SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 8
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 15 de maržo -15. marca 2001
 --------------
marko kremžar
NAKLJUČJA ŠEPETAJO
Kot veren človek ne verjamem v naključja. Morda me zato spreleti po hrbtu, kadar natje naletim, pa rečem potem, da 8re pač za „slučaj”.
Pred nekaj meseci smo praznovali desetletnico osamosvojitvenega plebiscita. Cez nekaj mesecev bomo obhajali desetletnico slovenske državnosti. Ob teh pomembnih obletnicah se zavemo še lažje kot sicer, kako uspešno je republika Slovenja prešla v desetih letih tranzic je od enostrankarskega, ,,socialističnega eno-Un\ja” do večstrankarskega „kapitalistič-nega enoglasja”. Res da je podoben razvoj mogoče opaziti tudi v drugih državah nekdai\jega sovjetskega bloka, a v Sloveli je bila komunistična metamorfoza izpeljana skoraj brezhibno.
člani nekdanje partije, bivši komunis-!•> si zdaj že lastijo zasluge za ustanovitev slovenske države, (kateri so prvotno nasprotovali), za večstrankarsko demokracijo. (ki so jo pol stoletja preganjali), in eelo za spremembo socialno gospodarskega modela, (za katerega so njihovi predniki drugače misleče rojake morili in zapirali). To in še marsikaj bi predstavniki kontinuitete radi spregledali. Kar pa včasih spregledamo tudi demokrati, je to, da so bile pri nastajanju slovenske države Prisotne še drugačne silnice.
Odpor nekdanjemu režimu se je prvič javno pojavil v poletju 1989, ko so na vojaškem sodišču v Ljubljani sodili četvo-rici. Marsikdo se bo spomnil, da je bil Slavni obtoženec v takratnem procesu Janez Janša. Malokdo pa je opazil čudno Uaključje, daje bil omenjeni obtoženec, ki Je stal pred vojaškimi sodniki totalitame-8a režima, sin domobranca. Niti Janša sam ni vedel takrat, daje njegov oče eden °d redkih domobrancev, ki jih je božja Previdnost rešila iz brezna.
Redko se tudi spomnimo, da je ome-hjeni proces potekal v vojašnici, ki se do današnjih dni imenuje „domobranska kasarna”. To ime je dobila vojašnica še v dobi starega avstrijskega imperija, ker je v r\jej domoval slovenski domobranski Polk. Kot takrat je tudi kasneje pomenilo to ime slovenskega vojaka, ki je bil pri-Prav(jen braniti svojo domovino in dom.
Prva protestna manifestacija proti režimu se je zgodila v tistih dneh pred
mmmmmmmmmmmmmmummm
Nemškogovoreča skupnost v Sloveniji
Zunanja ministra Slovenije in Avstrije Di-hutry Rupel in Benita Ferrero-Waldner sta se dogovorila za natančno poimenovanju nemškogovoreče skupine v Sloveniji in tako °dprla pot za sprejetje dvostranskega kulturnega sporazuma. Ministra sta se dogovorila hdi za konferenco v Sloveniji, na kateri °do zgodovinarji in pravniki preučili teža-Vl1a vprašanja iz časa druge svetovne vojne |n Po njej. Po zgledu izjave o spravi, ki sta j° leta 1997 sprejeli Nemčija in Češka, bi . ko po Ruplovih besedah slovenski in avs-riiski parlament morda „čez leto dni" sprejela deklaracijo, ki bi obravnavala probleme 'z vojnega in povojnega časa. Avstrijska mi-zagotovila, da Avstrija podpira 9X?hy,o na njeni poti v EZ, Rupel pa je Podaril) da Slovenija pričakuje tudi to, da
dvostranska odprta vprašanja ne bi postala predmet reševanja na multilateralni ravni.
Po mneryu avstrijskih svobodnjakov je dogovor, da se v slovensko-avstrijskem kulturnem sporazumu nemškogovoreča skupina v Sloveniji priznava kot „etnična skupina”, ,,majhen napredek,”, ki pa je le prvi korak. Ker dogovor ne predvideva enakega položaja, kot ga ima npr. italijanska manjšina, pa se pojavna „sum, da gre za poskus zagotovitve alibija”.
Poslanka avstrijskih Zelenih pa je izjavila, da bo imelo priznanje nemškogovoreče narodne skupnosti v Sloveniji tudi v Avstriji pozitivne posledice. Menila je, da bi morala Avstrija sedaj storiti enako kot Slovenija, namreč priznati Slovence na avstrijskem Štajerskem kot narodno skupnost.
Prst laži pred stolnico
krajem, kjer so četvorico sodili. Gotovo je naključje, da se ulica, katero so ob tej priložnosti mlade oporečnice in oporečniki pokrili s cvetjem, imenije „roška”. To ime bi lahko prišlo od Roža, ki je ena od koroških dolin, ali pa od Roga, kjer počiva velik del pomorjene domobranske vojske. Roška ulica, posuta z rožami, je bila zunaryi znak pričetka konca totalitarnega režima komunistične partije v Sloveniji.
Ustanovila se je prva demokratična opozicya, DEMOS, ki si je izbrala za predsednika dr. Pučnika, ki je prišel iz emigracije. Po volitvah je po nepričakovanem naključju prevzel mesto predsednika prve slovenske demokratične vlade Lojze Peterle, tudi sin domobranca, ki je ostal živ, ker se je njegov likvidator sredi gozda skesal. Veliki osamosvojitveni plebiscit je povezal ves slovenski narod v eno samo voljo. To se je zgodilo slučajno na predvečer krščanskega praznika miru, to je dan pred božičem.
Slovenska državna samostojnost je bila po stoletjih upaiya in želja razglašena v mesecu juniju. Vsi vemo, da je mesec juny že nad pol stoletja posvečen spominu na žrtve komunističnega nasilja in še v posebni meri na pomorjene domobrance, na slovensko narodno vojsko. Zaradi tega naključja je spomin na pričetke slovenske državnosti za vedno povezan s spominom na rojake, ki so jih po vojni in revoluciji pomorili komunisti. To so bili ljuclje, ki so morali umreti, ker so branili pravico do svojega prepričarja in do demokratičnega sožitja med Slovenci. Zato je prav, da je mesec rjihove žrtve tudi mesec naše državnosti.
Vse to je naprednim materialistom, ki danes vladajo slovensko državo, malo mar. Mai\j pozitivistično usmerjeni rojaki pa lahko slutimo v omerjenih naključjih čudovito nit, ki se ne pretrga kljub našim slabostim.
Pretresljivo naključje je tudi, da se je deset let po osvoboditvi in državni osamosvojitvi zbrala slovenska katoliška sre-ija v Škofovih zavodih. Sinoda, namenjena prenovi in poglobitvi verskega življenja na Slovenskem, je potekala v zgradbi, ki je bila po koncu vojne in revolucije eno največjih koncentracijskih taborišč v Slo-
Nad. na 2. str.
Mestna občina Ljubljana je nameravala za dan žena 8. marca postaviti nazaj spomenik „laži”, ki je stal med stolnico in Škofjo in je bil pred leti odstranjen. Prikazoval je v Škofjo naperjen prst in tekst, ki je obtoževal škofa Rožmana, da je dal po okupatorju razgnati žensko demonstracijo za izpustitev zapornikov in internirancev pred stolnico v letu 1943. Vsa Slovenja je vedela, daje ta spomenik bil naperjen proti škofu Rožmanu in proti Cerkvi na Slovenskem.
Laži v zvezi z omenjenim spomenikom so se ponavljale več desetletj in se ohranile do danes. Škof in generalni vikar Stanislav Lenič se je že leta 1984 odločil, da kot očividec javnosti da izjavo o tem dogodku. Stanislav Lenič je bil takrat tajnik škofa Rožmana Kot priča dogodka je čutil dolžnost, da zaradi resnice opiše takratno dogajanje in je poročilo bilo takrat dostavjeno krajevni skupnosti Stara Ljubljana in prepis poslan Verski komisji. Besedilo glej posebej.
Ntj omenimo še to laž, da po originalnih dokumentih priredite jev tistih medvojnih demonstracj pred Škofjo sploh ni bilo nobenih manifestacj, (polic ja je zastražila vse dohode k Škofji) in je k škofu Rožmanu lahko prišlo le nektj posameznic (po radio Ognjišče). Tako da je vse skupni ena
sama gorostastna proticerkvena laž!
Danica Simšič, levičarska mestna svetnica, je pred dobrim letom dala pobudo za vnovično postavitev spomenika, županja Vika Potočnik pa je to z vese jem sprejela, posebej ker so medtem „prebarvani komunisti” spet dobili vso oblast.
Ko se je zvedel ta namera, so vsi tisti demokratični Slovenci, ki niso izgubili spomina, takoj protestirali.
ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je v pismu predsedniku vlade Janezu Drnovšku napovedal tudi možnost javnih protestov duhovnikov in vernikov, ki vidjo v ponovni postavitvi spominskega obeležja ,,nekoristno izzivaije”, apostolski nune j Farhat je v pismu predsedniku države Milanu Kučanu odločno izrazil svoje nasprotovarje ponovni postavitvi sramotilnega stebra pred jubjansko stolnico, nadškof Šuštar pa je pisal jubjanski županji Viktorji Potočnik in napovedal, da se bo v primeru ponovne postavitve spomenika odrekel nazivu častnega meščana.
Protestniki, ki so za to zvedeli, so se 7. in 8. marca zbrali pred stolnico in ogorče-rje nad načrtom mestnih oblasti izrazili tudi s podpisi. Zbrali so približno 1.500 podpisov. Na nadškofijo pa je prispelo tudi precej telegramov in faksov. Odzvali pa so
Nad. na 2. str.
im.
mm
Demonstracije pred škofijo v letu 1943
Podpisani kot očividec obeh demonstracj žena pred škofijo med zadrjo vojno izja-vjam nasledrje:
1. Dobro se spomirjam, da so med zadrjo vojno jubjanske ženske dvakrat demonstrirale po Ljub jani zaradi zaprtih in interniranih mož in sinov. Obakrat so de-monstracje začele pred ital jansko vojaško komando v tedarji Zvezdi, sedarji Trg re-volucje, nato nadajevale pred sedežem Visokega komisarja Graziolja na Prešernovi, kjer je sedaj sedež Izvršnega sveta. Vsakemu človeku mora biti razumjivo, da so italjanski okupatorji bili tisti, ki so poklicali polic jo, ki je nato ženske razgnala tudi z vodnimi curki.
2. S Prešernove ceste so policisti gnali ženske naprej, šle so do Resjeve ceste, Zmajskega mostu in prišle na sedarji Ciril Metodov trg pred Škofjo. Zadaj za njimi policisti z vodnimi brizgalnami. Prve so šle mimo škofje z raznimi klici in nekdo je moral zakleniti glavna vhodna vrata, da na samo Škofjo niso prišle.
3. Pri drugi demonst.racji, verjetno je bilo to 21. junja 1943, so spet po isti poti ženske policisti prignali do škofje. Štiri žene so prišle v prvo nadstropje in so zahtevale, da hočejo govoriti s škofom. Podpisani je šel osebno k škofu v drugo nadstropje in mu povedal, da željo štiri ženske priti v avdienco, da bi posredoval za zaprte može in sinove. Povedati moram, da je škof stanoval na drugi strani škofje, v
sobah, ki so obrrjene proti Ljubjanici, in zato nobene demonstracje ni videl, kfj šele da bi on naročil polieji, njj jih s silo razžene. Tako je namreč napisano na spomeniku pred Škofjo, kar je popolna neresnica.
Škof mi je naročil, naj žene pripejem k rjemu in sem to tudi storil. Sprejel jih je kakor vsakega gosta v salonu, jim ponudil sedeže in nato poslušal rjihove pritožbe in prošrje. Povedal jim je, k:j vse je že storil . za rešitev zaprtih in internirancev, koliko potov je kjub notrarjemu odporu naredil do okupatorja. Ko so mu konkretno navajale imena svojih, si je škof imena zapisal v svoj notes in ob jubil, da bo spet in spet posredoval. Nato sem sam osebno te žene pospremil iz rjegovega stanovarja.
To in samo to je čista resnica Spomenik, ki je pred stolnico, je mesto, kjer se že toliko let oznarja popolna neresnica o krivdi škofa Rožmana glede razgarjaija demonstrantk. To toliko težje in z bolečino občutimo, ko imjjo vodiči, ki vodjo razne skupine po Ljubjani, naročilo, da pri tem spomeniku vedno govorijo, kako je škof dal razgnati ženske s polic jo, včasih celo trdjo, da je dal škof stre jati na ženske.
Nerazumjivo je, zakaj poročila vedno govorjo samo o demonstracji pred Škofjo, nikoli pa ne o demonstrac ji pred Ital jani.
Stanislav Lenič škof in generalni vikar
Ljubljana, dne 7. junja 1984
STRAN 3:
50 let SPD v Bariločah
Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
Zgodilo	se	je
POBALINSKA AKCIJA
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v zvezi s „pobalinsko akcijo”, v kateri so neznanci premazali italijanske napise na dvojezičnih tablah v občini Koper, na slovensko javnost naslovil poziv k strpnosti.
HAIDER IN AVNOJ
Koroški deželni glavar Joerg Haider je izrazil zahtevo, da se razprava o odpravi Beneševih dekretov in avnojskih sklepov prenese na raven EZ. Poudaril je, da se v tem vprašanju njegovo stališče razlikuje od uradne avstrijske politike, ki želi o vprašanju razpravljati le na dvostranski ravni. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je dejal, da so se avnojski sklepi zgodili in jih niti ni treba niti ni možno odpraviti, z njimi pa se morajo ukvarjati pravniki in ne politiki.
NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI
V zadevi računalniškega prvenstva v Riu je začelo smrdeti. Ministrstvo za šolstvo je vso dokumentacijo v zvezi s primerom domnevnega zmagovalca neuradnega računalniškega svetovnega prvenstva Matjaža Roglja predalo Policijski upravi Ljubljana, saj so kriminalisti po službeni dolžnosti začeli z zbiranjem dokazov. Tam so potrdi-
Prst laži...
Nad. s 1. str.
se tudi Slovenci, ki živijo po svetu. Akcija je pokazala, da ljudi ni več mogoče prepričevati s pogrevanjem starih laži.
Zanima nas tudi, kako misli Drnovšek na ta način doseči kak dogovor z Vatikanom, kjer je pred nekaj dnevi bil sprejet, ali priti v Evropsko zvezo, kar naj bi bil njegov javni namen (ali je tudi resnični?).
In kaj pravijo pobudniki?
Županja Vika Potočnik je pozneje pisno seznanila apostolskega nuncija msgr. Ed-rnonda Farhata, ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta in upokojenega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja s postopkom obnove spomenika ženskim demonstracijam med drugo svetovno vojno in jih povabila na srečanje.
Po mnenju županje restavriran spomenik „ne more nikogar žaliti” ter zato temu pomniku po nepotrebnem delajo krivico. Med obnovo spomenika so namreč odstranili tako sporen napis, ki je govoril o obsodbi Cerkve oz. takratnega škofa Gregorija Rožmana in ki govori o domnevni škofovi pobudi, naj „okupator demonstrantke s silo razžene”, kot tudi sporni ,,sramo-
Naključja šepetajo
Nad. s 1. str.
veniji. Izza sedaj tako lepo pobeljenih zidov te mogočne stavbe je odhajal v smrt večji del slovenskih domobrancev pa tudi drugih rojakov, ki so se zdeli rdečim revolucionarjem nevarni.
Samo na kamenitih tleh dvorane, v kateri so katoliški rojaki na prelomu stoletja razpravljali o prihodnosti Cerkve na Slovenskem, je pet. desetletji prej ležalo nad 600 sestradanih in onemoglih slovenskih domobrancev. Molitvam, ki so se takrat tiho dvigale iz izmučenih, od uši in udarcev rai\jenih teles teh, ki so se dan za dnem pripravljali na smrt, bo v častitljivih zavodskih prostorih vedno lahko prisluhnil vernik, ki bo imel dovolj čuteče srce.
li, da so policisti po uradni dolžnosti začeli zbirati obvestila zaradi suma kaznivega dejanja goljufye.
KAJ PRAVI PREDSEDNIK SLS-SKD
Predsednik SLS+SKD in kmetijski minister Franci But je v pogovoru za Delo izrazil prepričanje, da SLS+SKD zagotovo ni privesek vlade. Če naj bi bila privesek, je po njegovih besedah v vladi ne bo. ,,V vladi, ki je koalicijska, si zato, ker oceniš, da lahko v njej izpelješ del svojega programa in ker je to bolje, kot da si tisti hip v opoziciji,” je dejal But ter ocenil, da bi bilo zdaj oditi iz vlade neumno in tudi neresno do volivcev. Če bi pri prišlo do kakršnega koli dvovladja, v kar pa ne verjame, bi to jasno povedal organom stranke in opozoril, da na tak način ni mogoče delovati.
KNJIGA O JAROSLAVU KIKLJU
Slomškova založba iz Maribora je predstavila precej zajeten sveženj knjig. Med osmimi novostmi v založbi bralcem ponujajo izbor pridig Antona Martina Slomška, ekumenski zbornik V edinosti 2000 in zapise o Jaroslavu Kiklju, enem od slovenskih pričevalcev za vero, ki jih je katoliška Cerkev razglasila lanskega junija v Kočevskem Rogu.
tilni prst”. Seveda pa bi pri tem ostal nespremenen proticerkveni namen „spo-menika”, suj demonstracije pred škofijo niso imele nobenega pravega namena protesta, oziroma jih sploh ni bilo, ampak kot pravi škof Lenič v priloženem dokumentu, je bila to prošnja škofu za pomoč. Kot. je dejal nadškof Rode, nima nič proti temu, da ga postavijo pred vladno palačo ali kjerkoli drugje, samo ne pred stolnico.
Z Inštituta za civilizacijo in kulturo so sporočili, da gre pri vrnitvi spomenika za „dejar\je spoštovanja zgodovinskih dejstev, za njihovo ohranjanje v kolektivnem spominu in spoštovanje zakonitosti”. Vprašali bi potem ta „civilizirani in kulturni" inštitut, kje in kd;ij se je zavzel za spomenike za pobite domobrance, ki so dovolj dokazana „zgodovinska dejstva”, in za ..spoštovanje zakonitosti” pri medvojnih umorih, ki jih je odločala Komunistična partija.
Pobudnica Simšič pa je povedala, da ne more razumeti, zakaj si zdaj želijo nekateri spomenik poslati na smetišče zgodovine. „Zelo se bom potrudila, da se to ne bo zgodilo,” je še dodala, kar je povsem v skladu s sedanjimi političnimi aparatčiki in voditelji mafije bivših komnistov.
Do nadaljnjega pa je postavitev restavriranega spomenika pred stolnico preložena.
In kdor se bo sredi teh s trpljenjem prepojenih zidov za hip zamislil, bo v duhu lahko videl, kako se čez stopnice, ki so zborovalce vodile v dvorano, v večernem mraku opoteknjo fantje in možje brez tožbe na poti v smrt. Bog ve, koliko je med njimi pozabljenih mučencev, ki na svoje rojake in na svoje cerkveno občestvo niso pozabili.
Naključja nam lahko šepetajo, lahko spomnijo, lahko opomnijo. Pogled nanje nam je lahko v vzpodbudo.
Če nismo preveč zaverovani v otipljiva dejstva, nam pokažejo, da včasih še tako skrbno pripravljeni načrti nasilnežev spodletijo. Misel, da piše Gospodar zgodovine ravno, tudi s pomočjo krivih in skrivljenih črk, nam lahko utrdi upanje, ko se zdi, da so slovensko pomlad prekrili oblaki.
Ker ni delovanja in niti v prvih dneh ni bilo konkretnih napovedi, se vsa pozornost javnosti suče okoli ugibanj, kaj bo storil novi gospodarski minister. Ta pojav in pa „premestitev“ gospe Graciele Fernandez Meijide so polnili strani časopisov zadnji teden.
SVOJI K SVOJIM
Nekaj dni po imenovanju novega gospodarskega ministra (Lopeza Murphyja) je stekla debata okoli njegovega postopanja. Mnogi so namreč pričakovali, da bo takoj napovedal nov (nov?) gospodarski načrt in obrazložil ukrepe, ki jih misli podvzeti. A minister si je vzel kar precej časa, medtem ko je drugega za drugim predstavljal svoje sodelavce.
Že imena sama jasno povedo, kakšna bo linija sedanje gospodarske ekipe. Tu ni kakih čudnih mešanic, kot smo jih bili navajeni doslej. Monolitnost moštva je zagotovljena. Pod geslom ,,svoji k svojim” (ali po naše „v slogi je moč”, seveda „slogi“ z malo začetnico) se je Lopez Murphy obdal s sodelavci absolutno liberalne ideologije, od katerih ni pričakovati, da bi mu osporavali v ključnih odločitvah.
Seveda je prav to sprožilo prve nemire znotraj vlade. Ko govorimo o vladi, pa moramo vedno upoštevati njeno „koalidj-sko” naravo. Nemiri so se porodili v levem krilu radikalizma in med člani Solidarne fronte. Prve kritike so padle, ko je minister kot svojega pomočnika in namestnika (neke vrste ,,podministra“) imenoval Manuela golaneta. V skrajnem levem krilu so se lasje kar ježili. Solanet je namreč zadnje mesece ostro kritiziral delo Marcosa Makona, ki je zavzemal to mesto v prešnji ekipi. Znan je kot strog liberalec in njegovo glavno opravilo bo reforma državne strukture.
Da ni kri pritekla do reke, je tudi zasluga bivšega predsednika Alfonsina. V glavnem je on pomiril razburjene radikale. A tudi njemu samemu ni všeč, kako se stvari sučejo. Vendar se je, hočeš-nočeš, vdal v usodo. Nekaj gaje zgodovina le naučila, ko je zaradi vztrajanja na jalovnem gospodarskem programu moral zapustiti vlado šest mesecev pred koncem ustavnega roka.
Sploh se radikali danes nahajajo v kočljivem položaju. Z ene strani jih stiska le-vičarsko-nacionalna ideologija, z druge strani pa dojem stvarnosti, v kateri ni več mesta za avantume poizkuse in se je treba predati toku dogodkov in se z njimi sprijazniti. Še težji je položaj v Solidarni fronti. Tukaj so nekateri že zapadali skušnjavi ostre ofenzive proti novemu ministru. Zdrava pamet večine jih je prepričala, naj vsaj počakajo, da bo gospodarski program v celoti znan. Vendar nekateri opazovalci smatrajo, da je razkol neizbežen in da se koalicijska vlada, taka kot je danes, ne bo mogla obdržati. Kdo bo odšel in kdo pristopil, je pa še zapleteno vprašanje.
MALO IZBIRE
Na strani opozicije pa tudi ni vse rožnato. Nepričakovano je bivši predsednik Menem z vso odločnostjo podprl novo ekipo in jo hvalil, še predno je sploh kaj storila. Obratno pa so mnogi peronistični guvernerji v strahu, kai bo sedanje gospodarsko vdostvo sklenilo in katere fonde jim * bo odtrgalo.
Kfiub temu, da prve dni minister ni napovedoval konkretnih ukrepov, prevladuje mnenje, da nima veliko izbire. Od svojega prednika je podedoval rastočo proračunsko luknjo, ki jo bo treba zamašiti. Od Mednarodnega denarnega sklada (FMI) je sicer prejel sporočilo, da so pripravljeni na nova pogajanja glede pogojev delovanja gospodarstva, ne odstopi pa FMI od sklepa, da državni deficit v letošnjem letu ne sme
presegati 6.500 milijonov dolarjev.
Eno je jasno: Nemogoče je ponovno zvišati davke; nasprotno: minister je napovedal, da jih bo po možnosti znižal, zlasti da bo odpravil zadnjo Machinejevo povišanie davka na dobiček (impuesto a las ganan-cias). Odpravil pa bo tudi celoten seznani dejavnosti, ki doslej niso plačevale davka na dodano vrednost (IVA). Sem spadajo komunikacije, privatne šole, transport, kn)>' ge, gledališka dejavnost in celo nogomet.
Prvi cifi, ki si gaje minister zastavil, pa je znižanje državnih stroškov v višini 1.500 milijonov dolarjev. Le tako bo lahko postavil državni deficit v mejo, ki jo je začrtal FMI. Kako bo pa to opravil, tega še ni razložil. Zlasti ne, kako bo to mogel izvesti, obenem pa sprožiti tisti razmah gospodarstva, ki ga že mesece in leta čakamo, pa ga doslej še nismo zagledali. Tudi s strani Mednarodnega denarnega sklada poudarjajo potrebo, da se naprej sproži rast domačega gospodarstva, ne razložijo pa gospodje pri FMI, kako naj to sovpada s ponovnim stiskanjem pasu.
Tudi sicer drugače ima Lopez Murphy malo izbire. Dobro se zaveda, da še tako dober gospodarski program nima izgleda za uspeh, če ne uživa potrebne podpore političnih krogov. V tem oziru bo njegov položaj zelo težak, vendar ne težji, kot gaje imel Machinea. Prejšnji minister je imel vsa) malo populističnega prizvoka, pa so mu vseeno tudi iz vrst vladnih strank nenehno metali polena pod noge. Novi minister upa, da bo brezupen položaj, v katerem se nahaja vlada, prepričal „neveme Tomaže”, da ni drugega izhoda in da bodo program podprli-
RAZLIČNA OBZORJA
Kjer pa ni upanja na podporo in sodelovanje, marveč obstaja prepričanje nenehnega nasprotovanja, je med sindikati. Gremlji se dobro zavedajo, da novi minister nikakor ne bo nastopal z rokavicami. Čeprav je sam predsednik izjavil, da ne bo odpustov v državni upravi in da bo obljubljena reaktivaci-ja preprečila, da bi prišlo do novega skoka brezposelnosti, so sindikalni vodje že napovedali borbo novi ekipi. Tako uporni Moya-no kot,,provladni” Daer napovedujeta stavke v bližnji prihodnjosti. Sovražno razmerje med sindikati in skupino, ki je sedaj prišla na krmilo argentinskega gospodarstva, je namreč že tradicija.
Gospodarsko področje pa je tako pritegnilo pozornost javnosti, daje komaj zaznala drugo važno spremembo v vladi: odstopila je (ostavili so jo) Graciela Fernandez Meijide, minister za socialno skrbstvo. Mirno, kar čez noč jo je predsednik prestavil na koordinacijsko ministrstvo kot drugo po rangu na tem mestu.
„Ponižanje“ sicer ni preveč hudo, a je očitno, da v vladi z njenim delom niso bili zadovoljni. Gospa je sama metala krivdo na razne „polit.ične interese”, a jasno je, da odgovornosti ni bila kos. Res je težko delati, kadar so potrebe velike in nenehno primanjkuje fondov. A v vladi smatrajo, da se njeno delo sploh ni poznalo in da je v ministrstvu vladal precejšen nered.
Najbolj zanimivo je, da se tudi v Solidarni fronti niso zoperstavili tej potezi, s čimer je zaton zvezde gospe Fernandez Meijide še bolj očiten. Na splošno opazovalci menijo, da se gospa ni izkazala kot upravnica in da nima pogojev za vladno delo. Morala bi ostati v parlamentu, Kjer je bila njena figura simpatična volilcem. Najhnjši udarec zanjo je-bil poraz v guvernerski tekmi v provinci Buenos Aires. Po nastopu na ministrstvu za socialno skrbstvo jo je oplazila obtožba korupcije. Sedaj je morala mimo sprejeti zamenjavo, ki gotovo predstavlja konec uje" ne v začetku bliskovite, sedaj pa ovenele politične kariere.
mwriBiwiwMiiiiwmi w ihmomimibmmmbmmmmmmmmmmb
MM
Slovenci
50. obletnica SPD Bariloče
SPD si je za to praznovanje zamislilo tes zahteven spored, ki naj bi v desetih dneh zajel najbolj priljubljene planinske vzpone, kulturne prireditve, ogledev diapozitivov in filmov, gledališko igro in zaključno slavnostno kosilo s podelitvijo priznanj, Priložnostnimi govori in omembo vseh, ki so nam v teh dneh pošiljali čestitke ali bili kakorkoli zaslužni za uspešno udejstvovanje SPD, od prvih začetkov do danes.
Lepa doživetja in prazničen duh po vrnitvi izpod bivaka „Pod Skalco”, so nas kar okrepili pri nadaljevanju naših načrtov.
Še isti večer je odpravnik poslov in opolnomočeni minister na slovenskem veleposlaništvu v Argentini Tomaž Kunstelj Povabil ves odbor na večerjo v imenu države Slovenije v zahvalo za požrtvovalno delo.
V ponedeljek si je skupina gostov iz Slovenije ogledala bližnjo okolico z vsemi lepotami številnih jezer in gora, potem pa obedovala na razgledni točki Campanaria na povabilo družine Jerman. Skupini so se v popoldanskih urah pridružili številni starejši rojaki in z njo obiskali gorniško Pokopališče pod goro Lopez, kjer počivata že dva slovenska gornika, dr. Vojko Arko in prof. France Bergant. Skupina gornikov iz Slovenije je na grob dr. Arka položila lepo spominsko obeležje v obliki lipovega lista in se s slovensko molitvijo in pesmijo poslovila od njega.
Grob dr. Vojka Arka s spominsko obeležbo
V večemih urah je veliko število rojakov, pomnoženih z obiskovalci iz Slovenije in Buenos Airesa, do zadnjega kotička Napolnilo jedilnico hotela „Carantania”, v kateri se je začel kulturni spored. Pozdravim besedam Franca Zabukoška, vodje
gorniške skupine iz Slovenije, so sledili pozdravi in čestitke raznih prosvetnih ustanov iz Slovenije in planinskih društev iz Švice in Koroške. Prejeli smo tudi priznanje Planinske zveze Slovenije in njeno vabilo k članstvu, poleg 235 društev v Sloveniji in zamejstvu. Čestitke smo prejeli tudi od slovenskega Gorniškega kluba „Skala”, Gorniškega kluba Savinjske doline - Luče, PD Celje, od Slovenskega Svetovnega kongresa, PD Triglav iz Ziiricha in PD Dr. Henrik Tuma. Svoje pozdrave in čestitke je poslalo tudi Planinsko društvo pokrajine Voralerberg iz Avstrije, Folklorno društvo iz Komende, Združenje slovenskih katoliških pedagogov ter pisatelj Tone Kuntner.
V nadaljevanju je žup. Janez Rihar iz župnije Moste - Fužine v Ljubljani in vodja Rafaelove družbe predstavil predavanje s prikazom diapozitivov pod naslovom “Slovenija po drugi svetovni vojni“. Predvajal je drobce vsakdanjih dejavnosti naših beguncev v taboriščih Spittal in Pegezz pri Lienzu na področju šolstva, športa, rokodelstva, zdravstva in književnosti. Predavanje je zaključil z odhodom v begunstvo po svetu, tudi v Argentino. Zadnji posnetki so bili posvečeni Rafaelovi družbi in njihovemu ..odprtemu oknu” v domovino za vse izseljence in spominskemu obisku v Kočevskem Rogu z našimi abiturienti. Sledilo je povabilo vsem navzočim na srečanje treh Slovenij, ki ga Rafaelova družba prireja vsako leto 1. avgusta z romanjem na Svete Višarje.
Kot zgodovinski dokument je Rihar še predvajal čmobeli nemi film o obisku škofa Rožmana v Barilochah 10. aprila 1957. leta.
Sledilo je predavanje Marjana Marinška o dolgem in plodnem življenju slikarja Maksima Gasparija in s predstavitvijo njegovih številnih razglednic.
G. Marinšek nam je še mojstrsko zaigral na citre in nam z diapozitivnimi posnetki predstavil svojo ožjo domovino Kozjansko v različnih letnih časih.
V pogovoru z rojaki, ob slanem in sladkem prigrizku, za katerega so tudi gostje iz Slovenije prispevali domače salame ter vino in medico, smo zaključili bogat večer.
V torek je bil na sporedu izlet do koče Otto Meiling pod Tronadorjem in za bolj izkušene vzpon na Argentinski vrh, če bi vreme dopuščalo. Med nami je še vedno odmevala nedavna tragična novica o smrtni nesreči šestih vojaških tečajnikov pod vrhom Tronadorja, kljub temu smo sklenili, da bomo spoštovali objavljeni načrt. Skupino 22. planincev iz Slovenije sta tokrat spremljala le Boris Kambič in Irena Žužek iz Bariloč.
Že ob dolgotrajnem pristopu do koče Meiling so se preko troglavega vrha najvišje gore v našem predelu Patagonije začele poditi bele megle. Če ima Tronador kapo
Med govorom Franca Zabukoška na Arkovem grobu
Slovesnost na Capilli: Marija Arnšek ml. in Matjaž Kambič
Zgoraj: Janez Rihar med mašo v spomin dr. Arka in vseh, ki so nosili križ na goro. Berilo bere Ivan Arnšek st., ministranti pa so: Aleks Grohar, Luka Mavrič in Marko Magister.
Desno: Slika dr. Arka, gorske rože in cepin ob bivaku
na glavi, se bo vreme pokvarilo in napoved takorekoč vedno drži. Fotografski aparati so zato hiteli lovit posnetke, preden bi se orjak nad brezmejno gmoto večnega ledu dokončno skril. Pred leti je izkušen gornik iz Slovenije spoštljivo snel klobuk ob pogledu na veličastno pojavo ugaslega vulkana in vzkliknil: ,,Saj to ni gora, to je celo pogorje!”.
Že ob večernih urah je okrog planinske koče, v kateri je skupina prespala, razsajal vihar in proti jutru se je ulilo. Po nekaj urah ni kazalo, da bi se vreme kaj spremenilo, in skupina se je še vedno v dežju vrnila v dolino. V gorah je pač vreme najvišja sila, ki odloča, hvala Bogu pa kljub premočeni opremi ni bilo prehladov.
Korajža velja, so si želeli vsi, ki so se že dva dni kasneje podali na „našo goro” Capillo, čeprav je bilo vreme še vedno kislo in vetrovno. Težko bi opustili vzpon na „zdomski Triglav”, na katerem se je idejno spočelo naše društvo in ki v podobi križa na vrhu ponazarja našo človeško usodo, pa tudi naše upanje: „In hoc signo vinces” (V tem znamenju boš zmagal).
Med domačimi in gorniki iz Slovenije se nas je zbralo 34 oseb v pristanišču, Kjer nas
Ivan Arnšen st.
in Franc Zabukošek sta odkrila ploščo z novim imenom dr. Vojka Arka
je čakala ladja „Prefectura Naval Argentina” in nas prepeljala čez jezero do vznožja gore. Vrh se nam je skril v oblakih, ko smo se vzpenjali po naporni, strmi poti, na kateri so manj pripravljeni potrebovali nekaj pomoči z vrvjo. Bariloška skupina se je kot običajno razlikovala po velikem starostnem razponu, najstarejši Ivan Arnšek st. 73 let, najmlajši Luka Mavrič, 8 let, komaj 22 mesecev stara Alenka Mali pa je udobno napredovala navzgor na atijevem hrbtu.
Ko so se že zbrali pri koči, se podprli z malico in ogreli ob ognjišču, je začela slovesnost poimenovanja bivaka Slovenija” z imenom „dr. Vojka Arka”. Kratke
Nad. na 4. str.
Zgoraj: Skupina Bariločanov na vrhu Capille ob križu.
Spodaj: Vsi gorniki ob bivaku.
Arka. Odkritje plošče z novim imenom sta simbolično izršila Ivan Amšek st. in Franc Zabukošek, ki je potem navzoče nagovoril. Tudi Janez Rihar je povedal nekaj lepih misli o gori v oblakih, ki jo je primerjal z goro Sinaj. V imenu mladih je nekaj spominov na vzgojno delo dr. Arka povedal še Matjaž Kambič in s tem zaključil svečanost. Proti večeru je župnik Rihar daroval sveto mašo v spomin dr. Arka in vseh, ki so nosili križ na goro. Med prošnjami je priporočil Bogu zdravje Dinka in da bi bili vsi Slovenci eno. Poprosil je tudi za lepo vreme.
Zahladilo je, še vedno pa je rahlo deževalo, ko smo se po večerji ob ognju in v prijetnem pogovoru odpravljali spat.
Zjutraj ni več deževalo, vrh pa so še vedno prekrivali oblaki, zato se del skupine ni odločil za vzpon. Nekateri so ostali v koči, nekaj se jih je odločilo za nižje ležeč greben „Pico Blas”, ostali pa smo se podali na sam vrh. Že sredi poti je posijalo sonce in nam dalo novih moči. Presenetila nas je debela snežna odeja pod samim vrhom, nad nami pa je radovedno in v neposredni bližini začela krožiti jata kondorjev.
Zaradi snega, ki je pričal o lanski hudi zimi, in nekaterih plezalnih oprijemov v zadryem delu, sta Klemen Mali in Matjaž
Žužek napela varovalno vrv, da bi vsa skupina varno prispela na vrh. Vseh dvnjset planincev nas je potem uživalo na soncu ob križu, si čestitali in se podpisovali v knjigo vzponov, tudi osemletni Lukec, ki je lahkotno prehodil težavno pot. Mala Alen-kica pa bi skoraj sama pobegnila navzdol, ko je zagledala jezersko gladino, tako daleč a vendar tako blizu v kristalno čistem ozračju. G. Zabukošek nam je še pojasnil skalaško geslo, odslej zapisano v knjigi vzponov poleg imen vseh udeležencev na vrhu ob 50. obletnici SPD.
Po spustu smo še pospravili kočo in obesili sliko dr. Arka, potem pa hiteli navzdol do jezera, kjer nas je ob petih popoldne že čakala ladja. Sprejel nas je Milan Magister ml. s toplim čajem in obloženimi kruhki, ki so se nam nebeško prilegli.
Krona sobotnega praznovanja pa je bila veseloigra ,,Pričarani ženin” v mestni dvorani ,,Biblioteca Sarmiento", ki sojo napolnili naši rojaki, tudi ,,utrujeni planinci”. Z veseloigro pisatelja Vladanova in v režiji Blaža Mikliča nas je obiskala skupina igralcev Našega doma San Justo, ki je žrtvovala
svoj čas in stroške za potovanje, da je počastila našo obletnico. Vsem se od srca zahvaljujemo za izvrstno igro in pripravljenost, da kljub razdaljam ostrgamo povezani z ostalimi slovenskimi Domovi.
Zelo dobro so bile izbrane vloge igralcev, odlično odigrane in so zato prejeli navdušeno ploskanje prisotne publike, enako tudi njihov režiser Blaž Miklič, ki je v igro vložil veliko dela in naporov. Scenerijo je za mapjši oder mojstrsko priredil Tone Bergant po načrtih Toneta Oblaka.
V nedeljo zjutraj smo se zbrali v neverjetno velikem številu pri maši v cerkvi Marije Pomočnice, ki so jo skupno darovali za vse pokojne člane SPD in za vse slovenske gornike, ki so preminili v bariloških in patagonskih gorah, prelat dr. Jure Rode, delegat slovenskega dušnega pastirstva, župnik Janez Rihar, vodja Rafaelove družbe in Branko Jan CM, naš bariloški župnik. Še pred mašo nam je zaigral na citre g. Marinšek, med našo sta blagoslov prejela tudi nova slika in kip blaženega škofa Slomška, darilo gorniškega kluba Zgornje Savinje.
Konec prihodnji
Slavnostna sv. maša v cerkvi Marije Pomočnice.
Od leve: ministranti Marko Magister in Luka Mavrič, duhovniki Branko Jan, Janez Rihar in Jure Rode, ministrant Nikolaj Grohar in z zastavami Monika Kambič-Mali, Mihaela Jerman in Matjaž Kambič.
ARH. ANDREJ DUH	(2)
,,Čakala jih je Kordiljera“
Govor pod Skalco ob 50-letnici ustanovitve SPD
Društvo se je počasi razvijalo v bolj splošno organizacijo. Tako lahko beremo v zapisniku predsedniško poročilo Franceta Jermana na občnem zboru leta 1967:
“Čisto logično in prav smo storili, da smo Društvu počasi dali druge funkcije in naloge, poleg planinske, ki so se v naši mali skupnosti pokazale kot potrebne. Seveda so nas pri tem doletele čisto druge naloge, ki smo jih z večjim ali manjšim navdušenjem sprejeli.
Z eno besedo, iz našega SPD je nastalo navadno prosvetno društvo, če ga smem tako imenovati, ker se za kulturo in prosveto nismo knj posebej brigali. Pa ravno tu ne smemo ostati malobrižni. Radi naroda in naše mladine, ki knj hitro raste, je niyno potrebno, da prenehamo z životarjenjem in vsnj od časa do časa damo kaj več od sebe. Nnj nas ne moti ime Društva, glavno je, da smo pod svojo streho, koder se bomo nemoteno pogovarjali med seboj in z našo mladino po naše (po slovensko) - če ne več, s tem bomo že dosegli svoj namen.” Tako je v kultumo-prosvetni dejavnosti že leta 1961 začela delovati slovenska osnovna šola ,.Jakoba Aljaža", imenovana v spomin planinskemu župniku in narodnemu zaslužnemu možu. Prva učitelica je bila Milena Arko, leto kasneje je priskočila na pomoč Zora Grzetič.	•
Slovenski srednješolski tečaj, katerega
ravnatelj je bil Vojko Arko, je pa pričel s poukom leta 1973.
V letu 1955 je izšla prva številka glasila ,,Gore”, namen je bil beležiti vse važnejše dogodke v planinstvu.
Miklavževanje, otroške igre, gledališke predstave so se vrstile na premajhnen odru ,,Planinskega stana", ki je v prvih časih še kazal na pročelju umetniško delo ustanovne članice Bare Remec. Ona je bila ena izmed največjih izseljenskih umetnic, šele po smrti priznana v Sloveniji.
Planinski stan je že od vsega začetka bil namenjen tudi obiskovalcem in ljubiteljem gora, ki so prihajali iz drugih krajev Argentine, predvsem iz Bs. Airesa.
Tako obogateno življenje društva je ustvarilo potrebo po povečanju prostorov. Gradnja prve etape je bila končana v letu 1996. Otvorili smo nove šolske prostore, ki pa obenem nudijo poletno bivališče tudi vedno bolj pogostim obiskovalcem iz Slovenije.
Salezijanski pater Pemišek je večkrat obiskoval Slovence v Bariločah, mudil se je celo v daljnem Alumineju, kakor nam opi-snje arh. Viktor Sulčič v svoji knjigi „E1 sabio que murio sentado” - „Modrijan, ki je sede umrl”, v kateri nam predstavlja Janeza Benigarja, slovenskega znanstvenika, ki se je v prvih letih preteklega stoletja naselil med Aravkanci v Rukacoroju. Obenem
nam to tudi govori o skoraj stoletni zgodovini Slovencev v sevemozahodnem delu argentinske Patagonije.
Poleg patra Perniška je tudi župnik Albin Avguštin „šumske brate” velikokrat spremljal v hribe in kasneje tudi prof. France Bergant, ki danes počiva v gorniškem pokopališču pod Lopezovimi stenami. Kot nmogo drugih duhovnikov, ki so nas obiskovali, sta nudila možnost slovenske maše. Naš dušni pastir Branko Jan pa že od leta 1985 redno bere mašo v kapeli zavoda Maria Auxiliadora.
Po tridesetletnici Društva so že priletni ,,šumski bratje” in tudi i\jihovi mladi potomci začeli sekati gozd in odpirati novo stezo in sicer na isti gori Capilla, kjer se je društvo začelo. Tudi ta steza je bila dopolnjena s postavitjo novega bivaka, imenovali smo ga ,,Slovenija” in je bil otvorjen leta 1996 za vse andiniste in ljubitelje narave in lepot Andov.
Seveda letijo misli nazaj v spomine in skušajo razumeti, zakaj ne več ,,šumski bratje”, zakaj Društvo. Dništvo zato, ker so šuniski bratje že takrat razumeli, da se bomo Slovenci kot skupnost ohranili na taji zemlji samo v okviru slovenske organizacije in se na tak način vključili v življenje bariloške skupnosti.
Danes lahko rečemo s ponosom, da slovenska zastava vsako leto svobodno plapola na Trgu mednarodnih skupnosti v središču Bariloč.
Že na začetku sem omenil, da je eden izmed ciljev, ki so si jih zastavili šumski bratje, bil postaviti križ na Capilli. Zdaj že več kot štirideset let stoji na vrhu, v spo-
min mrtvim v gorah in v vojni ter revoluciji-Spominja nas tudi na križ na Kredarici. Križ
na Capilli je tudi simbol najmočnejše značilnosti slovenskih izseljencev v Argentini-Upanje v Boga in globoka narodna zavest je omogočila obdržati pravi slovenski duh
skozi pol stoletja tudi tukaj v daljni Patagoniji.
Zopet povzamem besede Frenka Jermana.... „Ut,rnjenost, ki jo še nekoliko čutimo
v sklepih, nas še posebno spominja na najnovejši podvig. Postavitev križa na Capilli... železen križ, ki bo poznim rodovom pričeval tudi o našem narodu. Na bronasti plošči križa se blešči napis: ,,IN HOC SIG-NO VINCES” - „v tem znamenju boš zmagal”.
Ne pozabimo, da niso to prazne besede, in mar naj bi bil tja v en dan ves naš trud, da smo to znamenje spravili na vrh gore? Ne, dragi rojak, ljubiš naravo, ker je lepa, zato jo obisknješ, zato plezaš na vrhove gora, da gledaš pod seboj stvarstvo. Mat nismo za to lepoto dolžni Bogu hvalo? S kakšnim veseljem in potem, ko smo bili že utrujeni, s kakšno voljo smo nosili vsak svoj del bremena ter se tako bližali vrhu -utrnjeni, a vendar dospeli smo. Križ stoji-Ali ne bi tudi v svojem vsakdanjem življenju tako potrpežljivo nosili vsak svoj križ in drugemu pomagali, kot na poti navzgor. Le tako bo imelo znamenje na vrhu Capille za naš pravi pomen in tedaj šele bo križ zares trdno stal tudi v naših srcih”.
Pol stoletja je minilo, mnogo tistih mladih fantov že ni več med nami. Ampak njihova volja, zagon, delo, ideali, so bogata Konec na 6. str-
Novice	iz
Pisali smo pr
PROBLEMI NA UNIVERZI V MARIBORU
V vodstvu mariborske univerze so se z zgroženostjo odzvali na žaljive napade, ki P° njihovem mejijo že na ,.medijski linč” n9jvišjih predstavnikov tamkajšnje univerze. Tako naj bi se zoper mariborsko univerzo stopnjevale žaljive in neresnične navedbo in žalitve v obliki člankov v časopisih, Pamfletov ali celo plakatov z žaljivo vsebi-o° po mariborskih ulicah, za katerimi naj oi stali posamezniki iz vrst Študentske or-ganizaclje Univerze v Mariboru (ŠOUM). Ker ravno poteka vpis na slovenske univerzi v vodstvu pozivajo starše in dijake, zlasti maturante, naj ne nasedajo „plačani kampanji proti Univerzi v Mariboru".
- Novi val - gibai\je za pravice študentov ' Pa je v odprtem pismu pozvalo Stranko Vladih Slovenije (SMS), naj podpre zahte-Ve gibanja, med drugim tudi sprejetje demokratičnega statuta Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM). Novi val Je opozoril na nezakonito delovanje in številne nepravilnosti ŠOUM.
SLOVENIJA DOBRO ZAVAROVANA
Slovenija je za zdaj edina od sedmih držav pogodbenic Srednjeevropskega spo-razuma o prosti trgovini (CEFTA), ki izvaja vse ukrepe Evropske zveze za največjo možno zaščito potrošnikov pred morebitnim pojavom bolezni BSE (norih krav). Med drugim je edina v okviru CEFTA uvedla obvezno testiranje govedi, starejših od
30
mesecev, ter povsem prepovedala upo-
rabo mesno-kostne moke. V ostalih pogodbenicah CEFTA se šele pripravljajo na uvedbo evropsko primerljivih ukrepov; na Po-ijskem in Madžarskem na primer trenutno testirajo le tri do pet odstotkov govedi, ki J*h sicer ne hranijo več z mesno-kostno moko, kar pa ne velja tudi za preostale bivali. Ob tem velja poudariti, da še v Pobeni državi CEFTA niso odkrili primera bolezni norih krav.
91% VEČ ILEGALCEV
Lani je slovensko mejo ilegalno prestopilo kar 36.000 ljudi, kar je 91 odstotkov Več kot leto prej, tem razmeram pa so neprilagojene tako nastanitvene zmožnosti *t°t tudi normativna ureditev.
LOG JE SPET DOSEGLJIV
Za osebna vozila so znova odprli mednarodni mejni prelaz Predel in cesto Bo-vec-Predel, ki sta bila zaprta od 15. novembra, ko je cesto poškodoval plaz. V občini Bovec so zadovoljni z vnovično vzpostavitvijo prometa na omenjeni cesti, ki je življenjskega pomena za Bovško in Posočje, še posebej pa jih veseli, da se v Log pod Mangartom vračajo tudi prebivalci, saj je nekaterim krajanom dovoljena vrnitev v nepoškodovane objekte. Na cesti Bovec-Predel sicer še vedno poteka sanacija dveh usadov, zato bo na teh dveh odsekih veljala polovična zapora ceste in bo promet oviran. Še vedno tudi ni dovoljen promet za avtobuse in tovornjake.
NAČRT OB 1000-LETNICI DVEH GORIC
Na sedežu mestne občine Nova Gorica so predstavili prvo skupno mestno karto Nove Gorice in Gorice, ki jo je izdelal in v samozaložbi izdal Geodetski zavod Slovenije. Za to so se na oddelku za katografjjo, ki izdaja serijo različnih kart, odločili, da na ta način prispevajo k praznovanju tisočletnice prve pisne omembe Gorice in Solkana. Karta v merilu 1:12.500 je na voljo v obliki priročnega formata.
BODOČI ZASVOJENCI Z MAMILI
Izkušnjo z uporabo ilegalnih drog ima kar 26 odstotkov mladih v Sloveniji, je pokazala leta 1999 izvedena Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino, v kateri je sodelovalo 30 držav. V Sloveniji je bilo v raziskavo teden dni vključenih 3184 mladih, starih med 15 do 16 let.
VEČNI POMUREC
Radio Murski val je razglasil Pomurko in Pomurca leta 2000. Pomurec leta je že šestič zapored postal Milan Kučan, naziv Pomurke leta 2000 pa je že tretjič osvojila voditeljica in glasbena urednica na Murskem valu Simona Špindler. Glasovalo naj bi 400 poslušalcev Murskega vala in 223 bralcev tednika Vestnik. Za Kučanom, ki je prejel 169 glasov, sta se zvrstila mariborski škof Jožef Smej (75 glasov) in zloglasni poslanec Ciril Pucko (69).
ZIMSKO TEKMOVANJE MLAJŠIH MLADINCEV
Mladinke in mladinci na svetovnem pr-yenstvu v alpskem smučanju v švicarskem verbierju so se v torek pomerili v smuku. V kategoriji mlajših mladincev je bronasto ^edaljo za Slovenijo osvojil Matija Zavir-Zaviršek je bronu iz smuka dodal še Srebro v superveleslalomu. - Saša Farič se ■ie n\ed mlajšimi mladinkami uvrstila na ebto mesto.
ZMAGA JUDOISTA
Slovenski judoist Klemen Ferjan (JK e*igrad) je v kategoriji do 81 kilogramov ^htagal na tekmi za svetovni pokal v avs-Uskem I^eondingu in s tem dosegel prvo Zrt)ago v tem tekmovanju v samostojni Slo-Venlji.
USPEH V PLANICI
V sončnem in toplem vremenu so prire-1 e(ji v Planici uspeli izpeljati tudi ekipno »Ih ° cebnskega pokala. Med devetimi *■ 'Parni je Slovenija v postavi Rihtar, Po-^reberšek, Čavlovič in Primož Peterka os-l^ a tretje mesto za Nemčijo in Avstrijo, Je zmagala z niai\j kot tremi točkami
prednosti. V slovenski vrsti je bil obakrat najdaljši dvakratni zmagovalec svetovnega pokala, Primož Peterka. V prvi seriji je pristal pri 119 metrih, v drugo pa je bil še tri metre daljši.
36. MESTO ZA SLOVENIJO
Slovenska reprezentanca je na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) izgubila eno mesto in sedsy z Ukrajino deli 36. mesto. Vodi Brazilija pred Francijo in Argentino, Italija je na četrtem mestu, mesto slabša glede na lestvico iz prejšnjega meseca pa je sedaj Češka.
BAZENSKI MARATON
Slovenski maratonski plavalec Martin Strel je zmagal na tekmovanju v 50-metrs-kem olimpijskem bazenu v Zuerichu. Od osme ure zjutraj do osme ure zvečer je preplaval 40 kilometrov in 100 metrov ter za dve dolžini bazena (100 metrov) premagal domačina Christ.ena Daniela. Strel je bil po nastopu precej izčrpan in je dejal, da je po štirih zmagali v Zuerichu, Kjer se je meril v konkurenci bistveno mlajših tekmecev in v zanj pretopli bazenski vodi, na tem tekmovanju plaval zadnjič.
BARILOČE
Slovensko planinsko društvo v Bari-ločah
Dne 22. 2. se je osnovalo to društvo, ki si je postavilo za svoj ci\j, da v okviru lokalnega Cluba Andino usmerja in združuje v harmonično celoto delovanje slovenskih smučarjev, alpinistov in planincev na področju južne argentinske Kordiljere in da olajša slovenskim turistom iz Buenos Airesa obisk bariloških planin.
Zastopstvo društva v Buenos Airesu je prevzela ga. Bara Remec in na njeno ime je naslavljati pošto.
Film o Catedralskem stolpu
Fotografsko in Ulmsko podjetje Fitz Roy si je nadelo nalogo, da v dokumentarnem filmu prikaže vzpon na Glavni stolp Catedrala. Pri prvem snemanju sta oba akterja, naš Dinko Bertoncelj kakor italijanski smučar Bruno Pertile in oba filmska operaterja izvršili peti vzpon na vrtoglavo špico.
NAŠI FANTJE V COMODORO RIVADAVIA
Od slovenskih fantov, ki so zaposleni na petrolejskih področjih v Comodoro Ri-
vadavia, smo dobili obširno pročilo. Iz njega posnemamo:
Ko je človek pred kakimi tremi leti prišel v ta južni argentinski del, je lahko opazil veliko število slovenskih obrazov. V začetku smo bili vsi pri bolj ali manj umazanih delih, pri vrtanju ali čiščenju cevi. Pozneje smo prosili za boljša dela in jih tudi dobili.
Precej fantov je že odšlo nazaj v Buenos Aires. Življenje na samem je tu res bolj dolgočasno. Prosti čas izrabimo za izpreho-de ali obiske kinopredstav. Imamo pa tukaj že šest družin, 4 Slovenke in 2 tujki.
Velikokrat se zberemo in pomenimo o vseh stvareh, kako zapojemo in ga zvrnemo kak kozarec. Med seboj se imamo radi in ne poznamo nobenih razlik ne med Kranjci in Štajerci ne med klerikalci in liberalci.
Po napakah sorojakov ne brskamo in bi bilo bolje, da tudi tisti, ki razmer med nami ne poznajo, ne bi brskali po naših. To sem zapisal, ker sem ob svojem zadnjem obisku v Buenos Airesu slišal o našem življenju v Comodoro Rivadavia take stvari, da nisem mogel nič drugega kakor smejati se vsem čenčam.
AK
Svobodna Slovenija, št. 10;
8. marca 1951
Slovenija moja dežela
Sv. Ciril in Metod med Slovenci
Kot smo že pisali, je krščanstvo prodiralo med Slovence iz Bavarske oziroma od Frankov. Prvi misijonarji so bili Irci, pozneje pa so jih zamenjali Bavarci in Franki, torej Germani. Ti so za boijše misljonarjen-je med Slovenci ustanovili nekaj samostanov prav v ta namen. Krščanstvo je med ljudi prodiralo precej brez sile. A skupni z misijonarji so prihnjali v naše krnje tudi priseljenci - kolonisti. V zadnji slovenski državi Panoniji je knez Kocelj v začetku bil na nemški strani, a se je hotel osamosvojiti (kar mu je pozneje res uspelo za nekaj let). Zato je z velikim veseljem sprejel bizantinska misijonarja Konstantina (Cirila) in Metoda, ki sta delovala med Moravani (to je Čehi).
Tja ju je povabil knez Rastislav, tudi da bi se izognil vsnj frankovskim duhovnikom in njihovim nemškim in latinskim obredom, ki jih ljudstvo ni razumelo.
Bizantinski cesar je res poslal dva odlična Grka, ki sta znala slovansko, Konstantina Filozofa in Metoda, visokega državnega upravnika. Takoj je Konstantin izdelal posebno pisavo - glagolico - da je označil posebne slovanske glasove (č, ž, š, šč in druge). Prevedla sta po vzhodnem vzorcu mašo, druge obrede in glavne dele biblije v t.edaryo slovanščino, kakor se je govorila okoli Soluna, odkoder sta prišla, (ki pa se tedaj skoraj ui razlikovala od slovenščine ali češčine). Knez in ljudstvo so ju z veseljem sprejeli, a nemški duhovniki, ki so morali nazaj v Nemčijo, so ju tožili v Rim. Papež ju je poklical predse.
Na poti v Rim sta dalj časa postala v Panoniji pri knezu Koclju, ki se je zanju navdušil in jima dal 50 učencev, da jih vzgojita po svoje.
Pred papežem sta brata doživela velik triumf, dovolil jima je božjo službo v slovanščini in potrdil njuno delo. Konstantin je vstopil v samostan pod imenom Ciril in kmalu umrl. Metod pa se je vrnil na Moravsko. Nekaj časa je tudi deloval v Kocljevi Panoniji med tamkajšnjimi Slovenci. Pozneje je odšel še enkrat v Rim, Kjer ga je papež posvetil za nadškofa na novo
ustanovljeno nadškofijo.
Toda nemški škoije so rovarili dalje, nekaj časa celo zaprli Metoda in po njegovi smrti dosegli, da je Rim ukinil Metodovo nadškofijo. Nemški duhovniki so se vrnili in izgnali Metodove učence, ki so odšli med Slovane v deželah pod bizantinskim vplivom: Srbijo, Bolgaijjo, Ukrajino, Rusijo, tam ohranili Cirilovo pisavo - glagolico in poznejšo cirilico, njune knjige in slovanski obredni jezik, in so pozneje skupaj z Grki zapadli v pravoslavje.
Od dela Cirila in Metoda pa pri nas ni ostalo nič. Le o možnosti, da bi njuno učenje vplivalo na poznejše delo kot so npr. brižinski spomeniki, se še veliko debatira.
^sebn^novice^Jj
Družinska sreča. V družini dr. Štefana Godca in lic. Danijele L. Avguštin se je v četrtek 1. marca rodil sin Matjaž.
Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Poroki: V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se v soboto, 24. februarja, poročila Aleksander Barle in Mirjam Goljevšček; za poročne priče so bili njuni starši Roza in Janez Barle ter Ani in Marijan Goljevšček. Poročne obrede sta vodila Jaka in Franci Barle
V soboto, 10. marca sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Albin Vladimir Magister in Andreja Viviana Zupanc. Priče so bili Albin Magister in Marjeta Havelka ter Franc Zupanc in Irena Klemenčič. Poročni obred je opravil p. dr. Alojzij Kukoviča.
Novim zakoncem čestitamo in želimo obilo sreče!
Nov diplomant: Na Moronski univerzi je 10. marca diplomiral Ivan Selan in postal „Licenciado en Relaciones Humanas y Relaciones Publicas“.
čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Mali oglasi |
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva LiataJ hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandi 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@emdad.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipdlito Yrigoyen 2482, 1“ of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF
Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Ilemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga Andrejka Papež Cordova).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
14. marca	2001
1 dolar	231,22	SIT tolarjev
1 marka 109,67	SIT tolarjev
100 lir	11,08	SIT tolarjev
Začetek slovenskih osnovnih šol
bo v nedeljo, 18. marca, ob 16. uri v Slovenski hiši
ob 16. uri sv. maša na čast Svetemu Duhu za pokojnega prelata Jožeta Škerbca
ob 17. uri v dvorani škofa Gregorija Rožmana igra Modra Vrtnica Kristine Brenkove v izvedbi Rožmanove šole. Režija Lojze Rezeij Vstopnina: odrasli 4 pese, otroci 2,-
Vabi šolski odsek Zedinjene Slovenije
ZA PUSTA VLADA „ NAROBE SVET”
Ko pride leto še enkrat naokrog in ko nas tople poletne noči vabijo k hladni, odže-jajoči pijači, se zopet vračajo spomini. Polnijo nam dušo in mladijo srce.
Pust je eden izmed tistih posebnih časov, ki se večkrat smehijivo prikaže izza ovinka pozabljenih dogodivščin. Nam mladim, rojenim v Argentini, naznanja nezaželeno slovo od poletja. Drugim prinaša topel spomin na otroška in mlada leta tam v srcu ohranjeni Sloveniji. Vsem, mladim in starim, pa pomeni zopet postati, vsaj v duši, otrok.
Časi se spreminjanjo in z njim se tudi potiskgjo v prašni kot nekdanje šege in navade. Svoje čase so se v mestih in po trgih vrstili plesi in maškarade. Šemljenja je bilo obilo, a danes se ta navada ponekod precej opušča. Naši vraževerni predniki so verjeli, da jim obisk šem prinaša srečo in prerokuje dobro leto. Seveda zato jih je bilo treba tudi dobro obdarovati. Svoj čas je veljalo pravilo, da se lahko šemljo samo moški, predvsem fantje.
DPBREPOUE
Letošnji slovenski pustni znamki
VARNA NALOŽBA, NAJBOLJŠA NALOŽBA
Skrivnost uspeha je v vami donosni naložbi. Svoje prihranke naložite v Slogi, nakupe pa z našo kreditno kartico Mastercard - Carta Sloga.
Z r\jo ste deležni (dvojna možnost) nagradnega žrebanja za 3 nagrade:
Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia Telefon za vas: 4656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
1) 2000 dolarjev
2) 1000 dolarjev
3) 500 dolarjev
TISKAMO BROŠURE, REVIJE, ČASOPISE...
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
Šeme so nastopale v skupini, niso smele govoriti in neprenehno so tekale, poskakovale, plesale, močile z vodo. Nenapisano pravilo pa je bilo, da se jim ne sme ničesar zameriti. Do vsega, kar so počeli, so imeli „pravico”. Torej so šeme vedno poskrbele, da vlada o pustu res „narobe svet”.
Kot po celem svetu se tudi v Argentini navade spreminjajo, saj gre zadnje čase pustni čas skoraj neopazno mimo nas. A nas mlade so učili, da moramo ohranjati tradicijo na vseh področjih. Zato smo vedno pripravljeni, še posebej kar se tiče zabave in srečanj s prijatelji.
Kot že mnoga leta je tudi letos san-huška mladina v Našem domu pripravila praznovanje pusta. Vabilo je klicalo na „Robinson Pust” v soboto, 24. februarja. Stari znanci in novi prijatelji so se odzvali vabilu in prišli naokrog. Za vstop so zahtevali samo to, da si pustil svoje težave in slabo vo(jo pri vhodu ter se prepustil veselju in dobri družbi.
Dvorana je bila okrašena kot kak eksotičen otok. Lislje, zelenje in barvasto cvetje je prirejalo pravo vzdušje. Nekateri so se gibali sredi plesišča ob ritmu modeme glasbe, drugi pa ob šanku ali pri mizah nazdravljali iskrenemu in dolgoletnemu prijateljstvu.
Sredi noči sta se pojavili na odru dve skupini fantov in deklet. Ob zvokih moderne „salse” so kazali tremo, ki jo vsak ima pri tem plesu, in tako med seboj tekmovali. Vrstili so se drug za drugim, dokler niso vsem navzočim dali nalog, naj se prepustijo glasbi in razgibajo kosti.
Prijetna družba, modema glasba, dobro razpoloženje in seveda pustni čas. Ničesar ni manjkalo za najboljše praznovanje do sončnega vzhoda pred postnim časom!
V.G.
■iiiumi Hiiiwuwwiiiw mamin ni'
Čakala jih je...
Nad. s 4. str.
osnova zgodovine našega Društva, zgodovine Slovencev v Bariločah, ki je danes tudi zgodovina slovenskega naroda in nam dan za dnem ponovno ra2jasnnje naše cilje.
„Če hočemo, da bomo ostali še naprej pri istem dobrem imenu ter zavedni Slovenci, podpirajmo eden drugega, podpirajmo Društvo, ki nam je tukaj porok, da se bomo obdržali v okviru slovenske skupnosti. Majhni smo, zato bodimo skromni in požrtvovalni, le ob sodelovanju vseh lahko računamo na napredek”, so bile besede predsednika F. Jermana na prvem občnem zboru, 1.III.52.
Danes smo zbrani tu, ob koči Pod Skal-co, enkrat požgani, večkrat porušeni, in vendar obnovljeni - danes smo zbrani tu ob Slovenski stezi in lahko ponosno rečemo -naša mladina še vedno poje „Bom grmovje posekal, travice požel, bom naredil stezice, ki so včasih bile”.
Danes, kakor včeraj, je „novi svet” pred nami, nove težave, novi izzivi, in nam še enkrat križ s Capille kaže pot, in se nam zopet uveljavljajo, po Arkovi literarni ustvarjalnosti, besede Klementa Juga:
BRATJE, KORDILJERE SO PRED VAMI!!!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizcrit Redaction y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še:
Gregor Batagelj, M. K.,
Radio Ognjišče, Marko Kremžar, informativna agencija STA
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
f	čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre"
^v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit"^
Oblikovanje in tisk:
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
m"
Za tvoj praznik zlatomašnik, oj, pozdravljen prisrčno...
p. dr. Alojzij Kukoviča DJ
nedelja, 18. marca na Pristavi
• ob 10.30 uri zlata maša
• ob 12.00 uri slavnostno kosilo
Vabi pristavska družina
Prijave na tel.: 4627-5514 / 4629-4879
Obvestila
SOBOTA, 17. marca:
Začetek pouka v Slomškovi šoli, ob 8. uri. takoj nato obvezen sestanek starše'' z voditeljico šole.
NEDELJA, 18. marca:
Ponovitev zlate maše p. dr. Alojzija Kukoviče D J, ob 10.30 na Slovenski PriS' tavi. Ob 12. uri slavnostno kosilo.
Začetna prireditev slovenskih osnovnih šol, ob 16. v Slovenski hiši. SOBOTA, 24. marca:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja RMB, ob 15. v Slovenski hiši-NEDELJA, 25. marca:
Občni zbor v Slovenskem domu v San Martinu.
NEDELJA, 1. aprila:
V Našem domu v San Justo po maš* občni zbor.
V Našem domu kosilo zveze slo' venskih mater in žena iz San Justa.
V tiskovni sklad Svobodne Sloveni'
je je ga. Almira Bradač iz San Martin de lo8 Andes darovala $ 50,- ob tretji obletnih moževe smrti. Bog povrni!