UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 0. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo • '• '• NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-OtTsko in Hosno K 2V60, polletna K 10'80, četrtletna K 6-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36' . : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelte in praznikov .• .• .• ob pol 11. dopoldne. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbureovi ulici Btev. 0, 11., m uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. i.u lejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo —— ........... Reklamacije lista so poštnine proste. —............ Stev. 428. V Ljubljani, v četrtek dne 7. novembra 1912. Leto 11. Turki poraženi med Čorlujem in Sarajem. Srbi premagajo Turke pri Demirkapu in zavzamejo Prilep. — Grki zasedejo Tenedos. (Glej Zadnje vesti.) Vojna na Balkanu. TURČIJA IN BALKAN. Pod rusko hipnozo obsedeni od vojne fu-rije vzklikajo balkanski političarji: S Turkom Je nemogoča zveza; Turke je treba pregnati iz Evrope! Da, radi priznamo težave, ki so sporazumu in zvezi na poti. Poglavitna je: fevdalni sistem in kastinski režim, ki se v Turčiji še šiloma drži in ki je glavni izvirek in glavni vzrok vseh neprilik v tej deželi, vseh vstaj in vsega klanja. Dežela je stopila v mednarodne kapitalistične odnošaje, postala ie torišče mednarodnega kapitalizma, ki jo je podjarmil s trgovino, posojili fn z drugimi sredstvi brezdušnega izkoriščanja, a množice trpe še pod jarmom fevdalizma, ki postaja tem neznosnejši, nevzdržnejši in čez dalje bolj nemogoč, čim bolj prodira mednarodni kapitalizem in čim strašnejše je njegovo izkoriščanje. Obveze, ki jih mednarodni kapitalizem meče prebivalstvu okrog vratu, zahtevajo razvitejše gospodarsko življenje in prosto meščansko lastnino, a fevdalizem tlači kakor mrtvaška roka vse življenje, kakor mora pritiska Vsk prostejši dih. A kastinski režim, ki z božjo Pomočjo brani preživele fevdalne odnošaje, dviga neprestano zoper sebe množice in izziva trajen nered in anarhijo, ki nudi evropskim kapitalističnim osvojevalcem, da čim globlje v svoje mreže zapredejo obupano deželo. Fevdalizem je ovira, da se Turčija dovolj hitro gospodarsko ne razvija, a njena nerazvitost je glavna vaba za kapitalizem na balkanskem polotoku. Da se je poprej gospodarsko razvila, bi bila obvarovana pogledov evropskih kapitalističnih držav, ki vodijo kolonialno in imperialistično politiko. Na Belgiji na primer, ki je mnogo manjša in ki ne razpolaga s tako vojaško silo kot Turčija, se ne ustavljajo pogledi kapitalističnih lakomnikov, ker je gospodarsko tako razvita, da bi angleški, nemški in 1 francoski kapitalisti nič ne dobili, četudi bi jo ^ ali ona država osvojila: na belgijskih tržiščih ne bi shajali poleg belgijske industrije! Povsem drugače je v Turčiji: gospodarsko je nerazvita, njena tržišča so ocvirek za kapitalistične izkoriščevalce, vsled tega, in sicer ravno vsled tega je vaba zanje in stalna nevarnost za vojne, ki so — četudi jih vodijo balkanske državice — kolonialnega značaja, ker jih neposredno ali posredno izzivajo kapitalistične države, katere vodijo kolonialno politiko. Da preneha biti vaba za kolonialne lakomnike, da ugasne stalna vojna nevarnost, kateri služi in da postane zrela za trajno zvezo, se mora Tručija osvoboditi fevdalnega sistema in kastinskega režima. Da se to izvede odzgor, ni pričakovati: kastinska vlada je izraz fevdalizma: pričakovati ni, da kastinski režim odseka vejo, ki na njej stoji. Fevdalizem in kastinizem se da uničiti samo na način, kakor je bil uničen v ostalem svetu: s popolno revolucijo. Nepre- stane pobutie v Turčiji so le izbruhi te revolucije, in da doslej ni še izvršena, so v veliki meri krive ovire, ki jih velevlasti snujejo po svojih agentih v posameznih pokrajinah, a še v večji meri je krivda iztrebljevalne politike balkanskih državic, ki so jo vodile in je še vodijo v Turčiji in napram Turčiji. Namesto šovinističnih gluposti, ki zavajajo balkanske narode in izzivajo klanja z ene in odpirajo pot kapitalističnim zavojevačem z druge strani, namesto vojne s Turčijo, ki je nezmi-selna in uničevalna i za Turčijo, i za vse balkanske narode, je treba v Turčiji drugačnega dela: pomagati revolucionarnim tendencam, ki se tain že zdavnaj pojavljajo, pomagati ljudskim množicam, da zrušijo fevdalni sistem in da zlomijo kastinski režim. A za izpremembo sedanjega stanja v Turčiji je zainteresirana vsa raja, torej vsi neturški narodi, ker so izključeni od fevdalnega gospodarstva, a poleg njih tudi znaten, pretežen del turškega naroda, med njim mnogoštevilen mohamedanski proletariat. Po-moten je zaključek: da so Turki kot narod nesposobni za življenje in da vzdržujejo neznosni sedanji režim zato, ker so Turki, zato, ker so mohamedanci. Samo posestni razredi, fevdalni posestniki in privilegirani, sloji imajo interes na vzdržanju sedanjega režima, in v tem imajo podporo od zunaj, od kapitalističnih izniozgo-valcev, katerim je sedanje stanje najugodnejše za kapitalistično plenitev v sedanjosti in za kolonialni in imperialistični rop v najbližji bodočnosti. Med tem čutijo ogromne turške množice in ogromne mohamedanske množice neznosnost sedanjega položaja; to izhaja tudi iz njihovih pokretov in pobun v Mali Aziji in v predelih Balkana; in te množice bi v znatni meri pristale na revolucijo z neposredno udeležbo ali pa bi olajšale njen uspeh s pobunami in des-organizacijo uprave po vseli krajih in pokrajinah. S Turčijo, ki bi bila osvobojena fevdalhega sistema in kastinskega' režima. bi bilo lehko skleniti popolno zvezo, federacijo narodno in narodnostno konstituiranih republik. Vsa druga pota. ki se vodijo za zrušenje fevdalizma in ki razpihujejo plemensko in narodno niržnjo, ki prestavljajo težišče stvari s socialnih na narodne in verske odnošaje, le oslabujejo silo balkanskih narodov in odpirajo pot kapitalističnim zavojevačem. Sedanja vojna na Balkanu samo pospeši propad Balkana v roke Rusije, Avstrije in drugili kapitalističnih velevlasti in izzove ves kompleks kolonialnega vprašanja, ki Ieliko v krvi okoplje ves svet. Vojna na Balkanu po-menja najmanj: gospodarsko uničenje Srbije in ostalih balkanskih držav in oviranje, da dozore orientalske revolucije, enako potrebne splosni proletarski stvari in človečanstvu. Dragiša Lapčevič. PORAZ TURKOV PRI LJULE BURGASU. »Daily Chronicle« prinaša lz Čorlti opis bitke pri Ljule Burgasu: Turško armado je zadela nezgoda, ki se ne da popraviti: silen poraz, posledica katerega je bila splošna zmešnjava in beg. Štirje lepi zbori Abdullaha so pobiti in decimirani. Bežali so v neredu pred naskakujočimi Bolgari. Štiri-desettisoč od najboljših turških čet je padlo. Abdullah sam je komaj ušel usodi ujetništva, tri četrtine njegove artiljerije so zajeli sovražniki. Armada Abdullah paše je kopnela kakor sneg pred solnčni.mi žarki; ko se je prvi okrenil, je posta} beg splošen. Vse je bežalo. Polki in manjše čete, dokler ni bila pretrgana vsaka vez in je bila demoralizacija. splošna. Del armade se je obrnil proti Čorlu. Bolgarska arteljerija je grozovito streljala med njo, in na tisoče jih je padlo. Bil sem eden od onih dveh Angležev, ki so jih Turki v svoji divji beg potegnili za seboj. Udeležil sem se že mnogo vojnih pohodov, a v prvič šeni bil pri poraženi in bežeči armadi in videl sem strahotne prizore, ki mi bodo ostali trajno v spominu. Umikati se je pričela armada v četrtek zarana in od tedaj sem bil s kratkimi presledki za spanje, na potu in dva dni brez jedi, dokler nisem dospel v nedeljo popoldne v Konstanco. V enem svojih prejšnjih poročil sem opisal bit-bitko pri Ljule Burgasu. (To poročilo iz londonskih »Timesov« je priobčila »Zarja« v ponedeljek). Omenil sem tedaj, da so sc pomikali Bolgari po zmagi pri Lozengradu proti jugovzhodu in da so pustivši. dovolj vojaštva pri Odrimi. dva dni bombardirali nove turške pozicije in jih končno z infanterijskimi naskoki popolnoma porazili. Javljal sem. kako so se Obnašali mustafizi in bežali proti Corlu in o groznih prTžorih, ko je bežalo turško kmečko prebivalstvo pred Bolgari. Da se ognem vsakemu' nesporazumljenju, hočem še enkrat očrtati pozicije turške armade pri Lozengradu. Bitka na zapadnem krilu. Turki so se umeknili proti jugovzhodu in in zavzeli nove pozicije. Levo krilo, obstoječe iz četrtega zbora pod poveljstvom Abik paše, je bilo v Baba Eski na holmih zapadno od Ljule Burgasa, nato je sledil prvi zbor, ki ga je vodil Favir paša, turška črta je bila potem proti Bunar His«irju. kjer je bil drugi zbor pod Nazim pašo. Na skrajni levi strani, okolo Vize, je bil tretji zbor pod Muktar pašo. V torek je imel četrti zbor na skrajni levi strani opraviti s sovražnikom. 1 nrki so branili holme zapadno od Ljule Burgasa, Bolgari so prodirali s po-niocio nrtcljerije in potiskuli Turke v snieri proti Ljule Burgasu. Med bitko se je jasno videlo, da nadkriljuje bolgarska arteljerija. Turška arteljerija ni bila kos strahotnemu bolgarskemu ognili in se je umikala počasi. Mnogo kanonirjev je bilo mrtvih, skoraj vsi konji postreljeni, arteljerija je bila prisiljena, da je popustila mnogo topov. Bolgari, polni energije. so viharno prodirali. In res so pregnali popoldne Turke iz Ljule Burgasa z bombami. Prebivalstvo je k sreči že prej ubežalo, tako da niso bile izgube med civilisti prevelike. Ko je prenehal ogenj od t urške strani, je naskočila infanterija mesto in je osvojila z bajoneti. Največji del turške posadke se je že prej umaknil, zadnje straže so ujeli Bolgari kakor podgane v past. Vojaki četrtega zbora, čeprav že dva dni brez: vsake jedi, so se energično, a brezuspešno branili, padli so do zadnjega moža. Bolgari so šli potem vzhodno ptoti železniški postaji, ki je oddaljena šest kilometrov od mesta. Tukaj so naleteli na nepričakovan odpor, ki jih je zadržal dve uri. Ataka turške kavalerije. Pri postaji je bil del kavalerije pod poveljstvom Šalih paše in Fuad paše. Ko so Bolgari na glavni mošeji razobesili svojo narodno zastavo, so rezno prodirali. Ljule Burgas leži v kotlu, obdan z gričevjem. Ko so se približevali postaji, so jih sprejeli ostri, hitri streli baterij, razpostavljenih za postajo in po bližnjih holmih. Smrtonosni šrapneli so želi v njihovih vrstah. Ko je bila zmešnjava med bolgarskimi četami na višku, je zdirjala turška kava-lerija z bojnim klicem »Allah il Allah« iz svojega skrivališča liki vihra med bolgarsko infan-terijo. Bolgari so se obrnili in turški konjeniki so jih enostavno pomaiidrah, vrzeli med bolgarsko infanterijo so bili vsled tega prav izdatne. Uspeh je spodbodril turške konjenike in pogumno so prodirali, ali hipoma jih je ustavil ogenj iz bolgarskih strojnih pušk. Te so porazile moštvo in konje. Razcefrana in razmetana masa. Malokateri od teh krepkih, zastavnih fantov se je vrnil, največ jih je umrlo junaške smrti. Vsi ti dogodki so se vršili hitro drug za drugim. Bolgari so se hitro ojačili po porazu in so pričeli sedaj s težko arteljerijo. Kar je še bilo živih od turških čet, so se v vsej naglici umeknili proti železniški postaji. Ali bolgarska arteljerija zna dobro meriti, le neznatno število turških vojakov le odneslo življenje, ko so bežali čez planoto, ki pelje do bližnjih holmov. Ker ni bil v Ljule Burgasu sedaj nihče drug, nego mrtvi Turki in bolgarske prednje straže, je pričela obstreljevati turška arteljerija. postavljena za Ljule Burgasom, z vso močjo rnesto. ki je bilo vsled tega močno poškodovano. Kakor toča so padale krogle na mesto. Bolgarske vojake, kolikor niso bili zadeti od krogelj, ie pokopalo rušeče se zidovje. Bolgarski nasprotni napad. Bolgarska arteljerija ni bila med tem brez dela. Turške arteljeriiske pozicije so bile slabo izbrane, ker so bile preveč izpostavljene in premalo zavarovane. Infanterija, ki naj bi ščitila arteljerijo, je bila brez okopov. Zato se je arfeljeriiski duel ugodno končal za Bolgare. In tudi železniško postajo Ljule Burgas so morali začasno ostaviti. Proti večeru so Bolgari prodirali vedno hitreje. Z neznansko hitrostjo so se približevale velike mase infanterije. podkrep- .1 -IT'ruru-. ,.-.iMuiiin. ,, ,-| A. K. GREEN: Sosedov dom. ■Dalje.) — Ali poznate gospoda, ki ga bo poročila gospodična Althorpe? Kakšen človek je? Ona je tako dobra in ljubezniva, in možitev je vselej nekaj težkega, ker človek ne ve, kaj ga čaka. — Ne ve, kaj ga čaka? — sem ponovila. — Res, nekaj strašnega je, žrtvovati možu vso ljubezen, vse svoje bitje, in kaj je povračilo za vse? Toda o tem ne maram več razmišljati. Upam, da bo gospod Stone dober ž njo. Saj jo zelo ljubi. Ali mislite, da bo gospodična Althorpe srečna? Morda ni prav, da izprašujem, toda damama sem tako hvaležna, da obema od srca želim neskaljeno srečo. — Gospodična Althorpe je dobro izbrala, — sem rekla. — Ni ga moža, ki bi bil podoben gospodu Stonu. Pretresujoče je vzdihnila in tiho odgovorila: — Molila bom zanjo, za njeno srečo! Kaj naj bi ji bila odgovorila? Vsaka beseda, vsaka kretnja mlade deklice me je tako Presenetila in osupnila, ker je bila odkritosrčna, da bi se bila morala vsakomur prikupiti. Rada bi ji bila dajala pogum, naj se izgovori, toda nisem smela, ker bi se bila pri tem še bolj razburila in morda vsled tega znova obolela. ?ato sem Spregovorila le nekaj prijaznih besed, poklicala strežnico in odšla. Naslednji dan me je obiskal zopet gospod Qryce. — Ali je bolnici že kaj odleglo? — me je Vprašal. — Mnogo boljše ji je, — sem odvrnila ve-Sflo. — Danes popoldne bo že vstala, da se ^koliko izprehodi. — Oh, to je prav. Pridite ob treli do hiše * njo. Čakal bom spodaj v vozu na Vas. — Bojim se, da ne bo hotela iti. Lahko bi imelo zle posledice. Toda storila bom, kar želite. In še nekaj Vam bom povedala: Dosedaj smo mislili, da je Oliverjeva mlada deklica; sedaj pa sem mnenja, da je omožena, in da je njen mož... — No. zakaj ne nadaljujete: Kaj je z njenim možem? — Pustimo to. Izvršite najprvo svoj načrt, potem vse drugo. Saj nameravate že danes izvršiti svoj načrt? — Da. danes ob treh popoldne, ko odide Oliverjeva iz hiše. Ne minuto preje in ne minuto pozneje. Vedite to! Štiri n trideseto poglavje. Zame je bilo nekaj popolnoma novega, da sledim slepo gospodu Grycu. Toda zadnji dnevi in tedni so mi pokazali, da ni dobro, vedno zanašati se le nase, in zato sem zaupala to pot njegovi bistroumnosti, ne da bi kaj več razmišljala o tem. Točno cb treh sem šla z bolnico po stopnicah navzdol. V veži je čakal na naju detektiv. Ko naju ie zagledal, nama je prihitel nasproti in skrbno podpiral deklico, ki je bila od hoje po stopnicah zelo utrujena in se je le težko držala kvišku. —Prav veseli me, da ste se že tako okrepili, — je rekel. — Saj sem Vam prerokoval, da bo v nekaj dneh vse dobro. Proseče ga je pogledala. — O vsem ste tako dobro poučeni, gospod doktor! Ali mi nečete povedati, kam me zdaj vedejo? Gospod Gryce jo je pozorno opazoval; nenadno in navidez brez pravega povoda je vprašal: — Ali ste se že poslovili od gospodične Spicer? Mlada deklica je pogledala proti vratom salona in tiho odgovorila: — Nisem imela prilike. Toda preden odidem, se ii hočem zahvaliti zu vso liubezen in dobroto, ki mi jo je izkazala. Ali je v salonu n moreni do nje? — Gospodična Spicer je po mojem mneniu ravnokar vstopila v voz, ki stoji pred vratmi. Gre na obisk. Toda rekla mi je, da bi Vas pred odhodom še rada videla; počakati Vas hoče. da pridete dol. — Kako je-dobra! — je privrelo deklici raz blede ustne. Opotekaje je šla proti durim, ki jih ji je gospod Gryce vljudno‘odprl. Pred hišo sta stala dva voza. Gospod Gryce je pokazal prvega in popolnoma mirno rekel: — Res še čaka na Vas! Le stopite k vozu in ga odprite. Ima Vam še nekaj povedati. Gospodična Oliver je bila sicer začudena, a slušala je. Naslanjaje se na ograjo se je počasi bližala vozu. Obstala sem na pragu. Gospod Gryce je stal za menoj v veži. Oba sva neprestano zrla za gospodično Oliver. Ta je bila pristopila k vozu, a komaj je odprla vratiča, že jih je naglo zopet zaloputnila in neprijetno iznenadena dejala gospodu Grycu: . Gospod Gryce, kateremu je mnogo obetajoča nakana izpodletela. jo je najprej pozorno pogledal, potem pa ravnodušno odgovoril: — Zmotil sem se? To je mogoče! Potem čaka gospodična Spicer v drugem vozu. Mirno je odšla Rut Oliver k drugemu vozu Razumela sem, kaj je nameraval detektiv ;n mislila, da osupne deklica, ki zaradi osebe v prvem vozu ni bila začudena, takoj v naslednjem trenotku. Nisem se zmotila. Komaj je mlada deklica odprla vratca drugega voza, že je zatrepetala, omahnila in se kakor mrtva zgrudila na tla: toda že v naslednjem trenutku se je z nečloveškim naporom zopet vzpela in skočila v voz ter s silo zaprla vratca za seboj; v tem hipu so potegnili konji; voz se je umaknil kočiji gospodične Spicerjeve. — Kaj je to? — je ušlo detektivu z usten in v teh besedah so se zlivala najnasprotnejša čuvstva: jeza. veselje in začudenje. Brez dolgega pomišljanja sem planila proti vozu. da se prepričam, katere osebe se je gospodična Oliver najprvo tako prestrašila a se pozneje vendarle k njej zatekla. Ampak v naslednjem hipu sta stali pred menoj gospodična Spicer »n gospodična Althorpe. ki jima je gospod Stone pomagal z voza, in takoj mi je bil jasen čudni moj položaj napram damama. Hotela sem na dolgo pojasnjevati in se opravičevati, ampak v tem mi priskoči gospod Grvce s svojim izredno dobrim taktom na pomoč. Posrečilo se mu je. da je obrnil nase pozornost dam, da se nista zavedli kritičnega položaja. V tem je voz z gospodično Oliverjevo na detektivovo znamenje sledil dnipemu vozu in oba sta oddrdrala v naglem tempu, ne da bi bila izvedela, kdo je sedel v obeh vozeh. Brž sem se poslovila od dam in od gospoda Stona, ki je medtem prispel po stopnicah :n poslušal gospoda Gryca. V dolgih korakih sem odšla v smeri, v kateri sta se odpeljala vozova. Na bližnjem vogalu sem videla, da je eden obeh voz obstal. Ampak gospod Grvce je tekel hitreje od niene. Ne da bi se zmenil zame. ne da bi mislil na pogodbo, ki sva jo natiho sklen^n ie skočil v voz. ukazal nekaj vozniku, pa sf' ranili. Vse. kar sem videla, je bil le V”' obleke Rine Oliverjeve. V meni je dozorel sklep, da pokaže/;1 •mikanemu detektivu roge; krenila sem na cesto, po kateri ie odšel drugi voz. Dosnel je bil skoro do avenije, a je obstal, ker je bila velika gruča ljudi na cesti. Tekla sem, kar so mi dale noge in dohitela sem ga še o pravem času; skozi napol zaprta okna sem videla, da je v vozu sedel Franklin van Burnam. Kaj pomeni to? Da je bil v drugem vozu Ho\vard Van Bin nam in da gospod Gryce ve, s katerim bratom veže Ruto Oliverjevo strašna skrivnost? ljene s topovi. Ves osupel je gledal turški generalni štab, ko so Bolgari svoje topove postavljali na kraje, ki so bili skoraj gotovo že prej izbrani. Baterije so zavozile z največjo hladnokrvnostjo v pozicije, kakor bi bilo ob času manevrov, in ko so pričeli streljati, so očividno natančno vedeli razdalje okoliških holmov. Merili so z največjo gotovostjo, smrt je imela bogato žetev. Turški vrhovni poveljnik je opazoval bitko iz holmov blizu vasi Sakiz, vzhodno od Ljule Burgasa, in ko je videl poraz turške infanterije in arteljerije, je njegov obraz vprvič izražal bojazen. Turška arteljerija je imela od vsega začetka le malo municije, in še to je izstrelila domalega zjutraj. S prekrižanimi rokami so stali kanonirji ob praznih municijskih zabojih, na bolgarski ogenj niso mogli odgovarjati. Na vso turško fronto je padala strahovita toča krogel. Iz bitke je postalo klanje. Na stotine so padali ljudje. Nastopajoči mrak je nekoliko ohranjal že itak redke vrste Turkov. Kako bi bili potrebovali jedi in spanja. Ali živil ni bilo prav nič in zaspati si niso upali iz strahu pred Bolgari. Mrtvi in ranjenci so ležali križem. Zdravnikov je bik) silno malo, a ambulance prav nobene. Poskušali so sicer ranjence spraviti na varno, a največ jih je izdihnilo v ledeno mrzli noči. Bitka na vzhodnem krilu. Edini žarek upanja je bil v tej strašni noči delni uspeh na desnem krilu pod poveljstvom Mahmud Muktarja. Ko je bilo levo krilo in središče žrtev tako besnega naskoka, je poizkusil Mahmud Muktar nasprotni naskok na povelje Abdullaha. Hotel je levo stran Bolgarov obkrožiti. Od Vize sem se je pomikal že oslabljeni del tretjega armadnega zbora in podpirala ga je konjeniška divizija. Te čete so v noči na torek ustavile bolgarsko prodiranje. Levo krilo je prebilo noč od torka na sredo v hudem mrazu in stradajoč. V sredo so osredotočili vso moč bolgarske armade proti turškemu levemu krilu, zlasti proti levemu središču. Turška arteljerija je le slabo odgovarjala, ker niso mogli dovažati municije. Vedno in vedno so se morali Turki umikati. Kmalu popoldne se je moral umekniti prvi zbor, ki se je doslej dobro branil pri Turk beju, severnovzhodno od Ljule Burgasa. Drugi zbor pri Bunar Hissarju je prosil za ojačenja in municijo. Abdullali paša pa je imel zvezane roke. Proti večeru je slutil, da je katastrofa neizogibna. Pozno zvečer je zapovedal diviziji, ki je bila oporišče desnega centruma, naj se za nobeno ceno ne umakne, a 'dobil je odgovor, da je to nemogoče. Ob desetih zvečer so mu javili, da je turška črta na skrajnem levem krilu predrta. Umikanje turške armade. Vojaki so se pričeli na svojo pest umikati. Bili so tako izstradani, da se niso mogli dalje vojskovati. Abdullali jih.je hotel pridržati s ka-valerijo ali ta se jim je pridružila. Abdullali je Spoznal brezupen položaj levega krila in je zaukazal četam, naj se prično umikati. On sam, brez plašča in klobuka, je odjezdil z dvema ordonancama, prepusfivši svoj štab usodi. Jezdi je v Karisdirian, 16 kilometrov od dosedanjega glavnega stana, da bi morda preprečil umikanje centruma. Ali njegov odhod se je kmalu izvedel in je učinkoval usodno. V četrtek ob treh zjutraj so izvedeli na levem krilu, da je Abdullah odšel. Vojak je ustrelil in zaklical: »Bolgari prihajajo!« Izbruhnila je panika In vse se je spustilo v divji beg. Prizori po bitki. dveh turških bataljonov, ki so v sredo zjutraj dospeli semkaj, je bilo le še šest vojakov živih. Dve uri po solnčnem vzhodu so izvedeli Bolgari o dogodkih pri nasprotniku in nato so pričeli zasledovati Turke. Turško umikanje se je pretvorilo v divji beg. Bolgari so zasedli vas Sakiz ne da bi jih branitelji motili s streljanjem. Bolgari so dobili ves tren. topove, zalogo, vojni material. Moj avtomobil je zašel v reko beguncev; milo so me prosili za kruh, ki ga nisem imel; ranjenci, ki so menili — zaradi mojega znaka na rokavu— da sem zdravnik, so me prosili, naj jim obvežem rane. Imel sem s seboj medicinski zabojček in omarico z instrumenti, ali prav nič vode za izpiranje. Pomagal sem ranjencem, dokler sem imel obvez v zalogi. Še tisto pičlo število ambulačnih voz je bilo od strelov razrušenih, ali pa brez konj in 'tako so se plazili ljudje z odprtimi strelnimi ranami na glavi ali v spodnjem delu telesa mukoma dalje. Tri četrtine vseh ran so bile uko-vali šrapneli. Moj avtomobil je obtičal v blatu. Sovražnikovi topovi so prihajai vedno bližje. Ob 12. so padale krogle v moji bližini. Ob eni so šli mimo nas zadnji vojaki. Dvanajst vojakov ni zamoglo premakniti avtomobil z mesta, tako so bili oslabljeni in počepali so po naporu po tleh. Avtomobil so hoteli zažgati, da bi ga ne dobili Bolgari. Zagledam vprego s šestimi volmi. V trenotku so bili voli izpreženi in vpreženi v avtomoDil. Izvlekli so avtomobil In odkuril sem bliskovito. V sredo se je odločila usoda Abdullaliove armade. Niti topov, niti živil ni bilo več. Primanjkovalo je tudi izvež banih oficirjev. Videl sem zadnje dni. da so Stopali polki v boj. ki so jim poveljevala le po rdva oficirja. Videl sem. da niso znali rezervisti ravnati z mavzerkami. Ti Anatolci so bil Vajeni le pušk s sprednjim nabojem, a z reper-tirkami niso vedeli kaj početi. Oficirji in^ bolje poučeni tovariši so jim nabijali puške. Se te daj, ko so bili dobro založeni z municijo, je bilo njihovo streljanje brezuspešno. Ko je bilo poraženo središče in levo krilo Abdullaliove armade, je ostal del drugega zbora in ves tretji zbor brez pomoči nasproti Bol garom. Da«bi rešil ostali del drugega zbora, se Je moral Muktar paša okreniti in je zato reti-riral. Bolgari so se zagozdili. Ali kakor sem izvedel, se je umikal Muktar v najlepšem redu, za vsako ped zemlje se vojskujoč, da si je med tem ostali del armade Ieliko nekoliko oddahnil In dobil priliko za novo formiranje pri Corlu. Tudi Bolgari imelo velikanske izgube. Od Strankin zbor avstrijske nemške socialne demokracije. vy\ i (Dalje.) ČETRTI DAN. Razmerje do skupne eksekutive. Poročevalec dr. Adler: Želja inomoškega strankinega zbora je bila, da se vnovič utrdi skupna stranka, ki jo je razkol v češki socialni demokraciji močno pretresel. V Inomo-stu smo jasno in ostro izjavili, da smatramo separatiste in njih razdiralno delo v strokovnih organizacijah za škodljive vsej stranki. Razkol češke socialne stranke smatramo za nesrečo, ampak pravimo in ponavljamo: še hujša pa bi bila škoda, če bi se bil ves češki proletariat postavil na stališče separatistov. To se ni zgodilo. Centralistični sodrugi so bili potisnjeni iz češkoslovanske stranke in so bili prisiljeni, da se konštituirajo kot češka socialna demokracija. Inomoški strankin zbor je strankinemu vodstvu naročil, naj poskrbi, da priznajo češko socialno demokracijo tudi druge stranke skupne eksekutive in jo sprejmejo v skupno zvezo. Drugič naj češko socialno demokracijo prizna tudi svetovna internacionala. Potem pa naj strankino vodstvo skrbi, da se avstrijska skupna sranka na novo oživi in sicer s pomočjo skupne seje vseh eksekutiv, ker bi se dal skupni strankin zbor težko uresničiti. Razmerje do nove češke socialne demokracije je zdaj v redu. Poljska socialna demokracija, slovenska in italijanska so jo priznale. Od češko slovanske stranke tega priznanja nismo mogli pričakovati. Če smo hoteli dati češki socialni demokraciji zastopstvo v skupni eksekutivi, tedaj smo morali povabiti na sejo vse stranke, tudi češko slovansko. Seje, sklicane na dan 20. junija, pa se češko slovanska stranka ni udeležila, pač pa je izjavila, da bi smatrala sprejem češke socialne demokracije za izključe-nje separatistov in da skupne eksekutive nimajo pravice sprejemati nove stranke, temveč le skupen strankin zbor. Vzlic temu se je vršila seja, argumente češko slovanske socialne demokracije je zavrnila in sprejela novo stranko v skupno eksekutive. Govornik nato obširno opisuje, kako ga je varal optimizem o separatistih, ki niti ob tako velevažnem trenutku kakor je sedanji vsled preteče vojne nevarnosti niso hoteli solidarno nastopiti z vsemi avstrijskimi socialno demokratičnimi strankami. Manifest proti vojni so podpisale vse avstrijske socialno demokratične stranke, le češko slovanska je njr-lozadevno povabilo na skupno sejo odpisala, da je njeno strankino vodstvo že ukrenilo potrebne kora ke. Obenem je prosila, naj se ji sporoče sklepi, da jih strne v potrebnem slučaju s svojimi lastnimi v solidarno enoto. Seveda ie le majhne vrednosti, če hoče namenoma izven eksekutive stoječa stranka vedeti, ali je kaj všečnega v tem, kar sklepa skupna eksekutiva. Vprašali smo, ali smatra češko slovanska stranka sklepe skupne eksekutive obvezne zase. In na to vprašanje nismo dobili jasnega odgovora, ampak zgolj juristično formalni. Popolnoma ume vam skrb in bol češko slovanske socialne de mo k racije zaradi razkola. Ampak bilo bi do-3ro, če bi imela te skrbi že preje, ko bi se bil dal razkol še preprečiti. Zdaj je tu druga stranka. ml imamo popolnoma opravičen razlog, da jo priznamo, in če češko slovanska socialna demokracija protestira proti temu, moramo čakati, da pride tudi njej razsodnost v potrebno. Ne izgleda, kakor da bi se hotelo to zelo naglo zgoditi. Od inomoškega zbora so se nasprotja še poostrila. Češka slovanska socialna demokracija se je otresla zadnjih pomislekov in notranjih ovir za svoje postopanje. Na strokovnem polju uganja razkol in razdiranje, kolikor more. In če se v zadnjem času pojavlja reakcija tega razdiranja, tedaj je to prisoditi le zavesti čeških strokovnih organizacij, da je za strokovne organizacije pot separatistov pot samomora Tudi v parlamentu s separatisti nimamo ožjih stikov. Klub češko slovanske socialne demokracije se je razvil v konkurenco in je razodel nagnjenje. da stopi v gotovo solidarnost z me-meščanskimi češkimi strankami. ^ Medtem je tudi svetovna internacionala sprejela češko socialno demokracijo in jo pridružila češki sekciji, Seveda so bili separatisti proti temu, ampak internacionala je sklenila sprejem z vsemi proti trem ^ separatističnim glasom. In zdaj smo pred vprašanjem, kako naj zopet notranje oživimo skupno avstrijsko stranko. To potrebo čutimo predvsem v parlamentu, kjer bodo v doglednem Času vsi socialno demokratični poslanci izimši separatiste tvorili socialno demokratično zvezo. (Viharno odobravanje.) V doglednem času bomo tudi imeli sejo vseh skupnih eksekutiv. Izjaviti pa hočem izrečno: Če teže posamezni naših sodrugov, ki ne poznajo zadostno zgodovine naših strank, po strnitvi vseh naših avtonomnih členov v enotno, nacionalno neločeno stranko, tedaj škodijo in onemogočujejo združitev avtonomnih strank v eno stranko. Vsak poskus preko federacije nas pahne nazaj. Mi ne želimo pokopati narodne avtonomije v skupni stranki in če bi hoteli mi, bi drugi ne hoteli. Tudi češki centralisti se bodo prav kmalu predramili v federalistično resničnost. Storiti hočemo vse, da pospešimo preporod skupne stranke, ampak ne smemo se prehiteti. Nihče si ne sme misliti, da Občuti nemška socialna demokracija to enoto za potrebnejšo kakor kdo drugi. Samo v kolikor se skuoni interes povsod občuti, se da uresničiti. (Viharno odobravanje.) V debato posežeta Jokl ter Hueber, tajnik strokovne komisije, ki izjavi: Za strokovne organizacije je danes dan veselja, Stranka je prišla do spoznanja, da se centralistov ne sme razlagati za rebele. sprejeti so y avstrijsko in svetovno internacionalo. K temu so pripomogla dejstva strokovne organizacije. Od 150.000 čeških delavcev, ki so v Avstriji strokovno organizirani, jih je kljub vsemu separatističnemu navalu 75.000 ostalo v centralni organizaciji. Kako se v bodoče predočujemo skupno stranko? Nikdar se ne bodo povodi za spore odpravili, če združuje strokovna organizacija vse narodnosti, ki so v političnih organizacijah narodno ločene. Z ozirom na dejstva prletarskega življenja izjavljam, da je ta ločitev le začasna epizoda. Proletarec pade s svojo družino z grude na grudo, v svoji gospodarski eksistenci je kosmopolit in vedno bolj je zanj vprašanje druge vrste, ali je Nemec ali Čeh. Prepustimo to vprašanje bodočnosti in skrbimo za skupni strankin zbor. Naših delavcev ne smemo pustiti, da bi bili plen šovinistov. Separatisti ognjevito zagovarjajo nacionalno ločitev, nasproti temu je najboljše sredstvo, da se združijo proletarci vseh narodov v proletarsko enoto. (Odobravanje.) Dr. Bauer: Bila bi največja napaka, če bi strokovne organizacije količkaj poskušale prenesti mednarodno strokovno organizacijo na polje politične organizacije. Samo če spoštuje mo narodno avtonomijo, je dana podlaga za vzajemno zaupanje. (Živahno odobravanje.) Dr. Adler: Hucberja umevam popolnoma. Njegove sanje o enotni, nacionalno neločeni stranki bi bile velika prijetnost za strokovne orgaizacije. Zelo koristno bi bilo, če bi se naši strokovniki hoteli poučiti, da je bil pravi zločin separatistov, preden je bil zločin značaja, napaka v sodbi. Menili so, da morajo porabiti za strokovne organizacije tista načela in metode, ki so primerne za politično stranko. Napačna je misel, da je zakon razvoja eden na političnem in strkovnem polju. Dočim stremi strokovni razvoj iz potrebe eksistence in možnosti delovanja vedno bolj za enovitostjo, je v političnem delovanju potrebno diferenciranje organizacij. To se kaže celo v enojezični Nemčiji. Strokovnim organizacijam ne moremo žrtvovati nacionalnih političnih organizacij. Te sanje so prav tako brez vrednosti kakor sanjarjenje o skupnem jeziku bodočnosti. Kljub narodni avtonomiji je treba oživeti čut pripadanja skupni stranki. To pa se ne zgodi z odrivanjem avtonomne organzacije, ampak z ojačenjem misli skupne stranke. Zmerjanje separatistov me pušča hladnega in tudi vi se ne smete vznemirjati. Saj zmerjajo vedno in nihče ne dvomi o njih zmožnosti za ta posel. (Veselost.) Vzlic temu: stanje ločitve je obžalovanja vredno in mora izginiti. Zdaj ne moremo ničesar storiti, razun da se vedemo zmerno in razsodno. Tudi ne moremo pričakovati, da pritegne vase drugi del češka socialna demokracija, ki ji želimo popolnega uspeha. Ne, preko tega mora priti povratek k proletarski razumnosti. To je skoro le želja. Toda znaten del naše bodočnosti in razvoja avstrijskega delavskega razreda je odvisen od tega, da se ločeni armadi zopet združita. Opustiti moramo vse, kar bi nas utegnilo napraviti krivične, onim, ki stoje na drugi strani, moramo pustiti pot odprto do razuma. (Viharno odobravanje.) (Konec prih.) Ljubljana in Kranjsko. — Naročujte in kupujte »Zarjo«! Nagla-šali smo že stoinstokrat, kako važno je, da čita vsak delavec delavsko časopisje. V vsaki de-lavski rodovini mora biti »Zarjd«. Cast de-lavca zahteva, da' svoj časopis naroči m ga čita. Sodrug, ki čita, ki se uči, ki pozna politične in gospodarske razmere zna tudi temeljito braniti svoje nazore in uspešno agitirati za stranko. Vrhutega prinaša »Zarja« objektivna in zanesljiva poročila o vseh važnih dogodkih. — Obsedno stanje. Včerajšnjo številko je pomagal urejevati nepoklican pomočnik: ljubljanski državni pravdnik, g. Luschan. Vsled neokretne počasnosti ali pa vsled samozadovoljne komodnosti tega reševatelja domovine so vsi naši ljubljanski naročniki dobili nepokvarjen list, dočim smo za vnanje naročnike priredili drugo izdajo brez nevarnih pregreš-kov šele popoldne. Konfiskaciji je zapadel odstavek iz znamenitega dr. Adlerjevega govora, ki se obrača zoper pristno avstrijske rušilce miru in ki je bil brez vse nesreče objavljen v vseh nemških socialističnih časopisih! Ce primerjamo svobodno pisavo v Turčiji izhajajočega socialističnega časopisja s škandalozno, ozkosrčno in tesnoprsno tiskovno cenzuro v Avstriji, zlasti v Lusclianovem revirju, se nehote vprašamo: Kdaj zavladajo pri nas končno makedonske razmere? Ali boli konkretno: Kdaj se g. Luschan dokoplje do duševnega obzorja in do administrativnih manii nekdanjega turškega valija v Skoplju? Napram državno-pravdniški samovoljnosti smo brez vse moči; zato pozivamo vse prijatelje našega lista, da odgovore na to neutemejeno konfiskacijo in popravijo prizadjano škodo z neumornim delom za »Zarjo«! Nad zavednostjo in požrtvovalnostjo delavstva naj si oblastniki skrhajo svoje strupene zobe! — Martinov večer z mnogovrstnim^ zabavnim sporedom ter plesom priredi »Šišenska podružnica Vzajemnosti« v soboto 9. novembra 1912, ob 8. zvečer v gostilni I. Celar-ca v Sp. Šiški ter vse prijatelje zabave in plesa vabi k obilnemu posetu. Čisti prebitek je namenjen za ureditev društvene knjižnice. — Tretji slovenski protialkoholni kongres. Ker je sedaj vsa pozornost obrnjena na balkansko vojno in ker bi dne 17. t. m. udeležba učiteljem ne bila lahko mogoča, preložil se je III. slovenski protialkoholni kongres na 29. in 30. december t. 1. Zato pa se bo vršil v mnogo večjem obsegu in sicer v nedeljo dne 29. decembra za splošno občinstvo, V ponedeljek dne 30. decembra pa za učitelje in odgojevalce mladine sploh. Predavatelji ostanejo isti, tako da se bo vprašanje alkoholizma in njega škodljivosti obdelalo z vseh strani. Posebno zanimivo utegne postati predavanje mestnega fizika dr. Krajca ^o alkoholu in poškodbah«, ker. bo obenem po- ročal o svojih opazovanjih na bojnem polju. Kakor znano, so tako Srbi kakor Bolgari zelo zmerni in brezdvomno je njih velike in občudovanja vredne uspehe prisojati tudi tej oko!-nosti. Boj proti alkoholu je v Srbiji zelo razširjen. Alkohol, ki se ga pri nas toliko porabi, ne igra med balkanskimi slovanskimi narodi skoraj nikake vloge, zato pa je narod žilav in vztrajen. — Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek 7. novembra se (za abonente par) prvič ponovi Suppejeva klasična opereta »Boccaccio«, ki je šla ob torkovi premijeri s sijajnim uspehom preko slovenskega odra. — V soboto 9. novembra sc (za abonente nepar) tretjič v sezoni poje Mascagnijeva enodejanska opera »Caval-leria rusticana*. Vloga Turrida poje na angažma g. Wagner, junaški tenor obsežnega in močnega, zelo simpatičnega glasu. Pel bo v češkem jeziku. — Pred »Cavaflerijo« se prvii na slovenskem odru uprizori enodejanska veseloigra »Nočno delo«, francoski napisal Marcel Rouvier. — V nedeljo 10. t. m. popoldne (začetek ob treh, konec ob tričetrt na 6) se ob izdatno znižanih cenah za gledališke goste iz dežele poje Suppejeva opereta »Boccaccio«. Predstava bo izven abonementa, za lože nepar. — V nedeljo zvečer se na splošno zahtevo (za! abonente par) ob zelo znižanih cenah ponovi Molnarjeva duhovita in velezabavna komedija »Vrag«, o kateri se splošno sodi, da je bila najzanimivejša vseh letošnjih dramskih prireditev. — Nesreča v Gruberjevem prekopu. Predvčerajšnjim zvečer }e prala v Gruberjevem prekopu pri Stepanji vasi Ivanka Bricelj' iz Stepanje vasi. Pri pranju ji je spodrsnilo In je padla v vodo. Narastfa voda jo je odnesla s seboj, in se ni mogla rešiti. Nesrečnica je utonila. Našli so jo zvečer niže doli, kier se prekop zliva v glavno strugo. Vest o nesreči je vse, ki so jo poznali, globoko pretresla. Bila je stara šele 20 let in ie bila navdušena narodnjakinja, sestra g. Briclja. ' '' — Slov. del. pev. društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 10. novembra 1912 v veliki dvorani »Narodnega doma» mar-tinov večer. Sodelujejo: Pevski zbor »Slavca« pod vodstvom pevovodje g. L. Pahorja in orkester »Slovenske Filharmonije«. Spored: I. del: petje: 1. L. Pahor: »Naša zastava«, zbor (nov). 2. E. Adamič: »Vrtnica — srce«, zbor (nov). 3. V. Parma: »Na dopust«, koračnica, zbor s sprtmljevanjem orkestra (nov). II. del: »Kovačev študent«. Šaljiva spevoigra v 3. prizorih. Ugl. V. Vodopivec. III. del: Godba: Izvaja »Slovenska Filharmonija«. IV. del: ples. — Začetek ob polu 8. zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo. — Oviranje del v Ljubljanici. Tvrdka E, Czeczowicka in sin — Alpinska stavbna družba — je s' svojimi regulacijskimi deli v strugi Ljubljanice zdaj v polnem tiru. Toda v zadnjem času se ima tvrdka boriti z ovirami, ki prihajajo s strani občinstva. Zgodilo se je, da so odrasli ljudje in otroci udrli na prostor, kjer se dela, in so podjetju delali napotje. Zvečer P° končanem delu in ob nedeljah so neznani fla- gajivči dvignili vozičke s tira ter jih prevrnili V vodo. Odvili so tudi na vozeh in strojih železne dele in pometali proč. Na mostu dolenjske železnice stoje podnevi včasih cele trume odraslih oseb in otiok. Zadnje dni se je pripetilo, da so se večji dečki oborožili s kamenjem ter so obmetavali lokomotivo in vlak s celo točo kamnov. Ne le da je tako surovo počenjanje zelo nevarno za osobje na lokomotivi, nego bi moglo povzročiti tudi nesrečo. Neki prebivalci v hišah ob Ljubljanici med Francovim in Št. Jakobskim mostom pa imajo grdo navado, da vse kuhinjske ostanke, razbite lonce, sklede in krožnike ter steklenice in sploh vse odpadke in i smeti skozi okna mečejo v strugo Ljubljanice. Pri tem svojem počenjanju pa se ti zanikernezl J prav nič ne ozirajo na to, da delajo v sti ugi inženirji in delavci. Tako se je zgodilo, da so bili v Ljubljanici zaposleni uradniki m delavci onesnaženi. Take ovire, ki izvirajo le iz suro-vosti zanemarjenih ljudi, se morajo nehati. Me-stna policija ima naročilo, da vzdržuje ob Ljubljanici popolen red. Ovajeni neredneži pa se bodo ali sodnijsko po kazenskem zakonu ali pa policijsko po določbah ccstnesa policijskega reda za mesto Ljubljano kaznovali kar najstrožje. Starši otrok se zatorej opozarjajo na opisane dogodke, da se izognejo posledicam ponovnih izgredov ob Ljubljanici. Hišne stranke pa se opominjajo, da je metanje kakršnihkoli stvari v strugo Ljubljanice kaznivo. — V Gruberjevem prekopu utonila. V Gruberjevem prekopu je pri pranju utonila hčeika pleskarja Bricelja. Padla je s stopnic v vodo in se ni mogla rešiti. — S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 74 Slovencev in 18 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov. 42 Hrvatov je prišlo iz Inomosta, 300 pa z Ogrskega. t Detomor. Posestnik Krusec iz Učakov- cev v Beli Krajini je bil odšel vsled siroma-ščine že pred dobrimi osmimi leti v Ameriko s trebuhom za kruhom. Doma je pustil svojo takrat še mlado ženo Ano z naročilom, naj ie pridno gospodari in gospodinji. Izprva je se kaj pisal domov, v zadnjih letih so nj«ž°^e Yest„ malodane čisto prenehale. Vsled tega mu zena ni več obvarovala zvestobe m je začela razmerje z nekim moškim, ki m ostalo brez posledic Otrok je zdaj že par let star. Letos bi bila imela postati Ana Krušeč zopet mati. Dne 13 oktobra je nesla na Vrbovško naprodaj kostanj ki ga je preie nabrala doma. Na potu pod vasjo Učakovci je dobila nenadoma popadke in je tudi takoj darovala življenje otroku, katerega je pa takoj zadavila in zašarila truplo v gosto vrbovje. Ljudje so prišli zločinu na sled in so ovadili mater orožnikom, ki so jo zaslišali in odvedli v zapore. ,. , . — Prijet kolesarski tat. Na vseh svetnikov dan je kovaču Francetu Friškovcu na Drenovem griču neznanec prodal za 20 K, kolo se odpeljal z vlakom zopet proti Ljubljani, se je zadeva zdela ondotnemu postajenačeint ku * umljiv u, je obvestit ljubi ifuiskOi policija, ki je tukaj iz vlaka siopivšega neznanca prijela v psebi 1890, leta v Medvodah rojenega* zaradi tatvine že predkaznovanega krojaškega pomočnika Franca Jerino, ki je bil. že tudi v prisilni delavnici ter ga izročila sodišču. Dognalb. še je, da je kolo ukradel v noči od-' 29'. na- 30-oktobra potniku g, Vincencu Bonaču vi Spodliji SiškL Za ranjene Bolgare, Črnogorce in Srbe na Balkanu je darovala Kolinska tovarna« kavnih primesi vsoto 500" K, h kateri je prispevala tovarna v Ljubljani 200 K, centrala v Pragi ter tovarni v Kolimr fn PTostjejovu pa po IDO1 K. Za svoj dar zaslužil Kolinska, tovarna, odkrito priznanje. Njene izvrstne izdelke našim bral-fcem toplo priporočamo, — Pogrešajo že delj časa mizarskega pomočnika Mihaefa Jereba. Zapustil je ženo ih’ Štiri otroke. — Kinematograf »Ideal«; Danes zadnji, dan Asta Niielsen., Drama »Otroci, generala« kakor tudi velezanimivi Patliejournal ih sijajna ame-fikanska veseloigra »Novi zdravnik«. Jutri« špecijalni večer. V soboto »IX. zapoved1«, v.ev tezabavna veseloigra v Pl. delih. Idrija. «<* — Rudarski shod. V nedeljo, dne 3» L m., je bil pri »Črnem orlu« javen rudarski shod, ki ga je sklicala podružnica »Unije«. Vimenu komisije je poročal o rudarskih razmerah sodru-g 'Ant. Klemenčič za vsak obratni oddelfek, pose--bej. To poročilo je z nekaterimi dodatki izpo- Siolnil sodrug Štraus in več delavcev, nakar se e sprejela naslednja resolucija:; Rudarji;, zborujoči na javnem shodu dne 3. novembra 1912 v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji, so sklenili predlagati sl. c. kr. rudniškemu ravnateljstvu v Idriji v rešitev naslednje zahteve: 1. Zračne ventilacije v gorenji jami naj se tako. prenrede, Ba ne bo pomanjkanja zraka, po etažatr iti stranskih rovih. 2. Pomanjkanju lesa v srednji jami naj se odpomore, ker s tein se ovira napredek 'dela in preti delavcem nevarnost. 3. Železniške proge v vseh jamah so v slabem stanju, posebno pa se zahteva, da se- proga na XI polju V srednji jami regulira, da ne bodo delavci; pri odvažanju blaga po tej progi s takim naporom vozili, kar ovira napredek dela m trpinči delavce. 4. V umivalnico pri Josefi naj se dostavi Še 12 umivalnih posod (lavorjev), ker sedanje Število ne zadostuje. 5. Za spuščanje lesa v etaže naj se določijo posebni prostori in vrvi, da ne bo pretila delavcem nevarnost kot doklej pri ročnem podajanju lesa navzdol alfe pa navzgor. 6. Dvojna vožnja za kopače naj se v lami iz zdravstven il- vumostinh ozirov povsod odpravi. 7. 01: i uradniki naj se-drže jR 10 ad 9 službenega reda, da bodo akorde oddajali in sprejemali vedno le v navzočnosti in sporazumno z delavci. 8. Umivalnice, posebno pa- pri Guzagijevem rovu naj se bolj m - io kot ise to sedaj vrši in sicer iz zdravstvenih ozirov. 9. Ceniki za strelni materijal naj se razobesijo po vseh čakalnicah, da bodo delavci veneli že v naprej za cene dima; !. 10, V. žgal- £'ci naj se pri peči št. 5- (Sc! jfen) dodeli Ge en delavec, kakor le to uilo običajno jhl sicer IZ varnostnih vzrokov in iž vzrokov Vsled prenapornosti. 11, Delavci naj se k posameznim obratom pravilno vrste. 12. Plačuje naj t’ e enako delo z enako plačo ne glede na viso-ost kategorije. 13. Nova umivalnica v žgalnici Pij se čimprej otvori. 14. Drva, ki se zadnje ease dele delavcem, sa gnila in mokra. Poskrbi Paj se čimprej otvori. 14. Drva-, ki se zadnje Uvcem pa naj se dado trda in suha drva. 15, {štirinajstdnevno izplačevanje plač naj se vrši na onem mestu kot doslej, če se delavcem pri-hia letna odškodnina za zamudo časa vsaj. po 14 K in Če se ukrene, da se znamke (tablice) ob- !:nem v gradu dele. če se to ne prizna, p.a! naj zplačevanje velja po predpisih novega zakona. 6. Za brezposelne, šoli. neobvezne mladeniče, Paj se ustanovi obrtna delavnica v Idriji čitnr irej, da se s tem odpomore vedno bolj uarašča-oči brezposelnosti. 17. Ometovske dnine v Sgalnici naj bodo za vse delavce enake po 5 K ia šiht. 18. Za prevažanje bolnikov, ki so člani natovske skladnice, in njih svojcev v deželno jolnišnico^ v Ljubljani in ki so odločeni za operacije, naj se določi primeren avtomobil, kar bo skrajšalo čas vožnje m lajšalo trpljenje pohabljencev in porodnic, ki so operacije hitro potrebni. 18. Glede izbire žita naj se upošteva bdlok ministrstva, točka 10, brez vsake spremembe. 19. Rudarjem v Spodnji Idriji naj se priskrbi redna dobava drv. 20. Rudarske zadruge odbor naj skliče z rudniškimi uradniki pjo in naj vse te zadeve utemelji. — Ta resolucija je bita soglasno sprejeta. Le znanemu Janezu Kavčiču stvarna razprava ni nikdar po volji, zato je hotel tudi na tem shodu povzročiti malo zgage. Sodrug Štraus pa mu je dal Primerno pojasnilo in shod se je zaključil z lepim uspehom. Koroško. — Lep ljubimec. Iz Celovca poročajo- 19-letni brezposeln' trgovski nastavtjenec Matija Belderlc je v soboto streljal na svojo ljubico, ,191etno brezposelno kuharico Uršulo Odrejc,’ hi je hotela pretrgati vse zveze s svojim ljubimcem, ker je od nje zahteval preveč denarja. Kroglja pa ni zadela Odrejčeve, ki je zbežala Pred surovim ljubimcem. Tudi Belderle je pobegni in ga do danes niso mogli najti. Zadnje vesti. Toj na HI$4 JBHi? BOLGARSKE OSVOJITVE. ^ London, 7. novembra. Iz Sofije poročajo: «ojgari so osvojili Terkos in predrli vodovod, le speljan od tu v Carigrad. Bolgari so v to-popolnoma porazili zadnje čete turškega *®°ra. Turki so v divjem begu proti Čataldži. *z glavnega taborišča došle .vesti javljajo. Ža so-se luprali utneknlti Turki iz pozicij med orlu in Sarajem in da so se po hudem odporu umeknili v Caialdžo. Pri tem so jih zadele-še večje izgube kakon pri Liule Burgasu. POLOŽAJ TURŠKIH ČET, PRI ČATALDŽI. Carigrad, 6. novembra. Dčbro poučeni turški krogi trdijo* da je, položaj turških , čet pri Čataldži, izboren. Vsled utrujenosti; bolgarskih čet, ne pričakujejo naskok pred 2 ali 3 dnevi. NA ČATAEDSKI ČRTIč Carigrad, 6, novembra,, Na . čataldski črti se-pripdavljajo Turki,za krepak odpor. »Alem-dar« poroča, da se le v torek pričela ..pomikati turška armada. Oficienm ta vest ;še ni potrjena.« OBLEGANJE ODRINA. Carigrad, 7. novembra. Bolgarski ko-plov je vrgel v Odrin proklamacije, ki po ,očajo o: bolgarskih uspehih, zlasti pri Vizi, ter pozivajo prebivastvo. na-predajo. Poveljnik.trdnjave je izdal protiproklamaeijO; v kateri poziva prebivalstvo, naj. vztraja. KeKnorajfrj 7. novembVa. Iž Stare Zagone poročajo: Bolgarom se je posrečilo, da so zajeli pod Odrinom strugo Mhrlce, tako da voda teče v mesto. Pričakujejo, da se mesto, ki ga-branijo Turki z veliko energijo, vda prihodnje dni. BOLGARSKO PRODIRANJE. Sofija, 7: novembra; Bolgarsko-makedon-ska armada se pomika, hitro skozi dolino Stru-me proti jugu. V torek je osvojila rupelski prelaz- in prodira sedaj proti Demirhissarju in Se-resu. ŽELEZNIŠKE PROGE — BOLGARSKA POSEST. Sofija, 7. novembra: Doslej so osvojili. Bolgari na progi; Odrin-Carigrad štiri'stroje in: 243 vagonov. Na progi Ljule Burgas-Lozen— grad je zopet redni promet. VOJNI PLEN BOLGAROV. Sofija« 7. novembra. V petdnevni bitki pri; Ejule Burgasu in Bunar Hissarju so dobili Bolgari 37 brzostrelnih baterij. Ujetnikov imajo: nad 2000« ŽALOSTEN POLOŽAJ TURŠKEGA VOJAŠTVA V SOLUNU. Atene, 7. novembra. Potniki iz Soluna pripovedujejo* da je turško vojaštvo v Solunu siino demoralizirano. Vest, da so Grki pred vratmi Soluna, je povzročila v njih vrstah paniko. Ker jim manjka živil, prodajajo orožje, da s! kupujejo kruha. Poveljnik turških čet je dal-več nepokornih vojakov postreliti. Tudi: s strelivom Je turška posadka v Solunu slabo založena: ČASNIKARJI V TURŠKEM JETNIŠTVU. Pariz, 7. novembra. Časnikarji v turškem taborišču'— teirnši dva angleška vojna poročevalca 7~.sq v pravem pomenu besede jetniki. Dopisnik »Tempsa«-je uvidevši, da pod temi razmerami ni mogoče vršiti službe, pobegnil in z velikimi nevarnostmi dospel v Rodosto, kjer se je vkrcal na francosko ladjo. TURŠKI RANJENCI. Carigrad, 6. novembra. Doslej so.pripeljali v Carigrad 10.000 ranjencev, pripravljajo pa prostore za sprejem 50.000 ranjencev. BLOKADA BOLGARSKIH PRISTANIŠČ. Carigrad* 7. novembra. Porta sporoča, da je začasno ustavljena blokada bolgarskih pristanišč. ZDRUŽITEV: SRBSKIH, IN ČRNOGORSKIH ČET.: lUSODA ALBANIJE IN OBISK ITALIJANSKE-pA VNANJEGA MINISTRA Dl SAN GIULI-ANA V BERLINU. , Berlin, 7.'novembra. Glavni predmet razgovora med di San Giulianom . in Kinderlen-tVSehterjenmv Berlinu .je bila'-usoda Albanije. Italijanski' poslanik)! Pansa je izjavil uredniku !»National Zeltung«, da ©ba državnika popolno-irra soglašata v/ocenLpolitičnega in vojaškega položaja in glede politike, khpripada trozvezi. {Albansko vprašanje j.e v glavnih obrisih rejeno na podlagi ^dogovora med Italijo in; Avstrijo. Albanija; postane avtonomna pod suve-eniteto.turškega sulasna. Glede teritorijalnlh iz-irememb na Balkanu ni še nič 'določenega.' Wndar je neverjetno, do dobi Srbija dohod do Jadranskega .'morja, ker bi bila s tem oškOdo« vana Albanija RK pač-Jpa se poveča Srbija ob va-rdarski ddlirii in Sbluii. postane nevtralna Idka. _ _______ . IZGUBE ,V BITKI, PRI JENIDŽI. Atene, 7/no-vemra.’ V bitki pri Jetiidži je )ilo na grški strhnl ubitih 154 taož!im6 častni- v zadružni gostilni v Hrastniku 363 vin., ustanovitelj neznanega kluba nabral v društvenih prostorih 257 vin., vesela družba pri Movaku na Viču po sodrugu Mjšu 1o5 vin., sodrugi v Tržiču kot odgovor na konfiskacijo -Zarje 310vin. Skupaj 220280 -f 4022 = 224302 vin. Umetnost in književnost. Pomen konzumnih društev. V založbi »Zarje« je dobiti še brošuro, ki govori o pomenu organizacije konzumentov. V današnjih časih, ko se povsod vse združuje — kapitalisti v kartelih, ringih, bankah — trgovci v nakupnih družbah — je za konzumenta prevažno vprašanje: Konzumno društvo je organizacija kon-zumentov. Kdor se hoče o tej malo več poučiti, seže naj po gori imenovani brošuri. Stane 20 v. Dobi se tudi v vseh knjigarnah. —a— Erfurtski program. Temeljna načela socialne demokracije. Spisal Karol Kautsky. 5 zvezkov. Cena K L70. — Kdor se hoče poučiti o temeljnih načelih socialno demokratične stranke, mora preštudirati Erfurtski program Obsega sledeče: 1. Kdo uničuje proizvajanje v malem? 2. Proletarijat, 3. Kapitalistični razred, 4 Država bodočnosti, 5. Razredni boj. — Dolžnost vsakega sodruga je, da ima Erfurtski program v svoji biblioteki, da ga marljivo preštudira! Čuje se semtertja izgovor, da ni pripomočkov za spoznavanje socialno demokratičnega programa — tu je sedaj kompletna knjiga »Erfurtski program«! Sezite po njem! —a— Delavsko gibanje. = Svarilo pred sprejemanjem odpravnine za nezgodno rento. Mnogo opravičencev do nezgodne rente zahteva v smislu § 41. delavskega zavarovalnega zakona proti nezgodam odpravnino, ki znaša navadno nekoliko večji znesek. Res je zapeljiva odpravnina za človeka, ki se živi od danes do jutri, ker dobi ob taki priliki nekaj stotakov naenkrat, če ga zavarovalnica prizna za precej krepkega invalida, ki utegne dolgo živeti. Vendar pa dviganja odpravnine nikakor ni priporočati. Pomagati si ne more poškodovanec z majhno glavnico pravzaprav nič, ali jo prav kmalu porabi ali pa poskuša postati z njo samostojen, kar se mu pa navadno ponesreči. Največkrat koncem konca poškodovanec nima ne podpore in ne denarja pa tudi ne samostojnosti. Utegne se pa tudi dogoditi, da se stanje poškodovanca poslabša in vendar nima nikakršne pravice do rente, ker se je tej pravici odrekel, kc je dvignil odpravnino. V tem primeru ne more niti opravljati kakega posla, ki se ga je lotil Delavci naj se torej nikar ne dajo zapeljati z odpravnino, ki se Jim ponuja v obliki male glavnice, zakaj izgubo ima pri tem vsekakor delavec, dobiček pa zavarovalnica proti nezgodam. Strankin zbor. Odgovorni urednik Fran BartL Izdala in zalaga založba »Zarje«. TicLn '• • n Ti«karna« v 1 lubflnni. (Sr -VVArAAA- V kratkem začnemo raz------- pošiljati -- Žepni koledar za delavce sploh in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množil na razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe .Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zarjo\ — Naj večja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slikaj. Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob sloletnlcl). — Beležke za vsak dan v letu. — Oglasi. Cena posameznim Izvodom 1 K, po pošti 10 vinar|cv več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) noštni stroški. Dobival se bo pri upravi „Zarje‘ v Ljubljani po zaupnikih. :: (Si— oSs—*£> I ANTON BAJEC efetllčiil »aloii Ljubljana, P«4 Tranto štev. 2. Velika zaloga suhih vencev. izdelovanj* šopkov in vencev, trakov i napiti itd. - Zunanja naročila Izvršuje točne. Vrtnarila Je na Tržaški cesti Brzojavni naslov : BAJEC, Ljubljana , Potniki v severno in južno AMERIKO s£ vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst- \ewyork, Buenos Aires-Bio de Janciro g? 15 Vi r> r t Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, \Volfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela ki jih izvršuje hitro, točno in sobdno. Kovaški pomočniki kateri so zmožni tudi na primožu delati se sprejmejo v tovarni vozov Peter Keršič, Sp. Šiška pri Ljubljani Bioglobin zdravniško priporočeno dljettično sredstvo. Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. Tobakarne oziroma prodajalne „Zar|e“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boo cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ua-serma) Pipan, ulica Ponte della Rabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št 20. HoeltI, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa Kovač An