MarUfanm., JUTRA Maribor, petek 15. Junija 1928 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. lav. v Ljubljani žt. 11.409 *»lja meieono, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Ogiaee sprejema tudi Fosi-,Tna jpTSgang v getovim cerraT pTif . _____________, cesta it. 13 Oglasi po tarifu oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSernova aMee St. 4 Maina konference Male antante ZANIMIVI REFERATI VSEH TREH ZUNANJIH ANTANTE. MINISTROV MALE .BUKAREŠT, 15. junija. V zuna-{ ”jem ministrstvu so izvršene že vse! Wprave za konferenco zunanjih ministrov Male antante. Češkoslovaški Vnanji minister dr. Beneš s soprogo pripelje v Bukarešt v torek popolne. Na rumunski meji ga bodo spredi zastopniki rumunskega zunanjega Ministrstva. Zvečer se bo vršil v zu-^njem ministrstvu banket, ki ga pri-r®di notranji minister Duca. Tudi jugoslovanski zunanji minister dr. Markovič se pričakuje za torek pozidne. Jugoslovanska novinarska Megacija prispe v Bukarešt že v to-ek zjutraj in sicer pod vodstvom še-i Presbiroja zunanjega ministrstva, fodlapopoviča, češkoslovaška novi-Hfska delegacija pod vodstvom di-rektorja Hajeka pa obenem z dr. Be-t'Gšem. V sredo ob 11.30 dopoldne bo v zubljem ministrstvu prva seja zuna-»iih ministrov Male antante. V petek !°Poldtie bodo izročene zastopnikom ?ka običajne izjave. Na prvi seji bodo zunanji ministri '°ročali o zunanji politiki svojih vlad o svojih posebnih akcijah. Češko-‘Ovaški zunanji minister dr. Beneš 'o podal ekspoze o rezultatu svojih »setov v Londonu in Berlinu, dr. tarinkovič o svoji akciji v Parizu, itulescu pa o uspehih svojega poseta ' Rimu in Parizu ter o razgovorih, *l jih je imel za časa zasedanja Sve- ta Društva narodov v Ženevi z vodilnimi evropskimi politiki. Nato se bo razpravljalo o političnem položaju Male antante in o mednarodnih odnošajih posameznih držav s posebnim ozirom na srednje-evropska gospodarska vprašanja. Zunanji ministri se bodo posvetovali tudi o revizionistični propagandi in o jugoslovansko-italijanskem problemu. Po zaključku teh razprav, ki zanimajo vse tri države, bodo zunanji ministri razpravljali o vprašanjih, ki interesirajo eno ali drugo državo Male antante. V sredo zvečer bo diner wkraljevi palači, katerega se bodo udeležili tudi člani kraljevske rodbine, v četrtek pa rout v zunanjem ministrstvu za 100 oseb, ki ga priredi rumunski zunanji minister Titulescu. Dr. Beneš se vrne domov v petek, dr. Marinkovič pa najbrž v soboto zjutraj. Obenem s konferenco Male antante se bo vršila tudi konferenca novinarske Male antante, katere se bo udeležilo približno 40 delegatov in bo otvor jena v sredo ob 9.30 v slavnostni dvorani rumunskega novinarskega sindikata. Otvoritvene seje konference se bodo tudi udeležili vsi trije zunanji ministri. Konferenco bo otvoril češkoslovaški delegat ravnatelj Šihov-ski, ki bo nato predal predsedstvo zasedanja predsedniku rumunskega komiteja? Konferenca se bo zaključila v četrtek. Klada vedno boli ntrvozna VUDNA VEČINA NAPRAM OBSTRUKCIJI OPOZICIJE BREZ MOČI. — ZOPET BURNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. BEOGRAD, 15. junija. Današnja narodne skupščine je bila zopet >r6cej burna in viharna. Vse dopoldne f trajala debata o zapisniku, _ glede J&terega so zahtevali opozicijonalni !ovornild razne popravke. Vladna ^čina je napram obstrukciji brez ^i in večinoma ne more niti ugo-!arJati zahtevanim popravkom. Opa-je, da se vlade in njene večine Q'a?ča čim dalje večja nervoznost, .današnja seja bi se morala sicer r^eti že ob 9. dopoldne, dejanski na ^ bila otvorjena šele ob lO^O. Že čitanjem zapisnika samega je Pio do silno ostrega prerekanja, ker tajnik S t e v č i č Čital tako tiho, .. Sa sploh ni bilo mogoče razumeti, foj^icija je zahtevala, da naj Stev-, f odstopi kot tajnik-, ako nima gla-o V splošnem prerekanju je zahte-rj nato posl. P u c e 1 j, da naj se za-(L^i v zapisnik, da je predsednik s • l3erič z včerajšnje dopoldanske Pobegnil. Imelo bi se namreč j^ctl čitanje imen poslancev. Ker pa Vi.,° v dvorani navzočih le 5—6 t;u>nih poslancev, je dr. Perič kar s govorom posl. Radiča prekinil ustave na vidiku? V VSEJ DRŽAVI SAMO ŠTIRI OBLASTI, SLOVENIJA ENA OBLAST? pobegnil iz dvorane, glasovanjem o Pucljcvertj Pr^° do velikega nemili,.' [^Pozicija je namreč protestirala fj r ^emu, da bi glasovali o tej stva-KiiiUdi poslanci večine, ki sploh niso *'avz0£j jn ue vedo. za kai ere. (Posl. Dragičevič: »Glejte glasovalno mašino, kako dobro funkcijonira!«) Ko se je nemir nekoliko polegel, je posl. Lazič ostro grajal postopanje predsednika, ker prihaja sam prepozno na seje. Sledilo je tako ostro prerekanje med obema taboroma, da sploh ni bilo nikogar mogoče razumeti. Posebno razburjen je bil minister za pošte, Kujundžič, ki ga je moral predsednik ponovno poklicati k redu. Seja je ob 12. uri še trajala in skupščina sploh še ni prišla na dnevni red Vodja zemljoradnikov, Joca Jovanovič, je poslal danes vsem šefom parlamentarnih skupin pismo, v katerem jih prosi, naj se zanesljivo udeleže današnjega sestanka ob 6. pop., na katerem se bo vršilo posvetovanje o teni, kako naj bi se našel i|-hod iz sedanje težke situacije v narodni skupščini. V političnih krogih pa se uspeh te akcije presoja zelo skeptično. Zlasti poslanci KDK na-glašajo, da je z vladnimi strankami pod sedanjimi okoliščinami vsak sporazum nemogoč. Opozicija vztraja pri svoji zahtevi, da naj izvoli skupščina anketo, ki naj preišče beograjske krvave dogodke in ugotovi krivce. Joca Jovanovič se sploh Že dalj časa trudi, da b! dosegel pomirjenje med vlado in opozicijo in skuša posredovati zlasti med demokrati in KDK, a dosedaj brez vsakega uspeha. Vprašanje revizije ustave visi že dolgo časa v zraku. Tekom zadnjih mesecev je zopet zavzelo konkretnejše oblike, zlasti sedaj, ko sta se voditelja KDK gg. Pribičevič in Radič oficijelno izrekla za revizijo ustave in jo proglasila celo kot parolo za bodočo volilno borbo. Vsled tega je jasno, da moramo računati s tem, da do revizije prej ali slej pride in da moramo že danes začeti tudi razpravljati o točkah, v katerih se naj izvrši revizija. Ena izmed kardinalnih točk je na eni strani vprašanje števila oblastnih samoupravnih editric in na drugi strani obsežnost delokroga samouprav. Glede bodočega števila oblasti v državi je vodja KDK g. Radič izjavil, da se bo predlagala razdelitev države na samo četvero oblasti in sicer ene, ki bi obsegala Hrvatsko in Slavonijo z Bosno. Dalmacijo in. Črno goro, druge, ki bi obsegala staro Srbijo, Vojvodino, tretje, ki bi obsegala vso Južno Srbijo in četrte, ki bi jo tvorila Slovenija. Mi smo v našem listu že pred več tedni razpravljali o vprašanju razdelitve oblasti v državi in smo na podlagi številk ugotovili, da je zlasti v Srbiji in Bosni cela vrsta oblasti, ki štejejo komaj po nekaj več nego 100 tisoč duš, torej komaj toliko, kolikor pri nas večji srez. Ugotovili smo takrat, da takšne oblastne samoupravne edinice samoobsebi umevno nimajo predpogojev za gospodarsko eksistenco in napredek, ter da je potrebno, da se po tri in štiri takšne navidezne oblasti združijo v eno. Na tak način bi dobili v vsej državi okrog 20 res močnih in gospodarsko trdnih oblastnih samouprav. Naravno je, da bi se tudi drugod smela dovoliti združitev že danes velikih oblasti v eno še večjo, ako to zahtevajo interesi dotičnih oblasti, odnosno ako je prebivalstvo s tem sporazumno. To se pravi z drugimi besedami, da bi morala iz ustave odpasti določba, ki pravi, da nobena oblast ne sme šteti nad 800.000 duš, katera določba je bila postavljena v ustavo na izrecno zahtevo Davidovičevcev. Naravno pa bi se na drugi strani ne smelo z enostavno potezo peresa ali z enostavnim sklepom narodne skunščine črtati ali okrniti onih oblastnih samouprav, ki so do danes pokapale svojo življensko sposobnost, četudi po svojem obsegu niso tako velike, kakor je n. pr. cela Hrvatska. Za nas v mariborski oblasti, ki smo se svoj čas z vso dušo in iz globokega prepričanja, da delamo v korist naroda, zalagali za ustanovitev samostojne mariborske oblasti, ki šteje danes okrog 700.000 duš, nastane v trenutku, ko se resno začenja razpravljati o vprašanju revizije ustave, doba, ko se moramo resno vprašati: ali je naša oblastna samouprava pokazala, da je življenja zmožna, ali je torej našemu ljudstvu v gospodarsko in splošno korist? To vprašanje moramo tretirati brez ozira na dejstvo, da SLS danes kot absolutna gospodarica v oblastni samoupravi skuša isto zlorabljati v svoje partizanske svrhe, kakor smo se svojčas zalagali za ustanovitev mariborske oblasti, dasi smo dobro vedeli, da bo tako v oblastni skupščini kakor v oblastnem odboru vsaj nekaj let imela SLS glavno in odločilno besedo. Kakor nam je bil takrat interes ljudstva glavno, tako nam mora biti tudi danes, ko gre za eksistenco mariborske oblasti, prvo in glavno gospodarski, socijalni in kulturni interes našega naroda. Dvomimo, da bi bil danes še kdo v mariborski oblasti, ki bi pri strogo objektivnem presojanju položaja mogel trditi, da ni bila samostojna mariborska oblast odnosno njena državna uprava in pa njena samouprava našemu ljudstvu v vsej oblasti koristna. Dvomimo celo, da bi se danes gg. dr. Leskovar in tovariši, ki so se že nekako uži,veli v vloge bivšega nekronanega kralja kranjske dežele in njegove garde, brez pomislekov izrekli za to, da se naša mariborska oblastna samouprava enostavno izbriše in da se ves aparat prenese zopet v Ljubljano. Vprašanje je vsekakor tako velike važnosti, da zasluži pozornost naše javnosti in pozornost zlasti naših političnih činiteljev. Upamo, da se bodo k besedi oglasili Vsi oni. katerim je na srcu interes in dobrobit našega ljudstva. Javna diskusija o vprašanju eksistence mariborske oblasti ali pa enotne oblasti za vso Slovenijo bo prinesla marsikatero zanimivo pojasnilo. Intcresiran je pa na skvari pred«" vsem naš Maribor zato upamo, da se bodo oglasili zlasti poklicani zastopniki našega mesta. Nobile na otoku Carol »KRASIN«, NAJVEČJI LOMILEC LED U NA SVETU, ODPLUL IZ PETRO-GRADA NOBILU NA POMOČ. — NOV O ZATOČIŠČE NOBILOVE POSADKE. PETROGRAD, 15. junija. Včeraj Je odplul iz luke lomilec ledu »Krasin« proti Spitzbergom Nobilu na pomoč. »Krasin« je največji lomilec ledu na svetu in ima 10.000 ton. Pričakovti je, da prodre v enem tednu do Leigh Smitha na Spitz-bergili. Strokovnjaki so prepričani, da se bo tej ladji posrečilo rešiti drugo Nobi-lovo skupino, ker ima s seboj tudi Jun-ckersov aparat s tremi motorji ter pilota Čukarskega, ki je eden najboljših poznavalcev polarnih krajev. RIM, 15. junija. »Corrierc della Sera« poroča iz Osla, da je poslal general No* bile poveljniku oporiščne ladje »CittS dl Milano« brzojavko, v kater ca obvešča. skrajno napornem potovanju po ledenikih je namreč dosegla otok Carol v Severnem ledenem morju. Otok Carol je odkril 1- 1851 polarni raziskovalec Forella In štrli 95 metrov iznad morske gladine in presega tudi ledenike. Posadka je našla tako vsaj za enkrat boljše zatočišče in ho če tamkaj počakati, da pridejo rešilne ekspedicije. Titulescu na Rualf BEOGRAD, 15. junija. Rumunski zunanji minister Titulescu je danes v sprem stvu poslaniškega svetnika dr. Subotiča posetll grob Neznanega vojaka na Avali in nnjožil nanj venec Mariborska porota Zagonetna smrt 73 letne starke Maribor, 15- junija. V današnji porotni razpravi, šesti v tem zasedanju, gre že za drugi slučaj najhujšega zločina našega kazenskega zakoha, za hudodelstvo umora. Zakonca Franc in Kristina Štrafela iz Vodol ter poleg njiju še Janez Štrafela so obtoženi, da so zadavili 731etno kočarico Marijo Majerič v Oblačeku- Kristini Štrafela, rojeni Lovrec, sta že I. 1908. izročila botra Majeričeva in krušni oče Franc Fras v Oblačeku majhno posestvo, ki ga je uživala vsa leta varčna gospodinja Majeričeva. Zakonca Štrafela pa sta oskrbovala v Vodolu posestvo, last otrok Kristine iz prvega zakona z nekim Petkom. Tu pa se jima radi slabega gospodarjenja ni godilo ravno najbolje in sta že težko čakala na posestvo, ki je bilo, kot gori omenjeno, zapisano Kristini. Samo stara gospodinja Majerička je bila še na poti. Neredko sta se zakonca Štrafela izražala skrajno zaničljivo o marljivi starki, češ, stara bo kmalu umrla, staro je treba ubiti. A tudi Majerička je slutila, kaj jo čaka. Zato je tudi rekla ljudem, naj vedo, da so jo ubili Štrafelo-vi, če umre nagle smrti. Franc Štrafela se je tudi radi tega hotel čimprej preseliti na novo posestvo, ker je nameraval dosedanje stanovanje popustiti svojim staršem, ki jim je bilo odpovedano stanovanje in pri katerih se je zadržeyal Janez Štrafela. Dne 16- novembra 1927. je prišla okoli II. ure obdolženka Kristina k Mariji Tikvič, sosedi Majeričke, ter ji rekla, da je našla Majeričevo v njeni sobi na tleh ležečo ter da ne ve, je li živa ali mrtva. Alarmirani vaščani in občinski predstojnik so našli starko mrtvo, a popolnoma lepo v redu oblečeno. Na rokah in vratu — je imela sveže kožne vdrtine in podplutbe. Zakonca Štrafela sta silila, da naj pokojno normalno pokopljejo, češ, da se je Majerička sama potolkla, toda občinski predstojnik je sumljivo smrt naznanil orožnikom. In res sta ugotovila sodna izvedenca zdravnika, da je bila pokojna zadavljena: razen prej imenovanih poškodb je imela Majeričeva zlomljen tudi hru-stančev rožiček levega oklepnega hrustanca. Glede števila storilcev pa se izvedenca nista mogla izjaviti. Da so bili navzoči pri rabeljskem poslu vsi trije obtoženi, sklepa javni obtožitelj iz raznih okolnosti. Pokojnica je bila n. pr. po smrti lepo preoblečena, v sobi je bilo lepo pospravljeno, kar je moglo storiti le več oseb. Obtoženi trije so večkrat prihajali skupno k Majeričevi in so si vse zaupali. Dalje nista kazala zakonca Štrafela nobene žalosti po smrti Majeričeve, temveč sta brez odlašanja pograbila vsak nekaj imovine pokojnice-Tudi lonček kovanega denarja (284-50 Din), last pokojne, ki ga dolgo časa ni bilo najti nikjer, se je lepega dne nenadoma pojavil na stanovanju Štrafelovih. Po raznih okolnostih je verjetno, da so bili Štrafelovi v stanovanju Majeričeve že v noči 15. novembra in da se je Kristina oglasila naslednjega dne le nalašč zopet pri že mrtvi starki in nato pri sosedi, kjer je izražala svoje začudenje nad smrtjo svoje botre. Obtoženega Franca obremenjuje tudi dejstvo, da n ihotel iti naznanit zadeve orožnikom, čeprav ga je k temu napotil občinski predstojnik in da je stvar zamolčal tudi ogledniku mrtvecev in župniku. Razen tega je še dokaj obremenilnega materijala proti obtoženi trojici izza časa preiskovalnega postopanja. Po izjavah dveh prič, Jožefa in Marije Lovrenc, pa je skoro izključen vsak dvom, da bi bil Majeričevo umoril kdo drugi ko imenovani trije. Jožef Lovrec je dne 15. novembra okoli 18. ure videl iti vse tri proti koči pokojne in slišal, kako se je Franc Štrafela dušal: »Prokleta baba, pa jo bom!« Kristina pa je pripomnila: »Le tiho!« Marija Lovrec, lastna sestra Kristine, ki je stanovala pri obtoženih zakoncih v noči od 15. do 16. novembra sploh ni bilo doma in da sta se že nekaj noči pred umorom menila zakonca v postelji o raznih zaprekah, da »še nista mogla zadrgniti babe«. Tudi ni brez značilnosti za krivdo obtožencev, da sedaj zakonca drug drugega krivita umora Majeričeve- Zasliševanje obtožencev je trajalo vse do enajsih.Najmlajši, Janes Štrafela trdi, da sploh ni za vso stvar nič vedel in da je docela nedolžen. Zakonca Franc in Kristina trdita vsak zase sicer, da nimata nobene krivde na smrti Majeričeve, zvra-čata pa možnost izvršitve umora drug na drugega. Nato se je pričelo zasliševanje okrog 20 prič, izmed katerih je tekom dopoldneva izpovedala lastna sestra Kri5 stine. Ob 12. je bila razprava prekinjena do treh popoldne. Mariborski in drobiž mariborsko gledališče P2*?®™5 »pos«ja slovenskega REPERTOAR: Petek, 15. junija ob 20. uri »Jesenski manever«. Poslovilni večer gdč. Lubejeve in g. Bratuža. Izven. Sobota, 16. junija. Zaprto-Nedelja, 17. junija. Zaprto. Poslednja letošnja premijera u našem gledališču — „!diot“ Naša agilna drama zaključi letošnjo sezono z velepomembnim delom ruskega genija Dostojevskega — »Idiotom«. Ni ga menda bralca med nami, ki ne bi poznal imena tega slovanskega pisatelja-velikana, kakoršnih svet malo ima. Kdo ni bral »Zločin in kazen«? Komu ni zadrževal sape Razkoljnikov in njegova usoda? Kdo ni trepetal s »Ponižanimi in razžaljenimi«? Kdo rff slišal za »Brate Karamazove«? Vsa duša Rusije, velika in Široka kakor nepregledne njene stepe je v Dostojevskem. Ni ga, ki bi bil tako globoko pogledal in zagrabil v človeške duše kakor Dostojevskij. In ga tudi ni, ki bi bil tako jasno videl vse temne sence in megle, ki ležijo na dnu te ruske duše in za katere se je bal, da se ne razpodijo in zagrnejo matuško Rusijo. In v veliki, ne- Krista v osebi kneza Miškina, na videz idiota, v resnici pa odrešenika, da potolaži te hude duhove, ki spijo v ruski duši, da jih ublaži in usposobi za mir ljudem na zemlji. Ni v Rusiji vse gnilo, kakor tr» dijo njeni nasprotniki, ne, baš nasprotno veliko, veliko dobrega, veliko svetlega in lepega je v njej, dosti več kakor pri drugih, toliko, da lahko tudi drugim da in pomore k lepšemu in boljšemu življenju. — tako pravi Dostojevskij. Vprizoriev ni dramatizacija, pač pa je sestavljena le iz posameznih odlomkov romana. Tekst je ves Dostojevskijev in dodanega ni prav nič. Na tak način vpri-zoritev so prišli najprej moskovski hudo-žestveniki pod Nemirovičem — Donče-kom. Oni se niso smatrali za vredne, da bi takemu geniju kot je Dostojevskij kaj dodajali, ker on trna že tako in tako zadosti dramatičnega dialoga. Le izbrali so najmočnejše scene in jih povezali — da bi bile bolj razumljive — z bralcem, ki bere pred vsako sliko nekaj teksta. Tako je tudi uredil »Idiota« B. Putjata in tako bo igran tudi pri nas. V Moskvi so dosegle take predstave ogromne uspehe in se štejejo za največje triumfe hudožestve-nega teatra. Pri nas bodo dane z našimi skromnimi močmi, vendar upamo, da bodo tudi našo publiko navdušile. Prc. Uelifcopotezna akcija občine za zgradbo enostanouanjskih hišic Kakor že znano, je mariborska mestna občina sklenila, da sezida na t. zv. Stau5 dingerjevem pesestvu ob Betnavski cesti in Popovičevi ulici kolonijo 75 hišic. V podporo te akcije je dobila mestna ob čina od ministrsva za socijalno politiko dvomilijonsko brezobrestno poso.ilo. Hi šice v tej koloniji bodo pa mogli dobiti po predpisu ministrstva za socijalno politiko le taki reflektanti, ki so člani Okrož nega urada za zavarovanje delavcev- Za hišice v tej koloniji se je priglasilo dose-daj že preko 150 reflektantov, od katerih pa je le približno polovica včlanjena pri Okrožnem uradu. Da se pa omogoči tudi onim, ki niso zavarovani pri Okrožnem uradu, da si na enak način sezidajo svo„ lasten dom, je mariborski mestni svet sklenil, izdati poziv, da naj se prijavijo oni, ki reflektirajo na tako hišico, do 20. junija pri gradbenem uradu. Tako bo mogoče imeti že na prihodnji seji občinskega sveta, k se bo vršil dne 21. t. m, natančen pregled, koliko reflektantov na tak lasten dom se bo javilo in bo moge potem občinski svet dovoliti potrebne kredite. Pričakovati je, da bo ta nova stanovanjska kolonija dogotovljena že do letošnje jeseni, s čemur bo znatno omiljena stanovanjska kriza v našem me stu— Or. Orosel — umrl Danes ob štirih zjutraj je umrl, zadet od srčneekapi, znani mariborski odvetnik g. dr. Oskar Orosel, star 57 let. Pokojnik izhaja iz stare mariborske rodbine. Že njegov oče je bil mariborski odvetnik. Po svojern poklicu in družabni poziciji je igral važno ulogo, v udejstvovanju netp-škega življa, bil je pa mož stare dobre šole, ki 'ne mara razvnetih političnih metod-Velik je bil v gospodarski stroki. Kot dolgoletni Član občinskega odbora se je koristno udejstvoval kot gospodar in pravnik. Velike zasluge ima pri ustanovitvi plinarne in klavnice, izposloval je pa tudi ugodno pogodbo z elektrarno Falo. Bil je zadnji predsednik »Theater-Kasino Verein-a«. Udejstvoval se je tudi pri raznih dobrodelnih društvih. Pokopan bo v nedeljo ob štirih popoldne. Naj v miru počiva. Občinski svet mariborski ie sklican za 21. tm. k jedni javni seji Na dnevnem redu so med drugim sledeče stvari: Preskrba šolskih prostorov za meščansko šolo in trgovsko akademijo; zgradba nove oskrbnišnice; odstranitev kostanjev na vzhodni in severni strani županijske palače; prošnje raznih društev za subvencijo; zgradba novega hotela v Mariboru; naprava javnega otroškega igrišča v Ljudskem vrtu; kitonira-nje glavne prevozne proge od Aleksandrove ceste do Glavnega trga, poprava starih mestnih trotoarjev itd-Krajevna organizacija SDS za II. okraj ima jutri 16. junija ob 20. uri v Mariborskem dvoru svojo redno odborovo sejo. Ker so na dnevnem redu jako važne zadeve, prosim, da se seje vsi udeležite. Predsednik. Nove zgradbe. Mestni svet je sinoči na svoji seji izdal sledeča gradbena dovoljenja: Iv. Šoštariču za enonadstropno vilo v Koserjevi ul., na Betnavski cesti Aleksiču in Mlakarju za pritlično hišo, Gnilšeku za enako hišo v Jelačičevi ulici, za preureditev tovarne štampiljk Soklič na Aleksandrovi, Cilenšku za branjarijo pri delavski koloniji, Pircu za provizorično čevljarsko dela/-nico, Lcvardu za pritlično hišo v Plin ir-niški ulici, kavarnarju Streharju pa za u-reditev kavarne na vogalu Slovenske ul., če je v skladu z regulacijskim načrtom. Poslovilni večer gdč. Lubejeve la g. Bratuža. Nocoj se poslavljata od mariborsk* publike dva ljubljenca našega gledališč* gdč. Marica Lubejeva in g. Ciril Bratuž Oba nastopita zadnjič na mariborske:* odru v letošnjem operetnem šlagerjt »Jesenski manever«. Za predstavo vlači veliko zanimanje in brez dvoma bo g— Dame - najdejo visoki zaslužek z razpečavanjem dobro idočega patentiranega predmeta. Navodila dnevno od 10—12 in 16—18 ure v Sernčevi ulici 122 (Tomšičev drevo-red)._________________________________U92 i Sandale, dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8. 949