Leto V
V Liubliani, dne 14. februarja <929
7. štev
Vsakdo je že slišal, da papež ne sme zapustiti Vatikana, to je velika papeŠka palača, h kateri spadajo obsežni vrtovi in seveda tudi mogočna cerkev sv. Petra. Malokdo pa si je stavil vprašanje, zakaj vse to in od kedaj? Večina ljudi je bila mnenja, da je to neke vrste obveznost, kakor obveznost nun in nekaterih menihov, drugi pa so mislili, da to zahteva vera, da je bilo to zapovedano morda četo od Kristusa ali njegovega učenca, prvega papeža, , sv. Petra.
AH temu ni tako! Papeži so bili prostovoljni vatikanski jetniki in sicer od leta 1871.
V	srednjem veku so si papež; ustvarili tudi svoje posvetno kraljestvo, cerkveno državo, v kateri so kraljevali tudi v novem veku. Bili so navadno prav spretni politiki. ki so kaj dobro izkoriščali svoj visoki cerkveni vpliv. To je pokazal papež Caharija, ki je začetkom sedmega stoletja mazili! samozvanca frankovskega kralja Pipi-na Malega. Priimek »mali« je imel radi svoje majhne postavicc. S tem, da je Prpina maziHl, kljub temu da je le-ta s silo pregnal s prestola svojega prednika, mu je pripomogel. da ga je podpiral ves krščanski svet S tem si je papež pridobil veliko naklonjenost Pipina in njegovega nasledstva. 2e Caharijev naslednik papež Štefan III. pa je potreboval Pipinovo pomoč. Papeži so namreč že od 1. 731. izvrševali nad Rimom in okolico vladarsko oblast. In ko je langobardski	Cerkev sv. Oistulf jel ogrožati pa-
pežovo posvetno kraljestvo, se je ta obrnil na Pipina, naj mu pomaga. Ko je Pipin nagnal Langobarde je papež mazili 1 tudi Pipinova sinova. Pomagali so drug drugeniu in tako se je razširila tudi cerkvena država, ki so jo imenovali dota, ali dedščina po sv. Petru, če prav ni bilo to v nikaki zvezi s šv. Petrom in nasprotno njegovim od Kristusa sprejetim naukom, češ: »Moje kraljestvo na kraljestvo sveta.« Cerkvena država je segala do ustja reke Pada in ostala v papeški oblasti do splošne ureditve italijanske države.
V	papeški državi, ki je bila vladana po vzorcu ostalih držav in je imela svoje vojaštvo, uradnike, državne zastopnike, svoje davke itd., so se pa dogajale strašne stvari ki jih čitamo v raznih romanih, posnetih po žalostnih zgodovinskih dogodkih. Godilo se je vse drugo nego je učil Tisti, katerega naslednike so se smatrali predsedniki posvetne cerkvene države.
V	poznejših letih pa je prišlo do prepirov med papeži in nemškimi cesarji, ki niso hoteli pripozriati trditve papežev, da so baš oni imeli poglavitne zasluge pri upostavitvi njihovih prednikov. Papeži so se hoteli vmešavati v vladarske posle nemškh cesarjev, kar seveda ti niso dovolili Neprijetni časi za papeško državo pa
so prišli, ko so se začeli gibati Italijani in graditi sedanjo državo. Jeli so si prilaščati kos za kosom in so končno zahtevah tudi Rim kot glavno mesto Italije. Prišlo je do glasovanja. In bilo je oddanih 133681 glasov proti in samo 1507 za papeževo oblast.
Dne 20. septembra 1870 so vkorakale v Rim italijanske čete. Prenehala je papeška posvetna oblast. Nastalo pa je novo vprašanje in sicer radi papeževe pripadnosti. Ker so verniki rimsko katoliške cerkve v vseh državah, je bilo odločeno, da je papež tudi vnaprej samostojen vladar, ki obdrži svoje zastopnike svOjO stražo in še razne druge vladarske pravice. Kot posestvo so papežu od-
kazali vse papeške palače, vrtove, parke ter vile Castel Gandolfo Kot odškodnino za izgubljeno ozemlje se je Italija obvezala za večne čase plačevati papežu letno 3 in četrt milijona zlatih lir. Kralj Pmamiel je ponudil papežu severni del Rima ' na desnem bregu reke Tibere. v kat"-em se nahaja tudi Vatikan in katerega je tudi ogradila trdnjavskim zidom papež Leon IV- v devetem stoletju,. Papež pa je vrgel ogorčen kraljevo ponudbo na tla. prepovedal kralju spreiem zakramentov. Italijo pro-klel. sebe pa proglasil za jetnika Vatikana
To je trajalo do novo fašistične dobe. V zadnjih mesecih sta se sprijaznila Musofini in papež. Italijanski fašistični diktator, ministrski predsednik Italije je uvidel. da je gotovo zelo važno za nadaljnji razvoj Italje, s	posebno za uspehe v za-
Petra v Rimu	nanji politiki, papeževa
naklonjenost Radi tega je obrnil jadra. Pričela so se pogajanja in uspeh istih je bil potrjen danes 11. februarja v Vatikanu, v Lateranski palači. Pogodba, glasom katere dobi papež zopet svoje posvetno kraljestvo, je bila podpisana od papeževega tajnika kardinala Gasparija in ministr-. skega predsednika Musolinija. Papeževa država pa seveda ne bo bogve kako velika, obsegala bo samo del mesta Rima. V poglavitnem pa se ni šlo za to. Papež je. s tem prost obveze, ki je prešla na njega po njegovih prednikih od i 1871.. Musolijii na si je. pridobil gotovo naklonjenost katoličaiiov. Tako vidimo, kako se spreminja življenje. Čas je največji. zdravnik. Njegovo zdravilo je pozabljivost, ki ima za posledico spravljivost. Ljudje pozabi)o vse in pograbijo vse, če gre kaj v njihov dobrobit. Dogajajo se stvari, o katerih bi nekdaj mislili, da so nemogoče in ne bodo nikdar mogoče. Kar je bilo še pred leti greh, je lahko čez leta cenjeno. Resnica lahko postane laž in iaž lahko postane resnica. Tako vidimo, da ni nobena stvar večna. Kakor se človek stalno izpreminja. tako se izpreminja tudi vse ono, kar je človek ustvaril in mislit Vse je podvrženo uplivom časa.
Suče se kolo življenja, suče... kolo naokolo...
Papež Pij XI., ki je sedaj prost obveznosti svojih prednikov in se bo laihko gibal tudi izven Vatikanskega zidu
Kardinal Gaspari, vatikanski državni tajnik, ki je podpisal za sveto stolico pogodbo z italijansko državo. Kardinal je najvplivnejši mož papeževe okolice. Sedaj je resno obolel
V sredini: Italijanski kraj Viktor Emanuel, k! se po podpisu pogodbe sestane s papežem. To bo prvi osebni stik papeža s kraljem Italije
Diktator Musolini, čigar vlada je vodila pogajanja z Vatikanom in je osebno mnogo pri-pomgel, da so pogajanja uspela, ker je v tem videl korist za Italijo, ki ji gospoduje
V sredini zgoraj: Mnogoštevilna družina umrlega invalida MaTtina Binela iz Celja. Uboga družina je brez vsakih sredstev in prosi dobra srca pomoči
V sredini: V Dleskah na Primorskem sta te dni praznovala demantno poroko ugledna slov. zakonca Anton in Frančiška Ivančič. Naj živita še dolgo
Del Vatikana s Petrovo cerkvijo. V kotu spodaj sta sliki papeža Pija XI. in italijanskega kralja
Novi spomenik, ki je bil postavljen v Mariborske! parku kot spomin na desetletnico našega osvobojenja in obstoja samostojne narodne države
Rudolf Kiunčič, predsednik pevskega drnštva »Sava«. Pevci so povečini tovarniški uslužbenci, ki jim je petje edino razvedrilo po težkem dnevnem delu
Pevovodja pevskega društva »Sava« na Jesenicah Gostič, ki požrtvovalno vodi svoj zbor. Pevsko društvo »Sava« je te dni praznovalo svojo dvajsetletnico
Boljševiška voditelja: zgoraj Zi-	Podpisovanje trgovske pogodbe s Francijo. Na desni jugoslovenski
novjev, spodaj Kamenov, ki sta	minister trgovine dr. ŽelimiT Mažuranič, v sredini firanooski zunanji
bila baje aretirana, češ, da sta	minister Briand in na levi naš pariški poslanik Spalajkovič podirala opozicijonalca Trockija
Desno: Slavni prirodoslovec Brem. Te dni je preteklo 100 let, kar se je rodil v Nemčiji mož, ki je mnogo prepotoval in napisal velike knjige o živalih in njihovem življenju. Njegova dela so zelo temeljita in tvorijo podlago novega prirodosllovja, ki je bilo nekdaj polno vraž
Levo: Strah pred hripo. Na naši sliki vidimo, da iimajo drugod še večji strah pred neprijetno boleznijo kakor pa pri nas. Na Angleškem si zavežejo usta, da bi se ubranili bolezni. Taka pazljivost tudi pomaga, kajti hripa je nalezljiva bolezen, ki jo nalezemo z vdihavanjem nevarnih bacilov
Italijanska princesa Giovana hi bolgarski kralj Boris, ki se v kratkem poročita. Razlika ver ju ne moti. Bolgarski kralj je pravoslavne iin princesa Giovana pa rimsko katoliške veroizpovedi. Zakonske zveze med vladarskimi rodbinami so politično zelo pomembne. Tako je tudi predsloječa poroka bolgarskega kralja in italijanske princesi za Italijo važna
Španska kraljica Marija Kristina je pred dnevi umrla
Velika dvorana francoske banke v Parizu imenovana »Zlata dvorana«, kjer se vršijo pogajanja radi vojnih odškodnin, ki najbrže še dolgo ne bodo urejene
Kafco slavijo pusta y Nizzi na Francoskem, kjer na ta dan vse prebivalstvo veselo raja Na levi: Uradnica teiefonistinrfa, ki ima čevlje na koleščkih, da se hitro premika pri aparatih
Levo
Zimska nezgoda z avtomobilom. Ljudje se trudijo in pomagajo konjem, ki tudi v snegu ne odrečejo, izvleči avto iz globokega snega. Taki prizori so v hudi zimi tudi pri nas pogosti, zlasti letošnjo zimo, ko je zapadlo več snega
Levo spodaj
Še nobeno zimo ni bilo pri nas toliko divjih gosi kakor letos. Prignala jih je huda zima. A tudi pri nas niso dobile potrebne brane in so zelo kumrne in omagane. Lovci so jih mnogo postrelili in sicer po vseh krajih Slovenije, največ pa v ljubljanski okolici. Ker pa so bile gosi zelo shujšane, pečenka ni bHa kaj prida
Desno
Lepotice iz raznih ev-- ropskih držav, ki so tekmovale za prvenstvo Evrope. Najlepša odide v Ameriko na tekmovanje za najlepšo Ženo sveta. Zgoraj je Francozinja, nato Nemka, Poljakinja, Španka, J ugosto venska, Holand-ka Ln spodaj je Madžar-ka, ki je bila izbrana za najlepšo ženo Evrope, Številna tekmovanja so prav za prav povojna prikazen. Tudi lepotna tekmovanja v velikem
obsegu se goje šele v zadnjih letih. Ljudje se za taKa m sHčna tekmovanja zelo zanimajo in časopisi so polni slik raznih lepotic in obširno poročajo o teh tekmovanjih