SPREMEMBA V PROSVETNEM MINISTRSTVU Dosedanji prasvetni minister g. Božidar M.aksimovič je podal ostavko. Na njegovo mesto je bil 29. junija imenovan g. dr. Anton Korošec, predsednik senata in minister v p. Ob tej priliki priobčujemo izjavi obeh gg. ministrov. Izjava bivšega prosvetnege ministra gospoda Bože Maksimoviča Od meseca septembra lanskega leta je na- predovalo 7766 učiteljev in noben učitelj ne čaka več na napredovanje V »Politiki« od 28. junija je bil priobčen sledeči članek: V letošnjem šolskem letu se je v prosvetnem ministrstvu reševalo zapuščeno šolsko vprašanje, ki je do sedaj težilo tako osnovno šolo kakor učiteljski stan. Šlo je 2a napredovanje učiteljstva, ki se je te dni popolnoma likvidiralo. Kako se je to vprašanje v teku časa kompliciralo in na kak način je bilo rešeno, bo vsekakor zanimivo za učiteljstvo kakor tudi za starše učcnccv. Kako je napredovanje učiteljstva postalo problem Do meseca maja 1935. leta je učiteljstvo narodnih šol napredovalo, čim je izpolnilo zakonske pogoje. V vsak proračun je bil vnešen za to potreben kredit in napredovanje se je vršilo povsem avtomatično. Toda od tega časa dalje je nastal dolg zastoj v učiteljskih napredovanjih. Ta zastoj je trajal za vse učiteljistvo poldrugo leto. Krediti, predvideni v tem času za napredovanja, so usahnili, a število kandidatov za napredovanje in povišanje plač po napredovanju je stalno naraščalo. Tako je število nenapredovanih učiteljev narastlo na 10.000. Ko se je pozneje v prosvetnem ministrstvu mislilo na napredovanje učiteljstva v višje skupine, je to predstavljalo že težak problem. Težko je bilo izposlovati zadosten kredk za napredovanje takega števila učiteljstva. Poleg tega je bilo pri raznih in vsakovrstnih vplivih težko ohraniti red in pravilnost vršenja napredovanj. Ni bilo proračunskih sredstev za vse kandidate, nekdo je moral izpasti, a kdo naj to bo, o tem niso vedno odločali samo šolski momereti. Tako se je zgodilo, da so se iz omenjenih kreditov, v kolikor so bili v te svrhe stavljeni na razpolago prosvetnemu ministru, po malem začele dajati skupine učiteljstvu izven reda. Dogajalo se je v več primerih, da so napredovali oni, ki iso komaj dobili pravico za napredovanje, a drugi, mnogo starejši učitelji, so čakali na napredovanje še dolgo časa. To čakanje se je večkrat podaljševalo do dveh, treh in tudi štirih let. Stanje meseca septembra preteklega leta V mesecu septembru preteklega leta je bilo v prosvetnem ministrstvu 6938 učiteljskih prošenj za napredovanja. V to število niso vračunane prošnje učiteljstva iz banovine Hrvatske, ki so se po osnovanju banovine takoj odstopile njej v nadaljnje poslovanje. Prosvetni minister g. Božidar Maksimovič je takoj začel proueevati vprašanje učiteljskih napredovanj, čim je preteklo leto v avgustu prevzel ta resor. Krediti, s katerimi je v ta namen razpolagal, so 'bili po lanskoletnem proračunu nezadostni. Zaradi tega je g. Maksimovič zahteval naknadne kredite, ki so mu omogočili izvesti napredovanje go tovega števila učiteljstva ob sv. Savi. Za to napredovanje je g. Maksimovič postavil načelo, da napreduje v vsako skupino najprej po službenih letih najstarejše učiteljstvo, a šele v drugi' vrsti tudi oni mlajši, ki najdalje čakajo v dosedanji skupini. Ker je bil kredit izčrpan, je ostalo veliko število kandidatov in še nadalje čakalo. Toda tudi v proračunskih dvanajstinah za mesece april - julrj so se zvišali krediti za učiteljska napredovanja. Delo za učiteljska napredovanja se je začelo o sv. Savi, po sprejetju proračunskih dvanajstin, nadaljevalo se je za veliko noč, ko je napredovalo nekaj tisoč učiteljev(-ic). Od prihoda g. Maksimoviea za prosvetnega mi- nistra do 1. maja t. 1. je napredovalo skupno 6434 učiteljev(-ic). Po. vsem tem je od 6938 na napredovanje čakajočih, ki jih je g. Maksimovič prevzel kot takrat imenovani protsvetni minister, je ostalo po 1. maju samo še 504 učiteljev(-ic). Te dni, ob koncu šolskega leta, so bila po odloku g. Maksimoviea tretjič izvedena napredovanja za osnovnošolsko učiteljstvo. Med zadnja vidovdanska napredovanja je prišlo vseh onih 504, ki so od prej ostali in tudi vsi oni, ki so vložili prošnje, ker so med tem časom, od meseca septembra preteklega leta do junija t. 1. pridobili pravico za napredovanje. Tako je te dni napredovalo še 1332 učiteljev(-ic). Na ta način so bili uppšteti vsi kandidati, ki so izpolnili pogoje za napredovanje do 15. junija t. 1., razen. onih, ki so v disciplinski preiskavi ali za katerih napredovanje obstojajo druge zapreke. Sedaj se v prasvetnem ministrstvu zaključuje in objavlja spiisek napredovanih in dostavlja pristojnim organom, ki naj jih. izvedejo. Vse to predstavlja ogromno administrativno delo, toda kmalu se bodo začeli izplačevati po napredovanju pripadajoči dohodki. Izj ava Ob rešitvi vprašanja učiteljskih napredovanj se je urednik »Politike« obrnil na prosvetnega ministra g. Maksimoviča, ki ga je sprejel v svojem kabinetu in, mu dal potem sledečo izjavo: »Ko sem prišel na to mesto, sem ddbil nekaj tisoč učiteljskih kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje za napredovanja, a niso mogli napredovati, ker za to ni bilo kreditov. Kredit je bilo treba ustvariti, ker ni šlo za malo število učiteljev, ki so čakali na nanredovanja, da bi se to moglo izvršiti ;s. kakimi prihranki obstoječih kreditov. Učitelji vršijo zares težko delo, a poleg tega so gmotno zelo skromno nagrajeni. Zaradi tega napredovanje v višje skupine, ki mu sledi povečanje plače, predstavlja za učiteljstvo življenjsko vprašanje. Iz teh razlogov sem zahteval naknadne kredite za učiteljska napredovanja še v času vcljavnosti prejšnjega proračuna, zahteval pa sem tudi zvišanje v proračunskih dvanajstinah. Gospod finančni minister je tudi sam upošteval vse te razloge in je ukrenil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se mi sredstva stavijo na razpolago. Na ta način je bilo izvršeno kolektivno napredovanje, ki je obse¦galo skupno 7766 učiteljev(-ic). Tako ni dne 15. junija letošnjega leta v ministrstvu prosvete obstojala nobena učiteljska prošnja za napredovanje, ki ne bi bila vzeta v postopek Prav nobeden učitelj ni napredoval zato, ker je zanj nekdo interveniral, nego zato. ker je prišel na vrsto. Kdor ni bil na vrsti, ni mogel napredovati, ne glede na to, čegava intervencija je bila zanj izvršena. A red za napredovanje je določen ne samo po dolžini čakanja v eni skupini, nego v prvi vrsti do skupnem številu službenih let. Skupno število islužbenih let se je moralo v prvi vrsti upoštevati kot merilo zato, ker je bilo v prejšnjih letih več primerov, da je mlajše učiteljstvo ob priliki napredovanja puščalo za seboj svoje miiogo starejše tovariše. Učitelj more in mora izpasti iz napredovanja, ako pravočasno ne položi praktični učiteljski izpit, ako je nepovoljno ocenjen, ako je v preiskavi, ako je vdan kakim posebnim ;napakam itd. In narobe, učitelj more in mora doseči izjemno prvenstvo v napredovanju, če se prav posebno odlikuje po sposobnosti, uspehu, književnem delu, nenavadnem ugledu itd. Toda to so samo izjeme, bodisi v negativnem, bodisi v pozitivnem smislu, pa čeprav bi jih bilo mnogo. Ostane pa pravilo, da preskakovanja pri napredovanjih ne sme biti, ker to dovaja do upravičenega nezadovoljstva in ruši vero v pravičnost in dbjektivnost vrhovne šolske uprave. Z izvršenimi ukrepi, mislim, da je v glavnem vspostavljen normalen tok v tem pogledu, je zaključil svojo izjavo minister g. Maksimovič. Izjava novega prosvetnega ministra g. dr. Antona Korošca Prosvetni minister g. dr. Anton Korošec je ob prevzemu tega resora povabil v svoj kabinet novinarje in jim podal sledečo izjavo: »Prevzemam prosvetno ministrstvo v resnem času. Naši državi so sicer res prihranjene vojne strahote, vendar jo dosegajo valovi borbe, v kateri se odločuje usoda sveta. Danes gre za vse kulturne in moralne vrednote človečanstva in celo za najvišje človeške dobrine: vero, družino, domovino. Zato moramo biti pripravljeni, da se uspešno upremo vsem eventualnostim, ki bi utegnile nastopiti v vrtincu dogodkov. Prosveta je temelj zdrave državne politike. Prosvetljeno ljudstvo hodi po varni poti bodočnosti. Prizadevati s.i morafno, da bomo dali našemu narodu najboljšo prosveto, ki bo odgovarjala sedanjim Tazmeram na svetu ter pogojem in potrebam današnjega družabnega reda in napredka. Odstranjevafi je treiba s pripravljenimi pedagoškimi metodami vse škodljive uplive vidnih in ncvidnih sil in, v prosveti morajo priti do izraza samo pozitivne norme današnjega kulturnega stremljenja. V prosveti ne more in ne sme biti neodločno6ti, omahovanja in blodenja. Vse mora biti jasno, precizno, odločno. Prosvetni in kulturni ukrepi morajo biti smeli in energični. Samo tako se da izvesti kulturni in moralni preporod. V pTosvetnem pogledu je naša država precej zaostala za mnogimi drugimi državami. Moramo pohiteti, da jih dosežemo in po možnosti nekatere tudi prehitimo. Zato je potrebno sodelovanje v&eh prosvetnih faktorjev, v prvl vrsti prosvetnih delavcev, ljudskih učiteljev in profesorjev. Na njihovo iskreno sodelovanje računamo z gotovostjo. Vemo, da je njihov današnji položaj težak, storili pa bomo vse, da se popravi do skrajnih mej možnosti. Preskrbljeni in izadovoljni prosvetni delavec, o tem smo prepričani, se bo res posvetil z gorečnostjo in ljubeznijo svoji visoki in pomembni vlogi kulturnega delavca in vzgojitelja mladine. Na mladini sloni bodočnost države in naroda. Vsa naša pozornost se mora obrniti njeni narodni in moralni vzgojt. To so osnovne smemice naše prpsvetne politike. Yarovali, negovali in razvijali bomo jezikovne in narodne tradicije Sitbov, Hrvatov in Slovcncev, svetinje in opičaje vseh priznanih veroizpovedi ter bomo s tem skrbeli, da bodp vse šole in vsi prosvetni zavodi sploh postali čebelnjaki reda in dela in sejalci prosvete in morale resnične narodne kulture in rodoljubja. Mladino moramo pripraviti, da bo potom prosvetljenosti duhovno in moralno oborožena za ono veliko dobo, ki prihaja na svet. Mora biti vzgojena v žrtvovanju _a narodne ideale v goreči ljubezni do domovine in iskreni vdanosti vzvišenemu prestolu in domu Karadordevičev. Vse kulturne ustanove, vsi vzgojni faktorji, vsi prosvetni delavci se morajo mobilizirati za veliko akcijo prosvetnega in moralnega preporoda. Pričakujemo od vseh največje žrtve in napore v korist domovine in naroda, pripravljeni pa smo vedno ustreči vsem njihovim upravičenim željam in potrebam. S složnim in požrtvavalnim delom bomo obvarovali mladino zablod in krivih po tov in jih napotili na pravo moralno in narodno pot. Dobra in smiselna prosvetna polltika bo zanesljivo jamistvo in temelj za kulturni in gospodarski razvoj ter napredovanje našega narada.« Ko ob spremembr v prosvetnem ministrstvu priobčujemo gornji izjavi, izražamp tudi svojo željo, da bi novi prosvetni mmister g. dr. Anton Korošec, ki je vodil ta resor že 1. 1924., povisem upošteval želje in zahteve učiteljstva po pravni in gmotni, pravičnosti. Zastopniki našega udruženja, ki so tolmači vseh naših teženj in potreb, so že imeli priliko osebno obrazložiti novemu ministru izredno težek položaj, v katerem se učiteljstvo nahaja. Iz zagotovil, ki jih je g mmister dal ob tej priliki, lahko sklcpamo, da se bo zavzel za zboljšanje našega gmotnega položaja. Nadejamo se tudi, da bomo v osebi g. dr. Antona Korošca našli zagovornika naših pravic. Božidar Maksimovič ss^is^i^gsRSS Dr. Anton Korošec