetega Marka." "Živel sveti Marko!" je vzkliknil Renzo. Ribič ui rekel ničesar. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le« pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste naili knjigo* ki vas bo zanimala. Cene so nlo zmerne. Knjigarn* "Glas Naroda" C 'jšt, ** t« O L NA RT) DA19 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 11, 1935. THE LARGEST SLOVENE V2ILT IN V. B. 1. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih-- DEMONSTRACIJA PROTI NIZKIM PLAČAM Za Glas Naroda priredil I. H PRVI ZVEZEK. 37 — Zidati brez "kamenja? Tega ne bova. Prazen zrak ni še nikdar nosil strehe. — Poda mi roko. Njegov pogled je svetlejši- — Naš čas je kratek. Moram še iti v mesto in se hočem še tudi posloviti od profesorja. Ta pot mi ne bo lahka. Zvečer se zopet snideva, da se še o vsem potrebnem za potovanje dogovoriva. Do tedaj pa z Bogom, prijatelj! — Na svidenje! 12. •----Jf; S prijetno naglico sem priliitel v svoje stanovanje. Gospa Henkel me gleda z debelimi očmi, ko me vidi da sem se v takt) veselem razpoloženju vrnil s poti, na katero sem odšel bled od strahu in vihteč v roki palico. Njeno presenečenje se izpremeni v žalost, ko ji povem, da naslednjega jutra odpotujem. In ob novici, kdo bo moj spremljevalec na potu, je vso krivdo, da mora tako udobna sobica izgubiti tako odličnega gospoda, za-ničljivo zvrgla na gospoda "tam gori." Njeno jezično delo pa je ni oviralo, da mi ne bi pomagala pospravljati mojih stvari. Nato je bilo treba, četudi samo za kratko besedo, h gospodu Barki po slovo. Pri profesorjevih vratih sem moral večkrat potegniti za zvonec, predno so se vrata odprla. Gospica Nesti me sprejme v razburjenju, ki ga je zastonj skušala prikriti. Oprostila je svojo sestro, ki je šla k svoji prijateljici, in svojega očeta, ki je šel poučevat klavir. Rekla mi je, da se bo komaj vrnil proti večeru. — Toda, če danes ne bo več imel te časti, da vas vidi, — mi pravi, — bo prav gotovo jutri na kolodvoru. — Tedaj že veste za vzrok mojega obiska! — Gospod Albert je bil pred nekaj minutami tukaj. Zelo me je prestrašil. V resnici ne vem, kako naj to vest prinesem očetu. GosjkkI Albert je-. — Solze ji zalijejo oči. — Mislim, da sedaj prihaja moja sestra, — zajeclja in steče skozi vrata. Ko se čez nekaj časa vrne, pravi: — Zmotila sem se, oprostite! Imela je suhe trepalnice. — To bo hud udarec za očeta. Toda ima tolažbo, da ta pot ne bo trajala predolgo. — Ali se je gospod Albert tako izrazil? — jo vprašam začuden. In žal mi je bilo vprašanja, ko sem videl posledice. Gospica Nesti prebledi. Roke se ji tresejo. — Ali mislite, da mi je gospod Albert dal to zagotovilo samo z ozirom na očeta? — Ne, ne! — odgovorim naglo. — Saj ste slišali od njega, da potuje v Monakovo na prvo predstavo svoje igre. Toda rad priznam, da je moj namen, da ga obdržim v Monakovem, kolikor časa je mogoče. Rad bi ga pregovoril, da bi za dalje čase šel na letovišče v naše gore, ker njegovo zdravje potrebuje razvedrila. — Da, to je res! In pri tem mora vse drugo ostati v ozadju! — Prikima in vsa zbeganost ji izgine. — Tudi danes je izgledal zelo potrt. In vsi od srca želimo, da bi gospod Albert poslušal vaš svet. Pri takih razmerah bo moj oče to občevanje, ki mu je postalo življenjska potreba, rad pogrešil. Pričneva govoriti o Albertovi igri, o kateri je bila gospica Nesti prepričana, da bo uspela in je v tem celo prekašala Martino mnenje. Ko na svojem potu do stanovanja grem čez dvorišče, srečam gospico Jovo. Obraz obrne vstran in gre mimo mene. V svojem stanovanju vidim vse svoje stvari že pospravljene, tako da sem imel le še malo opravka. Ko sem bil z vsem gotov, grem k Albertu. V njegovi sobi ga ne najdem. In v svoje začudenje opazim, da se še prav nič ni pričel pripravljati na pot. Samo z mize in stolov so bile pospravljene knjige, ki so navadno ležale v velikih kupih. Odprem vrata spalnice. Tudi tukaj ne najdeni kovčegov. Ko pa zopet mislim zapreti vrata, zaslišim z ulice zvoke vojaške godbe. Stopim k oknu ter se nanj naslonim. Ko godba polagoma že i>oneliuje, zaslišim skozi priprta vrata glas svojega prijatelja. Stopim od okna in hočem v sprejemno sobo. Toda nek drug glas mi zastavi korak — dekliški glas, ki pravi pol v zadregi in pol jezno: — Saj vendar vidite, da sem vam hotela samo prinesti nazaj knjige, ki ste jih nam posodili. — Za mlado dekle kaj takega ne more biti povod za tako pot! — pravi Albert nejevoljno. — Saj veste, kako neprijazno sodijo ljudje v hiši marsikatero lastnost vašega obnašanja. Zato pa temu govorjenju ne dajajte še povoda. In če vam ni mar za sodbo ljudi, bi saj morali misliti na svojega očeta! — Na očeta naj bi mislila, na sestro, na ljudi, na vse! Kdo pa misli na mene? — Gospica Joža! — Seveda, vedno sem črna ovca! In to je grda sebičnost, kaj ne, ako ne morem verjeti, dh mora biti pomanjkanje in obzirnost, vedno samo obzirnost do drugih cela vsebina mojega življenja. Oče mi pridiga to na svoj mirni način, ki me boli in muči. Sestra me muči s svojo zastarelo pametjo govemante. In če h i v dolgočasju svojega življenja domišl jujem, da se more človek nasititi tudi z drugimi stvarmi, kot pa z vodeno juho in s tanko pomazanim kruhom, je to zaničljivo poželjenje po vživanju! In i-e se sramujem, ker se mi na obnošeni obleki parajo šivi, je to nečimurnost! Jezen smeh zaključi te besede. — Zadovoljstvo z malim ni dano vsaki naravi. In vam t**g» govorjenja ne bi zameril, gospica Joža, ako bi samo z eno besedo povedali kaj o ljubezni in hvaležnosti, ki ste je dolžni svojemu očetu! To ni krivda vašega očeta, ako svojih otrok ne more položiti na cvetlice. Mesto da mu na prstih naštevate, kaj vam primanjkuje v hiši, bi morali s hvaležnimi očmi opazovati, da je življenje tega starega moža samo žrtev za njegovo družino, morali bi videti, kako ga navdajajo skrbi, da more Hvojim otrokom dati še to malenkost. Toda navzlic temu, go spica Joža, vem, da tiči v vas dobro jedro. In ravno vi ste poklicani, da podpirate svojega očeta v njegovem življenju, da ma odvzamete nekaj skrbi. {Dalje prihodnjič.) Slika nam kaže prizor na Union Square v New Yorku, kjer so zborovanju protestirali proti sramotno nizkim plačam, ki jih delavci na velikem javnem dobivajo za reliefno delo. Iz Slovenije. Požar v Našovčah. Te dni ponoči je izbruhnil v Našovčah blizu Komende ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Lipa rja po domače Kralja. Domači gasilci in za njimi iz Komende, Most in La-hovič so bili kmalu na kraju požara in po večurnem gašenju se jim je posrečilo ogenj omejiti. Skoda znaša okrog 20.000 dinarjev, posestnik pa je bil zavarovan za približno 35.000 dinarjev. Ogenj je bil podtaknjen in orožniki iz Vodic so pozi ga 1-cu že na sledu. Smrtni padec s podstrešja. Te dni ponoči se je pripetila v Bresternici pri Mariboru smrtna nesreča, katere žrtev je postala na dopustu se nahajajoča Frančiška Stupanova. Nesreča ica je bila nekaj dni pri svoji materi, posestnih v Bresternici, z njo pa je bila tudi njena hčerka Marija, ki pa je nevarno zbolela. Ko je usodne noči šla Frančiška Stupanova na podstrešje po škaf, v temi ni videla velike odprtine in padla je tri metre globoko. Samo krik-nila je in obležala na mestu mrtva. Domači so na krik prihiteli pa ji niso mogli več pomagati, kajti ncsrečnica je bila že izdili- SAM SVOJ KRVNIK SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« WSST Uth STREET NEW IOBK, H. X. PIATTB MAM ZA CENE VOZNIH LIE lov, MM' ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiinilllllHiiiiimmiiiiiiiiiUHMiiHiiMiimnninn^ vanja je izpil vsebino -kozarca, ki mu ga je ponudil rabelj. Zdravnik, ki je prisostvoval usmrtitvi, je ugotovil, da je bil zločinec skoraj v trenutku mrtev. Ce bi strup ne učinkoval v petih minulih, bi ga vse eno obesili. Tako namreč določa estonski zakon. NAJVEČJA ANGLEŠKA LADJA GRE ZA STARO ŽELEZO pravcato gnezdo za najrazličnejše orgije. Na skedenj in z njega so uro za uro prihajali in odhajali moški in je bil promet pri deklicah silno velik. Seveda so se vaščani nad takimi nemoralnimi orgijami upravičeno zgražali. Kmalu pa sta vzeli dekleti v Peknili v najem sobico in si tako ustanovili pravcato javno hišo. Na govorice so postali pozorni tudi orožniki, ki so ničvrednici aretirali. Sta to lfiletna Marija O. in 191etna Alojzija M. Obe lahkoživki so orožniki z debelimi spisi o njunih orgijah izročili mariborskemu sodišču. Fant zabodel dekleta. l>ne 28. avgusta ob dveh je prišel na mariborsko stražnico na Stolnem trgu ključavničar Franc Snuderl in prijavil, da je okrog polnoči na Pobrežju na Zrkovski cesti D8 zaklal svojo ljubico Nado Jelesijevičevo. Dne 27. avgusta ob 38, se je pripeljal Snuderl z osebnim vlakom iz Beograda v Maribor. ( M šel je na svoj dom na Pobre-žje, Zrkovska cesta 38, kjer je stanovala tudi Nada, s katero sta živela v skupnem gospodinjstvu. Nade ni bilo doma in ; v stanovanje ni mogel, ker ni Na Estonskem so že v letos-, njem februarju uveljavili za-J koli, da si lahko na smrt obsojen zločinec sodi sam in sicer tako, da izpije kozarec strupa. (V se ne more odločiti za takšen prisilni samomor, ga pač krvnik sam spravi na vešala. Treba je bilo mnogo debat in strokovnjaških mnenj z medicinske fakultete v Dorpatu, preden so se odločili, da dado zločincem to možnost samomora s ciankalijem. Kot prvemu so ponudili to možnost nekemu: Nestri, ki je umoril svojo ma-| ter. Toda mož je imel večji, strah pred strupom nego pred rabljevo vrvjo in je na tej tudi končal. Sedaj pa se je neki drugi morilec Pavel Volgcmast iz Revala odločil le rajši za eian-kalij. Smrtno obsodbo nad samim seboj je izvršil v revalski vojaški kaznilnici. Brez okle- Iz Londona poročajo, da bodo še pred dograditvijo novega angleškega prekomornika *4 Queen Marv" prodali največjo angleško ladjo sedanjosti "Olympic" za staro železo. Med svetovno vojno si je ta ladja stekla poseben sloves s tem da je potopila sovražno pod mornico. NENAVADNI POKLICI V nekem curiškem listu je izšel te dni mali oglas, v katerem išče neka družina "sobarico, obenem šoferko." Oglas je zanimiv zavoljo tega, ker predstavlja gotovo nenavadno združitev dveh poklicev. Ce bi se stvari oprijeli tudi drugi, tedaj bi bila sobarica prihodnosti tista, ki ne zna ravnati samo z avtofrigorjem, temveč tudi z avtomobilom in njeno delo bi ne bilo samo v tem, da bi skrbela za spalnice v hiši, temveč tudi za spalnice avtomobilov, t. j. garaže. lli. septembra: Majestic v Cherbourg 14. septembra: Lafayette v Havre Coute Grande v Trst 17. septembra: Bremen v Bremen 19. septembra: Bercngaria v Cherl>ourg 21. septembra: lie de France v Havre 24. septembra: , Kes v Genoa f 'Ju. septembra: Washington v Havre septembra -Cbiimplain v Havre Aquitania v Cherbourg '27- septembra : Europa v Bremen 3. oktobra: Majestic v Cherbourg 4. oktobra : Bremen v Bremen 5. oktobra: Lafayette v Havre Con te tli Savoia v Genoa 9. oktobra: Manhattan v Havre Normandie v Havre 11. oktobra: Berengaria v Cherbourg 13. oktobra: Europa v Bremen 17 oktobra: Aquitania v Cherbourg 19. oktobra: Kex v tlenoa lie o-moč. Spoznal je, da ji poškodovanega desnega očesa lie bo mogoče rešiti. odšla sta na vrt, kjer sta s^dla na klopico. Nekaj časa sta kramljala, nenadoma je pa Nada izjavila, da ga ne mara več. V divji j<*/.i je potegnil fant dolg nož in jo zabodel enkrat v vrat, trikrat pa v prsi. Nada se je zgrudila nezavestna in obležala v mlaki krvi. Snuderl je po zločinu zbežal proti Mariboru in se javil policiji. Na stražnici mu te^a niso hoteli verjeti, a prav ko so se hoteli informirati, je okrog 2.30 klicala telefonično orožniška "l postaja s Pobrežja in sporočila, da je pobegnil neki Sunderl, ki je malo prej zabodel neko žensko. Zato so Sunderla obdržali Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. gr:; v:.: •■■■-II.. .'■;;;<.;; OEME. J"!: H'!;::!'.!! -liLlilllllillllllMiniMlilllllli*!;;!!!!:!!!!' 2?'ll!rii!!!l!!!:l!l!!i:;L' II MZZK.Z.r?.: "T ' iiaaEffliLJi';- Lexwai Romani: Nadaljevan je 75 .75 Dve dekleti vzdrzavali v Pe-krah nemoralno gnezdo. Studenski orožniki so razkrinkali veliko nemoralno gnezdo, ki sta ga imeli dve komaj 20 let stari dekleti v Pekrah v bližini Slovenske Kalvarije. Tam sta ničvrednici po cele noči lazili v družbi najrazličnejših moških in si na ta način služili denar. Očividci pravijo, da sta dekleti že več mesecev vabili k sebi moške in da sta imeli na skednju nekega posestnika Težko ranjeno Nado so pre-jxdjali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. I. V Abe sini j o je hotel. Orožniki iz Ilotederšice po-ročajo, da je v juniju pobegnil iz Ravnik«^ 221etni posestnikov sin Stanko Petrič in jo ubral čez mejo v Italijo. Doma je rekel, da pojde v Abesiuijo. Italijani pa niso bili zanj preveč navdušeni iti so ga pognali preko meje v Avstrijo, avstrijske oblasti so ga pa napotile v Jugoslavijo. Kljub temu se Stanko še ni vrnil domov in zato domnevajo, da si je končal življenje. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ Zvezek vsebuje povesti Milčiuskega. Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčin-skega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA ................ Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien- kievirz. 683 strani. Cena ................................ 3-— Bogato ilustriran zgodovinski roman i/, najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. OlTAJTE TO KNJIUO. ZLOČIN V ORCIVALC, spisal E. Gaboriau. 346 strani. Cena ................................................... L— "Zločin v Orcivalu" je zelo zanimiv cletek-ski roman, ki nam predočuje, kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom Ijr Coquc-om. ZLATA VAS, spisal Fr. MalovašiČ. 136 stran«. Cena .60 Poučna in kratkočasna povest iz kmetskega življenja. ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda ves. 184 strani. Cena ............................................ 1«— Ljudska povest, ki obravnava si»or med bratoma. je velike, pretresljive snovi in ostre doslednosti. čitatelja veže od prve do zadnje strani. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojevski. I. DEL, 200 strani, II. DEL. 212 strani. Cena ............................$2.— Veliki Dostojevski je i»odal v tem svetovno-znanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov v takozvanih katorgah, utrjenih jetni-škiit taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 603 strani. Cena.....1.23 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločln-kot ga Je opisal v tem romanu Doetojev-ski. * ZGODBE NAPOLEONOVEGA HIZARJA. spisal Coaan Doyle. 382 strani. Trda res. Cena.... Broširana............ Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko ttta poglavja; Kako je izgubil Naiioleonov kuzar uho: Kako je zarzel Karngosso; Kako je tihi! 'brata'"; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. (II. zvezek). Cen« 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega. ki je {»ogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. .80 .60 ZGODBE ZDRAVNIKA Ml ZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatolju. ZLATI PANTER, snisal Sinclair Gluck. 51 str. Cena .90 Koma n iz modernega življenja in sveta. Na-I>et od začetka do konca in poln dejanja. ZA KRUHOM, spisal H. Sienkiewicz. 122 strani. Cena .50 Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nmu jamči, da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Vinko Šarabon 142 strani. Cena .........................30 ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi*. 229 strani. Cena .....................................................75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine: teme-Ijit opis najbolj kravave dol»e Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ .50 Vsekoz zanimiva povest lz našega rloven-skega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena ....................................................60 Najlndjše delo ustvarltelja modernega detektivskega romana, v katerem *~~a Sherlock Ilolmes glavno vlogo. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-man/tirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — slovenic publishing company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. (( f