Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din
celoleino v Jugo-slovlll 120 Din. za Inozemstvo 140 D
S£0 VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
i »tolp. peUl-vraia mali oglasi po 130 In 2D,ve£|l oglasi nad 43 mm vlSIne po Din 2*30, vellld po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po io Din o Pri več|em
Izide ob 4 zfulral
razen pondeUKa ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 61111 Rokopisi ae ne vračalo. nc f raniti rana pisma se ne sprelemalo - Uredništva telelon št. 2030. upravnlštva št. 2323
Političen lisi sza slovenski narod
Uprava le vKopltarlevl ul.šl.6 * Cele ovni račun: Clubllana štev. 10.650 ln tO.349 xa inserate. Saralevošt.7563. Zagreb št. 39.011. Vraga in Dunaj št. 24.797
Amerika bo volila
V državi, kateri je svetovna zgodovina podarila vodstvo sveta po svetovni vojni, kakor je to storila z Evropo po bitki pri Maratonu, v državi, kjer se je že 1. 1647. sestavil načrt ustave po principih samoodločbe narodov, in je torej stekla zibelka sodobne demokracije, v državi Viljema Penna iz Pensil-vanije, ki je dal prvi temu demokratizmu religiozen značaj in izvršil načelo »nobene sile nad nikomur« in ki je prvi odpravil pozdrave s snemanji klobukov kot nekaj, kar se protivi pravi demokraciji, v državi svobode osebe, hiše, lastnine in gospodarstva, v državi enakosti v transcendentalnem smislu, enakih pravic za vse, kjer je še danes ponos, če je bil predsednik v svoji mladosti rokodelec, v državi ljudske suverenosti, Lincolnovi Ameriki, ki je dejal, da so vsi ljudje božji otroci, deviške zemlje, ki je, zakar jo imenujemo danes amerikansko čudo, tekom bornega stoletja razvila najvišji, seveda svojevrsten kapitalizem, kjer je delo koristna disciplina in blagoslov, kjer velja načelo komforta za vse, kjer jc najvišje vcepljena ideja poklica in stanu kot službe domu, državi in narodu, kjer je doma častnost in »vsak načelno plača dolgove«, kjer je religiozno utemeljen optimizem življenja, doma ideja poboljšanja in zboljšanja sveta, v Združenih državah Severne Amerike je nastopil volivni boj, ki nima para v nobeni državi na svetu. Ne gre tu za domače politične amerikanske razmere in za borbo dveh glavnih strank — republikanske in demokratske, ampak tudi za svetovni pomen teh volitev. Že postavitev Hooverja kot kandidata republikanske stranke je našla, dasi še ni izvoljen, v svetovnem tisku ogromen odmev in zlasti Sovjetska Rusija se boji trde njegove gospodarske in tehnične roke. Poleg tega vemo, da je izid ene ali druge stranke za Evropo velikega pomena. Saj je tudi ameriški predsednik Wilson, ki je bil izvoljen le samo vsled razcepa v republikanski stranki, tisti, ki je končal svetovno vojno in s tem preobrazil lice Evrope. In saj so bili republikanci tisti, ki so po Wilsonovem padcu zapustili dvorane Društva narodov v Ženevi, katerih oče je bil istotako ameriški predsednik. Vrhu tega so v evropski politiki na dnevnem redu silovito važna vprašanja, o katerih bo v glavnem odločila Amerika: Gre za glavno evropsko težavo, reparacije, o katerih se baš ▼ zadnjem času znova veliko govori in o katerih bodo v glavnem odločile Združene države Severne Amerike; gre za črtanje vojnih dolgov, katere dolguje Evropa Ameriki, gre za panamerikanizem, ki naj bojkotira Društvo narodov in za soudeležbo na ženevskih zasedanjih, gre za ameriški svetovni imperializem. Spričo tega je razumljivo, da se napeto stavljajo prognoze volivnega izida, da se tehtajo moči republikanske in demokratske stranke in da se političen svet spričo tega silnega medsebojnega strankarskega boja sprašuje, kaj je prav za prav bistvena razlika, za katero gre.
Bilo je ob zadnjih volitvah, ko je duhovit profesor v Ameriki dr. Krueger dejal, da imamo opraviti z dvema praznima steklenicama z drugima etiketama. Ena stranka poseduje tirade, druga bi jih rada imela. Razlike torej ni bistvene, veže jih družinska tradicija, v zadnjem času pa vprašanje, kateri predsednik bo bolj varčen. A vendar se zdi, da je le ne-, kaj razlike.
Obe sta absolutno zvezani z državo. Obe gibljcta vladni in uradni aparat. Imata vse sloje in narode. Ne zvezna, ne deželne ustave ju ne poznajo. Le posamezni zakoni so nekaj določevali o strankah. Washington je svaril pred intrigami strank, a je že računal z njimi. Danes sta dve: republikanci in demokrati, vse druge so brez pomena. Obe sta se v vladi menjavali. Sedanja demokratska stranka izhaja iz republikanske demokratske stranke, je strožje federalistična, demokratična in radikalna. Enake pravice, nobenih predpravic, federalizem, čuvanje malega človekal To je njena parola. Republikanska stranka jc bila konstituirana 1. 1854. Lincoln je bil njen prvi predsednik. Tedaj, zlasti v državljanski vojni v šestdesetih letih, ju je ločilo vprašanje sužnjev in večjega ali manjšega centralizma. Republikanci so zavzeli sever in težko industrijo, demokrati pa jug in bombaž. Z redkimi presledki sta bili obe stranki na vladi. Čc so republikanci zahtevali visoko carino, so bili demokrati za malo nižjo, a za carino vsekakor. Včasih je odločevalo malenkostno vprašanje, kot bimetalizem, zamenjava srebra, banke, pošta in vprašanja socialne politike. Danes, gledano z evropskega in stališča
Fašisti ii Zadružni zoezi u Trstu
v Trst, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršil v Trstu občni zbor tržaške Zadružno zvese, ki jo imela sklepati o vprašanju, ali naj se sprejmejo v upravni odbor zastopniki italijanskih zadružnih centralnih organizacij Ente nazionale ter La coopcrazionc in Assoei-azione fra le casse rurali in zastopniki fašistovske stranke na Primorskem. Zborovanje je vodil dosedanji predsednik Agneletto, ki je plediral za sprejem. Občni zbor je sprejel nekatere spremembe pravil. S tem so zveza prilagodi fašistovskemu ustroju zadružnih organizacij in dobi ime »Federazione sociale oecoiiomiche e cooperative« (Zveza gospodarskih zadrug), ki je edino uradno ime zvez. Tako odpade dosedanja slovenska označba.
Končno jc občni zbor sklepal o kompromisni listi za novi upravni odbor. Med razpravo se je več delegatov posameznih članic odstranilo. Kompromisna lista je bila končno sprejeta. Za je glasovalo 34, proti 6 članic. Novi odbor je sestavljen tako-lc: Predsednik dr. Agneletto (Slovenec), podpredsednika delegira Ente nazionale in Associazione, Pertot-Ascari, podtajnik fašistovske stranke v Trstu, dr. Malossi. Izvoljeni odborniki so: dr. Abram (Slovenec), odvetnik v Trstu, dr. Cristian, tajnik tržaške trgovske zbornice, Tcnentc Grazioli, tajnik fašistovske stranke v Sežani, dr. Morandini, uradnik pri Federazione agra-ria v Trstu, dr. Petris, podtajnik fašistovske stranke za Istro, ing. Rounchi, Miklavič iz Kobarida, Kutin iz Postojne, dekan Hušo iz Jelšun, dr. Vratovič iz Trsta.
Nadzorstveni odbor: Predsednik Vaccari, dr. Biasoli, delegiran po prefekturi, Comel, Valenčič, Grubišič. Dr. Vratovič ponujane funkcije ni sprejel. Dekan Hušo ni bil navzoč. Fašisti imajo v odboru en glas večine. S tem je zveza definitivno prešla v fašistovske roke. V zvezi ostanejo zaenkrat šc istrske posojilnice in se ne priključijo Puli.
Kulturni Sluuenifa - pa itaiSfa?
e Pariz, 16. jun. (Tel- »Slov.«) »L'Information politique« od 15. junija priobčuje iz Ljubljane članek: »Ne igrajte se z ognjem!« od svojega posebnega poročevalca Parlauda (Ar-navt). Dopisnik citira mesto iz članka »Inferi-orne bestije«, ki ga je objavil reški list »Vedetta d'ltalia«. — »Vedetta d'ltalia« hoče pokazati ognjene razvaline, ki ločijo barbarske Jugoslovane od kulturnih Italijanov. Slovenske in hrvatske kanalje provocirajo, Italijani pa se vedejo kot gentlemani, ker se zavedajo svoje su-periornesti pred tolpo potepuhov. Vojna?, nadaljuje »Vedetta d' ltalia«, Bog ne daj, bi lahko odgovorili. Kajti, hvala Bogu, nam je mogoče polomiti rebra in rogove tolpi inferiorne rase, ki je že navajena plašljivo bežati pred našimi bajoneti.
»L'Information« izraža svoje začudenje, da ne more fašistovski režim preprečiti takih provokacij, ako hoče. V jugoslovanskih listih
že davno ni več citati takih izbruhov. V Sloveniji vlada popoln red in mir v nasprotju s poročili dunajskih in rimskih agentur. Zopet se je izkazal hladen in prevdaren temperament slovenskega ljudstva. In vendar bi imelo slovensko ljudstvo povoda, da se razburja, ker ima svoje brate v Italiji in v Avstriji. Nek slovenski časnikar je dopisnika opozoril, da je inozemski tisk pozabil na dejstvo, da je treba poslednje demonstracije v Jugoslaviji pripisovati predvsem postopanju s Slovani v Italiji- Slovenija je tudi obsodila Rothermerovo agitacijo za revizijo pogodb. Tudi Anschlussa se boje Slovenci. Glede veta zavezniških držav si ne delajo prav nobenih iluzij, kakor tudi ne Češkoslovaška. Korist sodelovanja Češkoslovaške in Jugoslavije se zelo poudarja v Ljubljani. Slovenija se zaveda, da je sprednja postojanka Slovanstva, v katero mejita z ene strani Italija, z druge pa Nemčija.
Premir le med opozidio in oladu
n Belgrad, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Kakor se zdi, jc dana možnost, da nastopijo med opozicijo in vladno večino mirnejši odnoSaji. V opozicijonalnih vrstah so uvideli, da bo moralo posojilo za stabilizacijo dinarja in nettunske konvencije v najkrajšem času pred narodno skupščino in smatrajo, da morajo biti tudi v tej smeri popustljivi. Opozicija veže svoj odstop od obstrukcije na posebne pogoje, ki jih bo vlada ali sprejela ali zavrgla. Vlada te pogoje že proučuje. V vrstah NRS-kluba se kaže v tem pogledu nepopustljivost in mislijo, da bi tak sporazum koristil samo opoziciji. Splošno pa vlada v političnih krogih prepričanje, da je opozicija s svojo ostro borbo v mnogočem okrepila Vukičevičev položaj in da je taktično popolnoma zgrešena.
Pucelj enkrat nekaj hvali
n Belgrad, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je vršila 80. seja narodne skupščine. K zapisniku jc zopet po stari navadi govoril Ivan Pucelj (SKS), ki je danes zapisnik pohvalil. Skupščina se je spomnila 25let-nice Petra Karagjorgjeviča za kralja. Narodna skupščina je ta čin proslavila z govorom Pu-niša Račiča in s »Slava«-klici. K obtožbi proti bivšemu pravosodnemu ministru dr. Su-botiču je govoril Bočkovič (SDS). Ob 1 se je skupščinska seja prekinila in se bo nadaljevala v pondeljek ob pol 9. Popoldne ni imela sej niti skupščina, niti skupščinski odbori.
Dr. Markovič v Londonu
n Belgrad, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Ker sc jc v poslednjem času govorilo, da je posojilo propadlo, je dal član vladne večine sledeče pojasnilo: »G. dr. Bogdan Markovič je pred svojim odhodom iz Belgrada dejal na ministrski seji, da bo šel iz Pariza v London tedaj, ko bo vse pripravljeno za podpis.« »Novosti poročajo, da je pred odhodom iz Pariza dal g. Markovič dopisniku »Informationa« izjavo, da se bo posojilo, ki ga Jugoslavija najema v
Londonu, v prvi emisiji 12,000.000 funtov šter-lingov skoro realiziralo. Posojilo znaša 50 milijonov funtov šterlingov in se bo emitiralo tekom petih let. G. Markovič demantira vsako tendenciozno vest, posebno pa trditve nekaterih politikov in časnikarjev, da se je jugoslovanska vlada odločila za ratifikacijo nettunskih konvencij na pritisk angleške finančne skupine. Minister izjavlja, da niti ta, niti kaka druga skupina ni pritiskala na našo vlado. Jugoslovanska vlada je spontano sklenila ratificirati nettunske konvencije.
Kralj jc pooblastil Marinkoviča, da predloži Nettuno.
n Belgrad, 10. jun. (Tel. »Slov.«) Nj. V. kralj jc na podlagi čl. 78. in 79. ustave zunanjega ministra g. Marinkoviča pooblastil, da predloži skupščini nettunske konvencije.
Imenovanja in premestitve.
n Belgrad, 16. jun (Tel. »Slov.«) V notranjem ministrstvu se bo v kratkem podpisalo veliko število dekretov o napredovanju naših uradnikov pri velikih županstvih in okrajnih glavarstvih. V interesu hitrejšega in pravil-nejšega opravljanja tekočih poslov se bodo
zunanje politike, bi prišlo kvečjemu v poštev vprašanje ameriške udeležbe na Društvu narodov, za kar so demokrati, proti čemur pa so republikanci. Toda, če pomislimo, da je skoraj sleherna država dolžnik Amerike, da gredo evropski dolgovi v miljarde dolarjev, da prodira v evropsko gospodarstvo iz dneva v dan ameriški dolar, je za praktično politiko na dlani, da noben Amerikanec nc bo vodil politike, ki bi dejala: Prepustimo Evropo njeni usodi« Amerika za AmcrikanccI
Udarila sc bosta kveker iz Kalifornije, sedanji trgovinski minister Hoover, mož organizacije, tehnike in gospodarstva, ter, kot se zdi, v imenu demokratov guverner katoličan Smith. Morda bo tudi ta moment odločeval, a vsekakor bo glavni — amerikanska tradicija, zunanje pa amerikanski imperializem, bodisi politični, bodisi denarni, bodisi pod to ali drugo obliko.	Dr. C.
samo po službeni potrebi izvršile nekatere premestitve.
Dr. Korošec bo ustmeno odgovarjal.
n Belgrad, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Notranji minister/g. dr. Korošec je pripravil odgovor na obtožbo, ki jo je opozicija predložila narodni skupščini. G. dr. Korošec bo dal v narodni skupščini ustmen odgovor.
Poljski letalci v Belgradu. Danes so prispeli v Belgrad poljski lctalci pod vodstvom aviatika Gajskega. Pristali so na letališču v Zemunu. Poljski letalci so gosti naših letalcev.
Naša delegacija
m Bukarešt
n Belgrad, 16. jun. (Tel. - Slov.«) G. Tituiescu je zapustil Belgrad. Z zunanjim ministrom g. Marinkovičem je obravnaval vsa vprašanja, ki bodo na dnevnem redu sestanka M. A. v Bukareštu. G. Tituiescu je pred odhodom dal izjavo, v kateri je govoril o prijateljstvu med Romunijo in Jugoslavijo in o vlogi M. A. za čuvanje miru. Naša delegacija za Bukarešto je sestavljena sledeče: vodja g.> Marinkovič, člani gg.: Pclivanovič, Ivan Subotič, Ante Pavelič.
Neverietm Avarescu
n Belgrad, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Romun* ski minister g. Tituiescu jc poslal pred odhodom iz Belgrada vsem romunskim strankam obvestilo o zmagi romunske teze v Ženevi. General Avarcscu mu je odgovoril brzojavno v Belgrad. V brzojavu pravi, da bo g. Titulescuju čestital, kadar bo vprašanje optantov končnoveljavno rešeno v korist Romunije. Ta brzojavka jc vzbudila v celi Romuniji senzacijo, ker jc iz nje razvidno, da general Avarcscu še ne smatra spora optantov za rešenega.
Med Atenami
m
v Atonc, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Ker so izostala navodila iz Aten, je odpadel tudi sestanek med grškim poslanikom Papasom in zunanjim ministrom Ruždi bejem. Mihalokopulos je poslal posebnega kurirja s pojasnilom, kako smatra grška vlada za možno, rešiti razsodiščno pogodbo in ostala vprašanja med obema državama. V razsodiščni pogodbi je možen kompromis, če pride do sporazuma tudi drugod, zlasti v vprašanju odškodnine razlaščenih posestnikov. Baje napredujejo tudi dobro angleško-turška pogajanja. Angleški poslanik je stalno v zvezi s turškim zunanjim ministrom in se govori, da bo radi tega tudi svoj dopust odložil. O odpoklicu romunskega poslanika v Atenah, Langa Raskana, ki je odpotoval v Bukarešt na konferenco MA, se govori, da hoče Tituiescu posredovati med Atenami in Belgradout, ker da je Romunska na rešitvi grško-jugoslovanfekih gospodarskih in prometnih vprašanj prav tako zainteresirana kot Atene in Belgrad. Tudi njej gre za promet preko Soluna.
.e
v Berlin, 16. jun. (Tel. »Slov.«) V razgovoru z zastopnikom »Berliner Tageblatta« je izjavil romunski minister Tituiescu, da obžaluje, da radi svoje bolezni ni mogel obiskati Berlina. To zamudo pa hoče popraviti. Sporna vprašanja med Nemčijo in Romunijo se bodo kmalu mogla zadovoljivo rešiti in Tituiescu hoče storiti vse, cla postanjo odnošaji med obema državama čim najbolj prijateljski. Na vprašanje, ali se bo na konferenci M. A. razpravljalo tudi o predlogu dr. Beneša glede ustvaritve gospodarske skupnosti v Srednji Evropi, zunanji minister Tituiescu ni hotel odgovoriti, vendar pa je jasno omenil, da smatra kot predpogoj, da bi sc pri taki srednjeevropski gospodarski skupnosti uvaževala tudi Nemčija, ter se je celo čudil mnenju časnikarja, da bi Nemčija pri tem ne bila vpoštevana.
Municija zleteSa v zrak
v Varšava, 16. jun. (Tel. (»Slov.«) V ru-skem obmejnem kraju Hutorju je včeraj eksplodiralo munieijsko skladišče sovjetske armade, ker je udarila vanj strela. V okolici je bilo popolnoma porušenih 12 hiš. Število mrtvih in ranjenih še ni znano. Čuje se pa, da je število precejšnje. Poveljnik in vojaki stražniki, ki so radi eksplozije zbežali, so bili aretirani, ker se iim očita kršitev službene dolžnosti.
Vjaka beseda 50 par ali prcntpr drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase ,stroqo litovskega in reklamnega značaja v?aka vrvica 20ir?.
Najmanjši znejeklODin.Pristojbina za šifro 2Din.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pomena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka.Ček.račun Ljubljana 10.3 wet.5t23-2ž
r I v g • V v •
Službe ucejo
Oskrbnik
Krepak mož - vdovec -vseh gospodarskih, poljedelskih in vinogradniških opravil popolnoma zmožen, želi službe oskrbnika. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5456.
Žagar - cirkularist
t dobrim spričevalom in večletnim zaposlovanjem v lesni trgovini, iščem stalne službe na žagi aH skladišču. Nastop takoj. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5428.
ilužbodobe
Krojaškega vajenca
sprejme Fr. Avšič, modno krojaštvo, Breg 2, I. nadstropje, Ljubljana.
Učenec
ee sprejme v trgovino z mešanim biagom, s potrebno šolsko izobrazbo. Prednost imajo oni z dežele. - Ponudbe pod šifro »Učenec Stev. 5511.«
Knjigovodkinja
prvovrst. moč, vešča stenografije, nemške in srbohrvaške korespondence -se išče za takojšnji nastop. — Ponudbe z navedbo zahtev na Jelačin & Komp., Liubljana.
Dekle
priprosta, pridna in poštena, ki zna kuhati in nekoliko šivati, se sprejme takoj v manjšo trgovino na deželi. - Naslov v upr. lista pod št. 5514.
Učenka
se sprejme v trgovino. Pridna, poštena, 16 do 17 let. Prednost ima, ki se je že nekaj časa učila aH pa zna šivati. - Naslov pove uprava lista pod št. 5513.
Žagar
spreten, k polnojarmeniku, z večletno prakso, se takoj sprejme. — Fran Šuštar, par. žaga, Ljubljana.
Trgovske pomočnike
ali učence čevljar, stroke sprejme velepodjetje. -Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in referenc na upravo »Slov.« pod: »Čevljar, stroka št. 5470«.
Učenec
za manufakturno trgovino v Ljubljani, s primerno šol. izobrazbo in z lastno oskrbo, sc sprejme. . Ponudbe pod »Manufaktura 12« na upravo Slovenca.
Mesarski pomočnik
dober, se sprejme takoj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 5532.
Stanovanja
Sobo s posebnim
vhodom
oddam. Sv. Petra cesta 44, I. nadstr.
Meblovana soba
lepa, se odda takoj. Vprašati: Rožna ulica 10, 1, n., Ljubljana.
Zaslužek
Fotnike in potnice
ki obiskujejo priv. stranke, sprejme agentura v Slomškovi ul. 2/1, soba 7.

Letoviščnikom!
Na znani »solnčni in mirni Dobrivi« na Gorenjskem« je na razpolago stanovanje 2 sob s pritiklinami in štedilnikom za letno sezono. Post. Otoče: K ure za počasne hoje, ali Podnart; vsak dan poštni sel. Gozd! Planina »Vodice«! Tu je lćtoval priznan slovenski pesnik. -Ponudbe: »Ištinovi«, Kar-lovec 5, pošta Podnart na Gorenjskem.
Oddaja košnje
V nedeljo dne 17. juni|a popoldne ob dveh se bo potom javne dražbe oddajala košnja sena gospe Frančiške Matjan v Zg. Šiški št. 57. Zbirališče na licu mesta košnje.
Izjava
da
Podpisani izjavljam, nisem plačnik od danes naprej za dolgove, ki bi jih na moj račun delala moja žena. Mirko Hvaleč.
Viiajent
Hišo v Vižmarjih
št. 16 nad Ljubljano, na zelo promet, kraju, pripravno za vsakega obrtnika ali za uporabo za 2 družini, oddaljena 4 min. od kolodvora, z vodovodom in električ. razsvetljavo, prodam. Pogoji |ako ugodni. - Cena nizka po dogovoru.
Velika delavnica
v Ljubljani se odda v najem, ca. 200 m®, pripravna za vsako obrt. Ponudbe pod »Delavnica« št. 5451 na upravo Usta.
Trgovino
z mešanim blagom vzamem v najem na prometnem kraju, najraje kje na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 5448.
Pri nakopa
cementa Trbovlfe in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Suinik, Ljubljana, Zaloška cesta.
A. Ž.-panje
nove, prodam. - Naslov v upravi lista pod št. 5521.
Trgovino
z mešanim blagom, s prometom najmanj 40 do 50 tisoč Din mesečno, vzamem v najem. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 5467.
Kinopodjetje
na Viču, komplet, z aparatom in pogodbo, se zelo ugodno takoj proda ov. da tudi v najem. Naslov v upr. lista pod št. 5499.
Avtobus Pear - Jesenice!
Periodični avtobus-promet med Jesenicami, Mojstrano, Kranjsko goro, Radovljico in Bleaom, s posebnim ozirom na železniške zveze. - Družbene vožnje, avto s prekoračenjem meje. - Pojasnila in voz. listke potovalna pisarna »Putnik«, Fr, Paar, hotel Paar, Jesenice.

Otomane
630 Din, povzetje 40 vec v zelenem ali rdečem goblenu. Pri večjem odjemu za hotele in preoo. čišča še popust. Solidng ' delo. — Rudolf Sever, , tapetništvo, Marijin trg 2,
Bencin motor
rabljen, 3 do 4 KS, kupi Franc Tclhan, Verd pri Vrhniki.
Seno
dobro, se kupi. — Jos. j Musar, Sv. Petra c. 61, ; Ljubljana.
Apno
sveže žgano, oddaja na vagone in vozove po ugodni ceni tvrdka Ant. Stergar, Kamnik. - Telef. št. 5. - Brzojavi: Stergar, Kamnik.
Foxterier
j čistokrvni, 2>з leta star, bel (stichelhaarig), .simetrične glave (črnolisast), odlični čuvaj za samotna : bivališča ali vile, jako pri-: poročljiv, naprodaj (1000 Din). - Ponudbe I. Posch, > Mežica, Slovenija.
Upokojeni duhovnik
50 letnik, začasni administrator župnije, išče z dovoljenjem svoje škofijske oblasti dosmrtno bivanje v samostanu, zavodu ali pri mali podružnici, kjer bi za sobo in oskrbo opravljal dušno-pastirske dolžnosti. Posredovalec dobi honorar. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5440.
Prodamo
Pekarija
v Zagrebu, s stanovanjem in vsemi potrebnimi prostori, se proda. Denarni promet 1600—2000 Din dnevno. Vseliti se je mogoče takoj. Potreben kapital 40.000 Din. Naslov v upravi pod št. 5493.
Pohištvo
staro, dobro ohranjeno, naprodaj. Več' se poizve v Wo!fovi ulici 12, dvor.
Orehova jederca
prodaja, dokler traja zaloga, kilogram po 24 Din, tvrdka PETER ŠETINA, Radeče pri Zid. mostu.
Izletniški avtobus
Naročila sprejema Garaža I Lojze, Miklošičeva cesta.
j Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po Ж4 najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4
Selitve
v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše
potom SlovenJa transport
Ljubljana Miklošičeva cesta št. 3b Telefon St. 27IS
Gospodinje! - Poskusite
idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu.
Najlepša
drva
Cebin, IMolfova ul. 1/2
Pazite na obleke
ker Ki veliko voliko lnliko lirihronito, fiu jo (lasti čistiti iu barvati v kemično pralnico, kjer Jo cono ualnlijn in najbolj solidna postrežba.
Шоп DOC
I.'nh'Jana Šelenburgova ulica 6./1. Tovarna: VI0-GLINCK.
Kupim rabljene, dobra ohranjene
Ponudbe na upravo pod »Mizarski stroji« št 4716,
Klavirji prvih svetov, znamk I
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana, Mestni trs 3
(v lastni hiši pole;; magistrata). Zaloga ln Izposojevalnica naibuljših klavirjev, pi au.nov in harmonijev, Stelnway. Bfisendorfer. Ftirster, Httlzl, Hofm.Mi, Original Stlugl. Popra vila in uglaSevanie ni»(-cenejSc. — Najbogate^s Izbira vseli ostalih fflas. ben,h instrum. in etrnii-
Upraviteljstvo hiš
(posestev) - v mestu ali okolici, prevzame v Ljub' ljani stanujoči vpokojea uradnik, ki opravlja tud sodne prisilne uprave. ■ . - Ponudbe upravi *S1oy< pod »Vestno« Stev. 2157
Št, ad. 21.172/28.
Razglas
Mestna občina ljubljanska razpisuje
ssiiafo bazaltoidnih del
na cestiščih v Pražakovi in Semeniški ulici ter na Poljanski cesti in na hodnikih v Križevniški ulici, na Jurčičevem trgu in na Celovški cesli.
Ponudbo je treba kolekovati s 100 Din; vložiti jo je treba do 25. junija 1928, 12. ure opoldne pri mestnem gradbenem uradu. Tamkaj se dobijo tudi razpisani pripomočki.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 16. junija 1928.
fiviomobilna zveza Stična -Žužemberk
proda zaradi opustitve voženj na prostovoljni javni dražbi dne 24. Junija ob 9. nri dopoldne
M, lel",
»
Vsi vozovi so v popolnoma dobrem stanju, za takojšnjo nadaljnjo obratovanje sposobni, vožeiji povprečno po 20.000 km in z deloma popolno novo, deloma malo rabljeno gumo oskrbljeni. — Proda se posamezni voz ali dva ali tudi vsi trije s koncesi|o vred ter se lahko prevzame tudi poštna vožnja. Ogleda sc lahko vsak dan od 6 do 9 ali od 19 do 20 pri kolodvoru v Stični. Pismena in ustmena pojasnila daje Ant. Beršnjak, Stična.
Zahvala
Za iskrene izraze odkritega sožalja povodom izgube naše ljubljene mame, stare mame, tete in tašče, gospe
Marije Berdajs
se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala bodi izrečena vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti.
V Litiji, dne 14. junija 1928.
Rodbine: Berdajs, Breschnik, Modic.
Henrik Sienkiewicz:
33
Na po'ju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
>Hvala Bogu K:
»Tačevski pa je že odšel? Čemu pa je prav za prav prišel?«
Ranjence je pripeljal.. .<
»No, kdo bi bil od njega kaj takega pričakoval?«
»Sami so ga izzvali.«
»Saj tega ne zanikajo. A posekal je vse — pe-torico! drugega za drugim. Pa bi človek mislil, da je pohleven kakor jagnje!«
>Potem ga pa slabo poznate, draga teta. Presneto!« je odgovorila s pritajenim ponosom panna Sieninjska. Sicer je bilo tudi v glasu pani Vinicke čuti razen očitanja tudi priznanje. Rodila se je in in zrastla v deželi, ki je bila izpostavljena stalnim turškim napadom. Od mladih nog je bila vajena smatrati pogum in izurjenost v sabljanju za prvo moško čednost. Zdaj, ko jo je bil prvi strah za goste že minil, je pričela ves dvoboj nekoliko drugače presojati.«
„Vsekakor,« je nadaljevala, : jim je treba priznati, (la so pravi kavalirji. Nič niso jezni nanj, še hvalijo ga, zlasti Ciprianovič. ,Kojen vojščak je,' pravi o Jacku. Samo na našega gospoda so hudi. Pravijo, da je v Virombkih prekoračil vse meje dostojnosti.«
»Tudi vi ste pana Jacka prav prijazno sprejeli, draga teta.«
»Kar je tudi zaslužil. Si ga morda ti prijazno sprejela!«
»Jaz?«
»Ti, da. Videla sem, kako si se zakadila vanj.«
»Ampak, tetica ...«
Tu se je deklica naglo ustavila, ker je čutila, da
ji gre na jok. Jacek pa je po tem pogovoru v njenih očeh še bolj zrastel. Sam je bil proti toliko izurjenim nasprotnikom — in vse je posekal, vse premagal. Res da ji je često pripovedoval, da hodi z navadno sulico nad merjasce, ali kmetje, ki so živeli ob robu velikega gozda, so pobijali te zveri kar z ojesi, kar se ni nikomur nič posebnega zdelo. Zato je mogel pe-torico šlahčičev premagati seveda samo vitez, ki je bil pogumnejši in silnejši od njih. Panna Sieninjska se ni mogla načuditi, da more biti človek s temi otožnimi in prijaznimi očmi v bitki tako strašen. Samo njej je bil torej vedno pokoren, samo od nje je vse rad pretrpel, samo napram njej je bil tako nežen in popustljiv. Zakaj? Zato, ker jo je ljubil bolj od svojega zdravja, bolj od sreče in lastnega zveličanja. Pred eno uro ji je bil sam to priznal.
Njeno srce je zopet zahrepene'o po njem. A sedaj je začutila, da se je med njima nekaj izpremenilo. Če bi ga sedaj zopet zagledala in pozneje kolikor-kratkoli še videla, si ne bi več drznila tako igrati se z njim, kakor se je igrala doslej. Prej je bila včasih huda nanj, da bi ga potem opogumila in razveselila, včasih ga je zavračala, včasih zopet privabljala. Vse to je minilo: čutila je, da ga bo gledala z velikim spoštovanjem, da bo v občevanju z njim previdnejša in ubogljivejša ... Od časa do časa se ji je sicr šp vedno dozdevalo, da se je bil Jacek vendarle preveč razvnel, da ii je povedal več žaljivih in bridkih besed kakor ona njemu. A ti očitki so postajali vedno sla-bejši in čedalje bolj si je želela sprave. Da bi se le vrnil, predno pridejo ostali iz Jcdlinke...
A medtem je minila prva ura, druga, tretja, njega pa še vedno ni bilo. Tedaj je pričela misliti, da je že prejx>zno: ne more priti sam, pač pa pošlje koga drugega po kučmo. Zato je sklenila, da mu j>ošlje kučmo in pismo, v katerem mu razodene vse svoje srčne težave. Sel je moral priti vsak trenutek, zato se je morala požuriti. Zaklenila se je v svojo dekliško kamrico in začela pisati:
:*Bog vam odpusti vso žalost in bol, ki ste mi jo napravili. Tega ne bi bili nikdar storili, če bi videli v moje srce. Zato vam pošiljam vašo kučmo in prisrčne pozdrave ter vam želim, da bi bili srečni in da bi pozabili na...« Tu se je zalotila, da ne piše, kar misli in kar bi hotela. Saj nikakor ni hotela, da bi stvar pozabil. Zato je prečrtala pismo in pričela pisati drugo, vedno bolj razburjena in užaljena: »Pošiljam vam vašo kučmo, ker vem, da vas ne bom v Belčončki nikdar več videla. Menda se za nobenim izmed nas ne boste jokali, pa saj vam ni nič zame, siroto. Tudi jaz ne morem drugače storiti, ker ste bili z menoj takoj krivični, pa naj bi mi bilo še tako hudo...« A te besede so bile preostre in na papir so ji hipoma kanile debele solze. Kako naj bi mu poslala tak dokaz, če jo je njegovo srce popolnoma zavrglo ... Po kratkem premišljevanju je prišla do sklepa, da bo menda najbolje, če mu sploh ne piše o njegovi krlvičnosti in nepremišljenosti, kajti to ga utegne še bolj razžaliti. Zato je pričela iskati tretjo polo papirja, a je morala ugotoviti, da je nima. Zdaj ni vedela, kaj naj počne. Če bi šla namreč po papir k pani Vinicki, jo tam gotovo čakajo vprašanja, na katera nikakor ne bi mogla odgovoriti. Začutila je, da je izgubila glavo. Za vse na svetu ni mogla Jacku natančno napisati vsega, kar bi bilo potrebno. To ji je bilo nepopisno hudo, in — po ženski navadi — je zopet izbruhnila v jok, da bi si vsaj nekoliko olajšala svoje trpljenje.
Medtem se je bilo Zmračilo. Pred vrati so za-žvenketali kraguljčki na saneh; pan Pongovski se je vrnil s svojimi gosti. Služabniki so prižgali po sobah vse luči, ker se je čedalje bolj temnilo. Dekle si je otrlo solze in vstopilo v sprejemnico. Bala se je, da bodo vsi takoj videli, da je jokala, in si bogve kaj mislili ali pa jo nadlegovali s vprašanji. A v sobi sta bila samo Pongovski in Grolhus brez starega Cipria-noviča. Zato je takoj vprašala po njem, da bi odvrnila pozornoet od sebe.
= 111 ~ltl
a и > r
o » ' J; 3 = rr, C
« 3 Џ ?
Б- F
= (Ji	<=
£f =*	c
r j	K
t- S-	t*
C g	>
N. P
—	^
9 i'š
(Л —
6
p
7 I P
—	zz
џ	C*
Cr w	X
m •	_
o > p*
» ?s
* r 3
Г? » S' M m 5.
_ tt IC
m »
ф
TO «J 2. e
3.
S	S-•i
o	—
2.	B
It
a n
3 s
e
- t-2 C
ro — -M
* m
g t o — C "
ЕГ F I
i « "
I S iT
gi w*s:
J " JQ
N _ —
(n n- S
N p fl>
O O iT I '
<i e = K £ g a c f* N. aq C« C
co i" S i" l° •v 1 S E.
c o • k- '•
' * g > B
"i
3- I
B ti' '„-1 fT
F
ШЕШЕ
Za Jugoslovansko tiskarno * LlublianU Karel Cefi.
Lzdaiateli df. Ft. &ulovc&
Uredniki Fr«oc ТлиимП«««
Tistim, ki jih
u
Ko je Severna Amerika pripela vrata novim naseljencem, se je naš prekomorski izse-ljeniški val obrnil proli Kauadi. Ze se je govorilo in pisalo, da bo postala Kanada tretja Slovenija. Morda bi bilo kdaj res tako, ko bi naše izseljeništvo bilo regulirano. Dasi smo Slovenci sorazmerno eden prvih dobaviteljev tujine, kar tiče človeški materijal, imajo izseljeništvo še sedaj večinoma razni agenti v svoji režiji. Saj ne pravim, da so vsi izseljeniški agenti le podli izkoriščevalci. Resuica je pa tudi, da se mnogi, bodi tega ali onega naroda, ne ločijo dosti od trgovcev s sužnji. Lahko je ubogega kruhoborca spraviti v tujino, posebno če ee mu tain obljublja zemeljski raj, a mu ondi vsaj tak košček kruha priski-beti, kakor ga je imel doma, za to je mnogega agenta deveta briga. Že ztlavnaj bi bil čas, da bi vlada izseljenisko vprašanje v roke vzela. A ona za to nima smisla. Drugim, ki ga imajo, pa sredstev manjka. V Kanado se je po vojski razlil velik val naših izseljencev in še vedno odhajajo. A kdo vpraša, če so našli delo in kruh? Vlada gotovo ne. Edina, poleg njih domačih, ki misli nanje, je oživotvorjeua Rafaelova družba. Ta 'zadnje čase išče stikov z njimi, da jim gre po moči na roko.
Pisec tega članka se kot član glavnega odbora Rafaelove družbe in kot tak, ki je že enkrat stal na kanadskih tleh, za nje posebno zanima. Posrečilo se mu je pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih prilikah in izgledih naseljevanja, ki jih bo skušal s posebnim ozirom na Slovence še izpopolniti. Zaenkrat nekaj bolj splošnega, kar tudi ne bo brez koristi za tiste, ki jih mika v Kanado.
Ne mislite preko Kanade v Združene države!
Cilj naših izseljencev v Kanado pravzaprav ni Kanada, temveč njena najbližja zlata soseda — Amerika. Kanade se hočejo poslu-žiti le kot operativne baze za svoje tihotapsko prodiranje v Ameriko, kamor jim je naravnostim pot zabarikadirana. K meni je že eden ali drugi prišel po informacije, kako bi mogel v Ameriko. Ko sem mu povedal, da more navadni zemljan tja samo potoni k\ote in to morda šele čez par let, je vsak pristavil: Kaj pa preko Kanade? Takim bodi povedano, da je to zelo nevarna in riskirana igra. Tudi Amerikanci dobro vedo, morda še bolje kot mi, da je mnogim kanadskim priseljencem Kauada le prehodna točka. Zato so skrbno na straži. No pa skozi to stražo, bi so nazadnje eden ali drugi že zmuznil. Če bi n. pr. v poletni sezoni prišel hladit svoje živce k Nia-gara slapovom, katerih en del je na kanadski, drugi pn na ameriški strani, bi mu po mojem mnenju ne bilo tako težko se pomešati med tisoče, ki vsako uro prehajajo preko mostu s kanadske na ameriško stran in obratno. Kajti navadno pazi.io takrat ameriški »iblajtarjk bolj na one, o katerih se jim zdi, da nosijo seboj kakšno steklenico alkohola. Iz Kanade v Ameriko priti tedaj še ne bi bila velika umetnost, pač pa se tam v »kontrobant« obdržati. Recimo, da bi Kranjec, kadar ga ima malo pod kapo, znal molčati. Jaz mu tega, po pravici rečeno, ne prisojam, pa recimo, da bi znal molčati. Če ne prej, ob času kake registracije bi prišlo na dan, da je po nepostavni poti prišel v deželo. V tem slučaju bi se ne smel prav nič zanašati na ameriško kavalir-stvo, niti sklicevati na kako preskripcijo. Kar »popokati« bi moral. Pa ne za Kanado, ampak za nazaj v svojo domovino, ker takih tudi Kanada ne mara. Nikomur bi tedaj ne svetoval, da bi Kanado porabil za skakalno desko v Ameriko, ker zna nazaj v Evropo prileteti še večji berač, kot jo je zapustil.
Ne zaupajte agentom!
Kdor tedaj misli v Kanado, naj že doma, ali vsaj tam požre vse sliue po Ameriki. A tudi
če namerava v Kanadi ostati, naj se prej desetkrat premisli, predno se odloči za pot. Pred vsem naj si nobenega agenta ne izbere za svojega edinega angela Rafaela. V dokaz naj služi sledeči doživljaj Rev. Mlinarja, slovenskega duhovnika, koroškega rojaka, ki biva zdaj 4 leta v Kanadi in najbolj pozna ondotno razmere. Dobesedno ga hočem navesti, kot ga on opisuje.
»Nek večer je biloc, tako piše, ko se ustavi velik avto pred farovžem, iu glej, šest krepkih fantov izstopi, vsak z velikim ročnim jerbasom. Kaj, sem si mislil, hočejo ti-le vse svoje meni prodati? ... Pa že slišim od vhoda: Dober večer, gospod, prišli smo vas obiskat. Bile so to prve slovenske besede, ki sem jih slišal v Kanadi. Bili so fajn fantje iz Kranjske doma — prvi slovenski naselnikj naravnost iz Slovenije v Sasketchevvan... »Fantje, kako ste sem prišli?« je bilo moje prvo vprašanje. In to je njih zgodba:
Ker v Ameriko ne moremo, je pričel Frank G. smo se na vabilo nekega agenta... odločili iti v Kanado. Agent nam je razlagal, da staue vožnja iz Ljubljane v Winipeg, Ma-nitoba 166 dol. in da naj v Wiimipeg počakajo farmarji z avtomobili, ter dobimo 35 dol. na mesec. En agent je nas spravil do morja, drugi do S. John, Kanada, tretji do Winnipeg, kjer ga je zmanjkalo kot kafre. O farmarjih pa ni ne duha ue sluha. Prepuščeni v tujini samim sebi, smo se napotili v Saskatoon, da bi vas poiskali, pa so nam tamošnji duhovniki iz knjig povedali, da ste lukaj, pa smo prišli, če bi nam mogli kaj uasvetovati. — V celem so skozi agentovo perfidnost 600 milj zastonj potovali, navrh pa še 150 milj nazaj v Re-gino.c
To brez komentarja. Sreča za fante, da so se na Rev. Mlinarja obrnili! Potom tamkajšnje nemško-katoliške agenture jim je mogel delo priskrbeti. Kako je na stotine drugih našlo delo iu zaslužek, zgodovina zaenkrat molči. A ta zgled jasno kaže, da je treba za pot v Kanado poleg Agenta še kakega drugega Rafaela, ki bo onemu na prste gledal, izseljenca pa res do dela in kruha pripeljal.
Ne hodi v Kanado na slepo srečo!
Kanada, kakor Rev. Mlinar dalje poroča, ima še za milijone pridnih dela in jela. A kar na slepo srečo naj ju nihče ne hodi iskat, če noče hujše stradati kot doma, najmanj Slovan, ki vsaj spočetka ue razume nobenega deželnega jezika, slovenskih naselbin pa zaenkrat še ni, kakor v Ameriki. Kajti Kanada ni Sloveuija. Če ne dobiš na tem njenem koncu dela, jutri lahko na njenem drugem koncu vprašaš zanj. Kanada pa je malo manjša kot cela Evropa. Za delo, zlasti težaško delo pa zlasti za novinca ni na vseh koncih enaka prilika. Če se ne oglasi na pravem koncu zanj, lahko od lakote uinrješ, predno jo najde, ali mora pa oči zatisniti na meji med mojim in tvojim.
Katero delo našim ljudem največ obeta?
Največji kontingent naših izseljencev bi mogel prijeti za razno tovarniško, rudniško iu poljsko delo. Poglejmo kake izglede imajo delavci teh vrst v Kanadi.
Za tovarniško delo imajo gospodarji dežele, Francozi in Angleži, nekak monopol. Tujec, ki se kakor pravijo Amerikanci še ni naturaliziral, bo tu težko prišel zraven. Oni protežirajo svoje delavstvo. V provincah On-tario in Quebec, kjer cvete tovarniška industrija, za Slovence tedaj ni prostora. V prvi prevladuje angleški v drugi francoski element.
Rudniško delo je sicer bolj mednarodno, a zelo slabo plačano. O tem piše Rev. Mlinar: >V moji fari, ki meri 1600 kvadratnih milj, ie 31 premogokopov, pa če bi jaz naše Slovence sem vabil, bi bil pač neveren svojemu lastnemu prepričanju. Ker tukaj ni unije, ti delavci
delajo v premogokopu za celih 30 centov na uro.« Tedaj tudi rudarji nimajo vzroka, da bi se jim sline cedile po Kanadi.
Poljsko ali farniursko tlelo obeta Slovencem še uajsigurnejši kruh. Zato pridejo zanjo v poštev le farmarske oz. prerijske province. Med te spadajo tri: Sasketchewan, Manitoba in Alberta. Provinca Sasketchewan je največja. Farmarske zemlje ima 72 tisoč oralov. Od te je bilo do zadnjih dve let le eno tretjino obdelane, vsa ostala je ležala kot sočna prerija nedotaknjena. Sedaj se naseljenci kar vsipajo tja. Pšenica najbolje obrodi. Izmed Slovanov se je doslej naselilo največ ruskih meuonitov. Ker bi se znal tudi kak Slovenec ogreli za farmanje v tem kanadskem Banatu, naj o tem malo več povem.
Farmarski lastniki
Kanadske farmarje lahko delimo v tri vrste: lastnike, najemnike in delavce. Lastniki so zopet dvojni, taki, ki farmo sami obdelujejo iu taki, ki jo imajo v najemu. Za lastno farmo je kajpada treba kapitala. Zemlja sama ne zahteva še prevelikega. Seveda je ludi od tega veliko odvisno ,kako farmo kdo kupi. če je že obdelana, je kajpada ceua sorazmerno višja. Oral ga v tem slučaju stane do 20 in preko 20 dol., kakoršna je pač zemlja, boljša ali slabša, bolj ali manj skrbno obdelana. Če kupi še nezorano prerijo, jo more dobiti po 8 dol. oral. Navadna farma obsega okrog 160 oralov. Potem pride še živina, ki tudi ui posebno draga. Slab konj ^e dobi za 25 dol. Za dobrega je treba šteti 50 dol. Krave >o poceni. Toda tam se le bolj s stroji obdeluje, ki so pa dragi, dražji ko v Ameriki. Tako je nazadnje treba le precej pod palcem imeti. No pa za gotovo, takoj odštelo ceno se farme navadno ne kupujejo. Postavno se pri sklepu kupne pogodbe zahleva le ena šestuajstinka. Drugo se plačuje v obrokih, kakor se pač pogodbenika domenita. Farmar, ki bi se s pridnostjo naših ljudi lotil že ol delane farme, bi bil kmalu gospod. Če so količkaj dobre letine, se rentira. Dokaz so domači, tam rojeni farmarji. Čeravno so bolj komodni, gredo že s 50 leti v pokoj, a ne kakor naši kmetje v kak prevžitkarski kot, ampak uživat sadove svojega truda. Kdor se je lotil cenejše ledine, mu spočetka kajpada gre trdo. A tudi on, če je mlad začel, na starost že lahko uživa sad svojih žuljev.	f
Mnogi lastniki pa*farin ne obdelujejo sami, temveč jih dajejo v najem, kar se na različne načine godi. En način je ta, da lastnik plača davke, drugo je pa vse na skrbi najemnika. Sam seje, sam žanje, vse na svoje stroške. V tem slučaju dobi lasluik čisto četrtino vseh pridelkov. Drugi način je, da laslnik plača davke, preskrbi seme in plača polovico stroškov žetve in mlačve. Zato ima pa pravico do polovico vseh pridelkov. Se tretji način je. Lastnik plača vse stroške, da na razpolago svojo živino in stroje. Najemnik samo obdeluje. V tem slučaju najemnik dobi čisto četrtino.
Najemniki
S tem sem vas obenem seznanil že z drugo vrsto kanadskih farmarjev, z najemniki. Le še en način najemništva naj omenim. Najemnik vzame od lastnika samo farmo v najem. Delavce, živino in stroje si pa od potrebe do potrebe drugod najema in sani plačuje. Se razume, da ima v tem slučaju lastnik farmo pravico le do čiste četrtine. Najemniku pa po odbitih stroških najemanja vendar več ostane kot čista četrtina, ki bi mu pripadla, če bi farmo na gospodarjeve stroške obdeloval. Mnogi si ua ta način vzamejo farmo v najem, ne za kako daljšo dobo, ampak samo za eno poljedelsko sezono. Spomladi pridejo, v jeseni zopet odidejo s svojo četrtino, kakršnakoli je že.
Farmarski delavci
Tretja vrsta farmarjev so delavci. Način fannanja je v raznih krajih različen. Ko bi se kak novodošli naseljenec takoj lotil lastne farme in jo po svojem načinu, ki ga je vajen, začel obdelovati, bi ga lahko pošteno ogoljufalo. Treba ne samo splošne, ampak tudi krajevne prakse. Da si to pridobi, se najprej pri kakem farmarju udinja. V enem letu napravi praktično skušnjo, potem lahko na svoje začne. V nekaj letih je popolni kanadski farmar, najprej kot samostojni najemnik, potem pa kot lastnik.
A po vsem tem naj še nihče ne vzklikne: Ajdimo v Kanado! Se zna še prav temeljito prevarili in obžalovati svojo naglico. Poslušajte dalje! Kdor ima samo pridne roke in tistih 170 dol. v njih za vožnjo, naj ve, da je zelo veliko odvisno od tega, kdaj tja pride. Kot neveščemu in praznih rok ne preostane druzega, kakor da se najprej udinja za far-marskega »ksela«. Za take pa tam od pozno jeseni do spomladi ni mesta, ker ni dela. Zato naj od novembra do marca nihče ne sili tja, sicer se bo bridko kesal, kakor se je že marsikateri. Rev. Mlinar poroča o žalostnih slučajih glede tega. Tako je prišlo 1. 1924. v njegovo župnijo sedem Slovakov. Noben farmar jih ni hotel pozimi sprejeti. PotikaU so se od enega do drugega. Vsak jih je bil sit, sami pa lačni. Trije so se nastanili v nekem restav-rantu. Čez mesec so se drug za drugim po francosko poslovili. Ravno ko je nekega dne imenovani gospod došel v restavrant, je domači sin telefoniral v daljo 40 milj, naj jih žandarmerija zasleduje. Ni dvoma, da so z najboljšimi nameni se pošteno preživljati prišli v deželo. A ker niso prišli v pravem času, so postali postopači in končno zapadli roki pravice, četudi ne iz hudobije. Za najem na farmo je pač uajpripravnejši čas v jeseni po žetvi. Takrat jih je do izbire na razpolago. A novinec, kakor rečeno, še nima potrebne skušnje in poleg tega bi se moral čez zimo na svoje stroške preživljati. Splošno tedaj za našo ljudi velja: Od jeseni do spomladi ne v Kanado!
Mesto si je treba prej zagotoviti!
Pa tudi spomladi ne kar na slepo srečo iu zlate obljube kakega agenla. Treba si je prej zagotoviti meslo. Glede tega so pa težave. Mi vsaj doslej s Kanado nismo imeli nikakih zvez. Ne tu ne tam ni bilo za naše naseljence, oziroma izseljence prav nič po-poskrbljeno. V tem oziru so Nemci, ki imajo svojo katoliško agenture, vse drugače organizirani. Slovenski fantje pa, ki pridejo kar na slepo srečo, se bodo vozili okoli in tavali, ne
da bi se farmarji ali sploh kdo zanje zmenil. *
Malo bolj bi se za naše kanadske izseljence vendar lahko poskrbelo. Saj nas mora biti sram tega, kar je reginski nadškof Msg. Ma-thieu dejal Rev. Mlinarju: ^Obžalovanja je vredno, da se nikdo ne zmeni zn te uboge naseljence. Agentje se ne zanimajo zanje in tako bodo izgubljeni. »Nekaj se vendar mora ukreniti. Jaz bi tistim, ki jih mika v Kanado, za prvo silo dal naslov Rev. Mlinarja, a se mi ne zdi umestno. Gospod ima srce za svoje rojake. Ker mu nočem in ne morem naprtili novega dela in novih stroškov za vse posamezne slučaje, v katerih bi se kandidati za Kanado nanj obračali, hočem široki javnosti zamolčati njegov naslov. Pač pa bo glavno vodstvo Rafaelove družbe takoj z njim v stik stopilo in ga zaprosilo za nadaljne informacije glede naših tamkajšnjih rojakov in eventualne možnosti nadaljnega naseljevanja. Prepričan sem, da bo šel družbi rad na roko s praktičnimi sveti in predlogi. Ko kaj zvemo in uredimo bomo javnost takoj obvestili. Dotlej pa potrpljenje, saj za letošnjo sezono je itak malo Pozno mislili na Kanado.	Š. Montanus.
Dr. Sarabon:
V Chicago
Maj 1928.
Preden sem odšel iz Clevelauda v Chi-cago, smo imeli poslovilni obed, naklonjeni nam od g. Grdine. Kakor sem po prihodu v Cleveland odšel takoj veu na deželo, na farmo, tako sem tudi po prihodu v Chicago odšel takoj naprej, v Lemont in v Joliet. Iz Chicago prideš v Lemont z avtomobilom v dobri uri, pol ure nato si v Jolietu. Lemontu pravijo Ameriške Brezje, posestvo oskrbujejo oo. frančiškani. Lepe ure sem preživel tam, trikrat sem Lemont obiskal. Romarjev k Maleri Božji je zmeraj več. V Lenioutu izhajata Koledar in mesečnik »Ave Maria«. Obenem ima Lemont izborno urejeno gospodarstvo. Bodočnost naselbine je velika; tod mimo bo šel začrtam prekop iz Chicago v Misisipi, vrednost zemlje bo rasla. Do pozne ure smo kramljali o upih in strahu glede bodočnosti uaselbine, o jugoslovanski politiki itd.
V	nedeljo, 10. maja sem bil povabljen na zabavni večer v Chicago, v društveni dvorani Sv. Štefana. Igrali so s kockami, pa s kakšnim veseljem! Veselice in zabave so v Ameriki drugačne kot pri nas. Čudno bi se videlo, če bi bilo pri nas na cerkvenih vratih nabilo povabilo na zabavo s plesom. V Ameriki ni to nič čudnega.
V	vsaki šolski knjigi je zapisano, du je v Chicago velika klavnica Armourjeva. Ogledal sem si jo. Vse gre avtomatično naprej. Ko pripeljejo na pr. prašiča v klavnico, ga usluž-
benec priveze z eno nogo na vrv, in škripec ga dvigne. Pelje ga do drugega uslužbenca, ki ga zakolje navzdol visečega. Časa za obotavljanje ni, kajti že čaka druga žival, tretja itd.; na uro jih pride na vrsto 1000. Ovac tudi 1000, goved pa 500. Viseči zaklani prašič se pelje naprej, drugi uslužbenci mu vzamejo kožo, drob, ga operejo itd. 16 minut potem, ko se je prigugal v kiavnico je že v klobasah. Ovca je predelana v 21 minutah, govedo v 32 minutah. V dobri uri si vse ogledaš. Vstopnine ne plačaš nič, kakor je sploh v Ameriki vstopnina zelo neznatna. Muzej, knjirnice in drugo, vse si ogledaš brez vstopnine.
Ulice so bile oni dan še bolj živahne kot -icer. Sprejemali so nemške klavce, ua sk-tisoče radovednežev jo valovalo okoli njih. Kcir čudili smo se, kje se tol:ko gleoavcev vime, ko vendar Amerikanci tako radi gevo-.jjo o veliki zaposlenosti. Prv" po vojski je liste dni poleg ameriške zastave frfotala tudi nemška. O govorih in napitnicah ste pa itak brali.
Chicago je poleg Pitlsburgha najbolj umazano mesto v Ameriki, oziroma najbolj z dimom oblagodarjeno. Izredno hilro raste; rekli so mi, da bo štelo kmalu 4 milijone ljudi. Posebno velika je razsežnost od juga na sever, toliko kot od Ljubljane do Ljubelja. Nikdar ni konca. Tovarna pri tovarni. Le p jo pa vzhodni del, ob inichiganskem jezeru. Tam so javni nasadi, lepe palače, eleganlni svet. Tam je tudi stadion in Soldiers Field, kjer se je vršil pred dvema letoma evharističen kongres.
Veliko je v Chicago črncev; kamor pride
črnec, tam padajo cene zemljišč, ker se beli začno seliti proč. Z Italijani in Židi se črnci dobro razumejo in stanujejo večkrat prav blizu skupaj. Kitajci so bolj sami zase, a vsi na kupu; govorijo že skoraj izključno le angleško, in tako tudi črnci. Indijanca, pravega zakonitega gospodarja Amerike, pa tu ua vzhodu in v sredi skoraj ue vidiš. Indijance imajo Amerikanci zelo v časteh, mešanje z njimi je celo »nobel«. Črncev pa zaenkrat ne marajo; v južnih državah n. pr. se mora črnec belemu zmeraj ogniti in mu mora napraviti prostor; v vagonih in čakalnicah itd. imajo črnci posebne oddelke. Tu na severu imajo sicer vse pravice, a radi jih nimajo. Ze zato ne, ker črnec bolj poceni dela kot beli delavec. Sedanji guverner tukajšnje države pa črnce zelo uvažuje; poleg drugega opravljajo že tudi policijske posle.
Med najlepše slovenske naselbine v Ameriki štejejo Sheboygan (Sebojgn). Tja sem se peljal 12. maja. Z župnikom Černetom sem se že zato lahko dobro pomenil, ker sva si skoraj rojaka. Z Blejske Dobrave je doma. Lepo na gričku stojijo vso tri stavbe skupaj: Šola, cerkev in župnišče. Veliko sva govorila in kranjske klobase sva jedla. Kakor doma. Tn zopet kot doma mi je dišalo suho meso iz Lemouta, ki so nam ga prinesli na mizo v Chicago. Že skoz klobaso in meso ti udari domovina v nos iu usta. Zelo se mi je dopadlo pri sv. maši v Sheboyganu. šest je bilo mini-, stranfov; včasih so se na stranske stole I usedli, kot v Ljubljani kanoniki, in ljudem v ! cerkvi so sc priklonili. Mene so pa zvedavo in
šegavo od strani ogledovali, prav tako kakor moji dijaki — ministranti v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Po kosilu smo se okoli vozili, pokazali so mi »zeleno jamo«, več tovarn itd. V »zeleni jamic imajo sheboyganski Slovenci poleti svojo picknicke. Lepa je bila vožnja naslednji dan, 14. maja. Z avtomobilom sva se peljala z g. Černetom v Mihvaukee. Kazal mi je farme tam okoli; večinoma so last holandskih naseljencev. Zato je tudi mlekarstvo v državi Wisconsin (tam sta Shel>oygan in Mihvaukee) na prav visoki stopinji. Ceste v Wisconsinu so menda med najboljšimi v Ze-dinjenih državah.
V Mihvaukee (milouki) sva obiskala g. Toneta Schiffrerja, in sem si pri tej priliki (gledal zasebno ameriško bolnišnico. Popoldne sem bil pri župniku Pakižu. Ze v letih je, a jih prav dobro nosi. Tu sem zopet imel priliko, da opazujem kako zelo Amerikanci duhovnike spoštujejo. Vse drugače kot pri uas. Nikdar ne boš slišal zbadljive ali žaljive besede proti duhovniku. Zvečer sem malo predaval o lepotah Slovenije, potem sva pa kramljala z g. Pakižem noter do polnoči. In kako mi je postregel! Pa sam kuha. Naslednji dan me jo dal voziti po Mihvaukeeju okoli. Nič posebnega; dopadel se mi je samo nemški »Klubhaus«. V M. je zelo veliko Nemcev; tudi sem so prišli letavci (oni trije, ki so preleteli Atlantik od Evrope do Amerike), in njih prihod je spodbudil Nemce v novo narodno življenje. Še veliko banko sva z g. Pakižem obiskala, nato sva si podala roko. Rad se bom česlitega starčka spominjal. V M. sem prišel
Za varnost živllenia
Kakor je poročal že včerajšnji »Slovenec«, je načrt konvencije o minimalnih delavskih mezdah pod streho. Sedaj razpravlja konferenca o 2. glavni točki dnevnega reda, namreč e načinu preprečen ja obratnih nezgod. Plenum konference je zavzel svoje stališče napram temu vprašanju, na kar so se izvolile posamezne komisije.
Dosedanje razprave so pokazale, da zavzema to vprašanje zelo široko polje. Kajti nevarnosti nezgod ne zavise le od nezavarovanih strojev ali od neprevidnosti delavca, ampak vpliva na to tudi delovni čas, izobrazba delavca, višina njegove plače, higijenske razmere v obratu, stanovanjske razmere, način življenja, psihični in psihološki momenti, še celo vreme in letni čas.
Stališče delodajalcev in zastopnikov posameznih držav.
Angleški vladni zastopnik Delevigne je poudarjal, da mora biti parola v obratih: Varnost pred vsem! To parolo se mora tudi oživo-tvoriti in čimprej izvesti.
Avstralski vladni delegat je zastopal stališče, da je preprečenje nezgod v prvi vrsti znanstveno vprašanje. Obratovodstvo je in mora biti odgovorno za zboljšanje produkcijskega procesa in za vzgojo delavcev. Obvarovanje nezgod ne pomeni le obvarovati delavca pred bolečinami, ampak tudi rešiti človeško delovno silo za delodajalca. Zastopnik angleške industrije je predočil. da nima podjetnik svojega interesa na tem vprašanju le iz obče človeškega stališča, ampak tudi z ozirom na izoblikovanje produkcije in na zmanjšanje ne/godnih bremen.
Nemški delegat je pribil, da je največja naloga modernega gospodarstva in praktične socialne politike zavarovanje pred nezgodami.
V tej akciji mora biti podjetnik v prvih vrstah, ker gre tudi za podjetje. Kajti sedanji velikanski tehnični napredek prinaša vedno novo življenje, pa tudi nove nevarnosti, katerim mora biti kos vsak podjetnik. V tem oziru pomeni zastoj nazadovanje.
Francoski delegat je navedel, da je v Franciji povprečno dnevno 5000 nezgod, kar pomeni letno 30 milijonov izgubljenih delovnih dni ali z drugimi besedami: Na vsakega delavca odpade letno od 3 do 4 nezgode. Pri nezgodah odločuje tudi kvalifikacija delavstva. Pri izšolanih delavcih odpadejo pri 10 tisoč delovnih ur 3 nezgode, pri neizšolanih 7, pri novincih celo 9 nezgod. Na pripetitev nezgod vpliva tudi stanovanje. Statistika do-lia-uje, da odpade v neki tovarni 13% ne-slZgod na delavce, ki stanujejo v bližini tovarne, 14, 15, celo 23% nezgod na delavce, ki so zelo oddaljeni od obrata. Na zmanjšanje nezgod vplivajo tudi nagrade obratnim mojstrom. V neki tovarni za avtomobile so se na ta način zmanjšale nezgode za 19%.
Vsi deiegatje so poudarjali, da bi se morala izvesti akcija v preprečenju obratnih nezgod potom privatne inicijative.
Stališče delavcev.
Delnvski zastopniki se niso mogli strinjati s stališči delodajalcev in vladnih delegatov. Angleški delavski delegat Bevin je zagovarjal tezo, da mora biti preprečenje nezgod fnndirano najprej na zdravi in učinkoviti zakonodaji. To vprašanje je študiral praktično v Ameriki in je prišel do zaključka, da Ije način preprečitve obratnih nezgod, kakor ga zastopajo delegati industrije, izvedljiv le v velikih in modernih obratih. Toda ne gre le za varstvo delavcev v dobro organiziranih, ampak tudi za one v slabo organiziranih obratih. Radi tega zahteva od konference, da izdela načrt tozadevnega dogovora, in sicer vsaj v takem obsegu, ki bo značil minimum zakonodaje. V načrt tega dogovora naj bi se prevzela najboljša določila iz že obstoje-Hh zakonov iz vseh držav. S tem pa nikakor i noče zanikati važnosti privatnih stremljenj na tem polju. Toda te akcije naj bi delovanje posameznih vlad le izpopolnjevale, ne pa nadomeščale.
To stališče so zagovarjali tudi ostali delavski delegati. Upati je, da bodo prodrli s svojim naziranjem. Kajti mednarodna zakonodaja v tem oziru je velikega pomena, ker bi ee ž njo prisililo zboljšanje delovnih pogojev povsod in razbremenilo tudi industrijo.
Vprašanje pa je odloženo
v Ženeva, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Med-aarodna delovna konferenca je na današnji zaključni seji končno z dvetretjinsko večino sprejela načrt dogovora o uvedbi najnižjih mezd in o smernicah za Izvajanje te konvencije. Problem o preprečenju nezgod in o varstvu delavcev v dokih je bil stavljen na dnevni red konference leta 1929. V Društvu narodov se je sedaj prvič na javni seji govorilo v japonskem jeziku, ko se je zastopnik japonskih podjetnikov v japonskem jeziku zahvalil bivšemu argentinskemu pravosodnemu ministru Lamasu za podporo njegovega delovanja.
Nabile obupno prosi pomoči
v London, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Po uradnih vesteh časnikarskih agentur it Kmgsbaya sporoča general Nobile v SOS-poročilih ladji »Citta di Milano«, da silen vihar ogroža njegovo taborišče. Led se lomi in nastajajo velike vodne površine, ki pa omogočajo pristanek hidroplanov. Nobile še enkrat prosi za čim hitrejšo pošiljatev živil, pušk in municije, da bo mogel pregnati bele medvede, ki ga zelo ogrožajo. Ledena gora, na kateri biva, se z veliko hitrostjo pomika proti vzhodu.
Ker šo severnovzhodni vetrovi oprostili severno obalo Spitzbergov ledu, se je ladjama »Hobby« in »Braganza« posrečilo najti pot
•kozi led in prodirati proti severnemu rtiču. Larsen in Holm sta včeraj skupno poletela na poizvedovanje, nepredirna megla pa ju je pri severnem rtiču prisilila, da sta se morala vrniti. Dva ruska lomilca ledu prodirata od severa in od juga proti Leight Smithu, kjer se nadejata sestati,
v Pariz, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Francoski letalec Guilbaud je danes ob 8 zjutraj z letalom »Candebec en Caux« startal na pomoč Nobilovi ekspediciji. Že zgodaj zjutraj je dospel v Bergen na Norveškem in ho tam sprejel v letalo polarnega raziskovalca Aciund-sena.
Grki трапшЏ Ifaill
v Atene, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnji ponočni seji grške poslanske zbornice, ki je trajala do jutra, je ponovno prišlo do hrupnih prizorov. Na dnevnem redu je bila interpelacija atenskega rojalističnega poslanca Ange-lopolusa o nabavi strojev za čiščenje grških pristanišč, ki sc je oddala neki italijanski tovarni v Benetkah za ceno 1 milijona dolarjev. Prometni minister Metaxas je naročil te stroje pri italijanski tovarni, dočim celo italijanska vlada, kakor tudi Anglija kupujeta take stroje pri specialnih holandskih tvrdkah, ker so stroji pri isti ceni mnogo boljši. Rojalistični poslanec je med velikim hrupom trdil, da je Metaxas kupil stroje v Italiji proti mnenju lastnih strokovnjakov, ker je zunanji minister Mihalokopulos zahteval prijateljsko postopanje napram italijanski industriji.
Radi hrupa je seja morala biti dvakrat prokinjena. V ponočni seji je izjavil zunanji minister Mihalokopulos, da Mussolini ni nikdar zahteval, da bi Grška podpirala italijansko tvrdko Cantieri Navali di Venezia, pri kateri so bili stroji kupljeni. Prometni minister Metaxas je navajal, da je italijanski poslanik v Atenah Arlotta dne 24. septembra v prijateljskem tonu se pritoževal radi tega, da se daje prednost holandski industriji.
Italijanska vlada ni nič pritiskala, vendar grška vlada ni mogla prezreti prijateljske države, Z nakupom v Italiji se je prihranilo 7 in pol milijona drahem. Italijanska industrija je na tem, da postane prva industrija v Evropi in grška oklopnica »Averov«, ki je bila zgrajena v Italiji, je najboljša ladja grškega vojnega brodovja.
Poljaki letijo preko oceana. Listi poročajo, da sta dva poljska letalca Idzikowski in Kuballa na aparatu »Le Bourghet« pripravljena, da po-letita preko Atlandskega oceana. Start bo jutri ali v pondeliek dopoldne;
Curtis nai bo podpredsednik
v Kansas City, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Republikanska stranka je namesto podpredsednika postavila kot kandidata senatorja Char-lesa Curtisa, Curtis je bil kandidatom izvoljen soglasno. Hoover je poslal republikanskemu zboru zahvalno pismo, v katerem se zahvaljuje za mesto »največjega in najvažnejšega urada sveta«, in obljublja, da se bo zavzel za rešitev kmetijskega problema, za porast narodnega blagostanja in da bo gojil varčnost svojih prednikov.
Ameriški farmerji niso zadovoljni s kandidaturo Hooverja. Poslali so že na kongres republikanske stranke spomenico, v kateri izražajo nezaupanje, da bi mogel kandidat Hoover, ki se je kot trgovinski minister izkazal poljedelstvu neprijaznega, rešiti poljedelsko krizo. Ako nc bo republikanska strin-ka pomirila farmerjev, utegnejo v velikem številu presedlati k demokratom.
Na Grškem ruje-o
komunisti
v Atene, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Komunisti hujskajo delavce radi stavke tobačnih delavcev h generalni stavki. Oblasti v Solunu so včeraj zaplenile brzojavno poročilo grških komunistov, ki je bilo poslano moskovski ko-minterni o stanju stavke tobačnega delavstva. V tem poročilu se poziva kominterna, da pozove na delo mednarodno policijo proti belemu terorju na Grškem. Ker so včeraj bila odklonjena grško-ruska trgovinska pogajanja, je grška vlada včeraj razveljavila diplomatično varstvo za sovjetsko trgovinsko agenturo na Grškem. Z oficijelne strani se izjavlja, da so stavko tobačnih delavcev organizirali komunisti.
Poren'a ni izprazniti
v Pariz, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Poljski diplomatski krogi v Parizu potrjujejo, da je zunanji minister Zaleski v razgovoru s Poinca-rejem in Friandom zagovarjal stališče, da pomeni zasfedba Porenja splošno jamstvo krajevnega statusa quo v Evropi, in to ne samo na zapadu, ampak tudi na vzhodu. Poljska je na izpraznitvi Porenja ravno tako zainteresirana kot Francija in Belgija. Isto mnenje je zastopal Zaleski tudi pri belgijski vladi.
Nov slovaški predsednik
v Praga, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Namestnik ministrskega predsednika dr. Sramek bo jutri prezidentu Masaryku predložil v podpis dekret o imenovanju slovaškega deželnega predsednika. Z gotovostjo se trdi, da bo za dež. predsednika imenovan dosedanji višji notar dr. Viktor Dušek, ki uživa zaupanje nc samo Slovakov, temveč je zelo priljubljen tudi pri nemški in madjarski manjšini.
Nemške vlade še ni
v Berlin, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Pogajanja za sestavo vlade se sicer nadaljujejo, a vendar še niso privedla do kakih pozitivnih zaključkov. Pruski ministrski predsednik Brauns vztraja na tem, da sestava državne vlade ne sme imeti nikakega vpliva na sestavo koalicije v pruski deželni vladi. Kot se je predvidevalo, obstojajo glavne težkoče med mišljenjem socialne demokracije in Stresemannovo kapitalistično ljudsko stranko, tako da se zdi, da je njena zahteva po soudeležbi na pruski vladi le drugovrstnega značaja. Vsekakor j^! važna tudi osebnost ministra za delo dr.
Braunsa, ki je izmed vseh nemških dosedanjih ministrov najdalje v svojem ministrstvu. Krščanske strokovne organizacije iz Porenja so na svojega voditelja Stegervvalda oslale pismo, v katerem pravijo, naj se to ministrstvo prepusti socialistom, da nosijo v tem delavskem vprašanju popolno odgovornost.
Čangkajšek -
zvezni predsednik
v Šanghaj, 16. jun. (Tel. »Slov.«) V državo se vrača polagoma mir. V Pekingu vlada normalno življenje. Brzojavna in telefonska služba je vzpostavljena in se računa, da bo v najkrajšem času posloval tudi železniški promet. General Jen je v spremstvu tolmača zagotovil inozemskim poslanikom, da se inozemci nimajo od njegove strani ničesar bati. Optimistični krogi računajo, da ne bo nastopila medsebojna borba posameznih generalov, zlasti, ker teko mnogo obetajoča pogajanja, da se pretvori Kitajska v skupno zvezno državo, katere načelnik naj postane dosedanji vrhovni poveljnik južnik čet general Čangkajšek.
Obsojeni na 42 let
v Košice, 16. jun. (Tel. »Slov.«) V vohunskem procesu proti šestim Ukrajincem, ki so bili obtoženi, da so bili v zvezi z obveščevalno centralo Madjarske v Miškolcu, da so Madjarski preskrbeli vojaške načrte in da so imeli nalog pognati v zrak vojaško mestno poveljništvo in tamkajšnjo radio postajo, so bili obtoženci obsojeni skupno na 42 let ječe. Glavni obtoženec Jožef Magyar je dobil 10 let, Andrej Czernyak 8 let, Emil Kovacs 7 let, Emil Puta 6 let in Ivan Hrin 5 let. Ostali obtoženci so bili oproščeni.
PYm aotaDlia o
v Ženeva, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Davi navsezgodaj so potopili na najglobokejše mesto jezera s posebnim nadzorstvom 83 posod, napolnjenih s fosgenom. Ti aparati, ki so deloma bili v zelo slabem stanju, so bili last neke kemične tovarne, ki je pred tremi leti prišla v konkurz, strupeni plin so hoteli, kakor se čuje, porabiti za izdelavo veronala in je upraviteljstvo konkurzne mase odredilo, da se plin potopi.
Nedolžni - ustreljeni
v Mexico, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Zupan in osem mestnih uradnikov mesta Huautla v državi Оахагса je bilo pred nekaj dnevi ustreljenih od vojaštva, in to na podlagi brzojavnih navodil, ki so izhajala iz vojnega urada in predsednika Callesa. Sedaj se je izkazalo, da dejansko takih navodil ni bilo, in da so bila navodila potvorbe županovih nasprotnikov, Oddelek vojaštva, ki je izvršil ekseku-cijo, je bil aretiran.
Na Poriu$5skem vre
v Pariš, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Po poročilih časnikarskih agentur iz Lizbone so tam prišli na sled novemu političnemu komplotu ter je bil kot kolovodja zarote aretiran bivši
ministrski predsednik Antonio de Silva.
Mcrtr. ' «'rr tati. Lloyd George je organiziral ,:l>ori. evropskih demokratskih strank, ki naj so vrši med 15 in 18. julijem v Londonu. Na tem zborovanju se bo vršila tudi debata o demokratskem agrarnem vprašanju.
Slovenci v Hali f i
Proces radi roparskega napada na železniško postajo v Prestranku je živ dokaz, kako taki Čini našemu ljudstvu ue koristijo,' ampak le škodujejo, ker jih fašisti izrabljajo v hujskanje zoper naš narod in v še večje preganjanje. Na porotni razpravi radi tega zločina, ki je trajala 10 dni, jc bil tržaški fašistovski tajnik čisto protiustavno navzoč, da izvaja pritisk na predsednika, državnega pravdnika in porotnike. Porabil je priliko, da je izjavil: »Slovani so po naravi nagnjeni k zločinstvu.« — Državni pravdnik. je smatrat za umestno, da v uvodu k svojemu govoru opiše Slovence kot hlapčevski in manj vreden narod, ki je bil vedno pod tujim gospod-stvom. Slovenci so bili zdaj rimski, zdaj beneški koloni; treba je priznati, da je izmed vseh gospo, stev najbolj človekoljubno in kulturno italijanska Med razpravo je vrgel že osiveli državni pravdnik tudi tale medklic: »Obramba bi v tem procesu aptoh ne smela imeti besede.« V korist nepristranske justice tudi ni bilo obnašanje predsednika, ki je kratil svobodo nekemu porotniku. Med govorom zagovornika dr. Robbe je prišlo do burnih inciden-tov. Govornik je skušal dopovedati, da je treba pobijati iredentizem, v kolikor sploh obstoja, izlepa, z dobrim zgledom in prepričevanjem; saj ta taktika odgovarja tudi bistvu italijanske duše,' ne pa morda s silo, kakor je to delala Avstrija. Nič čudnega, če je v Postojni, ki ni spadala nikdar ne pod Trst ne pod Gorico, še kaj iredentističnega duha. Odvetnika fašistična tajnika sta zagnala vik in krik ter začela razbijati po mizah, protestiral je tudi fašistovski tajnik. Slišali 90 se klici: S silo je treba zatreti iredentizem! Pod vplivom nastalega razpoloženja ee je razburil tudi predsednik in začel vpiti: »Gospod odvetnik, vi nas primerjate Avstriji; Italija nima potrebe nikakih nasvetov. Kot dober Italijan bi ne smeli tako govoriti.« Zagovornik Robba, ki je tako zvani »fašist prve ure«, se je razburil: »Odločno zavračam vse insinuarije glede mojega italiianstva, jaz sem bil eden izmed prvih iredentističuih voditeljev v Trstu. Kaj jaz morem, če vi, gospod predsednik, (predsednik je iz Italije) ne razumete teh stvari.« Predsednik je moral sejo prekiniti in jo odložiti do popoldne. Med tem časom sta se stranki pobotali. Toda tudi pri popoldanski seji je prišlo do sličnih incidentov. Ce se je proces vršil v takem ozračju, je jasno, da je morala biti tudi razsodba temu primerna, neglede na krivdo ali nedolžuoet obtožencev. Proti njim ni bilo stvarnih dokazov. Izjave, ki jih je Žele podal policijskemu komisarju in izpoved pri procesu, se niso popolnoma krile; toda Žele je odločno izjavil pri procesu, da je podpisal zapisnik policijskega komisarja, ker je bil s pretepanjem v to prisiljen. Žele je tudi priznal, da je vedel, da se rop pripravlja; toda ko je Vilharju rop odsvetoval, češ, da bo Slovencem v Italiji škodoval, mu je Vilhar zagrozil z revolverjem, ako ga izda. Drugi obtoženec, Smerdu, je posodil Vilhariu vojaško »pelegrino« in kolo, a je lahko dokaza', da je posojeval kolo in pelegrino tudi drugim; v velik greh se je Smerduju štelo, da je šel h Kogeju kupit gnjati za Vilharja. Kogej je bil obtožen, da ie nesel mesec pred napadom zaboj patrou, ki mu jih je izročil Vilhar za svojega brata lovca, na Vilharjcv dom. Ugodno sta pričala za obtožence dva Italijana iz Postojne, izmed katerih je bil eden celo fašist. Toda fašisovski tajnik je takoj povdaril, da je bi!a priča izključena iz fašistovske stranke. Sklep pa Se ni bil odobren. Državni pravdnik, ki mu pričanje ni bilo 1» volji, je takoj vložil ovadbo proti priči, češ, da se po krivem izdaja za fašista. Da ni bijo proti obtožencem res nikakih dokazov, dakaziue tudi priporočilo drž. pravdnika porotnikom: »Za obsodbo ni treba, da ste na podlagi konkretnih dokazov prišli do popolne gotovosti, da so obtpžircl krivi, ampak zadostuje vaše notranje prepričanje!« Kateri Italijan ni danes na Primorskem prepričan, da je vsak Slovenec kriv? — Tega vsega ne ugotavljamo zato, da bi ta roparski napad v Prestranlrti v kakršnemkoli oziru odobravali ali zagovarjali, nasprotno ga odločno obsojamo kot dejanje, ki n> krivim primorskim Slovencem prinaša le vehko škodo, pač pa iz objektivnosti, da se na drugi strani pribije popolna prisiranost sodobne italijanske justice, ki je popolnoma pod vplivom fašizma.
Fašisti kliiejo misijonarje na odgovor. V Šmarjah pri Kopru se je nedavno vršil sv. misijoiu Ker je vas popolnoma slovenska, so bile tudi pridige slovenske. Koprskim framasonom gg. Petrisu in Almerigogni niso šle slovenske pridige v račune. Advokat Petrie je radi tega kot fašistovski tajnik v Kopru klical na odgovor domačega župnika in oba misijonarja. Duhovniki so se morali pač podati na pot v Koper, ker je fašjo absolutni gospodar v deželi. Tu jih je dr. Petris oštel in ozmerjal, ker so pridigali v slovenskem jeziku v Italiji; nikdar se to ne sme več zgoditi. Ravnal je z njimi kakor s svojimi »ragazzic, kadar mu napravijo kako prehudo. Patra je začudeno vprašal, kako je mogoče, da nosi slovensko ime. Tako postopajo z duhovniki ljudje, ki se vedno in vedno proglašajo za najboljše katoličane!
Obso;en na 30 tet leče
v Milan, 16. jun. (Tel. »Slov.«) Izjemno sodišče v varstvo države je z izključitvijo javnosti končalo velik vohunski proces, v katerem je bil glavni obtoženec Carlini obsojen na 30 let ječe, soobtoženec Barozzi na 17 let ječe, dočim so ostali trije obtoženci bili oproščeni.
Borzna poroda
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: okt 80.40, 30.32, zaklj. 30.32-30.3-1, marec 32.4«, 82.38, zaklj. 32.38-32.40; rž: okt. 26.14, 26.12, zaklj. 26.10 do 26.12, marec 28.02, 27.C6, zaklj. 28.02—28.04; koruza: julij 29.74, 29.62, zaklj. 20.62—29.64, maj 25.34, 25.32, zaklj. 25.32-2534.
Dunaj. Podon.-savska-jndran. 82.06, Htpo 7.40, Alpine 41.90, Trbovlje 61.25, Mundus 174, Slave* 13.50.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.50375, Kodanj 190.60, London 34.68375, Milnn 37.38, Ne\vyork 710.55, Pariz 27.915, Varšava 79.65. — Valute: do-larji 708.80, angleški fuut 34.645, francoski frank 28, lira 37.48.
Ргада. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50, Partz 132.75, London 164.70, Ne\vyork 88.75.
Dinar: Newyork 176, Berlin 7.35, London 277.25.
Dunajska vremenska napoved za 17. junij: Začasno precej jasno, potem negotovo izpre-menljivo vreme.
Novosadska vremenska napoved. V Sloveniji: Slab severni veter. Zmerno hladno. Oblačno, Deloma vedro. Verjetno je, da bo nekoliko deževalo.
Tržaška vremenska napoved. Zmerni vetrovi severovzhodne smeri. Nebo povečini jasno.
k Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Predstojniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef«-vodo, da se lahko zavživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	8823 тАг Dečva. Ponovno opozarjamo naše narodno zavedno ženstvo, da je dečvino, nagel-novo vzorčasto blago vseh barv na razpolago pri vseh trgovcih v vsej Sloveniji, tako da se vsaka žena in dekle sedaj v poletju lahko pravilne Dečve posluži. — Propaganda Dečve in Jugoslovenska Matica. (5588) ^r Zdravniške operacije. Kako se doseže kritje za stroške operacij? Odgovor daje obče zavarovalna d. d. »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2. (5591) k Pred okuženjem z nalezljivimi boleznimi nas obvaruje Sanoform. Stalno v zalogi v vseh lekarnah in drogerijah.
* Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte!
k Fotoaparate kupite najbolje pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.
k Singerjev tečaj v Novi Štifti pri Gornjem gradu. Tukaj smo imeli od 9. do '25. marca 1928 tečaj za šivanje, krojenje in vezenje, ki ga je brezplačno priredila podružnica tvrdke »Singer« šivalnih stroje v Celju. Razstava del, narejenih na tečaju, je bila v nedeljo 25. marca. — Na razstavi in tudi že med tečajem smo imeli priliko opazovati, kaj vse zmore spretna ženska roka. Zamisli se tudi človek ob taki priliki v iznajdbe človeškega razuma. Človek si hoče narediti življenje udobnejše in izvršiti ^se v najkrajšem času. Je pa iznašel tudi marsikaj, kar je človeškemu rodu le v škodo. Le pomislimo na vojne iznajdbe in še toliko drugega. A izum šivalnega stroja spada med koristne in praktične iznajdbe. Koliko si lahko prihrani gospodinja, če si zna sama narediti perilo zase in za družino in si ga zakrpa. Tudi obleke, vsaj navad-nejše, si lahko sama naredi, če je količkaj pripravna. Poleg tega si napravi lahko lepe stvari z vezenjem, ki ji služijo le bolj v kras. A to je v ženski naravi: Izdala bi itak denar tudi za take reči. Bolje, da si jih naredi sama in ima :ia tem še večje veselje. Vse to pa gre hitreje izpod rok na »Singerjevem« šivalnem stroju, o čemer se je že marsikdo lahko sam prepričal. O pomenu šivalnih strojev za krojače, čevljarje in šivilje pa ni potreba posebej govoriti. To je jasno vsakem i. Zato želimo, da bi nam Društvo »Singerc šivalnih strojev še večkrat priredila tak tečaj.
Cjulhlfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Dnevna in nočna služba: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
Jutri nočno: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
0 Odkritje Gabronovega spomenika.
Včeraj ob 4 popoldne so se zbrali prijatelji, znanci in črstilci pokojnega župnika in koroškega narodnega boritelja ob njegovem s cvetlicami ozaljšanem grobu, da prisostvujejo odkritju nagrobnega spomenika. Med n zočimi so bili zastopniki raznih naših narodnih dru-dštev, predsednik Jugoslav. Matice, dr. Pretnar, predsednik koroškega kluba, g. dr. Fel-lacher, zastopnik Ciril-Metodove družbe, g. župnik Vrhovnik. Po obrednih molitvah, ki jih je opravil goriški pregnanec za svojega
Izšel je naš novi okusno opremljeni
FOTO CENIK
Pišite ponj na Drogerijo SA.NITAS
samo v CELJE
Ljubljansko gledališče
OPERA. Začetek ob 8 »večer.
Nedelja, 17. junija ob 20: CARDAŠKA KNEGINJA. Ljudska predstava pri znižanih ce-nflli. Izven.
Ponedeljek, 18. junija: SALOME. Premiera. Pre-
mierski in D abonma. Torek, 19. junija: Zaprto.
Gledališka uprava opozarja vse posetnike, da Je od danes naprej začetek gledaliških predstav točno ob 20 zvečer.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 17. junija: Zaprto. Ponodeljek, 18. junija ob 20: IDIOT. Premijera. Ab. C.
'Prireditve ln društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in siccr prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
Šentjakobska prosveta priredi ob 15 letnici svojega obstoja za svoje člane in vse prijatelje dne 29. junija društveni izlet na Kopanj. Odpeljemo se z dolenjskega kolodvora točno ob pol 8 zjutraj do Predol. Sv. maša bo ob 10 na Kopanju. Kdor se želi izleta udeležiti, naj se vsaj do 24. junija t. 1. priglasi pri msgr. Steski ali pa pri predsedniku J. Serjaku, Sv. Florijana ulica lt-I. — Odbor.
Žegnanje v Trnovem Pevsko društvo »Kra-kovo-Trnovo« priredi dne 24. t. m. ob žegnanju v Trnovem veselico na gostilniškem vrtu v Koleziji pri kopališču.
St. Vid pri Stični. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi dne 1. julija popoldne veliko vrtno veselico z bogatim sporedom. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Vabi odbor.
Prostovoljno gasilno druitvo v Pckrah priredi
Ko spite
Vam ni treba imeti nl-kakih skrbi za perilo, ker
ŽENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete
Schichtovo Terpentin milo
koroškega sobrata, je v ganljivih besedah govoril o pokojnikovih vrlinah predsednik S o-venske straže dr. Rožič. Izpolnili da sta se mu dve želji, da počiva njegovo truplo v domači zemlji, da žive Slovenci svobodni v svobodni državi, a ni se mu izpolnila tretja želja
—	preganjani in usužnjeni so še vedno tisti, ki jih je on tako ljubil, za katere je on toliko prestal, med katerimi je trideset let deloval: Korošci in prav tako nesrečni Primorci. Govornik je nato pokojnika kratko naslika! kot požrtvovalnega duhovnika, neus.rašenega narodnega boritelja in plemenitega Človeka. Za narod je bil zaprt, izpostavljen javnemu sra-motenju od razdražene množice, in končno pregnan. Kot pregnanec je hodil od kraja v kraj nabiral darove za Korošce, dal je vse, samega sebe za narod, sam je pa preživel poslednje dneve v siromaštvu — V imenu bratov in sester na Primorskem jc spregovorila zelo prisrčno ga. Maša Gromova, predsednica Kluba Primork. Zalostinke so /apeli pod vodstvom g. Premica dijaki srednje obrtne šole. Vsem, ki so k skromni, a prisrčni počastitvi pokojnega kak-.rkoli pripomogli, bodi izrečena iskrena zahvala! Bog plača jI
© Osebna vest. Gospod dr. Rudolf Stein-metz Sorodolski, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, kateri potuje kot delegat za trgovska pogajanja z Avstrijo, je prispel v Ljubljano in odpotuje v nedeljo na Dunaj.
O Komorni večer. II. javna produkcija gojencev drž. konservatorija se vrši v sredo, dne 20. junija 1928 ob 20. uri v dvorani Fil-harmonične družbe. Na sporedu tega večera so sledeče skladbe: Mozart: Kvintet za klarinet, 2 violini, violo in violončelo, Brahms: Sonata v a-duru za violino in klavir, Borodin: Kvartet za 2 violini, violo in čelo. Komorno muziko vodi prof. konservatorija Jan Slais.
—	vstopnice-sporedi se dobe v pisarni konservatorija v Gosposki ulici 8-1.
O Dr. J. Demšar, zdravnik-specijalist za
kožne in spolne bolezni, ne ordinira do konca tega meseca.
dne 1. julija t. 1. ob 15 veselico v prostorih gostilne Kmetič. Pester spored! Prijatelji vabljeni!
MARIBOR.
Ljudski oder Studenri-Maribor. V nedeljo, 17. junija ob 20. uri predstava >Lurška pastirica« dvorana Gačnik.
Cerkveni vestnik
V Mladinskem domu na Kodeljcvem obhajamo danes praznik presv. Srca Jezusovega. Ob 9 peta sv. maša. Ob 5 govor, nato procesija s kipom Srca Jezusovega. Med procesijo svira godba.
Naše dlfaštvo
Duhovne vaje za ahituriente so v Domu od 14. do 18. julija. Stan in vsa oskrba dnevno 10 dinarjev. Prosimo pomnožene prijave. — Vodstvo.
Knjige in revife
Radio in prodaja knjig. Angleška družba zn radiofonijo British Broadcasting Сотрапу se je obrnila na 75 velikih angleških knjigarn z vprašanjem, kako vplivajo radlo-predavanja ua prodajo knjig, ki pišejo o dotifnem predmetu 48 prodajalcev je odgovorilo, da občinstvo mnogo bolj kupuje knjige o snoveh, o katerih se vrše radlo-predavanja, kot pa ostale. Vidi sc torej, tla radiopreda-vanja nikakor ne konkurirajo knjigi ali časopisu, ampak dajo celo pobudo za nakup knjig iz posameznih strok, ker hočejo poslušalci radija svojo znanje, ki so ga dobili potoni predavanja, razširiti s čitanjem knjige. Podobne uspehe so pokazale statistike glede čitanjn časopisov, obiska gledališča, koncertov itd. Za vsa ta polja pridobiva radio novih prijateljev s tem, da jim vzbuja misel za duševno življenje, za umetnost in znanost.
Poissvedovan fa
Kasta se je zlata zapestnica. Dobi se iin Sv. Petra c. 74 pri Josipu Pečanu.
O Mestno kopališče na Ljubljanici se
otvori danes dopoldne.
O Na II. dekl. mešč. šoli v Ljubljani je
danes razstava ženskih ročnih del in risb od 8 do 12 in od 14 do 18.
O Novo informacijsko podjetje v Ljubljani. S 16. t. m. se je otvorila v Ljubljani nova informacijska pisarna za dajanje informacij o kreditnih razmerah. Pisarno, odnosno njeno vodstvo jc prevzel po dedičih Josipa Severja g. Viljem Lukež, dolgoletni poslovodja pri tvrdki Peko (Peter Kozina) v Ljubljani. Podjetje priporočamo vsem, ki žele informacij. Nahaja sc na Gosposvetski cesti 12 v hiši inž. R. Treo.
0 Umrli so v Ljubljani v času od 13. do !6. t. m.: Josipina R ažič, žena železniškega zvaničnika, 55 let, Kette-Murnova cesta 14; Iv.nn Perko, posestnik, 40 let, Sv. Jerneja ce-sla 7. — V bolnici so v istem času umrli: Kristijan Sporn, sin delavke, (> mesecev, Tržič 153; Josip Bevk, posestnik, 64 let, Pa-loviče 20; Franc Urankar, rudar, 24 let, Ki-sovec 16.
0 Stavba nove stanovanjske hiše na Poljanski cesti prav dobro napreduje in so delavci dosegli povprečno že tretje in ponekod celo četrto nadstropje. Kakor znano, vodi gradbena dela ing. Mušič. S širokega dvo-riča sredi stavbe je šele sedaj razvidno, v kako velikem obsegu je ta stavba zamišljena.
0 Regulacija Muzejskega trga postaja zopet aktualna. Mestni • gradbeni urad ima sicer že pripravljen načrt za regulacijo, vendar pa so tu šc zapreke, ki jih bo treba odstraniti. Svet, ki ga bo treba uporabiti za regulacijo in priključiti parku, je sicer last mestne občine, toda za popolno regulacijo trga bo morala mestna občina odkupiti od uršulink še kakih dvajset kvadratnih metrov sveta. Mestna občina je stopila radi tega odkupa pred dnevi v pogajanja s provincijalo uršulink v Gorici in pričakuje zdaj odgovora. Na regulaciji trga je zainteresirana tudi Kranjska hranilnica, oziroma oblastni odbor, ki namerava podaljšati trakt svojega poslopja. Ko bo trg reguliran, bo nudil sliko idealno zaključenega in od palač obdanega parka.
O Tatvina harmonike. V stanovanje žene železniškega ključavničarja Terezije Černetove v Mostah št. 24 se je splazil neznan zlikovec in odnesel harmonike, vredne 3000 Din in 50 Din vredno odejo. Zanimivo je, da je Černetova, ki je bila pri sosedu, na potu domov srečala tatu, ki je nosel ukradene stvari, ni pa mislila, da jih jc njej ukradel.
O Policijski drobiž. Nekaj kopalcev je ovadenih radi kopanja na nedovoljenih krajih. — Policija je zopet prišla na sled neki nemoralni zadevi in je bila neka ženska ovadena radi zvodništva. — Dva sladoledarja sta grešila proti obrtnemu redu, štirje lastniki psov proti pasjemu kontumacu, dvanajst voznikov pa proti cestno policijskemu redu.
O Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.	3228
МагЉог
П Predsednik mariborskega oblastnega odbora dr. Leskovar do četrtka ne sprejema strank, ker je odpotoval v inozemstvo.
□ Nadaljevanje zgradbe kolonije. Mestna občina mariborska namerava za slučaj zadostnega števila reflektantov na lastni dom nadaljevati akcijo za zidanje enodružinskih stanovanjskih hišic v slič-nem obsegu, kakor se gradijo sedaj v delavski koloniji. Ta akcija je zamišljena tako,.da bi je bili deležni tudi taki reflektanti, ki za sedanjo delavsko kolonijo po pravilniku ne prlUcio v poštev, ki predvideva le take prosilce, ki so zavarovani pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Zgradila hi se dva tipa hišic, tin A (1 kuhinja, 2 sobi, 2 kabineta in pritikllne za ca. 75.000) in tip B (1 kuhinja, 1 noba, I kabinet in pritikllne za ca. 58.000 Din). Z nujeinnino bi se istočasno odplačevalo loridevno posojilo, lako da bi najemnik s časom poslal 'asi-
nik. Pri 20 letni amortizaciji b: znašala mesečoa najemnina z odplačilom vred pri tipu A ca. 637 Din, pri tipu B ca. 493 Din, pri 25 lelni amortizaciji pe za tip A ca. 586 Din, iu tip B ca. 453 Diu. Pri teh odplačilih je všteto tudi odplačevanje za parcelo, napeljavo plina, električne luči in vodovoda. Da bo imela mestna občina točen pregled vseh relljktan-tov, se ti vabijo, da oddajo s 5 Din 'kom koleko-vane prošnjo do 20. t. m. opoldne v vložišču mestnega magistrata. V prošnjah jo navesti: 1. Ime ш priimek, 2. poklic, 3. sedanje stanovanje, 4. število družinskih članov, 5. ali ima prosilec kai k.nntala in koliko bi k stroškom lahko prispeval takoj. (V tem slučaju so seveda mesečna ,iujemnina sorazmerno zniža.), 6. na kateri tip Itišice leflektira. — Prosilci, ki so vložili žo svoje prošnjo za delavsko kolonijo, naj javijo v mestnem gradbenem uradu soba štev. 3 ob delavnikih med 10 in 12, če reflek-tirajo tudi na lo novo akcijo. Vsi reflektanti dobijo v navedenem času pri gradbenem uradu tudi "sa potrebna pojasnila.
□	S. Poljšak pride v Maribor. Kakor izveno, pride v kratkem semkaj g. Poljšak iz Celja in bo v tukajšnji bolnici pričel z zdravlienjem oseb, obolelih na raku.
□	Naši požrtvovalni nosilci priredijo danee ob 15 v Narodnem gledališču mladinsko predstavo »Pepelko< ali ^Stekleni čeveljčekNastopi 60 otrok, čisti dobiček je namenjen zbirki za nabavo novega rešilnega avtomobila.
П Z motornim čolnom po Dravi na Felberjev otok. 2.0 pred leti je neka tukajšnja tvrdka napravila poizkus z motornim čolnom po Dravi; poizkus S6 ni posrečil, ker je bil motor preslab. Niti praznega čolna ui mogel gnati navzgor. Tako je bila ta misel za nekaj časa pokopana, Mariborčani pa so zaenkrat prišli ob svoj užitek. Z načrtom, zgraditi na Felberjevem otoku moderno in z vsemi kopalnimi udobnostmi opremljeno kopališče, ki naj bi dvignilo sloves Maribora preko državnih meja in privabljalo tujce v naše lepo mesto, pa je zopet oživela misel o motornem čolnu. Ta misel je tem bolj upravičena, če pomislimo na veliko razdnljo, ki ioči najskrajnejše predele meljskega predmestja od Felberjevega otoka. Zato se tudi nekateri tukajšnji krogi že prav resno bavijo s tem načrtom. Motorni čoln, ki bi imel 80 konjskih sil in ki bi lahko prevažal 40 oseb hkrati, bi vozil iz Melja — približno od mesta, kjer se nahaja pobreško-meljskl brod. Ob »Pristanu« bi bilo postajališče, kjer bi vstopali kopalci iz sredine mosta. Tako se bodo Mariborčani lahko pripeljali ua Felberjev otok ali z mestnim avtobusom ali pa z motornim čolnom. Kakor se jim bo pač zljubilo.
□	Gibanje nalezljivih bolezni. V mariborskem mestnem okolišu je v času od 8. do 14. junija 1928 zbolelo ua ošpicah pet oseb.
□	Studenčani se pritožujejo. Pohorski izletniki iz Maribora in okolice pasirajo vsako nedeljo Studence v jutranjih urah z vpitjem in ropotom, kar zbuja navadno nejevoljo naših Studenčanov. Posebno v, noči od sobote na nedeljo ni miru. Torej malo tišje in mirneje skozi Studence.
□	Smrtna kosa. Umrl je včeraj ob pol 10 zjutraj Kari Koračin, dolgoletni poslovodja knjigoveznice Cirilove tiskarne v Mariboru. Bil je član društva kat. mojstrov in je posebno rad podpiral revne dijake.
□	Dan na dan se pojavljajo slučaji tatvine koles. V Kamniškem grabnu so pasantje opazili za nekim grmom sumljivega mladeniča F. Privlekel je izza grma kolo|ter ga vsakemu ponujal na prodaj. Na kolesu je bil privezan paket z dvema srajcama. Ljudem se je neznanec zdel sumljiv. Ko p« je prišel stražnik, sc je začel prihuljeno izgovarjati, da mu je kolo posodil neki krojač iz Mežice; |»-zabil pa je pri tem, da je kolo ponujal na prodaj.
□	Vlom v konferenčno sobo moškega učiteljišča. Včeraj ponoči so neznani storilci prišli skozi odprta okna kleti v konferenčno sobo na tukajšnjem moškem učiteljišču. Odprli so več predalov in omaro. V nezaklenjenem predalu pa so našli 52 ko-lekov po 10 Diu in 30 kuvert, nn katerih so bile zalepljene petdinarske znamke. In še celo obrisači, ki je visela na vratih konferenčne sobe, niso prizanesli. Ob pol 1 zjutraj se je slišal šum in ropot, ki pa je kmalu ponehal. Vrata v konferenčne prostore so bila sicer zaklenjena, vendar so očividno dobro poučeni storilci našli ključ, ki je visel na vratih. Oba vhoda v konferenčne prostore je šolski sluga našel ob pol 7 zaprta.
□	Hčerko bi rada oddala revna vdova, ki je bila uslužbena pri železnici in ki je bila s 1. junijem odpuščena. Punčka je slnra 17 mesecev in prav srčkana. Usmiljena srca, oglasite se! Naslov se izve v uredništvu.
□	Policijski drobiž. Aretirani so bili: neki F. A. radi suma tatvine, B A radi obrtnega reda, J. F. rndi beračenja in Marija P. radi tajne prostitucije. Ko jo je stražnik prijel, je izlila svojo jezo na »spufano in prokletoc Jugoslavijo. Ponočna šetalka, ki je našim policistom dobro znana, je bila izročena okrožnemu sodišču radi potepuštva. — Prijave se tičejo sledečih slučajev: ogrožanja osebne varnosti, obrtnega reda, prekoračene policijske ure,

/ /
aj/e novega
KOLEDAR
Nedelja, 17. maja. Adolf. — Lunina sprememba: Mlaj ob 21.42.
Ponedeljek, 18. junija: Efrem.
ZGODOVINSKI DNEVI
17.	junija: 1818 se je rodil komponist Ch. Gounod. — 1898 je umrl angleški slikar Edvard Burne Jones.
18.	junija: 1903 je bilo v hrvatskem Zagorju od 18. junija dalje v teku 14 dni 160 požarov. — 1874 je umrl v Zagrebu hrvatski fi-lolog in pisatelj Franjo Kurelac. — 1813 se je rodil ruski pisatelj Ivan Gončarov. — 1850 se je rodil komponist Richard Heuberger. — 1910 je umrl slikar Rudolf v. Seitz. — 1901 je umrl slovenski pesnik Josip Murn-Aleksandrov v
cukrarni na Poljanskem nasipu.
*
k Čedalje lepše se razvija orlovska organizacija tudi v telovadnem oziru. Kdo bi ji bil v začetku prisodil toliko razmaha! Težavni so bili početki, toda volja iu vztrajnost sta vso premagala. 2e prvi nastopi niso bili skromni. Tako je leta 1908 nastopilo pri javni telovadbi v Škofji Loki 300 telovadcev, drugo leto v Kamniku 397. Čezdalje bolj je številčno rasla organizacija. Leta 1913 je pri katoliškem shodu nastopilo že 800 Orlov pred 35.000 gledalci. Na katoliškem shodu so se vršile tekme, ki so dale vsemu orlovskemu telovadnemu delu odločilen pravec. Vojska je ta razmah orlovstva malo zavrla. Toda takoj po prevratu, ko so se preko našega ozemlja še valile mase vojakov iz soške fronte, so se ori nas poživljali odseki. Telovadnice so to pot oživele, iz njih se je spet razlegala vesela orlovska pesem. Zdaj šele je prišlo orlovstvo do pravega razmaha. Prirejale so se prireditve, ustanavljali novi odseki. Navdušenje in število članstva je rastlo od dne do dne. Z izrazom navdušenja in moči je bil orlovski tabor v Mariboru. Bil je 1o trikrat slovenskega orlovstva. Pokazalo se je, da se tudi take večje prireditve ne ustraši in jo izpelje do kraja. Po Mariboru se je pričelo delo na znotraj. Vpeljale so se obvezne okrožne tekme. V Ljubljani se je vršil prvi telovadni teden. Ni se več toliko nastopalo, gledalo se je na to, d« bodo nastopi tudi dovršeni. Prišel je čas, da se slovensko orlovstvo pokaže tudi v tujini. Lela 1б21 je orlovska vrsta prvič tudi nastopila v t^kini v Strassbourgu in si pridobila prvenstvo. Ze drugo leto jc želo orlovstvo drugi sijajen uspeh. V Brnu na tekmi je odneslo Več kot polovico prvih mest. In zatem je prišel še Pariz, kjer je dosegel naš prvenstvenik drugo mesto, še mnoge temeljitejše priprave so se vršile za mednarodne tekme v Rimu — od tedaj so povzete današnje slike v »Sk.vencu« — toda tekme so bile v zadnjem trenutku zaradi notranjih razmer v Italiji odpovedane. Ionsko leto v Kolnu si je slovenski Orel pridobil prvo mesto v deseteroboju. Prihodnje
Fiedlerfevo patentirano sredstvo za pospeševanje rasti las
99
GAMMA"
je obenem najboljše sredstvo proti izpadanju las, perhajem in krhkosti las. Daje življenjsko zmožnost lasnim koreninicam in odgaja puhaste lase v močne. Vporaba je enostavna ter se že po prvem poskusu pokaže kot zelo potrebna. Zdravniško preizkušena in priporočena. Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako jo tam ne dobite, obrnite se na edino Glavno zastopstvo za SIIS:
Drogerija „NADA" Kolar I Gabrlć, Suboltca Telefon št. 637
Cena iz Subotice: 4, 1 Din 65-—, Vi I Din 85 —
pozneje še enkrat, pa se mi nI tako dopadlo kot prvič,
Drdrajoč proti jugu prideš v Waukegau (oukign), nekakšen severni Chicago. Rev. Ažbe kraljuje tam. Menda je v W. več Vrhničanov kot na Vrhniki. Spet sem bil prav gostoljubno sprejet. Dom, v katerem sem predaval, je nekaj posebnega, rev. Ažbe je lahko ponosen nanj. Glavna dvorana je 23 m dolga in 15 m široka; zraven nje in spodaj pod njo je vse polno pritiklin, stranskih dvoran, šolskih sob, razvedrišč itd. itd. Res vzorno^ Pomisli le tole: Ce pride otrok v šolo in ima moker plašč, ga obesi v omaro, kjer neprestano kroži zrak od epoaaj gor; ko otrok odhaja, je plašč čisto aun. itd.
Rev. Murn, pri katerem sem v Chicago a presledki bival okoli 14 dni, mi je prepovedal, da ga posebno imenujem. Zato se omejim na par besedi. Prav dobro sva se razumela, in z vso njegovo bližnjo okolico tudi. Kaj bi jih navajal Aleksandre in Jurjevce in Horvate in druge! V hvaležnem spominu Vas bom ohranil vse. Brata Anlonina seveda tudi. Na dan, ko sem predaval v dvorani pri cerkvi Svetega Štefana, je priredilo Kat. žensko društvo večerjo, na katero sćm bil povabljen tudi jaz. Vrlim boriteljicam za vero in narodnost prav lepa hvala! Iz napitnic in govorov je zvenel tihi strah, da bije Slovencem v Ameriki kmalu sadnja ura. Kakor sem že pisal, je strah upravičen.
aa 3a«u in <jospo3«
nicai & ©iLcjac
$tl<ti Cuit^ooa uCic-a 3
leto se vrši slovanski orlovski tabor z mednarodnimi tekmami v Pragi, ki se ga br. 'udi slovensko orlovstvo udeležilo. Letos pa nastopi 1. julija na lastnem Stadionu. Uspehov orlovstva ne more nikdo zanikati. Poudariti pa je treba, da tvorijo jedro organizacije kmel-ska in delavska mladina in da se nobeni drugi organizaciji ni posrečilo v toliki meri zanesli zmisel prave telesne vzgoje v najširše plasti našega ljudstva.
*	Prosvetna razstava kamniškega prosvetnega okrožja v velikem obsegu se slovesno otvori na kresno nedeljo 24. junija v Kamniku. Spored: ob pol 10 služba božja za vse prosvetne delavce (žive in mrtve), te se udeleže zastopstva vseh prosvetnih organizacij v kamniškem okrožju z zastavami, po tej slovesna otvoritev razstave v veliki orlovski telovadnici pri >Krištofu. na Šutni v Kamniku, ogled povabljenih oblasti in gostov, zborovanje društvenih zastopnikov in drugih prosvetnih delavcev. Popoldne ob pol 2 v Mekinjah slovesne večernice, naslop pevskega okrožja in praznovanje 25 letnice ondotnega Kat. prosvetnega društva. Razstava bo odprta vsak dan dopoldan do 30. junija. Razstavljeni bodo vsi predmeti iz preteklosti in sedanjosti.
-k Nov ameriški dar za šmarnogorske zvonove. Upravi našega tednika »Domoljuba« je poslala le dni za nove šmarnogorske zvonove vsoto 5 dolarjev ali 280 Din gospa Erna Writz iz Chicaga. Katoliški Slovenci v domovini, posnemajte! Primanjkljaj je še znaten!
•k Odvetniški izpit sta položila pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani z najboljšim uspehom gg. dr. Ant. Novačan in dr. Martin Č e š n o v a r.
k Smrtna kosa. Dne 8. junija je po kratki in težki bolezni umrl administrativni poročnik Andrej D u j m o v i č , blagajnik orožniškega bataljona v Belgradu. Rojen je bil v Istri, a služil je kot orožnik pri bivšem avstrijskem orožniškem poveljstvu za Štajersko v Gradcu. Po preobratu je prestopil k jugoslovanskemu orožništvu, kjer je s svojo vrlo sposobnostjo in marljivostjo dosegel kot prvi Slovenec čin administrativnega poročnika pri orožništvu. V tej lastnosti je pokojnik delj časa služil v in-tendanturi štaba orožniškega poveljstva v Belgradu, kjer so mu bile poverjene pokojninske zadeve orožniškega moštva. Zavzel se je v tej lastnosti za orožnike in pomagal kjerkoli je mogel, vsled česar ga bomo ohranili, posebno Slovenci, v trajnem in dobrem spominu. Pogreb se je vršil dne 9. junija ob 4 popoldne na belgrajsko pokopališče.
k Vpisi na meščanskih šolah se vrše začasno koncem junija, redno pa 30. in 31. avgusta. V izjemnih slučajih dopusti vpis učiteljski zbor do 5. septembra, prosvetni inšpektor pa do 15. septembra.
*	Na gimnaziji v St. Vidu je ministrski odposlanec pri maturi g. Franc Novak, gimnazijski ravnatelj v pokoju.
•k Izredne nizke cene knjig lastne založbe objavlja Nova založba. Enotna cena za prevode iz svetovne književnosti (Sophocles, Euri-pides, Shakespeare) je 15 Din, za Cankarjeve Podobe iz sanj 8 Din, Mole: Tristia, Majcen: Kasija samo 6 Din. Te prilike naj ne zamudi noben prijatelj dobrih in lepih knjig.
*	V seznamu maturantk škofjeloškega učiteljišč", ki so z dobrim uspehom izdelale maturo, je v »Slovencu* z dne 16. junija pomotoma izostala Oblak Marija iz Smlednika.
•k Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršili od 5. do 13. junija pod predsedstvom univ. prof. dr. Nikole Radojčiča kot ministrskega odposlanca zrelostni izpiti. K izpitom se je prijavilo 45 kandidatk in sicer 44 rednih gojenk in 1 izredna kandidatka, ki ji je ministrstvo prosvete dovolilo polagati dopolnilni izpit v svrho nostrifikacije zrelostnega izpita. Izpit je napravilo 37 kandidatk, med temi devet z odliko; 8 kandidatkam se je dovolil ponavljalni izpit v jesenskem roku. Izpričevalo zrelosti so prejele gdčna: Anion Viktorija, Berglez Marta, Bozeljak Vida (z odliko), Brenk Marija, Bučar Nikolaja, Ceh Ana, Dobnikar Ivana, Dolenc Matilda, Erker Bcrta, Gale Ana, Golob Frančiška, Hlebec Marija, Jernejec Ivana, Kalan Veronika, Kocjan Angela, Koderman Milena, Kosti Ljudmila, Kru-šič Hilda, Matzele Marija, Merliar Feliksa, Merhar Marija, Mlakar Nada, Oražem Angela, Pavletič Irena, Pizzulin Ana, Polokar Rafaela, Punčuh Julijana, Rihar Rozalija, Svetina Frančiška. Šegula Ivana, Šetinc Daniela, Šiška Ana, Švigelj Marija, Tavčar Vlasta, Torclli Ana, Vrhovnik Marija, Zupančič Natalija.
*	Unirla je včeraj dopoldne gospa Elizabeta V i 1 k o v e c na Savi pri svoji nečakinji učiteljici gdčni Angeli Znkotnik. Pokojna je bila v 102. letu svoje starosti.
•k Nedeljski vlak na progi Kranj—Ljubljana gl. k. Pričenši od 17. junija do 30. septembru bo vozil po potrebi ob ngodnem vremenu
ob nedeljah iu praznikih na progi Kranj— Ljubljana gl. k. potniški vlak št. 927 z odhodom iz Kranja ob 19.57 iu prihodom v Ljubljano gl. k. ob 20.45 in postankom v vseli postajah in postajališčih. Ta vlak bo vozil v svrho razbremenitve večernega vlaka, ki prihaja v Ljubljano gl. k. ob 21.08. Kadar bo vozil vlak, bodo razobešeni na postajah od 11 dalje posebni razglasi.
k Motorno kolo za 10 Din lahko zade-nete pri kolesarski loteriji Jugoslovenske Matice, koje žrebanje se vrši 1. julija t. 1. Vseh dobitkov je 600, med glavnimi eno motorno kolo in dvajset navadnih koles solidne francoske znamke. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po raznih ljubljanskih trafikah in pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Selcnburgo-va ulica 7/II.
Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične 3. julija za vse upravičene invalide ljubljanske in mariborske oblasti. Obsega radio-emanacijske kopeli, po potrebi tudi mehanoterapijo; za ves čas zdravljenja brezplačna popolna oskrba (hrana in stanovanje) v Invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo na osnovi določil člena 10 invalidskega zakona pretežki in popolni invalidi, izmed lahkih in težkih pa samo oni, ki plačujejo manj nego Din 20 neposrednega davka, odnosno oni, ki so zaradi revmatičnih in sorodnih bolezni proglašeni za vojne invalide. Prošnje je nasloviti na velikega župana ljubljanske oblasti. Prošnji mora biti priloženo: 1. uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine, 2. zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, da je zdravljenje potrebno, po potrebi pa še 3. potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednega davka in 4. invalidsko uverenje o zadnjem pregledu. Dobo zdravljenja določi v vsakem posameznem primeru kopališč,ni zdravnik povodom prve zdravniške preiskave. Nastanitev je skupna v Invalidskem domu za vse invalide brez izjeme. — Veliki župan: Dr. Vodopivec.
•k Pogreša se 28 letni Josip Ahčin, stanujoč v Stražišču pri Kranju. 30. maja je izginil in njegovi ožji sorodniki ne vedo, kam. Fant je majhne postave, temnikaste polti, črnih las in je nosil temnosivo obleko. Delal je svojčas v trboveljskem rudniku, nato v Tržiču, nazadnje pa v Kranju. Ako bi ga morda kdo po tem času še videl, se vljudno naproša, da to javi njegovemu bratu Francu Ahčin, Sv. Duh 37, p. Škofja Loka.
k Poizkušen roparski napad. 13. t. m. se je vračal posestnik Stanko Zabukovec iz Ran-dola pri Krki s semnja na Zdenski rebri, kjer je prodal par volov. V gozdu med Ilovo goro )ln njegovim domom je skočil k njemu neki maskirani moški in zahteval denar. Napadeni je zaklical na pomoč, klic je čul lovec, ki je v bližini čakal zajca, oddal par strelov, nakar je maskirani ropar zbežal.
~k Aretirani komunistični agentje v Osje-ku. Politični oddelek osješke policije je v četrtek zvečer v popolni tajnosti aretiral privatnega uradnika Leona Sonnenscheina in njegovo sestro, dijakinjo VIII. gimnazijskega razreda. V njunem stanovanju so našli kompro-mitujoč material, ki dokazuje, da sta bila v stikih iz izvrševalnim odborom internacioiiale v Moskvi. Našli so ludi stroj, s katerim so bili tiskani letaki, katere so delili pred meseci v Osjeku in zaradi katerih se je prejšnji mesec vršila pred sodiščem razprava. Našli so poleg tega še tudi drug material.
•k Lokomotiva odrezala 70 lotni ženski obe nogi. 70 letna Luca Petrovič je v Jajcu v petek šla preko železniške proge, ravno ko je privozil vlak. Strojevodja ni mogel zadržati vlaka iu starka je padla pod lokomotivo, ki ji je odrezala obe nogi iu jo težko ranila na glavi. Prepeljali so jo v bolnico, vendar pa ni upanja, da bi jo rešili.
•k Skrivnosten vlom v Vukovarju. Načelnik vukovarske železniške postaje Živko To-mič je pred tremi dnevi spi.iočil policiji, da je nekdo vlomil v blagajno in odnesel 100.000 Din, ki jih je dan prej pustil v blagajni. Policija je prišla takoj nn lice mesta in ugotovila, da je blagajna odprta. V ključavnici so se nahajale štiri žveplenke in ena igla. Iz blagajne je izginil ves denar. Policija je poklicala vukovarskega namestnika državnega pravdništvu in dva detektiva od daktilograf-skega oddelka, da izvršijo preiskavo. Razen tega je prišel še načelnik železniške postaje v Rumi Zivkovič, ki je pregledal knjige in ugotovil, da Tomič ne more dati računov za vsoto 192.000 Din. Takoj je bil poklican višji uradnik prometnega ministrstva Pavičevič, ki bo definitivno ugotovil stanje blagajne. Detektivi so našli na blagajni odtiske štirih prstov, toda ti odtiski pri blagajni ne bodo dosti pomagali. Poklicani so bili ključavničarski strokovnjaki, ki so razložili blagajno in njen mehanizem. Ugotovili so, da na ključavnici ni nikakih znakov nasilnega vloma, ker je ključavnica nezavarovana. Zato sklepajo, da je bila kritično noč blagajna odklenjena z navadnim in pravim ključem. Na podlagi tega in drugega materiala so načelnika postaje To-miča aretirali in ga izročili sodišču. Tomič je oče treh otrok in ima že 20 let službe.
k Premirnnje bikov. V sredo 13. junija se je v Brežicah vršil pregled in nagrajenje bi-kov-plemenjakov za ves sodni okraj. V to svrho je dal okrajni zastop v Brežicah 4000 Din, ljubljanski oblasti odbor pa 1500 Din. Ocenjevalno komisijo so tvorili člani okrajue-
urelDfe naiboife prebavo, Clsjl Želodec ln (revo sigurno po priletno. 1 omot v vso h i lekarni Din 4 —.
ga zastopa in od oblastnega odbora delegirani višji živinozdravnik J. Vizjak. Pred komisijo je bilo pripeljanih 27 bikov. Prvo nagrado v znesku 450 Din je dobil posestnik Janez Omer-zu iz Anovca pri Vidmu za 4 letno krasno žival. Razdeljenih je bilo še 17 nagrad od 350 do 200 Din. Nenagrajeni lastniki pa so dobili po 50 Din za prigon.
-k Nepošten sladoledar. V zadnjih letih prihaja v naše kraje vedno več sladoledarjev iz južnih krajev, kj imajo s seboj svoje bližnje rojake za pomočnike. V Krškem je sla-doledar-gospodar Milajin Salijevič, ki je imel več pomočnikov, med njimi 17 letnega Fejzula Nezura. Ta je imel sladoled prodajati v Brežicah, izkupiček pa tedensko obračunavati z gospodarjem. Nekaj tednov je Fejzula Nezura pošteno prodajal sladoled za gospodarja, v zadnjem tednu pa ga ni bilo več k obračunu. Zahotelo se je mlademu Fejzuri po južnih krajih še pred koncem sezone. Pridržal je izkupiček sladoleda za en teden, vzel s seboj strojček za sladoled in izginil brez sledu ter s tem svojega gospodarja oškodoval za 2300 dinarjev.
k Slepar se je izdajal za časnikarja. Pred
leti se je pojavil v Bečkereku v Vojvodini neki Dušan Obradovič iz Belgrada, ki se je izdajal za sotrudnikz »Vremena« in dejal, da namerava pripraviti vse potrebno za ustanovitev srbskega dnevnika v Bečkereku. Na ta način si je pridobil dostop do najbolj uglednih srbskih družin v Bečkereku. Nekega dne je prišel k prodajalcu časopisov Viktorju Wittma-nu, s katerim je uredil račune, kakor je sam rekel po naročilu »Vremena«, in si dal izplačali znesek 7000 Din. Ko so pozneje ta znesek tirjali od Wiltmana, se je izkazalo, da Obradovič nima nikakih zvez z »Vremenom« in da je Wittman nasedel sleparju. Za Obra-dovičem je bila izdana tiralica. Pred dnevi pa so sporočili iz Skoplja, da se Obradovič nahaja tam v zaporih. Ko ho tam odsedel svojo kazen za tamkajšnje prestopke, bo izročen oblastem v Bečkereku.
■k Ponudbe naj se dvignejo v upravi našega lista pod šifro: Blagajničarka »Kavcija«, Trgovina, Srečni junij, Resni kupec, Kmetija, Učenka za damsko krojaštvo, Mirna in snažna 5033, Podjeten, 1928, Zanesljiva, Roža skrivnosti, Krasna lega, Zahteva plače, Adoptacija, Visoke obresti, Maj 3491, Manufaktura 12.
Radioemanaci jsko termalno kopni lire 36—38° O
DOLENJSKE TOPLICE
Toplice pri Novem mesln. Zel. poslala Straža-Topllee, ozdravijo Mjrurno revnmtizem nevralprijo. Ischias. ženske bolezni, ostarelost itd Vsaka tukajšnja kura fvrsti in pomlajuje. tJspeliov trga io stoletja starosta zdravljenja ne doseže nobena <!rn(ra torapUa. • V pred-sezoni in posezoni znatno znižano cene. 20 dni z vsem pavSnlno 1200 Din Sezona od ma la do oktobra. Zelez-nifni popusti. Fina restavracija. Zahtevajte prospekte.
■k Potovanja z zrakoplovom. Zrakoplov-
stvo je postalo v zadnjih letih predmet največje pozornosti in posebnega zanimanja i z ozirom na vedno večje izpopolnjevanje zra-koplovskih sredstev i z ozirom na vedno racionelnejše uporabljanje tozadevnih prometnih sredstev v prometne svrhe. Proge zračne plovbe se širijo povsod od dneva do dneva in dobivajo vedno večji pomen v narodnem in mednarodnem prometu. Očividen napredek zrakoplovstva je vzbudil tudi prj naših merodajnih činiteljih ono zanimanje, ki se je moralo na vsak način pričakovati, in sledeč zgledom drugih narodov ter očigled zanimanju omenjenih činiteljev se je tudi pri nas uvedel promet z zrakoplovi. Občna zavarovalnica »Assicurazioni Generali« se je s željo, da tudi ona stopa vzporedno z napredkom časa in da spopolni vsa mogoča zavarovanja, odločila, da prevzame brezplačno kritje slučajne nesreče pri letanju na rednih progah, ki vrše javno službo in stoje pod nadzorstvom države. Ta brezplačni velipotezni nastop društva dokazuje tudi, da sc omenjeno društvo ne boji žrtev, če gre za to, da v najširših mejah možnosti zadovolji pravične potrebe zavarovancev.	(5592) k Enoletni trgovski tečaj Ant. Rud, Legat v Mariboru, sc začne dne 3. septembra t. 1. in traja deset mesecev ter obsega sledeče predmete: enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovsko S korespondenco in kontoma dela, trgovinstvo in meništvo, blagoznanstvo, trgovski zemljepis, lepopisje, slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovenščino, srbohrvaščino in nemščino. Italijanščina kot neobvezen predmet. Trgovski tečaj je edini v Sloveniji, kateri jc bil od ministrstva za trgovino v Belgradu koncesijoniran. Opozarjamo toraj na to ugodno priložnost za trgovsko izobrazbo posebno vse interesente. Šolnina jc zmerna, tako da je udeležba mogoča tudi manj premožnim. Nadalje se šolnina tudi zniža, na kar se posebno opozarja. Vse drugo je razvidno iz prospekta, katerega lahko zahtevate brezplačno v trgovini tvrdke Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. 5551
V	4. skupino II. kategorije so napredovali: Bitcnc Ivan v Dovjem, okraj Radovljica; Twrdy Maks v Zavodriji, okraj Slovenjgradec; Gostinčar Srečko v Zamcškein, okraj Krško; Horvan Janko v Motvarjevcih, okraj Murska Sobota; Vojeh-llo-čevar Ljudiiiita v Bojtanju, okraj Krško; Sevnik Marija v Bizeljskem, okraj Brežice; Razinger Ladislav v Koroški beli; Iglar Franjo v St. Bistrici.
Bitcnc Drago ie premeščen v I.eskovec, okraj Krško; Ri.-doli Godicl, strokovni učitelj v Mežici je premeščen za strokovnega učitelja na meščansko šolo v Celje.
V	Va'ti vasi, ekraj Novo mesto, se otvori s šolskim letom 1923/20 5. razred; v Devici Mariji v Polju se otvori s šolskim letom 1928/29 vzporednica,
h železniške službe
Postavljeni sc: za zvaničr.ika I. kateg. 4. skupine Zevnikar Danijel na postaji Ruše, Sodja Janez ua postaji Breg; za zvaničnike II. kateg. 3. skupine Vckač Milan v kurilnici Maribor, Entor Albin v kurilnici Zidani most, Kolanič Alojzij v kurilnici Maribor, Lutz Alojzij v kurilnici Ljubljana I. gl. kol. Imenovani so: inž. Gliha Ivan, uradnik I. kateg. 7. skupine, pri strojnem cdde'ku direkcije v Ljubljani za šefa kurilnice Ljubijana II. gor. kol.; Cekal Fran, uradnik II. kateg. 4. skupine, iz postaje Grosuplje za načelnika pos'aje Gornja Radgona. Premeščeni so: inž. Šolar Ludovik, uradnik I. kateg. 9. skupine, od strojnega oddelka direkcije v Ljubljani v delavnico drž. železnic Niš; uradnika II. kateg. 3. skupine: Miiller Fran iz postaje Pragersko v Zidani most, Pavlič Josip iz postaje Bistrica—Boh. jezero v Ljubljano gl. kol.; uradnika II. kateg. 4. skupine: Skok Alfonz iz postaje Rakek v Pragersko, Kopitar Metod iz postaje Videm—Krško v Bistrico—Boh. jezero; uradnika II. kateg. 5. skupine: Štrubeij Anion iz postaje Murska Sobota v Laško, Sever Frid-rik iz postaje Ruše v Poljčane; uradniki III. kateg. 3. skupine: Ajdič Karol iz postaje Kraljevec—Pre-log v Grosuplje, Kužnik Fran iz postaje Btanca v Videm—Krško, Golob Albert iz postaje Pragersko v Dravograd—Meža, Sonaja Josip iz postaje Sv. Lovrenc na Pohorju v Ruše; uradnika III. kateg. 4. skupine Benini Karol iz postaje Novo mesto v Kraljevec—Prelog, Krebelj Cvetko iz postaje Laško v Mursko Soboto; zvaničnika f. kateg. 4 skupine Penko Mihael iz postaje Ljutomer v Blauco, Prezelj Vladimir iz postaje St. Vid—Vižmarje v Ortnek; zvaničniki II. kateg. 1. skupine Marčun Ignacij iz postaje Vcržej v Sotesko, Gabrijevčič Mihael od prog. sekcije Jesenice k prog. sekciji Ljubljana gl. proga Jakelj Ivan iz postaje Kranjska gora v Slovenjgradec; zvaničnik II. kateg. 2. skupine Gruden Miha iz postaje Rakek v Maribor gl. kol., zvaničnik H. kategorije 3. skupine Bcrtot Filip iz postaje Sloveuj-gradec v Maribor kor. kol. — Od občega oddelka direkcije v Ljubljani so premeščeni 1. k prometno-ko-mercijalnemu oddelku uradniki II. kategorije Zoreč Ivan, Wajda Vladimir, Petek Alfred, Leskovec Fran;
uredniki III. kategorije Merlini Rudolf, Beušsan Andrej, Jeras Emilija, Wohinc Karol, Rus Ivan, Suler Antonija, Rupert Štefan; zvaničniki II. kategorije Lavrih Fran, Zupančič Anton, Murovec Matej, Rav-bar Štefan, Gabrovšek Ivan, Mandelj Martin; 2. k strojnemu oddelku uradnik II. kategorije Poljak Lo-vro, uradniki III. kategorije Cvetko Fran, Jesih Josip, Kobal Albert, Verbovšek Josip; 3. h gradbenemu oddelku uradnik III. kategorije Schlag Fran; 4. v kurilnico Maribor uradnik III. kateg. Vokač Josip. Upokojen je: Zvab Ivan, zvaničnik II. kateg. 1. skupine, na postaji Jesenice.
Orlovski tabor
na Stadionu
Za petje pri maši se pripravite. Takoj naročite še partituro in glasove. Za darovanje in svet se bo pela himna: Povsod Boga. Glasovi in fantovski molitvenik bo naprodaj v DNZ iu tudi na Stadionu.
Narcdne noše na stadionski prireditvi. Vse udeležnikc, ki ne pridejo v krojih in imajo na razpolago narodne noše pozivamo, da pridejo v narodni noši. Odseki naj takoj razvijejo agitacijo, da bo udeležba narodnih noš, tako moških kakor ženskih, kar najbolj številna.
Prijavite narodne noše. Odsekovne odbore pozivamo, da najkasneje do 25. junija prijavijo SOZ Število moških in ženskih narodnih noš, ki se bodo udeležile stadionske prireditve.
Pevci na plan! Ob priliki orlovskega tabora se bo vršil v nedeljo 1. julija velik sprevod Orlov, Orlic in narodnih noš. V sprevodu se bo tudi pelo. Zato pozivamo vse pevce, da se dobro pripravijo za ta dan, da bo lepa slovenska pesem odmevala po ljubljanskih ulicah.
Čitajte »Slovenca«! Podrobna navodila bomo javljali v »Slovencu«, zato ga pazno čitajte!
Plakati! Te dni bomo razposlali odsekom plakate za orlovski tabor, katere naj odseki izobesijo na vidna mesta.
Prijave za prenočišče. Nečlani, ki nameravajo prisostvovati prireditvi na Stadionu in ki morajo radi oddaljenosti prenočili v Ljubljani, naj javijo domačemu odseku, s katerim vlakom se pripeljejo in če refleklirajo na prenočišče. Za priglašene. ki naj jih odseki sporoče pisarni SOZ vsaj do 25. t. m., bodo proti zmerni odškodnini pripravljena skupna ležišča.
Spori
SI\ Mladika (v Mladinskem domu ua Kodelje-vem). Današnje tekme: Dopoldne ob 9 rez. z Natakarjem. Ob pol 11 komb. moštvo z rez. Zvezde. — Pcpoldne ob pol 2 igra I. m. z I. m. Jugoslavije. Ob 3 pa tekmuje jun. moštvo s SK Krakovo. Vse tekme se igrajo le ob ugodnem vremenu. Načelnik.
itn
lug. J. ltataj:
Prefkrba mest z mlekom
Nemška, švicarska mesta, Newyork, Pariz.
Medtem ko vidimo že v predvojni dobi preskrbo mleka ua Dunaju, v Pragi, Berlinu, Draž-danili koncentrirano v nekaj velikih mlekarskih podjetjih, ki po večini dobivajo imtrebno mleko neposredno od producenta, bodisi od veleposestnika ali pa potom lastnih nabiraluio od manjšega kmctovalca, najdemo v tej dobi po večini ostalih nemških velemest in velikih mest preskrbo mleka v rokah mnogoštevilnih malih in večjih razpeče-valcev, ki potrebnega mleka ne dobivajo neposredno pri producentu, ampak od večjih in manjših nabiralcev na deželi, 'lako najdemo tik pred izbruhom svetovne vojne v Frankfurtu ob Meni za okrog 175.000 litrov, ki se je vsak dan uvažalo v to mesto okoli 1200 takih razpečevalcev, ki so bili navadni prekupčevalci z mlekom. Še slabše je bilo v tem oziru v Lipskem, kjer se je razdelilo okoli 145.000 litrov dnevne porabe na skoro 1300 malih prekupčevalcev. Mnogo manjše mesto Man-heim ob Renu z okoli 81.000 1 dnevne porabe jc imelo skoro 500 nialih prekupčevalcev z mlekom.
Da bi mogli uspešneje premagovati uujne velike težave, s katerimi je združena preskrba takih velikih središč, so se po nekaterih mestih ti mali razdeljevale! mleka, gospodarsko po večini šibki, združili v različne organizacije z različnimi nameui. Tako je organizacija takih malih ljudi v Hamburgu najprej rajonirala razdelitev mleka. Vsak član te organizacije je dobil v mestu svojo četrt, kjer je po izvršenem rajoniranju samo on smel dostavljati mleko. Pred rajoniranjem je bilo v isti četrti ali celo v isti hiši bogve koliko raz-deljevalcev, ki so drug drugega izpodrivali. Razdeljevanje je šlo ua ta uačiu veliko počasneje in je bilo jasno veliko težavnejše in dražje. Saj je moral isti raznašalec obiti neprimerno več hiš in tudi četrti, da je isto množino mogel dostaviti.
Enako važna kakor rajoniranje, je bila skrb za izenačenje mleka, ki jo je ludi prevzela navedena organizacija teh uialih razpečevalcev. Do-gnano je namreč, da mesta ne rabijo vsak mesec ali tudi vsak dan enake množine mleka. V velikih mestih znašajo tako razlike v konsumu precejšnje množine. Da more tisti, ki ima preskrbo z mlekom v rokah, vsak čas postreči strankam s potrebno, in sicer samo potrebno množino mleka, mora imeti stalno gotovo množino inleka v rezervi. Velikemu, moderno opremljenemu obratu to vprašanje ne, dela preglavic, od konzunm preostalo mleko se kratko-malo podela v razne mlečne izdelke, kakor jih pač trg zahteva. Drugače pa je to pri malih ljudeh, ki ne razpolagajo sploh z nikakim obratom. S ]x>moč-jo organizacije so si uredili na deželi skupne mlekarske obrate, katerih naloga je, v mestih ali tudi dnovili manjšega konsuma svežega mleka odvisno mleko podelali v razne mlekarske izdelke, ki si jih potem razdelijo po odpadajoči množini mleka.
Po nekaterih drugih velemestih pa so zojiet ravno organizacije teli nialih prekupčevalcev uredile svojo lastne mestne obrate. Tako ima :društvo mlečnih trgovcev« v Essenu ob Ruhri lastno mestno mlekarno, ki jazpeča dnevno po svojih članih 20—25.000 litrov mleka.
Morda ne bo nezanimivo slišali še nekaj podatkov o preskrbi z mlekom po nekaterih drugih državah. Po švicarskih mestih je bila pred vojno preskrba inleka precej enostavna. Po manjših mestih je imel to v rokah po večini producent sam. Ker so v Švici izredno ugodne produkcijske razmere za mleko — Švicar je rojen mlekar, prvovrstne. mlečne krave, posestne razmere v okolici mest ravno za lo panogo mlekarstva najugodnejše —, se. o tej preskrbi nc more reči, da jc bila slaba, niti v higienskem, niti v gospodarskem ozi-
ru. Po vseh predpisih molzne tehnike in iudi higijene pridobljeno mleko sp z vodo ohladi, sj>ravi v čiste posode in se takoj odpelje v nekaj kilometrov oddaljeno mesto, kjer se zopet takoj razdeli strankam. Posestnik 10 do 15 včasih tudi 20 v i sok o mlečnih krav imajo na dan 800—400 1 mleka, ki morejo že primerno jdučiiti voznika, ne da bi se. previsoko obremenila oddajna cena za liter mleka v mestu. Če sam posestnik nima za primerno izrabo voza dovolj mleka, prevzame še mleko od enega ali več jiosestnikov, kolikor je pač potreba, in torej ludi v takem slučaju voznina in dostavnina za liter mleka ne presega normalnega zneska. Normalno vsi stroški od hleva pa do konsumenta v mestu ne presegajo 20—25% cene, katero plačujejo sirarne ali konden/.ne tovarne.
Po večini švicarskih mest z nad ]0<) tisoč prebivalci, ki so navezana že na uvoz mleka iz bližnje in srednje železniške cone — do 100 kui — pa so vzela v roko ravno v švicarskih mestih tako razvita konzumna društva. Ta društva imajo po deželi ali svoje zbiralnice, ali pa kupujejo inleko tudi od zadružnih mlekaru. Iz bližnje ione do 30 km ga dovažajo jk> dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, iz srednje železniške cone pa seveda samo enkrat. Značilno zi švicarske konzumne mlečne oskrbovalnice je, da so v predvojnem času oddajale vse mleko v surovem stanju na konsumenta. Mleko se je ohladilo v zbiralnici, po prihodu v mestno centralo se je še enkrat ohladilo in se je seveda v tem ohlajenem stanju držalo do razdelitve na jiosamezne stranke. Značilno pri leh kon-zumnih oskrbovalnicuh je tudi lo, da imajo svoje izednačene mlekarne v oddaljenejšem železniškem jiasu. Da na režiji kolikor mogoče prihranijo, strogo pazijo na to, da v mesto uvažajo le toliko mleka, in sicer iz najbližnjih nabiralnic, kolikor ga morejo porabiti za konzumne namene. Najbolj oddaljene zbirnlnice jim služijo za izenačenje me-njajočih se potreb mesta. Vsled precejšnje obsežnosti takih mestnih konsumnih mlečnih oskrbo-valnic — 20—25.000 litrov na dan — vsled minimalne manipulacije z mlekom, vsled jako zmanjšane prodajne režije po že obstoječi društveni prodajni organizaciji zs druge konzumne potrebščine. Zmorejo pač navedene konzumne oskrbovalnice vzdržati konkurenco iz najbližnjega pasu — t. zv. pasu ročnih in vprežnih voz — dohajajočega mleka.
Značilna, prav amerikanska je preskrba z mlekom v Newyorku. Tu igra vodilno vlogo mlekarsko podjetje Bordeus Companv, ki je že 1. 1917 razpečalo dnevno okoli 4oO.(XK) 1 mleka nn dan. Vsa ta ogromna množina se razdeli med ne\v-yorško prebivalstvo v steklenicah, in sicer v popolnoma surovem, nepastoriziranem stanju, čeravno mora večino tega mleka prevoziti 200 do 300 kilometrov do Nevyorka. Način, kako to Bordeus Сотрапу doseže, je pač tudi amerikanski. Mleko so nn farmi pomolze, se ohladi in takoj poloči v steklenice. Steklenice se potom vložijo v posebno zaboje in se tu popolnoma obložijo z ledom. Da je prevoz še bolj siguren, se končno natrpajo z ledom še vsi prostori med zaboji, ko so so naložili v vagone, in se sami zaboji istotako obložijo. Koliko so jiri tem načinu preskrbe, t. zv. trojnem hlajenju porabi ledu, nam ho najbolj jasno, če si predočimo, da se porabi dnevno za prevoz ozuačene množine mleka v steklenicah najmanje 100 vagonov.
V Ne\vyorku samem ne potrebuje Bordeus Сошрапу nikakih mlekarniških naprav, ampak samo ogromna izlngališča, odkoder se ob prihodu posebnih mlečnih vlakov razvažajo zaboji s steklenicami.
Brezdvomno nam predstavlja preskrba Nev-уогка sicer zelo priproslo, vendar najpopolnejšo mestno mlečno aprovizacijo. Saj dobi tu prebivalec. nebotičnikov iz več 100 km oddaljene farme mleko, kakor ga je dala krava. Samo po sebi je pač razumljivo, da Bordeus Сотрапу, ki ima poleg
posoda
je po uporabi zmeraj umazana. — Najbolje se pomije, da bo kot zrcalo, ako uporabljate
Schichf uov Ominol
3BKB
newyorškega mlečnega podjetja še okrog 50 tovarn za kondenzirano mleko po vsej Ameriki, izpolni pri preskrbi Ne\vyorka tudi vse liigijenske predpogoje glede zdravja molzuih krav, zdravja osobja, potrebno snago steklenic ild.
Pri navedenem amerikanskem načinu preskrbe mleka je pač razumljiva, vendar kljub temu še amerikanska režija te preskrbe. Znaša namreč la 150—200% nabavne cene pri farmerju. Od 3.5 centov za 3.5% mleko pri farmerju narasle cena v Newyorku na 8—10 centov.
Newyorški preskrbi sliči v gotovih ozirih mlečna aprovizacija Pariza pred vojno. Kakor Bordeus Сотрапу pripravi mleko za konzum že na licu produkcije in ga po dovozu v mesto brez nadaljnjih operacij razdeli na kanzumenle. tako ludi pariški veletrgovee zbere na kolodvorih mlečnih središč vse tamošnje mleko, ga tam jiopolnoma pripravi za konzum in takega pošlje v mesto. Z razdelitvijo mleka po mestu se pa ne ukvarja sam, ampak ga takoj na kolodvoru v Parizu odda na svojega velepodjetnika-razdeljevalca, od katerega zopet prevzemajo mleko jjosebni detajlisti, ki liilcr ko dostavljajo strankam ali ga pa na drobno raz-pečavajo. (KI lod v Parizu znane kategorije mlečnih podjetnikov: ramosseurs, latiers en gros, in cremier.
Senčne strani te razcepljene preskrbo so v prvi vrsti higienskega značaja, pa tudi režija, mora tu prav po amerikansko narasti. Medtem ko plafca ramasseur mleko v hlevu 10—12 cls, ga mora plačati konsument v Parizu 25, SO, v neugodnem slučaju celo 10 cts.
Katere ceste v Ljubljana se bodo letos tlakovale
Po predlogih, ki jih je izdelal mestni gradbe-ui urad, sc bo še letos tlakovala z drobnim tlakom, to je z malimi granitnimi kockami vsa cesta Pred škofijo do Poljauske ceste, to pa seveda le v slučaju, če ne bo treba položiti drugega tramvajskega tira, kakor jc to nameravano v načrtu o razširjenju omrežja cestne železnice. Dalje se bo tlakoval z diobnim tlakom del Vidovdanske cestc od Sv. Petra ceste pa do Komenskega ulice, tako da bo tam tlak sklenjen. Tlak na Starem trgu sc bo podaljšal od Zalaznika pa do Stiske ulice. — Letos jc mestna občina zgradila že več novih cest v raznih novih stanovanjskih kolonijah, nekaj jih pa namerava še
napraviti oziroma zboljšati. Nove ceste so v Kole-ziji v novi delavski naselbini, v mestni naselbini za Topničarsko vojašnico, dalje za Bežigradom, v Šiški na nekdanjem Lukmanovem svetu, kjer jc zadnje čase vzrastlo precej novih hiš, dalje za Strojnimi tovarnami in livarnami in nekaj tudi na Mirju. Na Barju so utrdili več stradonov in jih posuli z dobrim gramozom. Mestno občino veljajo nove ceste vsako leto ogromno denarja. V Ljublja-ji je v veljavi tako zvani »odprti sistem« novih zgradb, ki zahteva seveda mnogo stroškov za nova pola, kanalizacijo in pa razne napeljave. Sredstva mestne občine pa so v te svrhe zelo omejena. Za letos jc bilo za posipanje cest določenih 19.000 kubičnih metrov gramoza; od tega se je porabilo že 14.375 kub. metrov, pri čemer jc bilo posebno odločilno slabo vreme in pa mnogo novih cest, ki jih je bilo treba posipavati. Mestni gradbeni urad ne bo mogel do konca leta porabiti pri skrajni štedlji-vosli in skrajno možnem prekoračenju dovoljene količine več kot 22.000 kub. metrov gramoza. Od konca vojne je nastalo v Ljubljani nič manj kot 107 novih ulic, ki jih je bilo treba krstiti. Zahteve po izboljšanju ulic in po novih ulicah še vedno naraščajo in kakor so te zahteve upravičene, je treba vendar pomisliti, da mestna občina ne zmore ne toliko denarnih sredstev ra vse to, niti nima dovolj strojev za vzdrževanje in napravo cest. Dosedanji edini parni valjar ne zadostuje več in potreben bi bil še drugi valjar. Primanjkuje tudi škropilnih avtomobilov. Razne okoliške občine so naprosile mestno občino, naj bi škropilni avtomobili škropili tudi razne cestc, ki vežejo okolico z mestom, tako Zaloško, Tržaško in druge ceste. Tej prošnji pa ni bilo mogoče ustreči, ker dosedanji avtomobili nc zadostujejo niti za središče mesta. Nujno potreben bi bil tudi avtomobil, ki bi z vodnim curkom izpiral asfaltni tlak. — Od tlakovanj, o katerih smo že poročali, naj omenjamo, da prično konccm tega meseca s tlakovanjem Massarykove ceste, seveda le, če prispe naročeni tlakovalni materijal pravočasno. Tlakovanje Massarykove kakor tudi Resljeve Ceste, ki se vrši že sedaj z velikimi regularnimi kockami, sc vrši na račun kaldrmine.
Kaj nam radio nuds
Izmed vseh iznajdb moderne tehnike se je radio najhitreje razširil po vsem svetu. Po pe.tili letih, odkar obstoja, imamo že preko 1200 radio-oddajnih postaj, ki napolnjujejo ves svetovni prostor s svojimi valovi. Te j>ostaje so raztresene po vsem svetu. Število radioaparatov, s katerimi lahko poslušamo te. postaje, gre že v velike višine. Računajo, da imamo okrog 25 milijonov sprejemnih aparatov. Če računamo, da poslušajo vsak večer samo trije pri vsakem aparatu, dobimo že 75 milijonov poslušalcev radija. Hadio imamo v zasebnih stanovanjih, v klubih, društvih, hotelih, šolah, bolnišnicah, železnicah, ladjah, zrakoplovih ild.
Zakaj so radio tako širi? Moramo priznati, da malokatera naprava tako služi splošnosti in vsem stanovom, kot ravno radio. Sedimo lahko v svoji sobi v Ljubljani, Mariboru, Škofji Loki ali kjerkoli drugje sami ali v krogu svoje družine, pa se lahko s kretnjo roke preselimo v dunajsko opero, berlinsko vseučilišče, londonsko >Music Hali«, v Rim, Moskvo, Barcelono, Carigrad, da, celo Ameriko.
Radio prinaša vsakemu človeku nekaj,
Trgovcu prinaša borzne in tržne vesti, da jo zmeraj informiran o stanju valute in cenah raznih predmetov.
Industrijcu in obrtuiku prinaša poročila o napredku tehnike.
Poljedelcu in ekonomu prinaša vremenska poročila, cene njih pridelkov, navodila za uspešno obdelovanje zemlje itd.
Učenjak, profesor in učitelj prisostvuje potom radija znanstvenim predavanjem po največjih mestih Jivrope.
Politik je potoni radija zmeraj obveščen o stanju zunanje in notranje jiolitike.
Športnik prisostvuje kar po radiju velikim športnim prireditvam celega sveta in dobiva rezultate velikih tekem.
Dijak posluša potom radija predavanja velikih svetovnih učenjakov, ki bi jih drugače ne mogel poslušati. Znameniti profesorji ga pa uče raznih jezikov, ne da bi bilo treba plačati učnino.
Otrokom pripoveduje radio pravljice, zanimive povesti, zanje primerno glasbo itd.
Gospodinja dobi navodila za gospodinjstvo, vzgojo otrok, za obdelavo vrta, celo recepte za kuhinjo itd.
Vsaki družini in družbi jia pretvarja radio dolgočasno večere v pravi užitek, ko jim prinaša koncerte glasovitih orkestrov in umetnikov, oper, dramskih predstav, pevskih zborov iz vseh velikih središč Evrope.
Radio je torej danes stvar, ki bi jo prav za prav moral imeti vsakdo. Pa zakaj ga še nimate?
RAD
v največji Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Telel. 407
cestno policijskega reda, raznih najdb in predpisov
ca izvozčke.
□	Zrclostni izpili na mariborskem moškem utiteljiitu. Pod predsedstvom Josipa Weetra, oblastnega nadzornika v pokoju, eo se vršili od 11. do 16. junija zrelostni izpiti. Izpit so prestali sledeči: Bevc Maks, Berko Franc, Debenak Andrej, Gobec Radovan, Grobelnik Franc, Hribernik Frane, Huda-les Zoran, Janil Frane, Kajč Milan, Kmecl Edmund, Kocbek Joief, Kocuvan Adolf, Kotnik Franc, Krajcar Ivan, Krevh Ivan, Loparnik Vladimir (z odliko), Lovrenc Franc, Medved Branko, Mihelič Vilko, Pe-trovič Ivan, šerona Vinko. Žibenik Ivan. Štirje kandidati bodo ponavljali, dva pa sta reprobirana.
□	Oojzerji in strapae ievlji la kvalitete, Karo, Maribor, Koroika 19.
Mariborska porota
FRANC STAFELA OBSOJEN NA SMRT.
Tekom včerajšnje razprave je Franc Stafela popolnoma izgubil sigurnost, ki jo je v petek kazal, in je celo včasih pomagal svoji ženi Kristini v ihtenju. Po govoru drž. pravdnika dr. Zorjana ter treh zagovornikov Bergoča, Aleksandra Ravnikarja in dr. Kukovca so se podali porotniki k posvetovanju, ki je trajalo tričetrt ure. Z 8 proti 4 glasovom so potrdili vprašanje zavratnega umora samo za Franca Štafelo brez soudeležbe Kristine in Janeza Šlafele. Na podlagi tega pravdoreka sta bila Kristina in Janez dtafela oproščena in sta takoj zapustila porotno dvorano. Franc Stafela pa je bil obsojen v smrt na veialih Po razglasitvi se je Franc Stafela podal k zagovorniku s klicem: »Kaj. jaz sem obsojen? Kakšna pravica je to?« Ko se je vračal na svoje mesto, je s pogledom ujel pogled žalostnih staršev, ki so stali zadaj med občinstvom. Trpek nasmeh je šel preko njegovih ust. Obsojenca se je polotila nervoznost. Nekako omahovaje je v paznikoveni spremstvu zapustil dvorano. Ob-sojenčev zagovornik je vložil ničnostno pritožbo. 1
Celje
'0 Pevski zbor Kat. prosv. društva т Celju
priredi v nedeljo 24. t. tu. celodnevni izlet v Bra-slovče, kier bo zbor pel dopoldne pri službi božji, popoldne pa bo imel koncert v tamošnji društveni dvorani. V svrho priprave se vrši jutri v ponedeljek 18. t. m. ob 8 zvečer v pevslri sobi važna pevska vaja, katere naj se vsi pevci gotovo udeležijo.
0 Prihodnja seja mestnega občinskega sveta
se bo vršila najbrže v torek 26. t. m, ker še odseki niso mogli predelati obširnega gradiva, ki pride na tej seji v razpravo.
0 Nova stanovanjska akcija. Podžupan in predsednik soc. polit, odseka celjskega mestnega obč. sveta g. dr. Ogrizek nam je poslal sledeči poziv: Da omogočim reklektantom na stanovanjske hišice I t. j. tako zvane delavske akcije in II nove stanovanjske akcije vpogled v celo akcijo, sklicujem na torek 19. t. m. ob 8 zvečer vse re-ilektante na stanovanjske hišice v posvetovalnico mestnega magistrata celjskega na razgovor. Ako se Se kdo ni prijavil pismeno, naj to nemudoma stori pri magistratu. Vabljeni so na razgovor tudi oni, ki se še morda ne bi bili prijavili do torka, pa se za lo akcijo zanimajo. Razgovoru bo prisostvoval tudi mestni inž. g. Pristovšek, ki bo zadevo razložil s tehnične strani. Reflektanti bodo lahko tu izrazili svoje želje glede načina izvedbe v finančnem kot tudi stavbno-tehničnem oziru in. 0 Cvetje z grobov je kradla. Matija Kovač, 7(J. 1886 v Arclinu pri Vojniku rojena, je znano kot dclomržiin vlačuga, s katero ima policija in sod-tuja večkrat posla. 12. junija je šele odsedcla 14dnevni zapor, 15. junija pa so jo morali že spet vtakniti v luknjo. Potem ko se je namreč skozi tri dni z neko neznano ji žensko potepala in prenočevala na ekem neznanem kozolcu v Žalcu, se
!e 15. t. m. znašla na celjskem mestnem pokopa-išču ter jo je tam zasačil grobar, ko je ravno kradla rože raz groba. Ko jo je grobar malo trše prijel, ga je napadla z nožem. Ker se tatvine na grobovih plačajo s posebno ostrimi paragrafi, bo Mina spet uekaj časa sedela, na kar se bo morala pobrati iz Celja.
0 Regulacija Savinje in pritokov. Zadnjič smo objavili mišljenje komisije, ki se je sestala na pobudo direkcije voda pod vodstvom inž. Ga-giča, glede načina izvršitve celokupnega projekta regulacije in posebej izvršitve onih del, za katera so sredstva že na razpolago. Danes objavljamo mišljenje komisije glede izvršitve onih del, ki naj bi se krila z državnim posojilom in s konkurenčnimi prispevki. Ta dela naj bi bila: Podaljšanje regulacije Savinje po prvem načrtu brez obrežnega zidu, vendar pa z regulacijo Hudinje pod posestvom Majdič. Regulacijo Voglajne po projektu z razširjenjem okrajnega mostu pri železniškem podvozu, toda brez razširjenja železniškega mostu čez Voglajno. Regulacijo Sušnice in Koprivnice, neodvisno vsaka zase. Komisija je bila dalje mnenja, da je potrebno izvršiti popravila porušenih obrežnih utrdb na delu Celje—Nazarje in da se mora izgraditi večje število pragov v svrho zadrževanja nadaljne poglobitve struge v navedenem predelu ter odnašanje gramoza v območje Celja. Za to dela bi se moralo porabiti okoli 4 milijone dinarjev. Na ta način bi oetalo iz investicijskega posojila v zneslru 13 milijonov dinarjev, predvidenega za regulacijska dela Savinje v območju Celja ln okolice še 9 milijonov dinarjev. — Da bi se zajamčil pravilen potek izvršenjn regulacije Savinje v projektu navedenih pritokov, je potrebno, da država iz event. zaključenega posojila nakaže vsoto, ki je odrejena za regulacijo Savinje, a ostanek bi morali prispevati oblastni odbor ter zainteresirane občine in okrajni zastopi. — Komisija je odobrila tudi izjavo oblastnega poslanca g. Miloša Levstika; da se stebri okrajniii mostov v .Letnšu ln Polzeli trajneje zavarujejo, se naj zavarovalna praga pod tema mostoma zgradita iz betona, ne pa iz lesa. — Končno so vsi pri komisiji navzoči interesenti nujno prosili, da se regulacijski projekt takoj odobri in da se čimpreje začne z regulacijskimi deli, ki so v javnem interesu neodložljiva.
"Dopisi
Ježica pri Ljubljani
Poroka. Danes se poročita gdč. Ivanka Knez i Ježice 31 in gosp. Ivan Podobnik iz ČrnuČ 89.
Škropljenje Dunajske ceste. Prah je brez-dvomno največja nadloga ea vse posestnike in stanovalce ob Dunajski cesti. Brezštevilni avtomobili in druga vozila spravijo vsak čas toliko prahu kvišku, da stanovanj ni mogoče tako zapreti, da ne bi prišel notri prah. 2e veliko se je o tem razpravljalo, kako bi se temu odpomoglo, zlasti v gostltni-čarskih krogih. Da bi občina nabavila svoj Škropilni avto, o tem za enkrat Se ne more biti govora. Županstvo «e je zato obrnilo na mestni magistrat v Ljubljani, ali bi bilo mesto pripravljeno prevzeti Škropljenje Dunajske ceste skozi naSo občino in pod kakšnimi pogoji. V svrho sestave proračuna se j: preteklo sredo vršilo poizkušno škropljenje. Upamo, da se bo našel način in sredstva, da se ta pre-potrebna akcija »vede.
Nedeljska kolpertela »Slovenca* jako dobro gre. Kljub teunu, da so zlasti kmečki ljudje zelo utrujeni od napornega tedenskega dela, vse prav pridno sega po našem listu. Vsi so zadovoljni, ker najdejo v njem tudi domače tedenske novice.
Življenje kopalcev na Sari je bilo v preteklem tednu nad vse živahno. Ugodno vreme in pa primerna vola, vse to je izvabilo številne Ljubljančane v hladne savske valove. Ker je pa po kopanju tudi želodec rad kaj poželi, zato se že trije prodajalci mrzlih jedil in pijač potegujejo, za dovoljenje, da si ob kopalni sezoni smejo ob Savi postaviti za to potrebne lope in garderobe. — V enem oziru pa apeliramo na vse kopalce, naj bodo kar najbolj obzirni do javnosti, da ne bodo po nepotrebnem delali škode iu da naj nikar ne hodijo po javnih lokalih in cestah okrog v kopalnih oblekah, nad čimer se ljudstvo upravičeno zgraža.
Nabor za fante, rojene 1908 se bo vršil 20. julija I. 1. ob 7. dopol. v Mestnem domu v Ljubljani.
Za koliko >pokuriino« elektrike? V maju smo pokurili elektrike za 6.733.30 Din, dočim smo jo v aprilu za 7.243.— Din; v tem pa je všteta tudi elektroštevniua. Ker je z majem poteklo ravno pol-leta, kar nam sveti elektrika in pa ker so Številke zelo zanimive, sporočamo, da je v tem času prejela mestna občina iz naše občine za instalacijo in
tok 312.793.83 Din. Vseh elektroodjemalcev je 248.
•
Kamnik
Stavka v tovarni Titan. Socialistični voditelji pozivajo delavce posameznih objektov v tovarni, naj se pridružijo štavkujočim profesionistom, »da jih podpro v njihovih zahtevah. Zato je skoro gotovo, da bodo v ponedeljek skušali socialisti povzročiti stavko v vsej tovorni. Ena glavnih zahtev stavke pa je, da se odstrani iz tovarne naš pristaš Rupar. Tedaj naj bi delavstvo, ki je v veliki večini istega prepričanja kot Rupar, šlo v izrazito politično stavko. In to vsled tega, ker je imel Rupar za prospeh delavstva bolj pameten način, kakor je stavka, ki bo v sodanjih razmerah težko uspela. In kdo je aadalje stavko sklenil? Po Statutih bi jo morala večina delavstva. Ni se pa vršil noben shod, ki bi bil sklenil to stavko. Vodi jo nelci skrivnostni odbor. Dokler ne sklene stavke večina delavstva na način, predpisan v pravilih, toliko časa ne шргејо socialisti zahtevati od delavstva, da štrajka. To si ipomnlto gospodje'socialisti.
V tovarni »Vesni« .je včeraj prisilni upravitelj brez odpovedi odpustil 25 delavcev in jim izplačal samo 25% zaslužene mezde. Ne razumemo, brezsrčnega ravnanja denarnega zavoda, ki je upravitelja nastanil. Delavci so se brzojavno obrnili za posredovanje na Delavsko zbornico. — Tako grozi stiska na vseh koncih in krajih delavcem! Kaj pa oblast, ali se ne bo nič ganila, da bi delavstvu priskočila na pomoč vsaj v tej najhujši sili?
Občni sbor Županske zveze se je vršil preteklo nedeljo v Kamniku. Na dnevnem redu so bili razni predlogi oblastnemu odboru in Županski zvezi, med drugimi spremembe lovskega in ribar-skega zakona. Zadevne resolucije so bile odposlane Zvezi. Izvoljen je bil tudi nov odbor, ki jamči, da bo Zveza uspešno delala.
Moderniziranje naprav Meščanske korporacijc. Večkrat se je javnost spotikala nad okornostjo in nenaprednostjo naše korporacije. Zdaj pa bo upravičeno odpadol ta očitek, ker se je pričelo delali tudi v tem smislu. Na zadnjem zborovanju so sklenil i preurediti žago v Stahovici in so že naročili polnojarmonik. Obenem se je v principu sklenilo zgraditi v Stahovici ob Bistrici lastno elektrarno, ki bo po načrtih izvedencev - inženerjev dajala do 170 HP. Tako bi Kamnik dobil lastno električno moč, in ne bi bil loliko odvisen od smodnišnice^ Pozdravljamo toplo to delo korporacije in ji želimo mnogo uspeha!
Jesenice
»Gospodinjska šola« tia Jesenicah priredi dne 17. t. m. razstavo svojih del. S to razstavo bo združena tudi razstava »Tečaja za pospeševanje domačo ženske obrti«. Razstava je v prostorih osn. šole na Jesenicah in je otvorjena od 9—12 ln 14—18. Oglejte si, k&j premore pridnost in veselje do dela.
Na prostoru, kjer bo stal novi jeseniški kat. del. prosvetni dom, se je pričelo z graditvijo ceste,, katera bo vezala prostor z državno cesto ob Brem-čevi hiši. Ob prireditvah, ki se bodo tu vršile, bo Jeseničanom dohod na telovadišče in veselične prostore lažje dostopen.
Pred nekaj dnevi je jeseniški »Jutrov< dopisnik orisal razne stavbe, katere kvarijo zunanje lice in simetrijo jeseniških ulic. Med drugimi je navedel tudi Rozmanovo in Povšetovo hišo. Dobro. Toda
Eričeti bi bil moral nekoliko nižje doli, tam kjer se ava končuje in Jesenice pričenjajo. Pred vsemi drugimi bi bil moral omeniti razvalinam podobno stavbišče za bodoči Sokolski dom. Že šest let je, kar so gradili temelj — tudi nedelje in praznike — od takrat pa » zakleti grad« ne gre nikamor več kvišku. In te groblje najbolj kvarijo lice Jesenic, naj dopisnik prihodnjič tudi tega ne izpusti v dopisu.
Lovišče občine fcsenice je kot najvišji ponudnik izdražil novi tehniški ravnatelj Kranjske industrijske družbe g. ing. Hoffmann in sicer za 21.000 dinarjev. Za dobo petih let.
Tržič
Blagoslovitev kapele na Kofcali. Že jeseni je bila dograjena poleg lepega planinskega doma na Kofcah tudi kapela. Ker bo stoloval v njej sv. Janez Krstnik je bilo prav primerno že določeno in razglašeno, da se vrši blagoslovitev in otvoritev na kresno nedeljo 24. t. m. O zimskem in zadnjem času je pa zidov,je dobilo nekatere razpoke in ker to še ni popravljeno, je blagoslovitev preložena. Opremo kapele, ki bo nekaj posebnega in lepega, bo oskrbela naša župnn cerkev in jc že izvršena, oziroma je v zadnjih delih. Številni nedeljski izletniki kapelico težko čakajo in je res vsako zavlačevanje blagoslovitve izletnikom v dušno, planinskemu domu pa morda tudi v denarno škodo.
Kam danes. Seveda v lepo okolico, kakor vsako nedeljo. Zvečer ob pol sedmih pa v dvorano Našega doma, kjer priredijo varovanci Vincencijeve konference prvoobhajancean lepo akademijo z mnogimi ljubkimi prizori. Primerno bo zlasti, da pripeljejo starši svoje manjše otroke, da občudujejo korajžni nastop malih. Po akademiji se pa vršijo v župni cerkvi večernice, pri katerih bo namesto običajnega krščanskega nauka izpraševanje in odlikovanje pridnih prvoobhajancev.
Zahvala. Prosvetnemu društvu na Rreznici se pevski zbor prosvetnega drušlva sv. Jožefa lepo zahvaljuje za prijazno naklonjenost, ki je veliko pripomogla, da je izlet in koncert preteklo nedeljo tako lepo uspel.
Zagorje nb Savi
Dne 15. julija bo v Zagorju telovadni nastop ljubljanskega okoliškega orlovskega okrožja. Prireditev se bo vršila na zagorskem stadionu, ki gn gradi orlovsko društvo za Zadružnim domom. Ker spadajo v ljubljansko okoliško okrožje zelo močni in tehnično izvežbani odseki, bo zagorska orlovska prireditev nekaj veličastnega.
Porolil se je g. Rudolf Drolc, nidniSki poslovodja z gdč. Vido Ranzinger. Oba Doročenca sta iz uglednih zagorskih rodbin.
KOPALIŠČE LIPIK имвм.
Nenadkriljivi uspehi zdravljenja. Moderne naprave svetovnega kopališča.
Opozarjamo na livanredne usodnosti >,poniladue sezone t do li. Junija). Popolni penzijon. sestoje« It: stanovanja o postrežbo in razsvetljavo, dnevne pretirane, kopoli g perilom. plaMla zdravniških ln plazbenih pristojbin ter enkratne zdravniške pregledbe velja za osebo in teden: za dri. in samoupravne uradnike, Častnike, vpe-kojenoe. invalide in člane bolniikib blagajen od Din 380 - do 5«r-, za vse ostale pa od Din «0-- do 700-. Zahtevajte prospekte od Uprave kopallSć« Llplk.
Žalostna obletnica Fakinovega umora v Zagorski dolini. Ker še danes morilci Fakina nekaznovani hodijo po svetu, se ljudem uboji zdijo nekaj malenkostnega. 1 junija. — torej ravno na obletnico Fakinove strašne smrti — so v St. Ožbaltu pri Zagorju s kamenjem pobili rudarja Franca Urankarja, ki je 12. t. m. umrl v ljubljanski bolnici. Sin demokratskega kandidata za župana v Trojanah Kaj-bič pa je — kot smo že poročali — 8. t. m. zaklal do smrti rudarja Zupana. Ta podivjanost ni čudna, če se ljudje vzgajajo ob »Jutru« in »Domovini«, ki sta morilce radarja Fakina izgovarjala, kakor da bi bil njihov zločin »patriotično« dejanje. Ako hočemo da se izboljšajo vaše moralne razmere, moramo napovedati energičen boj »Jutru« in ostalemu demokratskemu časopisju, ki po svojem nemoralnem pisanju ljudstvo tako zelo izkvarja!
Delo pri naiem rudniku se vrši od 8. t. m. normalno, a premoga zelo malo izvažajo: komaj 6—8 vagonov na dan. .Drugega deponirajo po vseh mogočih prostorih tako, da bo Zagorje kmalu zasuto v premog, če Se izvoz ne odpre.
Najdeno: par nogavic, ročka za torbico in dva metra gumielastičnega traku. Naslov: Matevž Stefe, Opekarska cesta 32
Prosvetna drušlva župnije sv. M arije-Maribor priredijo danes ob pol petih v Unionovi dvorani slavnostno akademijo ob obletnici ix>svetitve društev Srcu Jezusovemu. Vljudno vabljeni.
Seja Stolne prosvete jutri zvečer ob pol 9 v stanovanju predsednikovem.
Prijave za izlet v Naklo, ki ga priredi danes teden križanska moška Marijina družba, se sprejemajo še do četrtka zvečer. Po tem roku noben udeleženec ne more računati na kosilo. — Vljudno vabljeni tudi vsi moški somišljeniki.
Priznano пШс bane
laki, firnež, steklarski klej, čopiči se dobijo pri tvrdki
J. Jančar. Lfublfana
nasproti Frančiškanske cerkve.
Trbovlje
Kakor blisk se je včeraj raznesla po dolini vest, da rudnik začne z rednim obratovanjem in da je sporazum med vlado in TPD glede dobave premoga rešen za deset mesecev. — Včeraj dopoldne so še delavci praznovali, naknadno pa smo obveščeni, d i se že popoldne zopet normalno dela. Ponoven dokaz uspehov naše intervencije in brige naših poslancev.
ф Posvetovalnica za matere posluje od 18. t. ni. dalje, v poletnih mesecih, vsak ponedeljek in četrtek popoldne od 3. do 5. ure.
Z občine. Na petkovi seji se je sklenilo sledeče: Začne se z gradbo stanovanjskih hiš in sicer v upravi g. stavbenika Štuheca tri, v upravi g. Ferenca tri hiše. Hiše bodo štiridružinske. Zidavo kopalnice bo prevzel g. stavbenik Ciuha, zidavo hladilnice pa stavbenik g. Ročak. — Občinski odbornik g. Koren je definitivno odložil mesto obč. odbornika in zaprosil za stalno namestitev na občini. — Gosp. učitelj Kuhar, ki je dosodaj stanoval na občini, se je preselil v vilo na Piškovcu. Dosedanje Kuharjevo stanovanje na občini se preuredi za uradne prostore. — Občina se je vendarle zganila in začela delati.
z^z Dobrote Žerjavovega pravilnik«. Kakor se doznava, je TPD zopet reducirala nekaj delavcev, med njimi so tudi taki, ki imajo že 22 let službene dobe in ne dobe nobene odškodnine.
Z zanimanjem se je sprejela vest, da je oblnstni odbor ljubljanski nakazal gladujočim rudarjem 100.000 Din na vlogo Strokovne zveze rudarjev. Jutrovci bodo seveda o tem molčali, ker niso ničesar k temu pripomogli.
Brežice ob Savi
Nezgoda. V sredo 13. junija je osnovna šola v Pišecah priredila izlet v Brežice in Čatež. Šolarji so se pod nadzorstvom učitelja in učiteljice peljali na običajnih kmečkih vozeh. Na okrajni cesti skozi Dobrovo pa se je voznik enega voza tako nerodno izognil drugemu vozu, da se je voz prevrnil. Pri tem se je eni deklica zlomila desno gornjo laket ter je bila takoj oddana v brežiško bolnico.
Predrzna tatvina. Anton Pinterič, čevljar iz Zakota se je pretekli teden s kolesom peljal na svoj travnik v Črne. Kolo je pustil ob jarku okrajne ee-ste, sam pa se nekoliko oddaljil in je začel [»opravljati dovoz s ceste na travnik. Ko se je med delom ozrl po kolesu, je ravno še videl neznanega moškega, ki se je na njegovem kolesu naglo vozil in mu kmalu izginil izpred oči. Predrznega tatu še niso izsledili.
Izreden nabornik. V petek 15. junija so se končali nabori. Baš zadnji dan so pripeljali iz Sro-melj k naboru 20 letnega fanta, ki je od rojstva tako pohabljen in zaostal na rasti, da jo komanj en meter doig in ga morajo od rojstva domači oskrbovati kot otroka. Žalostno je, da ima ta nabornik ravno tako pohabljenega brata, ki bo čez dve leti vseeno tudi moral k naboru. Za take in slične reveže bi bila pač potrebna primerna oskrba v hiralnici.
Ptuj
® Seja občinskega sveta. V četrtek, dne 14. junija t. 1., sc jc vršila VII. seja občinskega sveta. Glavna točka dnevnega reda je bila odobritev letne bilance za loto 1927. Bilanca izkazuje nad 400.000 Din prebitka, iz česar bi se dalo sklepati, da je bil zaključek denarnega gospodarstva koncem preteklega leta ugoden. Žalibog stoji temu prebitku nasproti postavka nad 500.000 Din, ki jo dolgujejo različni dolžniki mestni občini in jc zelo dvomljivo, ali jo bo mogoče izterjati, V tej postavki je všteta tudi dcfravdacija Menoni, tako da bi bilo gospodarsko stanje mestne občine sedaj zelo drugačno, če bi postavka terjatev nad 500.00C Din ne obstojala. Letni proračun je bil soglasno odobren ter se je ob enem izreklo priznanje uradništvu, ki je pri sestavi bilance sodelovalo, s posebnim ozirom na okolSčino, da je prejšnji nered v mestni upravi pripisati v prvi vrsti nesposobnemu in brezvestnemu uradništvu, ki je bilo med tem odpuščeno. Poprava stolpne ure se je odklonila ter zadeva odstopila cerkvcno-konkurenčnemu odboru, ker pravna obveznost občine za vzdrževanje te ure ni dokazana. — Z ozirom na občutno stanovanjsko bedo v Ptuju in da se preprečijo zlorabe hišnih lastnikov z ozirom na pomanjkanje stanovanj, je občinski svet soglasno sklenil, da pobira v svrho pridobivanja sredstev za gradbeno akcijo, kakor v svrho regu-
liranja najemnin od lastnikov stanovanjskih Ui, katerih najemnina presega zlato pariteto predvojne najemnine iz leta 1924., oziroma katerih
najemnina presega zakonito dovoljeno povišanje, ves presežek povišane najemnine. Enak sklep se je sklenil tudi glede obdavčenja obrtnih lokalov. Nadalje se je sklenilo obdavčiti vsa stanovanja, ki bodo nad 14 dni prazna, ne da bi bil hišni lastnik ista prijavil mestnemu uradu, da so najemnikom na oddajo, z zneskom v visokosti zadnje uradno ugotovljene najemnine za čas, dokler ostane stanovanje prazno. Iz poročila stanovanjskega odseka je razvidno, da se je dosedaj prijavilo 11 interesentov za zgradbo stanovanjskih hišic ter je pričakovati, da bode ta akcija mestne občine v zvezi s stavbeno zadrugo Stan in Dom doživela popoln uspeh. Končno bi bilo omeniti iz poročila župana, da se je na sestanka pri Sv. Petru pod Sv. Gorami dne 7. junija t. 1. izvolil pripravljalni odbor za zgradbo železnice Ptuj — Rogatec — Brežice ter je za predsednika tega odbora bil izvoljen g. župan Miha Brenčič. Vse-kaor je hvalevredno, da se akcija glede te železnice, za katero je bil projekt že izdelan in komi-sijoniran leta 1913., z vsemi sredstvi poživi in da zavzame vprašanje zgradbe te železnice tisto mesto, ki mu z ozirom na strategično, narodnogospodarsko in zunanjo politično (najkrajša zveza Čehoslovaške z morjem) važnost pristoja.
ф Razglas. Ponovno se razpisuje mesto hišnika v Dominikanski kasarni ter mesto iztirjevalca pri mestni občini. Hišnik ima prosto stanovanje ter je to mesto zelo prikladno za boljšega obrtnika (krojač in slično). Dohodki mestnega iztirjevalca bi znašali v obliki nagrade okoli 1500 Din. Prosilci, ki bi bili zmožni sodelovati pri mestni godbi, imajo prednost. Tozadevne prošnje je vložiti do najkasneje 30 junija t. 1. — Župan: Brenčič ». r.
0 Poskus samomora. Dne 13. t. m. ti jc pognal kroglo v sence privatist 7. razreda tukajinje gimnazije Milko Jesih. K sreči se je nesrečni fant samo težko ranil in je upati, da okreva. Žalostni slučaj se je dogodil isti dan, ko je dijak pisal dopoldne nalogo za izpit iz matematike. Svoje dejanje je izvršil, še preden je izvedel za izid. — »Jutrovo« poročilo spravlja v zvezo z dogodkom nekega vestnega in dobrega proiesorja tukajšnje gimnazije in opisuje na dolgo in široko z vso sen-zacionalnostjo žalostni dogodek, preko katerega bi bilo prav za prav iti z obžalovanjem in brez komentarja. Dotični profesor je brez vsake krivde na dogodku. Ako se postavimo na stališče ljudi, ki pišejo in poročajo o takih slučajih v tem smislu kakor »Jutro«, potem pridemo do absurdnega zaključka, da naj nadomešča učenje, trud in energijo mladega rodu, ki študira, enostavno revolver, strup, vrv ali voda. Metati blato na ljudi, ki m o -rajo vršiti svojo dolžnost kot učitelji in vzgojitelji, namesto iskati vzrokov takih slučajev v raz-rvanih živcih in drugih bolestnih pojavih današnje generacije, ni ne vzgojno, šc manj pa pravično napram mladini, učiteljem ter starišem.
Z državne meje ob Dravi. Tihotapstvo sladkorja in saharina se nikakor ne du zatreti. Avstrija ne pozna trošarine na sladkor, ki jo tmamo mi 5 Din na kg. Zaradi tega stane kg sladkorja v Avstriji 7.20—8.50 Din, pri nas pa ca. 16 Din. In vendar sladkor rabi vsako dete. Baš zaradi tega je to živilo jako mikaven tihotapski predmet. Rajoni delomržneži, ki jih za pošteno kmetsko delo ni pridobiti, so na delu. Svetek ali petek, noč ali dan, ob vsakem vremenu in vsaki uri so na potu. Pa tudi ženske, ki se na poziv »stoj!« ne ustavijo, temveč beže, jim gredo rade na pomoč. V nedeljo dne 18. majnika 1928, ko je bilo pri cerkvi svetega Pankracija nad Reinšnikom cerkveno opravilo, so se štirje združeni tihotapci ob 15 — torej pri belem dnevu — čutili toliko varne, da so prinesli v našo državo skupno 90 kg sladkorja in več drugih drobnarij. Blago sta jim zaplenila nadpre-glednik Franc Svoljšak in pripravnik Urbančič, vsi tihotapci pa so pobegnili na avstrijsko ozemlje in bodo izsledeni. V nedeljo dne 10- junija 1928 ob 0.30 — torej sredi noči — pa sta zaplenila pri Sv. Ožboltu ob Dravi pripravnika Peter Snedec in Jurij Drobec iz oddelka Kapla dvema ženskama
4	kg saharina in 600 knjižic cigaretnega papirja. Ženski, ki sta bili iz oddaljenega zaledja ln nepoznani, sla bili aretirani in odvedeni v zapore. — Vsa čast tihim junakom finančne kontrole, ki tvegajo mnogokrat zdravje in življenje domovini, da-siravno občutijo na lastni koži največ socialnega zla. Stanovanjska beda je na državni meji na višku. Ko pridejo po naporni službi domov, se ne morejo niti odpočiti, niti osušiti. Ponekod se grade sedaj mesto prepotrebnih kasarn male stražnice, ki pa bodo bolj podobne kakim kovačnicam. V desetem letu uedinjenja žal nismo prišli dalje, dasiravno spravimo nad 2 milijardi letno carinskega dohodka. In še lepše uspehe bi dosezali, da se ublaži vsaj to najhujše zlo. Finančna kontrola more nekje stanovati pri ljudeh, ki našo državo naravnost sovražijo. Za hrano mora skrbeti po svojih skupnih kuhinjah, v teh pa ima nameščene domačinke-Nemke, ki imajo tedaj dovelj prilike, da izdajajo tihotapcem, kje se straže približno gibljejo ali kdaj bodo v službi. Zaradi stanovanja drugih ne dobe. Od dosedanjih vlad smo čuli samo obljube, kdaj bo bolje? Ali hočemo še nadalje trpeti, da bo en sam avstrijski trgovec v
5	mesecih prodal tihotapcem 1600 kg saharina?
Šolske vesti
Stalnost jc priznana sledečim učileljem in učiteljicam v ljubljanski in mariborski oblasti: Cvetko Martina v Crešnjevcu, okraj Maribor desni breg; Bitenc-Križiiič Jožica v Perloči, okraj Murska Sobota; Bekar Mart. v Cadramu, olrraj Konjice; Ko-kalj-Dačič Jagoda v Dev. M. v Polju; Viher Miroslav v Ljubnem, okraj Gornji grad; Killer Erna v Gotovljah, okraj Celje; Poznik-Kočevar Ana v Ptuju; Novačan Josip pri Sv. Marjeti niže Ptuja; Kelleiiberger Hcrmina, Sv. Benedikt, okraj Maribor levi breg; Bašca Valerija, Sv. Urban, okraj Ptuj; Lavrenčič Ana v Središču ob Dravi; Tušek-Jerin Marija pri Sv. Petru pod Sv. gorami; Šuster-lič Julija pri Sv. Kunigundi, okraj Konjice; Mar-kclj Anica v Št. Janžu, okraj Ptuj; Erjavec Cirile v št. Vidu pri Grobelnem, okr. Šmarje; Delaga Alojzija v Koprivnici, okraj Šmarje; Gruden Franc v Laškem; Mokorel Florijana v Zidanem mostu; Ger-lovič v Senovem, okraj Brežice; Bezjak Justina, j otroška vrtnarica v Ptuju; Cetin Josipina v Prc-vorju, okraj Šmarje; Gole Marija v Gederovcih. okr. Murska Sobota; Vivod Berta v Makolah, okraj Maribor desni breg; Jarh Justina pri Sv. Benediktu, okraj Maribor levi breg; Beloglavec Matild?
I 3
Zg. Sv. Kungoti. okrai Maribor levi breg.
Misterij zgoščevanja
(K zadnji okrožnici papeža Pija XI,) Kalvarija govori.
V	krščanstvu je zahteva po zadoščevanju pisana s krvjo, na Kalvariji. Resnica o odrešenju govori jasno o božji volji, da Bog človeku greh odpusti, a prav tako o božji zahtevi po popolnem'zadoščenju, ki ga nc zmore nobena stvar in je bilo zanje potrebno veličastno delo včlovečenja. Bog — človek je vzel greh človeštva nase. Kot Odrešenik sveta je trpel in umrl v spravo za greh, s svojo pokorščino jc svobodno vrnil Očetu čast, ki jo jemlje grešni človek.
Kristusova rešnja kri odkriva človeštvu vso grozno strahoto in krivičnost greha in kliče človeku, da maščuje na sebi Bogu storjeno krivico. Kristjanu je ljubezen do Kristusa dolžnost. Ljubezen je sočutna. Krščanska ljubezen sočuvstvuje s trpečim in zadostujočim Kristusom. Ona je navdala svetnike z vročo željo po trpljenju za svoj greh in za greh drugih prav po besedi sv. Terezije: trpeti ali umreti, umreti ali trpeti. Ljubezen do Kristusa hoče združitve z Njim tudi v trpljenju za greh. Ljubezen hoče biti Kristusu podobna tudi v spravni daritvi sebe za greh. Zato pravi sveti Pavel: Mrtvenje Jezusovo nosimo vedno okrog na svojem telesu, da se tudi življenje Jezusovo očitno pokaže na naših telesih (II. Kor 4, 10).
Sedanje gorje.
V	svoji okrožnici opozarja papež na sedanje versko-nravno gorje, ki kliče katoličane k zadoščevanju. Preganjanje Gospoda in njegove cerkve po državnih oblasteh, to je prva bolest katoličana, ki čuti za pravico Odieše-nika sveta. Živo slika sv. oče: V takih deželah sc teptajo vse pravice, božje in človeške. Cerkve so uničene in porušene, redovniki in posvečene device izgnani iz svojih bivališč, izročeni zasramovanju in slabemu ravnanju, zapisani lakoti, obsojeni v jr.čoi množice dečkov in mladih deklet iztrgane iz naročja cerkve — njih matere; bodrc jih, da tajc in sramote Kristusa; silijo jih v najstrašnejše izgrede nenrav-nosti; ccl narod vernikov jc teroriziran, skrušen pod stalno grožnjo, da ali vero zataji ali umrje, večkrat najkrutejše smrti. Se žalost-nejše gorje jc po papeževi besedi verska nevednost kristjanov, ki ječe otrovani zmot v neverjetni verski nevednosti, da se zde »odeti v temo in sedeči v senci smrti«. Dalje toži papež, da pri vernikih samih raste brezbrižnost za cerkvene naprave, ki so temelj krščanskega življenja, vodijo družino in čuvajo svetost zakona. Vzgoja otrok se zanemarja, cerkvi se jemlje pravica do vzgoje mladine. V vsakdanjem življenju, zlasti ženski modi. je krščanska sramežljivost žalostno pozabljena; povsod nebrzdano drvenje za zemskimi dobrinami, prevladovanje civilnih interesov, nenravno iskanje ljudske priljubljenosti, upor zoper zakonito oblast, končno prezir božje besede. Končno spominja papež šc tistih vernikov, ki postanejo v veri brezbrižni ali celo zapuste Kristusa, da prestopijo k njegovim sovražnikom.
Z globokim in vesoljnim pogledom razblinja sv. oče versko-nravno gorje sedanjosti. Ali nismo katoličani izgubili čuta za Kristusovo pravico? Ali živi v katoličanih živo prepričanje, da jc to početje sedanjosti Kristusu krivica? Zdi sc, kakor da je zamrl čut za greh in njegovo krivičnost. Papež kliče k javnemu zadoščevanju, da zaživi v katoličanih živa zavest Kristusovih pravic, da jih prevzame močna in dejavna želja, osvojiti Kristusu njegove pravice v javnem in zasebnem življenju nazaj, da jih obide srčna bolečina nad Kristusu prizadetimi krivicami. Nenravnost je velika .versko-nravno gorje splošno, a ne bo boljše, če to gorje katoličanov nc bo bolelo in bolelo jih ne bo, če jih nc bo bolela lastna slabost in pregreha. Dvigniti čut za Kristusovo pravico in obsodbo greha, to je sodobno cerkvi potrebno, zato klic papežev po zadostovanju.
Praznik Srca Jezusovega je dan javnega zadoščevanja, da se dvigne javni nravni in krščanski čut!
Preporod — iz kesa
Materializem zori,
Ako trdimo, da v sodobnem človeštvu propadata nravna zavest in nravni čut, ni lo mrko, pretirano in neresnično godrnjanje. Padanje nravnosti in slabenje nravne moči je dej-»tvo. To pričajo dovolj jasno množeči se samomori, to dokazuje spolna rnzbrzdanost s strahotnimi posledicami, v svoji sirovi, a še bolj v pretkano prefinjeni obliki, isto potrjuje pogled v številne meščanske in prolefarske družine, saj nam kaže razdore in razhode zakoncev ter strah in beg pred otrokom. Po mestih, zlasti velikih, govore razkošna zabavišča, zlasti nočna prav isto žalostno zgodbo o grehu kakor po industrijskih krajih strašno siromašni domovi, po katerih temna zavist in črni gnev šc komaj rojenemu človeku jcmljeta veselje do -življenja. Materializem je zajel dejansko življenje. Misli, ki so se pred par desetletji prešerno oznanjale po stolicah vede in ki se danes opuščajo in obsojajo, gredo v žalostno in moreče klasje. Duha ni, vse in edino resnično je snov, taka jc bila vest, ki naj bi bi'.a za človeka odrešilna. In odzval sc je človek tej vesti v dejanskem življenju: torej drvimo /a kapitalom, živimo telesu, strezimo strastem! Zato hlasta kapitalistični človek s tako brezobzirno silo za imetkom, zato posveča sodobni
človek toliko nege in skrbi telesu, nc meni se pa za duha in srce, zato ponuja nagoto in ljubi brezstidnost v knjigi in sliki, zato z bahavo razsipno razkošnostjo išče užitkov, kakor da se hoče rogati bednim bratom in izzivati nje, ki od težkega dela in pičlega ..ruha sikajo kletev in stiskajo pest. Prav zato pa tudi bedni proletarec tako kruto čuti svojo usodo, saj je njemu materializem vnel srce za iste vzore, za katere žari kapitalistovo srce, le da so ti vzori zanj nedosegljivi in zato njegov jad tem hujši. Kakor bohotni plevel sc je razrastel n.. teria-listični duh po masi človeštva in prerašča vse življenje, zasebno in javno ter duši nravno rast tako grozno, da nekateri oznanjajo zapadnemu človeku popolno propast.
Na vojsko.
Kakor bojniklic na vojsko zoper materialistični duh sedanjosti sc zdi poziv Pija XI., ki v svoji okrožnici »Preusmiljeni Odrešenik« budi katoliški svet k dolžnosti zadoščevanja za svoj greh in za greh drugih in odreja po vseh katoliških cerkvah vsakoletno za dan Srca Jezusovega javno zadoščevanje v spo-kornem duhu. Kaj naj bi bilo materialističnemu duhu bolj tuje kakor pokora za greh? Greha ne pozna, kako ga bo priznal in se ga kesal, se ga žalostil in se celo pokoril zanj? Materija ir. telo sta mu bog, kako bi jima kaj odtekel v svobodni odpovedi? Kar vest obsoja, materializem poveličuje. Protivestno uživanje mu je modrost življenja, kako bi jo sam skrušen obsojal? Duha in dušo taji, kako bi se mogel trdo boriti za vladstvo duha in vesti v mišljenju in življenju?
Zadoščevanje za nenravnost je borba za vladstvo duha in vesti v mišljenju in življenju, Človek, ki zadostuje za greh, ve, da je greh poraz duha in zmaga strasti. On ve, da je ta poraz oslabil duha in ojačil strast. Pameten bojevnik slabi sovražno moč, svojo pa krepi. Tak borec je zadostujoči človek. Prostovoljno se odreče užitku, radosti in lagodnosti in tako zmanjšuje moč nižjih sil ter osvaja volji nazaj izgubljeno moč. Poraženi duh mora postati iz-nova zmagalec, duša zavladati telesu in razum strasti. Zadoščevanje nc uničuje, ono gradi, če pa uničuje, uničuje, da ustvarja. Krščanska pokora je samo na videz negativna, uničujoča sila, v resnici ustvarja kot jaka duhovna sila velike duhovne vrednote in zato je njena od-gojna moč velika za poedinca in družbo. »Kes mori, da ustvarja ... Uničuje le, da gradi.. , Da, gradi že tar.l tajno, kjer se zdi, da še uničuje.« (Maks Scheler.)
Zadoščevanje pa ne krepi lc volje, bistri tudi umski pogled. Nenravnost zastira jasnost umske misli, pogled na življenje je omeglen od moči zla. Zadoščevanje razganja mrak in meglo greha in odkriva mu jasno luč, da se prikaže v vsi kristalni jasnini pravica Najvišjega in nedotakljivost nravne zapovedi, slabotnost človekova in strahota pregrehe. Materialistični duh je vzel človeku pravi pogled na življenje, človek gleda sicer, a pogled zastirajo oblaki zemske ničevnosti, tako da ne vidi več sebe. Tudi marsikakemu katoliku je materialistični duh ugrabil pravo gledanje življenja. Pij XI. kliče k zadoščevanju. Razprše naj se megle materialističnega prahu, da zašije katoliški duši v žarkem solncu Kristusove resnice vsa velika vrednost in visoka naloga življenja.
Pij XI. poudarja v svoji okrožnici, da zadoščevanje veča gorečnost. Razmišljanje kri-vičnosti in obsežnosti grešnega življenja mora vneti ljubezen do trpečega Kristusa. »Čudovito je zreti, da kljub rastoči nenravnosti ljudi po navdihnjenju sv. Duha raste število vernikov obeh spolov, ki se s povečano gorečnostjo trudijo, da zadoste za tolike žalitve božjega Srca, in sc ne pomišljajo darovati sami sebe kot žrtve Kristusu.« Zadoščevanje bo prešinilo katolike s studom in gr^zo pred grehom ter jih navdalo z voljo, da sc povsem izroče božji volji in z vsemi sredstvi izravnavajo božjemu vcli-častvu storjeno krivico.
Kes je najrevolucionarncjša sila v nravnem svetu (M. Scheler). Nravnega preroda je sedanje človeštvo potrebno. Nravni prerod prihaja iz duš poedincev, v dušah pa ga vrši kes — ta preokret mišljenja in hotenja o nenravni preteklosti. Kes in zadoščevanje sta pa v vzajemni vzročni vezi.
Pacifizem
Dominikanec Fr. Stratmann (Weltkirche unci Weltfriede, 1924) je po študiju svetovne vojske prišel do sklepa, da jc vsaka vojska v naši dobi ne le nezmisel, temveč tudi nekaj nenravnega. Zato bi morala po njegovem mnenju Cerkev vsako vojsko (razen defenzivne v skrajnjem primeru) prepovedati. Z vojsko se mu zdi, da je kakor s suženjstvom. Saj so tudi suženjstvo nekdaj imeli za nravno dopustno. A nazori so sc izčistili in dandanes mi vsako suženjstvo zavračamo. Tako so se tudi glede vojske naši nazori izčistili. Stari so dejali: vojska je dopustna, če gre za pravično stvar. Katera stvar je pa pravična? vprašuje Stratmann. Saj je v svetovni vojski vsaka država trdila, da brani svoje življcnske interese, in res bi bilo težko dokazati, da je bila lc ena resnično kriva. A če bi bilo tudi mogoče dognati resnično krivdo in lako vojsko opravičiti, pravi Stratmann, jc moderna vojska po vsem načinu vojskovanja le velika morija in tudi zalo ali žc samo zato nedopustna in nemoralna. Toda kako zabraniti vojske? Lahko, meni Stratmann, saj imamo mednarodno razsodišče v Haagu in društvo narodov in tako, četudi
še nepopoln, vendarle nekakšen forum. Zato je on odločno za vojsko vojski in za pacifizem.
■Nam sc vsa ta reč še ne zdi tako dognana. Nc zdi se nam najprej tako gotovo, da bi ne bilo mogoče vsaj časih pokazati krivdo ali krivca. Če bi n. pr. Italija iz trte izvila povod, začela vojsko proti nam in zasedla Slovenijo do Trbovelj in Dalmacijo, ali nc bi bilo jasno, zakaj? Zato, ker ima pohlep po naših premogovnikih in po Dalmaciji. To bi bila torej v resnici čisto navadna ropaiska vojska, četudi na zunaj pokrita s kakim mednarodnim videzom (n. pr. ker so dijaki zažgali italijansko zastavo in vlada ni hotela dati zahtevane presramotne satisfakcije). Prav tako pa mi še nimamo popolnega županja v mednarodni forum. Ko so naši zasedli Celovec, so se na ukaz višjih sil morali umakniti,' ko je pa D' Annunzio zasedel Reko, sc mu ni bilo treba umakniti. Zakaj tako? Zato, ker smo bili slabotni, a Italija močna. Ni torej odločala pravica, ampak moč.
Kljub temu smo pa tudi mi odločno za vojsko proti vojski in za pacifizem. To sc pravi: smo za to, da se ustvari pravi mednarodni forum, ki bo po pravici reševal raz-pore, prisojal pravico in kaznoval krivico. Društvo narodov ni šc tak forum, a mora postati, če se v njem uveljavi resnična in dejavna želja po miru.
Paicfizem je akcija zoper vojsko in za mir.
Nekateri so zoper vsako vojsko, ker napak tolmačijo svetopisemski izrek (Mt 5, 39): non resistere malo, ne upirajte se hudobnežu, kakor da nikdar ne bi bilo dovoljeno odbiti krivični napad. Tako Tolstoj in nazarcnci. S temi mi ne moremo.
Drugi so zoper vojsko, ker jim jc življenje najvišja dobrina. Tako mnogi moderni nemški pacifisti po Nietzschejevi filozofiji o življenju. Tudi s temi nc moremo. Življenje posamez-
nikov na zemlji je velika dobrina, a najvišja ni. Višja dobrina jc krepost, ki se časih tudi smrti nc ustraši, seveda s tem izgubi lc časno življenje, a si lahko pridobi večno življenje. Ze od nekdaj je bila smrt za domovino nekaj velikega in plemenitega.
Sc drugi pacifisti so zoper vojsko, ker jc vojska, četudi ne najvišje hudo, vendarle strašno gorje in je mogoče s pametjo in res-nobo poiskati drugačne načine za poravnavo nasprotij. Res šc ni popolnoma zadovoljivega takšnega načina, a možen je, početki so žc tu dani, zato je treba te početke usovrševati, dokler ne dobimo mednarodnega razsodišča z zadostno avtoriteto, ki bo imela moč, da svoje razsodbo uveljavi, a tudi veljavo, da ji bodo narodi lahko zaupali.
Najhitreje bi seveda pacifizem slavil popolno zmago, če bi narodi priznali nad seboj oblast Kristusa-Kralja. V Andah na meji med državama Chile in Argcntinija 3962 m visoko stoji kip Kristusov, pod njim je pa napis: »Ta je naš mir, ta nas je zedinil!« in zopet drugi napis: »Prej naj se podero gore in zmeljejo v prah, preden bosta chilski in argentinski narod pozabila zavezo, ki sta jo sklenila in s prisego potrdila ob Kristusovih nogah!« Ta kip jc spomin na 1. 1900, ko sta bili državi pred vojsko, a so škofje začeli med narodom obeh držav v Kristusovem imenu veliko akcijo za mir. Akcija sc je posrečila, državi sta sklenili med seboj in tudi s sosednimi državami razsodiščne mirovne pogodbe. Vojne kredite so porabili za dela miru, bojne ladje predelali v trgovske brodove, topove pa prelili v kip Kristusa -Kralja.
Ko bi narodi priznali nad seboj Kristusa» Kralja, bi zavladal med njimi tudi Kristusom mir.
Pereče socialno vprašanje in katoliki
Kako zelo giblje socialni problem dalje katoliški svet, dokazuje ludi razprava: K rezultatu nemških državnozborskih volitev od dr. JožeLi Eberta v »Schonere Zukunft« od 3. junija t. 1. Vzrok, da je centrum izgubil, je po njegovem mnenju ta. da je v svoji politiki preveč koncediral kapitalističnim strankam. Delavska zaščitna po-stavodaja ni zadosti, pravi po pravici Eberle, ker to jo samo zdravljenje simptomov, ampak treba je načelne preuredbe družbe v stanovskem smislu.
Najboljša razprava pa, ki se peča z vzroki, zakaj je centrum izgubil, je res objektivna in temeljita ražpravica: Die Wahlen und die VVirt-schhftspolitik od Gregora Lorani v reviji »Deutsche Arbeit«, Jimi, 1929. O tej stvari bomo Se obširneje pisali.
V debato o kapitalizmu, kojega bistvo je po Nell-Breuningu. S. J. raciounliteta, smotrenost, ek-saktnost in računstvo, torej nekaj etično indiferent-j nega, je zlasti učinkovito posegel znani katoliški nacionalni ekonom Giitz Bricfs, ki pobija mnenje, da bi moderni kapitalizem kot forma mogel ostati in da ga treba le prešiniti s krščanskim duhom. To se mora izjaloviti. Katoliški duh socialnc skupnosti rabi čisto novo forme gospodarstva. Forma modernega kapitalizma je vtelesenje čisto antikr-ščanskega duha. Treba jo novega duha, toda ta ne more z današnjo kapitalistično formo nič početi; treba je vzporedno s preobrazbo duha ustvariti tudi temu odgovarjajočo novo formo gospodarstva.
Jako značilno je, da je katoliška revija »Abondlandc dala v svoji 8. številki, maj 1928, prostor članku marksista Georga Воуогја, ki razlaga svoj nazor o potrebi ponravstvenja socializma in njega vglobljenja v verske osnovo. Revija se seveda zavaruje proti nekaterim njegovim bistveno napačnim pogledom, tičočim se katolicizma in cerkve.	*
Takozvana >Ika«, mednarodna katoliška organizacija, priredi 31. julija do 4. avgusta kongres v Bregcnzu na Bodensketn jezeru. Glavna tema kongresa je: Moderni industrializem in cerkev. Potrebne podatke poda Viktor Kleiner, Reichsarchi-\ar, Bregenz, Vorarlberg (Osterr.). Kongresniki se bodo lahko udeležili Imii kongresa nemških katoliških akademikov v bližnjem Konstanzu, kjer se bo razpravljala zelo aktualna tema o Cerkvi ter enoti zapada.
Iz tega je razvidno, da se v katoliškem svetu prevažno vprašanje odnosa katolicizma do so-rialnega problema in delavskih teženj resno in svobodno obravnava.	F. T.
Maši akademika in mšsšjonska mšseS
Akademski misijonski tečaj priredi llnio Cleri ob Bohinjskem jezeru in na Sv. ViSarjah od 23. julija do 27. julija 1028 Spored je sledeči: 23. julija: «.50. Odhod iz Ljubljane v Bohinjsko Bistrico. 12.—. Kosilo pri Sv. Duhu. 15.30. Otvoritev tečaja v cerkvici Sv. Duha. l(i.—. Misijonstvo kot svetovni problem, univ. prof. dr. Lambert Ehrlich, Ljubljana. 20.—. Misijoni v Bengaliji, P. T. Markovič, urednik Kat. misija, Zagreb. — 21. julija: 0.—. Sv. Frančišek Ksaverij, spiritual Avgust Wolf, Djakovo. 6.30. Meša, skupno sv. obhajilo, posvetitev Kristusu Kralju. 8.—. Akademik in misijonstvo, jurist Ivan Mar-telanc, Ljubljana, konferent teolog. Drnganovič. Sarajevo. Kosilo in odmor. 15.—. Indijski misij, problem (sedanje stanje), prof. dr. Hulenič, Zagreb, Socialni in verski položaj Indije, filozof Tone Krošl, Maribor. 17.47. Odhod i/. Bohinjske Bistrice na Bled in Jesence. Večerja iu prenočišče na Bledu ali Jesenicah. — 25. julija: 9.40. Odhod z Jesenic proti Trbižu. Popoldne romanje na Sv. Višarje. — 2fi. julij«: 6.—. Meditacija: Marija, Kraljica mieijonov, dr. p. Roman Tominec, OFM, Ljubljana. 0.30. Maša, obhajilo, posvetitev Mariji. 9.—. Praktično misijonsko delo akademikov in inteligence, Jože Godina, urednik Kat. mieijonov, Ljubljana. 15.—. Skupnn molitvena ura v romarski cerkvi za misijone. 16.—. Predavanje hrvatskega akademika in slovenskega teologa. — 27. julija: Odhod z Višarij po dogovoru. — Tečaj je namenjen akademikom in teologom cele Jugoslavije. Prijave sprejema Unio Cleri v Ljubljani, Semcniška 2. Radi skupnega italijanskega vizuma se, prijave sprejemajo le do 1. julija. — V Bohinju iu na Sv. ViSarjih nosi stroške za hrano in prenočišče za štirideset udeležencev Unio Cleri; stroški za ostale se dele med vse udelcžcuce.
DOBRI VOJAK ŠVEJK.
Dramatizacija po Haškovem romanu. Režisef O. Šest.
Knjiga ki je. vzbudila doma na Češkem in * tujini veliko zanimanja in prerekanja se nam je deloma predstavila tudi na odru. Ta burkasta stvar no zasluži občudovanja in tudi ne preganjanja, ker je deloma do skrajnosti plitva in trivialna, deloma pa v svoji absurdnosti zadene na bistvo humorja, ki tudi grozo in trpljenje sprevrže v simeh in krohot. V ohlapni zgodbi se nam razvije pregled vseh vojnih razmer od vohunstva, vojne napovedi in do konca vojne. Vojaški dovtipi v besedi in situaciji se nagosto vrste in ponavljajo do nasičenosti. Radi svoje snovne neposrednosti je stvar kakor komisna slaščica, kakor kolportaža in bo živela v svetu nekaj let, več ne, mi se je bomo naužili tudi že drugo leto, najbrž pa je bo svet kmalu ne bo ve? našel razmerja do nje, kajti to kar je dobrega humorja, je premalo za daljša življenje.
Svejka sta pri nas igrala g. Cesar in g. Daneš (gost iz Maribora). Igrata v češkem žargonu; g. Daneš ga zgoščeno poudarja. Dasi je delo češko, sem mnenja, da bi se lahko uprizorila v kateremkoli velikomestnem miljeju — niti ljubljanščina ni izključena. — Pri nas učinkuje praška miljejnest kot posebnost, — ki ostane temu ali onemu vendar le tuja. Prav radi tega se mi zdi Cesarjev Svoj k za bistvo stvari prav dober. Gosp. Daneš siplie svoj osebni humor na vse strani in igra za najširše občinstvo.
Uprizoritev sama v nekaterih prizorih, zlasti proti koncu, šepa radi gole zunanjosti in je raztrgana. Nekatere osebe, zlasti so lepe in resnične (gg. Jan in Kralj), dočiin so druge samo shematične ali pa premočno karikirane. Gledališče je bilo v petek nenavadno polno. Gosp. Daneš je pre> jel več vencev, enega tudi od domačega Svejka, g. Cesarja. Tako smo s smehom in truščem zaključili letošnjo dramo.	F. K. *
»Znanci«. Zdi se, da je vsa naša javnost pre. zrla izdajo črtic, ki jih je založil avtor Ant. Adamič v lrpi tiskarski opremi. Lahen naturalistični slog, zgoščenost ter mnogo, mnogo dejanja morejo zanimati vsakogar, kdor prične s čitanjein. Marsikatera črtica, kakor >Kresni večer«-, »Bratova slika* ali pa »Lačni in siti,: bi se dala razširiti v roman. Način opisovanju impresij je individualen, originalen in lakoj čutiš, da je spisal te novelete zrel človek. Vtis mora napraviti na vsakogar črtica »Zobovje«, ki je pravo pravcato pripovedništvo brez sentimentalnih okraskov in fraz. Črtico Dobri Peter«, so ponatisnili amerikanski listi, med njimi >Prosveta«, ki izhaja v 40.000 izvodih. Želeti bi bilo, da si lično knjigo, ki je naprodaj v vseh knjigarnah, nabavi vsakdo, ki ljubi čist in preprost slog. Kakor čujemo, namerava avtor izdati v kratkem drugi det svojih črtic.
Mate Ujevič, Mladost Tome Iviča. Kot 15. k nji« ga svetojeronimsko »Knjižnice dobrih romana ie izšla zopet ena izvirna stvar, topot roman pisatelja mlade generacije, Mate Ujeviča. Delo je, kakor i naslov knjige kaže, mladost Tome Iviča, ki baa kakor i avtor dovršuje 27. leto svojega življenja, je kmetski sin, Dalmatlnec, ki se šola za bodočega inteligenta v času povojne psihoze in križevega pota intelektualca. Ta roman predstavlja pravzaprav zapiske in izpoved mlade generacije, pa je že kot tak izrednega interesa in doprinos k kulturni in socialni zgodovini časa. Cena je lo Din (v platno vezan 10 Din več). Knjižnica dobrih romana, Zagreb, Trg kralja Tomislava 20.
Nova Evropa (šl. 10-11, 26. maja 1928) prinaša: Austrijanština i austrijski duh od N. Berma-noviča — Buržoazija od Benedetta Croce — Intervencija od Jovo Guboviča (ki označuje intervencije poslancev na oblasti rak-rano naše administracije) — Jedan naš bajronist Crnogorac, je skoro čisto pozabljeni pesnik Stevan Perovič-Cuca — Potcni sledi Politični in Ekonomski pregled, med njim članek »Organizacija zemljoradničkog kredita«. — Anglež ColTings piše o modemi jugoslov. umetno, sti. — N. E. štev. 12 od 11. junija 1928, ki je posvečena bolj oseinletnici obstoja te revije, bo zanimal politike in narodne gospodarje ter finančnike članek N. Belina o Velikem inozemskem posojilu.
Pomasaite Bolgarom!
Darove sprejema upravništvo »Slovenca«,
Pravijo: Radio je prvič preveč kompliciran, ima preveč motenj in je predrag.
Ta odgovor dandanes ne drži več. Radio je ie lelo enostaven. Ravnanje z modernim radio-aparatom je tako priprosto, da more danes že vsak otrok najti vsako zaželjeno postajo. To velja seveda le za moderne aparate, ki nimajo več kot dva ali tri gumbe, s katerimi lahko izvršimo vse spremembe. Zato je treba seveda radio kupiti le tam, kjer se lahko zanesemo, da nam bodo postregli tako, da zadovoljijo uas, ne pa zato, du napravijo pri tem velik dobiček. Tudi motnje so pri modernih aparatih znižane na minimum. Dobe se že aparati, pri katerih že prav malo ločimo njih godbo od originalne. V pogledu motenj so posebno čisti zlasti mali aparati.
Pred par leti je znašala cena za dobor radio-aparat še 5—10.000 Din. Danes dobimo že prvovrstne aparate, ki sprejemajo na zvočnik, z vsemi potrebščinami in zvočnikom vred za 3000 Din. Manjši aparati za slušalke pa stanejo komaj desetino te vsote. Razumljivo je, du so dosedaj mogli imeti radio le bogati ljudje. Danes pa, ko jo postal boljši in cenejši, je že vsem dostopen.
Če računamo, koliko porabimo sicer za kino, gledališče, gostilno in razne zabave, vidimo, da jc radio najcenejši od vseh. Za ceno 1 ali 2 Din na dan dobivamo najboljšo zabavo, brez ozira na to, kakšna ugodnost je radio za one, ki bivajo daleč ven iz mesta.
Toda tudi za meščane je radio velikega pomena. N. pr. v hiši imamo bolnika Radi bi mu pomagali in lajšali bolesti. Kupile mu radio! In res se ga poslužujejo že vse večje bolnišnice in sanatoriji, ki imajo moderne radio-naprave, tako da bolniki niso odrezani od ostalega sveta.
Velike ugodnosti nam torej nudi radio. Zato vsi z veseljem pričakujemo, kdaj se oglasi naša domača postaja, ki bo nudila vse te ugodnosti tudi nam.
* * *
Danes teden bo slovesna otvoritev nove av-Strijbke radio-postaje v Lineu. Poizkusne oddaje se vrše ».e od 21. maja. Postaja je mišljena bolj lokalni promet, vendar jo dobro čujomo tudi pri nas. Je tipa Marcoui, ima £00 watov in oddaja na valu 258.0 m. Otvoritev bo ob 11. uri dop. Na sporedu so slavnostni govori, fanfare, ob 12 orgelski orkester iz Št. Florijana, pop. ob 3 orkester dunajske filharmonije. Celotni spored prinašajo poleg Linca vse avstrijske postaje.
Ruska poštna uprava naznanja, da je od 68 ruskih oddajnih postaj 35 zgrajenih popolnoma iz ruskega domačega materiala. Dalje potrjuje vest, da bodo zgradili v Rusiji 150 km proč od Moskve orjaško svetovno postajo z dosedaj nezaslišano energijo 1000 kw. Graditev bo trajala 2 in pol leti in bo stala okrog 20 milijonov červoncev.
PROGRAMI:
Ponedeljek, 18. junija.
Zagreb: 20.30 Prenos koncerta iz Dunaja. — Breslau: 19.25 Iz llannovera: »Juda Makabejec«, oratorij (Handel). — Praga: 20.30 Prenos koncerta iz Dunaja. — Leipzig: 20.15 Vesela glasba; 21.30 Primeri iz svetovne literature: Petromus (njegovo delovanje in življenje) — Pojedina pri Trinialhijo-nu. — Stuttgart: 20 Koncert nove glasbe. Kvartet za klarinet, brač, čelo in klavir — Pesmi za sopran s spremljavo instrumenov — Duo za vijolon in viio-lončelo; 21.15 zabave večer. — Bern: 22 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Prenos koncerta iz Dunaja. — frankfurt: 20.15 Komorni koncert, nato vesela Beethovnova glasba. — Laugenberg: 20.05 Poročila iz olimpijade v Amsterdamu; 20.15 »Sodnik Zalamejski« igra (Calderon); nato zopet amsterdamska poročila. — Berlin: 20.30 Prenos koncerta iz Dunaja. — Dunaj: 20.30 Zborovski koncert. Mozart: Tedeum; Laudate pueri — Schubert: 23. psalm, maša v As-duru za soli, zbor, orkester in orgle. — MUnchen: 19.25 Iz Hannovera: »Juda Makabejec«, oratorij (Handel). — Milan: 20.45 Prenos operete lz gledališča.
Torek, 19. junija.
Zagreb: 20.35 Koncert. Orkestralna glasba, arije itd. — Breslau: 20.15 »Kjer škrjanček žvrgoli«, opereta v 3 dej. (Lehar). — Praga: 19.15 Koncert slepcev; Vesela glasba. — Leipzig: 20.15 lz življenja in delovanja M. Hauptinanna, nato nekaj njegovih skladb. — Stuttgart: 20 Koncert, nato vesel večer. — Bern: 20.30 Orkestralna glasba, vmes igra.
—	Katovice: 19.50 »Halka« opera (Moniuszko), prenos iz Poznanja. — Rim: 21.15 »Andrea Chenuer«, opera (Giordano). — Langenbcrg: 19 »Seviljski brivec«, kom. opera (Rossini) nato poročila iz amsterdamske olimpijade. — Berlin: 20.10 »Eva«, opereta v 3 dej. (Lehar). — Daven(ry: 21.25 »Madame Butterfly« 2. dej. (Puccini) — Dunaj: 20.05 Koncert dunajskega mandolinskega orkestra; 21.15 Češki glasbeniki. Predavanje, nato koncert. Smetana: Ne kamenjajte prerokov — Jirak: Povratek — Novak: Večer — Vycpalek: Narodna pesem — Forster: Godalni kvartet, G-dur. — MUnchen: 18.20 Koncert skladb za harmonij. 19.30 Tenorski solospevi; 20 tri enodejanske igrice. — Milan: 20.45 Koncert s pestrim sporedom.
Sreda, 20. junija.
Zagreb: 20.35 Schubertova glasba. — Breslau: 20.15 Koncert. — Praga: 19 »Figarova svatba«, opera (Mozart). — Leipzig: 20.45 Solistovski koncert. — Stuttgart: 20 Koncert; 21 Potopisno predavanje: Pariš; 22 Predavanje o nemški pesmi in prozi. — Bern: 20 Mandolinski orkester, nato zgodba iz živalstva; 21.35 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Komorni koncert skladb Paderevvskega iz Varšave. — Frankfurt: 19.30 »Trubadur«, opera v 4 dej. (Verdi). — Rim: 21.10 Debussyjeva glasba. — Laugenberg: 20.05 Poročila iz olimpijade; 20.15 Orkestralni koncert; nato zopet poročila iz Amsterdama.
—	Berlin: 21.10 Komorna glasba; 22.30 Morje v glasbi. — Daventry: 21 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 21.10 Komorna glasba; 22.30 Komorni koncert. Labor: Kvintet za klavir, klarinet, vijolino, vijolo in čelo. — Pesmi s spremljavo godal, kvarteta. — Ast: Sen — Schubert: Godalni kvintet, C-dur. — Munchen: 20.05 Orkestralna glasba. — Milan: 20.45 Lahka glasba.
Četrtek, 21. junija.
Breslau: 20.30 Koncert vojaške godbe. — Praga: 19.30 »Kornevilski zvonovi«, opera (Planquette).
—	Leipzig: 19 Predavanje iz biologije živali; 20.15 Simfonični koncert redko predvajanih skladb iz 17. in 18. stoletja. — Stuttgart: 20.15 »Kralj je ukazal«, komična opera v 3 dej. (Delibes). — Bern: 20.30 Orkestralna glasba in pesmi. — Frankfurt: 20.15 »Kralj je ukazal«, iz Stuttgarta. — Rim: 21.15 »Dolarska princesa«, opereta v 3. dej. (Fall). — Langen-bejk 20.05 Poročila iz amsterdamske olimpijade; 20>T\Obisk pri Klari Schumann; nato zopet poročilaiz olimpijade. — Berlin. 20.30 Pesmi nemških rokodelskih pomočnikov. — Daventry: 22.15 Orkestralni koncert. — Dunai: 19 »Gospa brez sence«, opera v 3 dej. (R. Strauss). — Mitnchen: 19.35 »Madame Butterfly«, opera v 3 dej. (Puccini). - Milan: 20.45 »Mesefnica«, opera (Belhm).
Doc. dr. Ivan Matko:
O potih in sredstvih za zatiranje jetike
(Programatična razmotrivanja.)
V zadnjem času je bilo v našem dnevnem časopisju objavljenih več člankov, ki so imeli namen, da osvežijo med ljudstvom smisel za zdravstveno samoobrambo in da ga opozore na splošno nevarnost ietike, hkratu pa ga seznanjajo z načini, ki so predvsem našim krajem prikladni za borbo proti jetiki.
Namen to moje razpravice nikakor ni, da bi se bavil z oceno teh članitov, ki so vsekakor imeli plemenite cilje, vendar pa smatram kot strokovni zdravnik za svojo dolžnost, da na podstavi svojih praktičnih izkustev na polju zatiranja jetike opozorim širšo javnost na razne načine te borbe in na sredstva, ki so se izkazala kot najbolj uspešna v zatiranju te človeške morilke, o kateri se mora reči, da predstavlja najnevarnejši izrodek socialnega zla in najnevarnejšo ljudsko bolezen. Poudariti pa moram, da bi bilo povsem napačno, ako bi se razne metode tujih narodov v tem pogledu skušale kratkomalo primeniti tudi na naše razmere. Tako postopanje ne bi vsekdar rodilo zaželjenega uspeha, ker se naše prilike tako v kulturnem, gospodarskem in socialnem kakor tudi v duhovnem cziru znatno razlikujejo od življenskega načina in splošne kulturne razine velikih narodov. Zato hočem v naslednjem podati le kratek pregled splošnih smernic, ki naj bi bile vodilne za borbo proti jetiki v naših krajih.
Sredstva in načine, katerih se poslužujemo v zatiranju jetike, je treba v glavnem opredeliti v tri glavne skupine, in sicer:
Obrambni ukrepi.
Med te spadajo: Ureditev šolskega pouka, prehrana šolske mladine, šport, predavanje, predstave in razstave, zboljšanje stanovanjskih razmer, prepoved pljuvanja v javnih prostorib in uvaževa-nje raznih drugih sanitetnih predpisov, gozdne šole, zboljšanje dela v obratih, zboljšanje socialnih razmer pri delavstvu, ureditev zaslužka, moderniziranje cestno-prometnih predpisov, izločitev jetičnikov iz javnih institucij, zlasti iz onih, ki služijo vzgoji otrok iu iz obratov, ki se bavijo s pripravljanjem jestvin. Sem štejemo tudi socialno zavarovanje, poklicna posvetovanja zlasti za mladino ob izstopu iz šole, pobijanje alkoholizma in raznih drugih škodljivcev zdravja itd.
Med navedenimi zaščitnimi ukrepi zavzemajo izredno važno vlogo oni, ki se nanašajo na
higieno doma.
Znano je, da se naziva jetika tudi stanovanjska bolezen, dasiravno je z druge strani tudi mnogo tehtnih glasov, ki to označbo odklanjajo, češ, da je dovoli delavskih stanovanj brez jetike, a tudi dovolj z jetiko okuženih bogatih rodbin, ki imajo stanovanja, opremljena z vso udobnostjo. Važno vlogo za razširjenost jetike zavzema razen stanovanja še drug činitelj, to so socialne razmere, pro-sveta in sploh stopnja, na kateri je gihienska poučenost prebivalstva. Iz izkustev je znano, da postanejo ludi zdrava in vsem higienskim predpisom ustrezajoča stanovanja, kjer prebivajo brezbrižni in zanikrni stanovalci, v kratki dobi nevarna legla tuberkuloze. Tako je n. pr dognal PUtter, da sta v Berlinu od 10.000 novih stanovanj že tekom prvih treh mesecev postali dve tretjini nehigienski. Zatiranju jetike ne služi že v zadostni ineri, da se dajejo prebivalstvu v čim večjem številu iz javnih sredstev zgrajena stanovanja na razpolago, marveč da se postavi vseljeno prebivalstvo tudi pod tako I zvano socialno-higiensko nadzorstvo. Iz te potrebe | je nastala naprava stanovanjskih skrbstvenih se- , ster (VVormski sistem), katerih naloga je, da pose-čajo nepoučene in zlasti gospodarsko šibkejše sloje na njih domu, se zanimajo za razmero v posameznih rodbinah in jih navajajo k praktični, higienski uporabi stanovanja. Drugod zopet se za ljudsko zdravstvo zainteresirani činitelji zavzemajo za tc, da namesto samostojnih stanovanjskih oskrbstve-nih sester preide nadzorstvo stanovanj v okvir delokroga protituberkuloznih dispenzarjev (Piltterjev sistem). V teh dispenznrjih poslujoče oskrbstvene sestre imajo širok vpogled v življenske razmere prebivalstva svojega okoliša in so radi svojih izkustev in praktične, strokovne naobrazbe dragocena pomoč pri higienski ureditvi stanovanj. Institucijo takih stanovanjskih oskrbstvenih sester smatram za tako važno, da bi našim mestom uvedbo te socialne naprave nujno priporočal.
Zatiranje jelike kol vira okuibe.
Temu smotru služi predvsem dispenzar, razen tega tudi obvezna prijava vseh vrst jetike, ali pa vsaj odprte jetike, dalje tudi obvezna prijava stanovanj, ki jih zapuste jetičniki, obvezna razkužba takih stanovanj itd.
To institucijo je ustanovil najprej Philipp v Edinbourghu leta 1887., vendar pa za svojo idejo ni našel nikakršnega razumevanja in je ostala splošnosti neznana. Tako je smatrati Calmette-ov predlog za ustanovitev dispenzarja, ki ga je imenovani stavil v komisiji, sklicani fine 10. novembra 1899 po francoskem ministrskem predsedniku Wal-deck-Rousseau-b, za povsem izviren predlog.
Dispenzar velja po sodobnem naziranju kot najuspešnejše sredstvo v borbi proti jetiki. To dejstvo je spoznal že pokojni Robert Koch, ustanovitelj ftiziologije, ki je naročil Kayserlingu, naj zabeleži dispenzar z zlatimi črkami med sredstva za zatiranje jelike.
Da more dispenzar z uspehom izvrševati svojo važno nalogo, ga je treba temu smotru primerno urediti. Njegove naloge so v glavnih obrisih:
L razširjanje prosvete o tuberkulozi;
2.	zajetje jetičnikov in po jetiki ogroženih;
3.	podvreči jetičnike zdravniški preiskavi in s tem omogočati pravilno presojo oblike obolenja;
4.	odvzeti viru okužbe opasnost za okolico, in to:
a)	z zaščito zdravih,
b)	z zdravljenjem obolelih;
5.	izkoristiti vsa izkustva v blaginjo človeštva, in to tako v oskrbstvenem kakor v znanstvenem oziru.
Da more dispenzar služiti tem mnogostran-skim ciljem, se mora število njegovih posvetovalnih ur priličiti številu in poklicu prebivalstva in jetičnikov odmerjenega okoliša ter se mora opremiti z vsemi potrebnimi, modernimi sredstvi za kolikor mogoče zgodnjo in zanesljivo ugotovitev jetičnih obolenj.
Podčrtati moram, da je delovanje dispenzarja le tedaj uspešno in da le tedaj ustreza namenu, kateremu naj služi v smislu Calmette-a, Kocha in PUtterja, ako ne smatra jetičnika le kot predmet lečenja, marveč kot leglo jetike, kateremu je treba odvzeti nevarnost za prizadeto rodbino, od-nosno za okolico.
Glede lečenja jetičnikov v okviru dispenzarjev so mnenja sicer deljena, vendar pa se bolj in bolj opušča strogo nemško stališče izza predvojne dobe, da naj tvori dispenzar samo posvetovalnico in oskrbovalnico za jetičnike in po jetiki ogrožene. V vedno večji meri prodira stališče, da naj dispenzar prevzema jetičnike tudi v zdravljenje zlasti
tam, kjer gre za delavske in vobče manj imovite sloje in pa v onih krajih, kjer nedostaje javnih naprav za brezplačno zdravljenje ubožnejšega prebivalstva (poliklinike, ambulatoriji itd.).
Glavni cilj dispenzarja je tako zvano
domače oskrbslvo jetičnika. To obstoja v teui, da izkušene, spretno oskrbstvene sestre redno posečajo jetične rodbine in jim s svojim nasvetom in s svojo pomočjo stoje ob strani. Sestra, ki zahaja v okuženo rodbino, pomaga urediti domače gospodinjstvo, se zavzema za ureditev socialno gospodarskega položaja bolnika, poskrbi, da dobi jetičnik po možnosti svojo lastno sobo, vsekakor pa svojo lastno posteljo, poučuje rodbino o potrebi in o načinu razkuževanja stanovanja, perila, posod, o telesni higieni bolnika in njegove okolice itd. Revnejšim slojem, ki ne razpolagajo s potrebnm številom postelj, jih izposoja dispenzar, Ivi jim daje na začasno razpolago tudi potrebno posteljnino in drugo potrebščine, Prav tako pomaga dispenzar jetičnikom in ogroženim rodbinam, ki žive v bedi, s prispevki k najemnini, z živežem, kurivom in drugimi sličnimi podporami, ki služijo izboljšanju življenskih pogojev. Za razkuževanje izposojenega perila zaposluje dispenzar perice ali pa sklepa z javnimi pralnicami v to svrho posebne, na sanitetna navodila vezane pogodbo. Okužena stanovanja očiščajo in razkužujejo v določenih presledkih pod nadzorstvom oskrbovalne sestre ali tako zvanili desinfektorjev v ta namen najete snažilke. Kjer se s temi in podobnimi sredstvi ne dajo odstraniti kali jetike, čijih za okolico opasno ognjišče tvori jetičnik, tam se zavzema sestra pri bolniku in pri rodbini za njegovo izločitev iz rodbinskega kroga in njegovo oddajo v kakšno zdravstveno ustanovo.
Povsem nedostatno pa bi bilo, ako bi dispenzar posvečal svojo pozornost le očividnim jetičnikom. V delokrogu oskrbstvene sestre dispenzarja spada tudi, da pridobi vse člane jetičnikove rodbine za preiskavo njih zdravstvenega stanja v dispenzarju, in to ne le one, katerih zunanji izraz kaže ali dopušča domnevo okužbe, marveč tudi one, ki se smatrajo ali se morejo smatrati za zdrave. S tem postopkom je mogoče še pravočasno ugotoviti, v koliki meri je jetičnik tvoril vir okužbe za svojo okolico. Po zdravniškem izvidu se more potem uspešno urediti domače oskrbstvo ogroženih rodbinskih članov jetičnika. Vsekakor veljaj načelo: Jetičniki z odprto tuberkulozo naj se po možnosti izločajo iz kroga rodbine kot opasen vir okužbe, onim pa, ki še ne kažejo očividnih znakov jetike, dasiravno so okuženi z boleznijo, se mora posvečati največja pozornost, da se ohranijo pred akutnim obolenjem. V to svrho se jim morajo preskrbeti priboljški h hrani, skušati se mora zboljšati njih socialno in gospodarsko stanje, posredovati primerna zaposlenja itd.
Olror.i iz ogroženih rodbin, s telesno dispozicijo za obolelost odnosno oni, ki so žo okuženi z bacilom jetike, vendar pa še ne očitu-jejo znakov odprte tuberkuloze, spadajo v zdrave socialno higienske razmere, bodisi v počitn. kolonije, gozdne šole, zavetišča, prenočišča in druge ppprave, ki služijo temu smotru. Otroci z odprto jetiko sc morajo brezpogojno odstraniti iz rodbinskega kroga, ker tvorijo stoodstotno nevarnost za okužbo drugih otrok. Posebno pozornost je posvečati dojenčku, ki se sam ne more ubraniti okužbi, za katero pa je njegov organizem izredno občutljiv. Radi tega se mora za dojenčka, ki bi bil v nevarnosti okužbe, preskrbeti še pravočasno, t. j. še pred njegovim rojstvom, izolacija v rodbini ali zunaj nje, da se s tem prepreči okužba, ki bi nastala vsled dotika dojenčka z neprevidnim očetom ali z jetično materjo (domovi za dojenčke, postopanje po Graucherju, po Efflerju, Lovvensteinu itd.).
Naloga dispenzarja je dalje, da jemlje v svojo zaščito tudi vse jetičnike, ki so se povrniji iz zdravilišč. Izkustva uče namreč, da je vsako zdravljenje jetičnikov v zdraviliščih povečini problematičnega pomena, ako zanje tudi po povratku iz zdravilišč ni v dovoljni meri poskrbljeno. Ta zaščita se mora raztezati ne le na poklic in na poklicna posvetovanja, marveč tudi na rekonvalescenta samega in na njegovo rodbino. Jetičnika je treba kolikor mogoče oprostiti vsakdanjih fllkrbi in mu po možnosti olajšati življenske pogoje.
Neprecenljive vrednosti je delo dispenzarja v okviru rodbine zlasti tedaj, ako narekujejo prilike, da se odhodom bolnika v zdravilišče odvzame rodbini vzdrževatelj ali gospodinja. Ob takih prilikah se uveljavijo človekoljubne naloge dispenzarja, ki prevzame ostalo rodbino v svoje okrilje, jo očuva bede in propasti ter z razkužbo stanovanja, z zboljšanjem hrane itd. odstrani tudi nadaljnjo opasnost njene okužbe in obolenja.
Te zahteve domačega oskrbstva nikakor niso morda utopija, marveč se po današnjem izkustvu povsod postavljajo na čelo vsem nalogam dispenzarja in se tudi praktično izvajajo, kajti ponovno je treba naglasiti, da je domače oskrbslvo glavno in najuspešnejše sredstvo za zatiranje jetike kol ljudske bolezni.
Iz teh kratkih obrisov o nalogah dispeuzarja in domačega oskrbstva je razvidno, da je treba dispenzar je opremiti z vsem potrebnim materialom, ne le kar se tiče diagnoze in lečenja jetičnikov, marveč tudi z vsemi potrebnimi sredstvi, da se kolikor mogoče bolj uveljavi glavni smoter te naprave, t. j. domače oskrbstvo. Dispenzar mora imeti v to svrho zadostni inventar za izposojanje, kakor n. pr. ležalne stole, posteljnino, mora razpolagali s primerno količino raznih razkužil itd.
Dispenzarji se ustanavljajo v središču okoliša, kateremu so namenjeni. Prostori naj bi bili žo izpočetka tako izbrani, da sc morejo po potrebi tudi razširili. Dispenzar potrebuje za poslovanje čakalnco, pisarno za sestro, preiskovalnico in po možnosti še eno sobo za preiskavo raznih človeških odpadkov. Poleg tega je treba preskrbeti za poseben prostor, kjer se shranjuje inventar, namenjen izposojanju in kjer je pospravljen arhiv. K opremi dispenzarja spada primerno število klopi, stolov, pisalna miza za zdravnika in za sestro, preiskovalna miza, hladilnica za shranjevanje zdravil, mikroskop, omare za obleko, za knjige in za instrumentarij, potreben za preiskavo krvi, pljunkov itd. K inventarju je treba šteti tudi razne naprave za zdravljenje, kakor višinsko solnce, Sol-lux-svetilko, pneuniotliorax-aparat in instrumente za injekcije tuberkulina. Velike vrednosti za uspešno poslovanje dispenzarja je tudi, ako razpolaga s svojim lastnim, čeprav majhnim R6ntgen-apa-ratom.
Nameščen naj bi bil dispenzar po možnosti v pritličju hiše, kjer je le malo strank in so po možnosti še te brez otrok. Dobro je tudi, ako je pri hiši majhen vrt, kjer bi se mogel urediti prostor zn ležanje bolnikov itd.
Na približno 10 do 20 tisoč prebivalcev ?n računa po ena oskrbslverta sestra ako se bavi samo z oskrbstvom jetičnikov. Ako pa se združuje
s tem poslom ie oskrbstvo za druge vrste socialnega gorja, se računa ena sestra za znatno nižje število prebivalstva. Za mesta s 50 do 60 tisoč prebivalci so potrebne najmanj tri oskrbstvene sestre za specialno oskrbstvo jetičnikov
Glede zdravnika dispenzarja velja načelo, da mora biti v večjih mestih polnouraden, t j. da poleg svojih dolžnosti v dispenzarju ne sme opravljati nobene druge službe. V manjših mestih je ta zahteva neizvedljiva in seveda tem manj v podeželskih razmerah, kjer opravljajo službo dispen-zarskega zdravnika razni uradni in privatni zdravniki za primerno nagrado ali pa tudi častno (pol-uradni ali častni zdravniki). Nujno potrebno pa je, da dobi dispenzar, ako tudi je mestna ustanova, povsem samostojna institucija, neodvisna od dnevnega političnega življenja in njegovih vplivov ter oproščena vsega birokratskega značaja.
Kjer se ustanovi dispenzar, naj bi se ustanovilo tudi posebno samostojno društvo ali pa vsaj poseben odbor, čigar naloga je, da se zanese med širšo javnost razumevanje o potrebi te naprave in o njenih človekoljubnih namenih, nabira denarna in materialna sredstva za njeno vzdrževanje, se zanima za rodbine, ogrožene po jetiki, oskrbuje začasno oddajo otrok v ugodnejše razmere, na deželo, v morske počitniške kolonije itd. Taka društva (lige) ali smotrni odbori (Zwec,kausschuss) predstavljajo se svojimi humanitarnimi funkcijami nujno potrebno izpopolnitev delovanja dispenzarjev in uaj bi se po možnosti ustanavljala še pred oživotvorjenjem dispenzarjev in pričela s svojim propagandnim delom, s tem da potom predavanj, objav v časopisju in dr. seznanjajo ljudstvo z napravo dispenzarjev ter z njih pomenom in nalogami.
Dispenzarji se morajo ustanavljati v popolnem sporazumu in soglasju s privatnimi zdravniki odmerjenega okoliša in se jim njora zagotoviti tudi s te strani kolikor mogoče izdatna, strokovna podpora. Zato je zlasti za manjša mesta priporočljivo, da se med dispenzarjem in zdravniki sklene sporazum glede zdravjjenja bolnikov. Pri dobri volji na obeh straneh je mogoče doseči kar najožje sodelovanje obeh činiteljev, ki ni le v prospeh ljudskega zdravja vobče, marveč služi tudi povzdigi dispenzarjev samih in nič manj tudi ugledu zdravniškega stanu.
Glede na namen Ljubljane, da se ustanovi tamkaj dispenzar, je po mojem mnenju treba med upravo mesta in oblastnim odborom najprej razčistiti vprašanje, ali naj tvori ta dispenzar samo lokalno institucijo za prebivalstvo mesta in morebitnih slučajnih posetnikov z dežele, ali pa naj bo za druge dispenzarje, ki se bodo prej ali slej morali ustanoviti v raznih krajih ljubljanske oblasti, kakor n. pr v Kranju, Tržiču, Novem mestu, Trbovljah, Brežicah itd., matična naprava spojena s periodičnimi posvetovalnimi urami, ki bi se morali uvesti v drugih manjših krajih širšega okoliša ustanovljenih dispenzarjev.
Zahteva po oskrbstvu jetičnikov trka že s tako silo na naša vrata, da se ji bo treba odzvati in se pripraviti na sistematično rešitev celotnega niza z dispenzarji spojenih vprašanj. Nadaljnja točka študija o dispenzarju se nanaša na obliko te naprave. Odločiti se bo treba ali za ustanovitev specialnih dispenzarjev za jetičnike ali pa za obliko, ki se mi zdi prikladnejša za naše razmere, to je da se združi z dispenzarji za jetiče tudi oskrbstvo sorodnih ljudskih bolezni in socialnega gorja v smislu PUtterja (oskrbstvo alkoholikov, spolno bolnih, dojenčkov, malih otrok in šolske mladine ter na raku bolnih). Tudi odločitev glede specialne oskrbstvene sestre za jetičnike ali rodbinske (okrajne) skrbstvene sestre ali tako zvane zdravstvene sestre čaka v zvezi z zgoraj navedenim svoje rešitve. Zato je treba, da činitelji, ki bodo odločali o ustanovitvi dispenzarja v Ljubijani, vzamejo vsa ta in ž njim spojena vprašanja v podroben pretres. Le tako je pričakovati, da se bo usmerilo oskrbstvo jetičnikov v oni pravec, ki ustreza našemu življenju in našim gospodarskim in socialnim razmeram.
Zatiranje jetike potem zdravilišč in drugih zdravstvenih naprav.
Sem spadajo predvsem ustanove in zavodi za zdravljenje lahko bolnih, dalje izolačne bolnišnice za terciarne jetičnike in preventorij za ogroženo deco kakor tudi za odrasle (obdanišča, prenočišča, okrevališča, morske kolonije, morski hospici, solna kopališča, zračna kopališča, gozdne šole itd., institucija L'Oeuvre d'Ormesson). Sem spadajo pa tudi delavske kolonije, farme, tovarne, tvomiška podjetja itd., kjer se zaposlujejo jetičniki ali sami ali pa tudi z rodbino.
Po mojih izkustvih je pri nas občutno pomanjkanje možnosti za izolacijo terciarne tuberkuloze po vzorcu hiralnic in invalidnic, kakršne ustanavljajo v severnih evropskih državah. Presenetljiv padec smrtnosti za jetiko na Angleškem je smotreno dosežena posledica odlične angleške zdravstvene zakonodaje v zvezi z velikopotezno rešitvijo stanovskega zla, razen tega pa tudi številnih izolačnih bolnišnic, kakršne je Anglija pričela graditi že ob pričetku minulega stoletja.
Tudi v tem pogledu bo potrebna odločitev, al' naj v naših razmerah sledimo sistemu severnih držav ali pa naj nam bo cilj ustanavljanja specialnih bolnišnic za oskrbo vseh oblik jetike.
V tem oziru nam morejo služiti kot svarilen zgled izkustva Nemčije, ki je koncem prošlega stoletja postavila borbi proti jetiki načelo zdravilišča in hotela zatreti bolezen s tem, da je svojo glavno skrb posvečala zdravljenju jetičnikov, pa se je morala prepričati, da njen sistem zdaleka ne rodi pričakovanih uspehov, ker se je omejeval le na individualno lečenje, ni pa pograbil vira okužbe in ni upošteval okužene rodbine ter tudi ni smatral za dovolj važno, da se bolnik kot vir okužbe izloči iz rodbinskegu kroga in vobče iz okolice, za katero je tvoril trajno opasnost.
Vsekakor jc treba poskrbeti za najožje sodelovanje med dispenzarjem in zgoraj navedenimi napravami, ki služijo lečenju jetičnikov iu po jetiki ogroženih. Pri tem pa se ne spuščam v podrobno razpravo o tem, ali naj tvori v smislu Phi-lippa v Edinbourghu središče vse borbe proti je-tiki dispenzar ali pa naj vrši to nalogo v smislu Ernesta Neusserja iz Stetina zdravilišče. Upravičena pa je zahteva, da naj se vrši ves obrat bolnikov v zdravilišča in iz zdravilišč na njih dom preko dispenzarjev, da se na ia način v tem večji meri uveljavi domače oskrbslvo in socialno higiensko nadzorstvo nad bolniki in ž njimi tudi nad njih rodbinami.
S tem sem podal le kratek pregled o raznih načinih zatiranja jetike, ki so se izkazala kot uspešna v praktičnem udejstvovanju medicine na tem polju. Poudariti pa moram, da je ves problem zatiranja jetike in obrambe proti njej tako obširen in vsied zavratnih svojstev te ljudske, kužne in najbolj razpasene bolezni tako važen, da ga je nemogoče temeljito obdelovati v kratki razpravi Radi tega so vse večje države, ki jim je v resnici pri srcu narodno zdravstvo, sklicevale veliko ankete poklicnih strokovnjakov, ki so v večmesečnih razpravah določili program za zatiranje jetike in so se bas na teh konferencah določene in sprejete smernice v svojem praktičnem izvajanju izkazale kot najbolj uspešne, rudi tega pa tudi kot najbolj priporočljive v boju proti jetiki.
IŠospodarsfvo
Tržna poročila
Lee. Lesni trg je pri nu še vedno živahen, kar pričajo tudi številke o izvozu stavbnega lesa:
. 1927 ton milj. Din
Uspeh letošn:esa velesejma
V naslednjem navajamo par zanimivih etati-•HCnib podatkov o letošnjem velesejmu:
Razstavilo ie 706 tvrdk (172 iz inozemstva) in sicer: Amerika 7, Anglija 10, Avstrija 51, Bel-gija 2, Češkoslovaška 12, Francija 38, Grška, 2, Ho-landska 1, Litva 1, Nemčija 42, Ogrska 5, Švedska 1. (Češkoslovaška in Francija sta razstavili v posebnih paviljonih.)
Razstavljala so bili razdeljeni v 20 blagovnih skupinah. Na pismena in ustmena vprašanja o uspehu letošnjega velesejma je uprava prejela od raz-stavljaleev izjave o uspehu, katere po strokah razvrščamo sledeče (prva številka zelo zadovoljni, druga zadovoljni, tretja manj zadovoljni; vse v odstotkih): Strojna industrija 44, 38, 18; izdelki iz železa in jekla 30. 70, —; ostali kovinski izdelki 20, 80, —; poljedelski stroji in orodje 100, —; avtomobili, bicikli, vozovi itd. 37, 38, 25; elektrotehnika in razsvetljava 45, 55, —; Kosmetika, farmaceutični in kirurgicni izdelki 78, 22, —; papirna industrija, kar-touaža in pisarniške potrebščine 23, 64, 15; pohištvo, stanovanjska oprema 67, 33, —; ostala lesna industrija 32, 50, 9; usnje, koniekcija usnja 15, 44, 41; tekstilna industrija, koniekcija, kožuhovina, perilo cerkveni paramenti, vrvarski izdelki 30, 36, 34; klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke in šče-tarslvo 23, 51, 26; lončena roba, majolike, fajanse, steklo 31, 45. 24; draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, pasarji, poz atarji 77, 18, 5; kemična industrija 57, 33, 10; industrija živil 70, 21, —; stavbarstvo 89, 11, —; godala, radio 68, 24, 8; razno 91, 8, 1. Končni uspeh je 51.0 zelo zadovoljnih, 37.4 zadovoljnih, 10.7 manj zadovoljnih.
Od 706 razstavljalcev je bilo 542 industrijskih in obrtnih podjetij, 164 pa trgovskih.
Razstavljala so napravili pomembnejše zaključke, porazvrščeni po strokah s sledečimi kraji: Pletilni stroji, stroji za obdelavo lesa, čevljarski stroji, regulatorji, lokomobile, računski, pisalni in šivalni stroji: Albanija, Hrvatska, Slavonija, Bosna, Srbija, Slovenija. — Peči, štedilniki, kotli, tehtnice: Hrvatska in Slavonija, Slovenija, Baška. — Plombe, jedilno orodje, cevi in pripadajoče: Hrvatska-Srbija, Slovenija, Bačka. — Poljedelski stroji: Hrvatska, Bosna, Slovenija, Srbija, Banat. — Avtomobili: Vojvodina, Srbija, Slavonija, Hrvatska, Slovenija, Dalmacija. — Vozovi: Slovenija, Južna Srbija. — Elektromotorji, števci, regulatorji, aparati: Srbija, Hrvatska, Bosna, Slovenija. — Kosmetika: Cela Jugoslavija. — Papirna industrija, pisarniške potrebščine, kartonaže: Slovenija, Bosna, Srbija, Banat, Hrvatska, Dalmacija. — Pohištvo: Slovenija, Slavonija, Srbija, Hrvatska, Dalmacija. — Ostala lesna industrija, posebno intarzije: Hrvatska, Bosna, Slovenija. — Konfekcija usnja: Slovenija.— Tekstilna industrija in konfekcija, vrvarski izdelki, perilo, kožuhovina: cela Jugoslavija. — Ščetkarstvo, vezenine, čipke: cela Jugoslavija. — Zrcala, lončena roba: Slovenija, Slavonija, Banat, Hrvatska. — Galanterija, graverstvo, iina mehanika: Slovenija, Hrvatska, Slavonija, Dalmacija. — Kemična industrija: Slovenija. — Industrija živil: cela Jugoslavija. — Stavbarstvo: cela Jugoslavija. — Radio-aparati, harmonike, glasovirji: Slovenija, Srbija. — Razno: cela Jugoslavija.
Velesejem je posetilo tudi veliko število inozemskih posetnikov zlasti iz Avstrije, Češkoslovaške, Italije in Nemčije, pa tudi iz Francije, Anglije, Madjarske, Turške, Male Azije in Severne Alri-ke v splošnem in Združenih držav ameriških. Posebno številna pa je bila udeležba kupcev iz vseh krajev balkanskega polotoka.
Prihodnji mednarodni vzorčni velesejem se vrši leta 1929 prvi teden meseca junija, od 1. do 10. septembra 1028 pa velika agrarno-ku.turna razstava.
Slovenske banke v letu 1927
Leto 1927. stoji v znanieaju stabilizacije dinarja in zboljšanja gospodarskih razmer. Naravno je. da ee razvoj našega denarnega trga in sploh gospodarstva zrcali v bilancah slovenskih bauk za leto 1027., ki so sedaj vs4 objavljene.
Potrebno pa se je ob tej priliki spomniti, da Hdeva konkurza Slavenske banke še vedno ni rešena. Nadalje nimamo bilance Sloveuske banke, o katere sanaciji Smo lani izeiono poročali. Tudi nlmnmo bilance Hipotekame banke jugoslovanski!. hranilnic; tudi njena zadeva čaka na rešitev, ki jo obetajo v kratkem času. Za ieto "927. imamo podatke 8 slovenskih bauk in sicer- Ljubljanska kreditna, Kreditni zavod. Zadružna gospodarska, Celjska posojilnica, Prometna, Zadružna, Obrtna in Prekmurska. Vseh teh 8 bank razpolaga s 27 podružnicami, vd katerih sta 2 v inozemstvu, 10 v ostali!) poki ajinith države, 15 pa v Sloveniji. Omeniti je, da imajo samo 3 banke podružnično mrežo.
Leto 1927. je označeno s stabilizacijo dinarja Vedno bolj vezani devizni prom-d ni dajal toliko dohodkov knkor svojčas v inflacijskih letib in je to tudi razvidno iz maihmh devizuih in valutnih postavk v bančnih bilancah.
Obrestna mera za vloge je lani celo leto ostala neizpremenjena, dočim pr. je obrestna mera za kredite stalno nnzadovtda in prišlo je radi tega letos tudi do delnega znižanja obrestne mere za vloge in pričakovati je še nadaljnega znižanja debetne in kreditne obrestne mere, in se tako naše gospodarske razmere vedno bolj normalizirajo. Naše banke se v pretežni večini bavijo s kreditnim poslovanjem. Zbrale so prav znatne vloge tako na knjižice kakor v tekočem računu Opazilo se je pa, da je bil dotok vlog lnni nekoliko manjši knkor 192«. V kreditnem poslovanju so banke sicer radi neugodnega položaja trgovine utrpele neprijetne izgube, vendar v majhni meri, ker so bila vodstva zavodov dovolj oprezna pri podeljevanju kreditov, posebno novih. Rndi omenjenih dejstev je likvidnost nnšib bank napram prejšnjim letom znatno narasla, kar kažejo tudi prav znatne naložbe pri drugih bankah; to pa seveda ne prinaša prav velikih dobičkov, ker se dajo doseči komaj obresti, ki jih zavodi plačujejo za vloge. Ponosnejši so pa krediti pri podružnicah v krajih, kjer je še vedno visoka obrestna mera.
Posebej glede razmerja bank do industrije je omenjati, da se industrijski koncerni bank niso dosti iipremenili. Obstoja tendenca reSiti sc »odanjih nerentabilnih angažmanov v industriji ter se bauke pri ustanovitveni delavnosti, ki pa itak ni živahna, ne udejstvujnjo.
Sestavili smo statistiko vseh bančnih bilanc za 31. december 1927, iz katere podajamo (v oklepajih podatki za 192«, vse v milijonih Din): Aktiva: Gotovina (blagajna, Narodna banka, Poštna hranilnica) 72.5 (65), valute, devize 7.8 (3), menice 216 5 (108.8), vredn. pap. 33.3 (28.1), konr.. računi 89.6 (27.1), dolžniki 1160.8 (978.6), od tega banke R20.2 (244 8), realitete 34.5 (27). inventar З.Д (2.8) itd.; pasiva: kapital 92.75 (80.25), re-zorve 205 (22.7), pokojninski foud 5 (4.5), vloge
na knjižic« In tekoče raSune 868.$, upniki 770.7 (615.7).
K tem podatkom je pripomniti splošno, da bi bilo umestno enotno bilansiranje vseh zavodov (mogoče bi tu iniciativno poseglo Društvo bančnih zavodov). Nekatere bilance so zelo pregledne, dočim so druge bolj sumarične. Nekatere postavke niso primerljive, ker manjkajo podatki 1 ali več zavodov n. pr. valute in devize, vloge posebno v tek. računu, dolžniki in sicer bauke Vendar pa je v splošnem iz te statistike razvidna velika likvidnost bank (dvig gotovine, menic, naložb, drž. papirji) in opreznost pri novem kreditiranju. Pri vredn. pap. iu konzorc. računih je omeniti, da so se tu pri bilanciranju Ljublj. kred. izvršile izpre-meinbe. Zal ne moremo označiti niti približno povečanja poslov zaradi tuzije s Trgovsko banko, kar je prav v znatni meri povečalo vse postavke statistike.
Med pasivi se pozna nadaljnji znaten dotok vlog. Skupno znašajo lastna sredstva bank 119.25 (111.95), tuja pa 1417.5 (1.184) milj Din. Pri postavki delniške glavnice je omeniti valorizacijo Celjske in povišanje Zadružne.
Bilančna vsota znaša 1549.5 (1330.7). od če-sar odpade na 3 velebanke 1888.3 (1185 4) milj., iz tega je razvidno povečanje poslov.
Bruto dobiček je zna'al 38.7 (39.0 milj.; torej je le neznatno manjši. V večji meri kakor dohodki od provizij so se zmanjšali dohodld od obresti ravno rndi neizpremenjene vložne obrestne mere in znižanja obrestne mere za dolžnike. (Nekateri zavodi bilansirajo obresti in provizije skupaj.) Donos vredn. papirjev je ostal skoro neizpremenjen, čeprav se je imovina drž. papirjev povečala
Med stroški so se znižali uprava (od 7.9 na 7.2), zvišale pa so se plače (od 17.1 na 18.4, večje število uradništva pri Lj. kred.).
Čisti dobiček znaša za 1927 11,828.000 Din (od tega za dividende 7,080.000 Din) napram 12,695.000 Din (za dividendo 7,690.000 Din) v letu 1926. Če izvzamemo Lmblj. kred., znaša čisti dobiček 6,616.000 Din (1926 6,483.000 Din), se je torej povečal. Dividende so bile naslednic: Ljublj. kred. 6 (9)%, Kred. zavod 10 (10), Zadr gosp. 9 (8), Celjska 10 (10), Prometna 5 (5), Zadružna 6 (6). Obrtna 5 (5) in Prekmurska 8 (8)%.
V splošnem so torej dividende za 1927 iste kakor za 1926. Edino pri Ljublj. kred je dividen-dti manjša. Na drugi strani pn je Zadružna gospodarski banka edina v celi državi zvišala svojo dividendo od 8 na 9/n.
Promet vseh bank je lani znašal 82 milijard Din napram 71 "v 1920. Poslovna poročila nekaterih bank ne navajajo natančno prometa. Številk« za 1926 je cenitev, ker 2 manjši banki sploh nista navedli prometa.
O številu uradništva ne dajejo poslovna poročila nobenih podatkov. Izjema je Ljublj. kred., kjer je število uredništva lani rtaraslo od 255 na 278 radi prevzema Trgovske banke.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Agrarna industrijska banka, Belgrad, izkazuje pri 8 (9.8) milj. bruto dobička čisti dobiček v znesku 0.5 (1.7) milj., ki se prenese na nov uičun (divjdenda za 1926 H%). Bilančna vsota je nazadovala od 230.1 na 202.7 milj. pri kapitalu 10 (lfl)'in rezervah 0.9 (1) milj. Din.
Agrarna i komercialna banka. Sarajevo—Belgrad. Bilančna vsota je lnni narasla od 158.2 na 182.8, kakor tudi bruto dobiček od 7 na 8 milj. Din. čisti dobitek se ie povišal od 2.4 na 3.1 milj. Din. Dlvidenda zn 1927 je ista knkor za 1926 (10% pri knpitalu 15 milj. Din.
Preslica, tekstilna industrija, d. d., Zagreb. Podjetje ustanovljeno 1.925 s kapitalom 2.5 milj. Din (tovarna v Oroslnvlju) izkazuj? že za 1926 0.05, zn 1927 pn 0.16 milj. Din čistega dobička in daje pa za lelo 1927 že prvo dividendo 4%.
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Konkurz je razglašen o imovini Franca Prl-slann, trgovca v Mozirju; prvi zbor upnikov 2- julija, oglasiti do 20. julija, ugotov. narok 8. avgusta.
Likvidacija: Po bilanci z dne 1. junija 1. 1. je imela »Fnbrikn drvenih proizvoda Heimnn i HOffrr. d. d.c, Zemun, letn 1926 izgube 2.4, 1927 0.6 milj. Din, skupno 3 milj. Din pri knpitnlu 2 milj. Din. Na j>odlagi te bilance se delničarjem izplača (od 1. julija do 15. avg. pri Agrarni in industrijski banki, Belgrad) 40% nominalne vrednosti delnic.
Južaoštajerska hranilnica v Celju otvnrja tekoči račun za vloge in posojila, na kar se opozarjajo zlasti pridobitni krogi.
Občni zbori: Jugoslovanske tekstilne tvorni-ce Mautner, d. d. v Ljubljani 27. junija ob pol 12 v Ljublj. kred. (bilanca; volitve uprave iu nadzorstva); Korotnn, lesna industrijska d. d. na Preva-ljali 25. junija ob 16 (bilanca, volitev uprave in nadzorstva.
Niš gradi tramvaj. Mesto Niš je razpisalo licitacijo za gradbo tramvajske proge od postaje do niškrgn kopališča za dnn 3. jul. Proračun znaša 6.8 milj. Din.
Dtiiro poročilo zveie hmeljarskih društev т 2atcu f .SR. Zatec, 13. junija 1928. Ena tretjina nasadov, ki so že pred tremi tedni bili zdravi, se nadalje razvija ln je njih stanje zadovoljivo. Tudi druga tretjina se izboljšuje v toliko, dn ee trte. ki so krepke, že privezujejo in so več ali manj otete pred škodo po bolhnču. Zadnja tretjina je slabn in nezadovoljiva. Le ugodno vreme bi zainoglo nekoliko ublažiti njih žalostno stnuje. Bolhnčevo uničujoče delovanje ponehn v boljših nasadih, medtem ko se v drugih še nadaljuje. Z obrambnim sredstvom >polvo< poprašeni nasadi se razlikujejo od drugih kakor noč in dan. Od drugih živalskih škodljivcev se je priknznla v nižjih legali aphis muha in tudi že nekrflnto uši O peronospori še ni sledu. Povprečno stanje nnših nasadov se morn označiti kot slabo.
Švicarsko kreditno zadružništvo. Iz poročila Zveze švicarskih posojilnic (rajfajznovk) za 1927 je posneti, da so vloge narasle lani za 19-5 milj. frankov; članic ima zveza 485, te zadruge pa 37.482 Članov, vlagateljev 106.207. Bilančna vsota znaša 195.9 milj. Irnnkov, promet 441.6, rezerve 5.4 milj. frankov. Ccntrnln je imela prometa 352 6 milj. frankov pri bilančni vsoti 20.7 milj. frankov.
Rusko konnimno zadružništvo. Dne 1 oktobra 1927 je bilo v Rusiji 28.616 konzumnih zadrug mmrnm 22.621 1. oktobra 1924. Te indruge so imele 71.143 (87.129) prodajnlen tei 15.074.000 (7,129.000) članov. Organizirane so bile v 211 zadružnih zvezah, ki so imele 1926/27 4o82 mili. rabljev prometa," zadruge same pa so imele 5428 milj. rubljev prometa.
januar	78.951	56.8
tebruar	85.265	00.«
marec	107.999	75.5
april	110.488	78.8
	1927	1928
januar	0.73	0.76
februar	0.71	0.73
marec	0.70	0.76
april	0.72	0.80
1928 ton milj. Din 106.207 81.0 95.271 6».2 145.832 110.5 153.044 122.4
Skupno smo v prvih 4 mesecih t. 1. izvozili i stavbnega lesa 500.354 ton v vrednosti 388.1 milj. Din napram 382.708 ton v vrednosti 271.8 milj. Din v prvih 4 mesecih luni. Izvoz ie torej nnrastel po količini zn 30%, po vrednosti pa zn 42%. Iz teh podatkov jo torej razvidno, da je naš izvoz stavbnega lesa rekorden tako v mnrcu knkor v aprilu letos ter bo ee tudi cene napram lanskemu letu izboljšale.
Tako Je znaša povprečna cena 1 kg izvoženega stavbnega lesa Din:
Kakor smo že v prejšnjih poročilih omenjali, se naš izvoz začenja razvijati tudi v druge države, ne ssmo v Italijo. To se pozna ne вато v slovenski lesni trgovini, ampak tudi v Slavoniji in Bosni. Tako posnemamo iz poslovnrgi poročila >Šumsko-industrijsko preduzeče Dobrljin-Drvar, d. d.<, da je podjetje Izvozilo 1925/26 v obe Ameriki (severno m južno) v 15 mes 17.000 ma stavbnega lesa, lani 45 000 m» in je izraženo pričakovanje, da bo letos izvoz v Ameriko večji kakor izvoz v Italijo!
Pri tako velikem naraščanju našega izvoza lesa jo naravno, da so zlasti pristanišča severnega Jadrana polna. Tako je v sušaško pristanišče dopo-tovalo in odpotovalo leta 1927 6566 ladij z l,4ofl.000 neto tonami. Ves blagovni promet je mšal lani 488.000 ton, 1926 271.000 ton in 1925 840.000 ton (podatke smo posneli iz poslovnega poročila za-
Srebške trgovske in obrtniške zbornice za 1927). V ecembru lani se je povzpel promet na celih 59.000 ton. Polovica vsega prometa odpade nn les. Skozi Sušak je bilo lani izvoženih 163 (XX) ton lesa. Zato je n. pr. tudi razumljiva akcija Sušaka za osnovanje lesne borze, za kar smo pa mnenja, da je zaenkrat še premalo prometa
Poleg tega pa je misliti tudi na dejstvo, da nam je v doglednem času računati z otvoritvijo železniške zveze Slovenije z morjem in zato je pričakovati še večji promet v Sušaku, za knteregn pa že sedaj pristanišče ne zadostuje; Sušak se nnd tem že pritožuje. Zarndi vseh navedenih dejstev je nujno potrebno razširjenje pristanišča z izgraditvijo MartinšČice, ker ne bo niti z zgraditvijo baknrske železnice mogoče zadovoljiti zahteve prometa.
Žito. Izgledi zn žetev so pri nas kakor tudi v sosednjih državah prav dobri. Nasprotno pn bo ameriška poročila neugodna. Pri kupčiji z novo pšenico so doživeli kupci že razočaranja: danes se ponuja nova zn nvgust že po 270—275. V stari pšenici je zelo malo ponudbe in to je naravno učvrstilo cene, ki so dnnes ca. 35Л Din napram 352.50 pred tednom dni. Tendenca v koruzi je slaba in stane danes baškn 285—287.50, ravno toliko sremska nnprnm 292.50 pred tednom dni. Ravno rtako so popustile tudi cene ovsa, ki se danes j>o-•nuja po 255—265 Prijedor. Moka se drži neizpremenjeno nn 470. Zanimivo je, da je nova pšenica danes renejšn knkor stara koruzo. Za bodoče je omeniti, da se znčne žetev v najvnžnejšem našem
ozemlju, v Vojvodini, že začetkom julijn In upati je, dn vreme zndnjiti dni ne bo razočaralo, saj smo tako navezani na dobro žetev.
Mariborski trg. Na današnji irg so pripeljali
špeharji na 19 vozeh 89 zaklanih prašičev, za katere so bile cene 15—17.50 Din, nadalje je bilo: 2 voza krompirja 1—1.25 Din, 5 voz črešenj 5—6 Din za liter, 10 voz sena 90—115 Din za stot in 4 kornadiskopn 1.50—1.75.
Itorssa
Dne 16 junija.
Devizni promet je bil ta teden znnten: znašal je 18.0-1 milj. Din napram 23.1, 15.7, 27.8 in 20.75 v prejšnjih tednih. Največ je bilo prometa v devizah Curih, Dunaj in Praga. Narodnn banka je intervenirala v vseh devizah razen v Trstu in Nevv-yorku, kjer je bilo stalno privatno blago. Kar se tiče tečajev deviz, se je večina deviz učvrstila v teku tedna: tako Berlin, Dunaj, Newyork in Praga; London je popustil, v večji meri pa Trst
Med vrednostnimi papirji so tn teden ostali 7% invest. posoj. in agrari neizpremenjeni, vojna škoda pa se je v teku ledna radi ugodnih vesti o posojilu učvrstila v Zagrebu in Belgradu. Le v petek je biln v Zagrebu slnbša, dočim je bil Belgrad še nadalje čvrst. Oscilacije škode so v Zagrebu od dne do dne znatnejše, kakor v Belgradu, ker Zagreb preje reagira kakor Belgrad. Med bančnimi papirji je Praštediona, ki je biln prejšnji teden skoro ua 1000, zaradi realizacij popustila in je bila v petel; zaključena po 950. Druga bančni papirji so bili čvrsti. Zemnljskn je bila zaključena v petek po 140, Srpska po 144. Promet v industrijskih papirjih je slab in ni znatnejših izprememb v tečajih. Edino Dubrovačka stalno napreduje: v ponedeljek 460—470, v petek 500. deloma radi velike notranje vrednosii tega papirja pa tudi radi dobrih izgledov ua stnlno drživno subvencijo, kar znhtevnjo vse pnroplovno družbe. Med našimi papirji nn Dunaju se je učvrstila Trboveljska; Kranjska industrijska, kjer so pa večje izpremembe mogoče radi majhnega flotantnega materinln, je popustila do srede na 37, v četrtek se je učvrstila na 39.50, včeraj pa zopet popustila na 38. Ruše so bile edino v ponedeljek zaključene po 36.50; dividenda a 1927 znaša 18 Din (1926 17.50).
Za blago glej >Tržna poročila«.
DENAR.
Ljubljana (prosti promet). Berlin 1858.50, Curih 1095, Dunaj 7П9.Г.0, London 277.44, Newyork 50.84, Pariz 223.50, Praga 168.50, Trst 299.
Zagreb (prosti promet). Berlin 1358.50, Curih 1095, Dunaj 7Г9.50, London 277.45, Newyork 56 80 blago, Pariz 223.50 blago, Praga 168.50, Trst 299 blago.
Curih. Relgrad 9.1325, Berlin 123.98, Bukarešt 3.19. Dunaj 73. London 25.32875, Newyork 518.75, Pariz 20.3925, Praga 15.3725, Trst 27.80. Madrid 86.05.
Trst. Belgrad 33.26 - 33.48. Curih 307 50, Du-nnj 265.50—270.50, London 91.80—91.84, Newyork 18.97—18.99, Pariz 74.60-74.65.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Zagreb (prosti promet). 1% invest. posoj. 92 bi., agrari 50.o0—57.25, vojna odškodnina -154—455.
BLAflO.
Novi Sad. Pšenica bč. 347.50—350. potiska 852.50—355, juž. ban. 347 50—3."0. gor. ban. 345 do 347.50: oves bč., slav. 260 265; koruza: bč. 287.50—290, bela 200—292 50, ban. 282.50—285, srem. 275.50 280; moka Og in gg 470—480, št. 2 4o7.50-46750, št. 5 4ГЛ-460, št 6 420 -430, št. 7 350—3('0, št. 8 240—245; otrobi bč. 215—220. — PromeU 20 vag. žita.
SrednSi dev'zm tečau n* Tubli. borr\ od 11. VI. do 15. V«. 1928.
Dne	Berlin	Curih	Dunui	LoinUtn	New>orl<	Pari/	Prasa	Trsi
II.	1 ,i58.—	1095__	799.56	277.46	56.82	___	I6-..5U	299.28
12.	!3: 8.M)	10^5.—	79980	277.47	56.83	—.—	163.46	298.50
13.	135S'50	1095.—	799.70	—.—	56.J-4	_t—	168.45	
14.	1358.75	1095.—	799.50	277.47	56.84	223.40	168 45	299.-
15.	1358.50	109?.—	779.85	577.44	56.84	—.—	168.50	198.80
Cene f-« foi on
RAZPRODAJAH
st aob' vsakovrstno mano/akiurno btago samo m i
1RP!\. MARIBOR. (),„„„, ,rQ i,ev. 17
Car.nsiio posredništvo
Josip Sinoković, Dravogrnd-Mcža
obavlja sva uvozna i izvozna carinjenja kod vo-dašnje glavne carinarnice tačno, brzo i fo niskim cjenama.
Ze io
znižane cene!
Ovokolesn novi mnileli Ii)'2h mn ./.	lorjl. olroSkt in igrafnt voztfk-
nninnvt) jši šivalni niro.il iu pnev nuitika Mlchelin. Posebni od do'ek 7,a popolno poprav«, enin.l liranlc in pnnktanle ilvokolcs, otroških vo -.ir-kov. bivalnih »troiev 'td. Pro la.ln nn obroke. — llustrovnnl ceniki franko-
„TRIBUNA" F. B. L.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov l/jubhaoa. Kariov«ka cest« šter. 4.
CELJE, Kralja Petra cesta 15
priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blivga :•: po zelo nizkih cenah.
ВСЕШЕЗбЗЕШВШСВВСВВ
Sadie v gospodinjstvu.
Konzerviran e sadja in zelen adi. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-.
Jugoslovanska kn 'garna v L'ubl'ani. шшЕавшаввшнаввнв
zo sprejem gojencev v niZjo šolo vojne obodemlje. i.
Letos se bo sprejelo v nižjo šolo vojne akademije do 440 gojencev. Šola prične 1. oktobra in traja tri leta.
Kandidati, ki se udeleže natečaja za to šolo, morajo spolniti naslednje poboje:
1. da so državljani kralievine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2. da so popolnoma zdravi in za vojaško službo sposobni; 3. da sc dobrega vedenja; 4. da niso mlajši od 16 in ne staiejši od 21 let; 5. da so na gimnaziji ali realki napravili zrelostni izpit, ali pa dovršili z vsaj dobrim uspehom osmi, sedmi ali šesti razred gimnazije ali realke; 6. da imajo dovoljenje svojih staršev ali varuhov.
II.
Svojeročno napisana prošnja, s katero se kandidati priglašajo, mora biti vročena upravniku vojne akademije najkesneje do 10. avgusta t. L
Tej prošnji mora vsak kandidat priložiti tale dokazila: 1. domovinski list o državljanstvu; 2. krstni list; 3. šolsko spričevalo^_v izvirniku; 4. pismeno dovoljenje staršev ali varuha, s potrdilom pristojnega oblastva, da kandidat more stopiti v šolo; 5. zdravniško spričevalo drž. zdravnika in kraja, kj^r živi kandidatova rodbina. S tem spričevalom v zvezi je tudi zdravniški pregled kandidata v najbližji stalni vojni bolnišnici.
Vsa tu navedena dokazila in prav tako tudi prošnja morajo biti po predpisu kolkovana.
III.
Vsi priglašeni kandidatje, kf bodo po svojih pravilnih dokumentih uvrščeni med natečainike, morajo priti osebno, a da ne čakajo posebnega poziva, dne 1. septembra t. 1. ob 7 v vojno akademijo na zdravniški pregled in k nadaljnjemu postopku za sprejem v šolo. Ti kandidatje dobe, če se obrnejo na svojega povelmika vojnega okrožja, brezplačne železniške ali parobrodske vozovnice do Belgrada.
OPOMBA. 1. Vse podrobnosti glede nadaljnjega postopanja zaradi sprejema gojencev v nižjo šolo vojne akademije dobe kandidatje v objavljenem natečaju. Te natečaje je uprava vojne akademije poslala; poveljnikom vojnih okrožij, ravnateljstvom gimnazij, okrajnim glavarstvom in županstvom, — 2. Obrazec za zdravniško spričevala, • katerim gre kandidat k zdravniku na pregled in nato na pregled v stalno vojno bolnišnico, more vsak kandidat dohiti pri poveljniku voj. okrožja ali pri upravi vojne akademij*. — 3. Sprejemni izpit morajo napravi vsi kandidatje razen tistih, ki imajo zrelostni izpit in prihajajo nepoiredno iz državnih ioL
Meh mšnfeh vrvema
Modrijanova ljubezen do živali je slabo poplačana.
ti. jumj« je bil na kdlnski razstavi tiska slovesno otvorjen češkoslovaški oddelek. Slika nam predstavlja češkoslovaške goste in uradne zastopnike.
V opereti »Pri treh mladenkah« spada k vlogi operetne subretke med drugim zaušnica, ki jo mora dati svojemu partnerju. To opereto igrajo sedaj v dunajskem mestnem gledališču. Pred tednom dni se je subretka take zelo vživela v svojo vlogo, da je njena zaušnica izpadla čisto zares in je partnerja lice skoro oteklo. Taka živa igra zanj seveda ni bila prav nič prijetna in vsak večer je postajal tem bolj nervozen, čim bolj se je bližal prizor z zaušnico. Pritožil se je pri ravnateljstvu, ki je hotelo stvar izlepa poravnati in je velelo igralki, naj zaušnico samo markira. Toda igralka je ogorčeno odklonila, češ, da bi njena naravna igra vsled tega zelo trpela, s čimer bi bilo ob-
!
I
odpotoval proti južnemu tečaju; tedaj je prodrl j do 97 angleških milj od tečaja. Z ladjo »Erebus' se je mudil tretjič v južnotečajnih prede!' do 1917), a četrtič je odpotoval tjakaj I. 1921, dne 5. jan. 1922 pa ga je na otoku Južna Geor-gija dohitela smrt,, umrl je na prsni angini.
Po Shakletonovili potili
Spremljevalci pok. Shakletona na južni tečaj 1. 1922. se pripravljajo, da iz"rše načrte, ki jih je bil za novo ekspcdicijo izdelal še Shak-leton sam. Sredstva so dali severnoameriški znanstveni krogi. Ekspedicija odpotuje prihod-dnjo zimo z dvemi letali — Pokojni Ernst Shak-leton si je postavil kot življenski cilj odkritje južnega tečaja in njegovih predelov. Štirikrat je naskočil to naravno trdnjavo, a vselej je ostala zmagovalka narava, vselej se je moral umaknili ne da bi dosegel svoj cilj, ob četrti eksppHHji pa jc svoje podjetje plačal z življenjem. Svoje prvo potovanje na južni tečaj, ki naj bi služilo kot priprava za prih Injo ckspedicijo, je nastopil Shakleton 1. 1901, a ga je moral 1- 1904 prekiniti, ker je težko« obolel. L. i908 sc je »oliko okrepil, da je na svoji ladji »Nimrod« v drugo
/oper lake pa uiiiiamo ie policijskih pred pisov..,
Borba z mrčesom
Naši kmetje dobro vedo, kako silen sovražnik človeškemu delu more biti mrčes; saj jim je izkušnja s trtno ušjo, črvom, gosenicami, raznimi gozdnimi škodljivci itd. to le prebridko dokazala. Še vse težje pa se mora boriti proti mrčesu kmetijstvo v vročem pasu. Tako je ob zadnji letini utrpelo poljedelstvo v angleških kolonijah samo na bombažu do 40 milijonov funtov šterlingov škode, ki jo jc povzročil čisto majhen črviček »Boll-weevil«. Istočasno je pomorila strupena muha »Blowfly« v Avstraliji na stotisoče dragocenih ovac, ki jih rede v prvi vrsti zaradi volne; samo pokrajina Neu-Siid-Wales je utrpela do 2 milijona funtov škode. Tej nevarni žuželki skušajo sedaj na izviren način priti do živega. V entomološkem zavodu v Farnhamu so odkrili nekega zajedal-ca, ki sc rad loti te muhe in jo polagoma uniči; z njim hočejo pobijati »Blowfly«, ki je razširjena tudi v Novi Zelandiji in Južni Afriki. Ker leži nad polovico britanskega svetovnega imperija v vročem pasu, je naravno, da se ravno angleška znanost posebno vneto peča s proučevanjem sredstev, s katerimi bi se dalo uspešno nastopati proti raznemu tropičnemu mrčesu. Saj je med njimi celo mnogo takih vrst, ki so neposredno nevarne tudi človeškemu življenju ali vsaj zdravju. Muhe in komarji so prenašalci najnevarnejših mrzlic in kužnih bolezni. Južnoafriške pokrajine so posebno oblagodarjene z raznim škodljivim mrčesom in tamkajšnji znanstveniki izjavljajo, da teža žuželk znatno presega težo sesalcev.
Zakaj v Ameriki ni stanovanjske krize
Saj si je sploh težko misliti, da bi se v Ameriki, ki je v vsem tako preko vseh meja velikopotezna, ljudje borili za košček strehe in stanovali natlačeno kakor vžigalice v škat-ljici. In res ni nobenega govora o kaki stanovanjski stiski v Ameriki. Vsak se more v svojem stanovanju pošteno pretegniti in stanovanj je za vse dovolj. Seveda pa hiše tudi v Ameriki ne rastejo same od sebe kakor gobe po
Zapošakov — je bil imenovan novim šefom ruskega generalnega štaba.
Salomonska razsodba glede zaušnice
Amerikanka Ella van HeuBen je bila ob letošnji konkurenci lepotic izbrana za »kraljico lepote« sveta.
Južna Afrika se probuja — nabavila si je lastuo narodno zastavo.
činstvo nezadovoljno. Ravnatelj in režiser sta nato stvar razsodila na salomonski način: zaušnico sta enostavno črtala in živahna subretka bo smela poslej samo zmerjati, ne pa dajati zaušnice.
Pošta in človeška raztresenost
Da znajo poštni možje razrešiti najbolj zapletene zagonetke v naslovih poštnih pošiljk je znano. Toda če pošiljalec sploh pozabi napisati naslov ali pa na slepo srečo napiše kak kraj ali ulico, ki jih ni najti ne na zemlji ne na luni, potem je seveda pošta pri vsej svoji iznajdljivosti in najboljši volji, da stori svojo dolžnost, brez moči. Ni treba misliti, da je tak '- slučajev malo! Na pariških pošt- " uradih so morali v teku enega samega meseca pridržati 149.331 pošiljk, ki sploh niso imele naslova ali pa je bil naslov popolnoma napačen. Za te pošiljatve so plačali odpošiljalci 74.665 frankov poštarine, a v mnogih pismih se je nahajal denar in druge vrednosti. Med pridržanimi pošiljkami je 3000 »nujnih« pisem za cevno pošto: važna poslovna pisma in pozivi na rendezvouz; dalje nad 350 priporočenih in vredncstnih pisem, ki vsebujejo deloma znatne zneske; čez 500 pisem je vsebovalo fotografije, večinoma ženske. Zelo zanimiva se je pokazala vsebina pisem z cznačl o »Vzorec brez vrednosti«; v njih so našli srebrne in zlate nakitne predmete, v enem pa celo diamant, vreden po uradni cenitvi 10.000 frankov. Najbolj zanimivo pa je, da se pošiljalec diamanta še do danes ni zglasil kakor 'udi ne večir drugih raztresenih pošiljalcev. Dalje je med pošiljkami, ki so ostale na pošti brez gospodarja, mnogo dragocenih knjig, celo redkosti, ki "h potem po dvakrat do trikrat na leto . okupi od pošte Narodna knjižnica- Ostale knjige ir druge vrednostne predmete pošta po določenem roku proda na dražbi. S tem pa pošta niti ne po-! krije svojih stroškov, ki jih ima s takimi pošiljkami. Zadnji pritiskajo na francoskih poštah poleg pečata opomin: »Ne pozabite napisati naslova! Naslovi pravilno!«
Lopov, kdor več da, nego more
Zadnji Hohenzollernci so tiste, ki so jia bili slepo vdani, radi odlikovali z redovi ali darili. Zadnji prestolonaslednik Viljem je v tem pogledu posnemal očetov zgled in ker še ni mogel podeljevati redov, je pač delil darila. Tako je nekoč pohvalil nekega frankfurtskega nemškonacijonalnega voditelja: »Le tako naprej, ljubi mladi prijatelj!« Pri teh besedah je potegnil iz žepa cigaretni etui s cesarskim orlom in ga poklonil vročekrvnemu nacijonalcu. Ta je bil preko mere srečen in se je s prestolonasledni-kovim darilom povsodi rad kazal. Hranil j« etui kot veliko dragocenost in svetinjo- Zad njič so mu pa vlomili v stanovanje tatovi in mu odnesli vse dragocenosti. Vendar je bil ves sra čen, ko je našel ua nočni omarici cesarski d garetni etui nedotaknjen. Izrazil je svoje začudenje policijskemu komisarju, ki je prišel, da ugo tovi dejansko stanje. Komisar je na etui nastavil svoj drobnogled, nato pa suho rekel: »Nič čudnega! Lopovi se spoznajo na take reči. Alpska je zanje brez vrednosti!« — Ubogemu nacijonalcu se je strahovito pobesil nos in njegoi patriotizem je padel na ničlo.
Malteški red se je vrnil na RhodoJ
Italijanska vlada, ki sedaj izvršuje oblast na Rodu in Dodekanezu, jc vrnila malteškemu redu njegov stari grad na otoku Rodu, ob enem s starimi mestnimi vrati, ki jih je bil dal 1. 1520 sultan Soliman zazidati. Tedanji padec malteške trdnjave je napravil na krščanske narode globok vtis. Johaniti so se tedaj preselili na Malto, ki so jo z neprimerljivo hrabrostjo branili proti turškim napadom. Italijanska vlada je že od 1. 1924 obnavljala johanitski grad na Rodu ter ga sedaj vrnila redu. Vrnitev johanitov na Rod se je izvršila z največjim sijajem ob udeležbi vseh narodov. V Lepantskih vodah se je ladja ustavila, da so počastili spomin pred nikov, ki so bili tamkaj s Turki odločilno bitko
Za Dečvo
izdeluje pravilne čevlje edino tvrdka
I. Вгајсг. ШШјјша, Breg 1
Iz pisateljskih možganov pijejo vino
Mlad angleški pisatelj je obiskal svojega založnika. Le-ta mu je pri večerji postregel 2 vinom v kokosovi čaši, ki je imela obliko mrtvaške glave. Pri tem je hotel potolažiti pisatelja, češ, da to ni prava mrtvaška glava, marveč le njena podoba. »Ej, nič se ne bi čudil,« — je odgovoril pisatelj — »ako bi bila to tudi prava mrtvaška glava. Saj gospodje založniki svoje vino itak navadno pijejo iz naših črepinj.«
dežju, marveč morajo za to skrbeti ljudje. In Američani to delajo na svoj lasten velikopotezni način.
L. 1927. so v Združenih državah zgradili 519.000 novih hiš, od tega je bilo 450.000 enodružinskih, 50.000 dvodružinskih in 19.000 z velikimi stanovanji. Gradbeni stroški za vse te hiše so znašali 7 milijard dolarjev, od tega 3 milijarde za enodružinska stanovanja. Eno tretjino tega ogromnega kapitala so pokrili prihranki graditeljev, dve tretjini pa so dala vzajemna posojila in stavbena društva (Building and Loan Associations).
Ta društva delujejo že skoraj sto let, a prav posebno so se razvile proti koncu stoletja. Danes je teh društev širom Amerike 13 tisoč in štejejo skupaj 12 milijonov članov. Razpolagajo pa z glavnico nad sedem milijard dolarjev.
Član društva more postati vsak. Mesečno vplačuje po 1 dolar in v 12 letih ima z obrestmi vred točno 200 dolarjev. Sedaj si more dati svoj delež enostavno izplačati, ali pa si da od društva zgraditi hišico. Posojena vsota se vrača v obrokih, ko je plačana, se društvena
vknjižba izbriše in posestnik postane neomejeni lastnik. Kdor ima 20% za gradbene stro- f ške, mu društvo 80% enostavno posodi, tako da postane takoj lastnik hiše.
Ameriška vlada stavbena društva široko-grudno podpira; dovoljuje velike davčne olajšave in oprostitve, vknjižbe so proste vseh pristojbin.
\
Sče ee kompleks nekaj sto oralov
ežeč ob tekoči vodi, zavarovan pred poplavo, ob lobri vodi. Prednost ima-jo objekti blizu železnice. - Ponudbe pod Za 16.582 na Pabllcitas d. d. Zagreb, Gunduličeva 11.
Mizarstvo
£a stavb, in pohištv dela se priporoča tvrd. Trlnk, Ljubljana, Linhartova ul.
Foto-atelje
D. Rovlek
Ljubljana Kolodvorska nllca St. 34
ee vljudnopriporoffaslav-nemu občiustvu v mestu in na deželi, posebno za r11-kanjo skupin, ter zn vsa drucn v fotogr. stroko spadajoča dela.
IzvrSuJom prvovrstne povečane Bilke na papir in platno. — Nn zahtevo pridem fotografirat tudi nadom.Cenc zelozmerne.
P. n. g. kolegom priporočam preizknSene prvovrstne foto-plošče. ps-plrS ln druge potrebščine, francoskih in drugih tovarn.
Velespoštovnnjeni
D. HovSek.
Vsakovrstno
ZlfltO кпрпЗе
po najvišjih cenah.
SERNE, iuvelir, Ljubljana,
WoHova ulica St. 3.
Tovar. poslopja
ali gospodarska poslopja, preostala po izved. agrarni reformi, blizu železn. postaje, z nekaj desetin oralov zemljišča, želimo kupiti. Prednost imajo objekti, kjer je mogoč priključek na obstoječo elektr. silo z vsaj 100 KS. - Ponudbe pod »Zgrada« na Publicitas, d. d. Zagreb, Gunduličeva 11.
I. VARĐ5AN
Sls«?* 53. Hrv.
Priporoča svoje najboljše
Tamburice
bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
v Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom.
čajno maslo
najfinejše po . . fino namizno po
35 Din 25 Din
dobavlja franko po povzetju Franc Kollcritsch,
Apače
pri Gornji goni.
Rad-
ИЈИШН
„Plarafr&ieia"
zdravilni Ca)
prenavlja, čisti in osvežuje kri, izbolJSa slnbo prebavo, slnbotno ilolo-vaujo čreve», napihovanje. obolonja niokr.ičnc kislino, jetur. žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja apotit In izvorno učin-luile pri arteriosklerozi. »Planlnka« čaj je pristen v plombiranih paketih po Din 2IP— 7, napisom proizvajalca : Lekarna Bahovec Llnbljana. K > ngresnlt Dobi se v vse h lekarnah)
Gospodinje! - Poskusite
idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu.
Posestvo
pretežno gozdno, ki jc nerazdeljeno ter leži v gorskem kraju ob živi vodi, želim kupiti. Pogoj dobra avtomobilna cesta in stanovanjska hiša. — Ponudbe pod »?osjed« na Publicitas, d. d. Zagreb, Gunduličeva 11.
Najlepša
drva
Cebln, Ufolfova ul. 1/2
Моус hlode
deske in frlze
kupujem proti takojšnjemu plačilu
IVAN ŠIŠKA
tovorna parket in parna liga Ljubljana, Metelkova ulica št. 4
Naznanjam, da sem otvoril
ževžjarsko deiavnico
■■■■■□■■вшшномваавпана
na Bledu »Vlila Soča«. Priporočam sc za vsa v to stroko spadajoča dela; zmerne cene!
_Rudolf ¥avpotič.
Dobro blago, prijazna postrežba! :: Nizke cene!
MARIJA ROGELJ
dobro znana, že 20 let obstoječa manufak. trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta 26, vljudno naznanja, da jc prejela za pomladansko in poletno sezijo veliko izbiro raznovrstnega blaga, kakor svilo, eta-min, batist, cefir, oksfort. Nadalje priporočam veliko zalogo šifona, bele, modre in rujave konte-nlne, platna za rjuhe, izgotovljcnih oblek, predpasnikov, krasnih bluz, rokavic in nogavic, pavole in drugih v manufaklurno stroko spadajočih stvari. Imam tudi lepo blago za narodne noše! Ker je moja zaloga povečana in ker je moje načelo bilo že od nekdaj »cenjene odjemalce z dobrim blagom in pa z majhnim dobičkom postreči«, sem prepričana, da bo vsakdo pri meni kupil, kdor bo po-
setil mojo trgovino. Kdor še ni moj odjcmalec, naj se o vsem prepriča!
CANADIAN PACIFIC
шМћ.
SsSSЏМ
Med 20. јјшшш Ul 5. aVgUSlGEli za
polfsfte delavce. slnžktnfe. družine poljedelcev.
Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko Hamburga, Antverpna in Oherbourga z glasovltimi parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. — Informacije glede voznih cen, vizuma, prtljage, predpisov vseljevanja v Kanado in USA daje
S-Tal/BH ЕЧ, zastopstvo za Slovenija losiP zidar (III) LJUBLJANA, Wilsonova (Dunajska) cesta štev. 31.

Ako imate bolečine v nogah, raztopite še danes zvečer 1—2 žlici soli sv. Roka za noge v lavorju tople vode in kopljite svoji trudni nogi 10 minut v njej. Polagoma izgine nadležno pečenje, izginejo praske in utrujenost nog. Ta kopelj zdravi tudi bolečine, ki jih povzročajo ozki čevlji. Odstranja najtrdovratnejše zmrzline in zelo nadležno srbečico. Ce držite nogi dalje časa v vodi, se zmehčajo kurja očesa in druga mesta otrdele kože tako, da se lahko Odstranijo brez noža.
Sol sv. Roka za noge krepi najbolj občutljive noge in jih spravi v red tudi za slučaj največje zanemarjenosti, in sicer tako, da zopet lahko hodite, se poljubno vdajate športu ter lahko na enem mestu stojite, ne da bi čutili najmanjšo utrujenost ali bolečino. Veliki zavoj sv. Roka soli za noge velja 16 Din. Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji Ako ni v zalogi, obrnite se na naslov:
Gregorič - „Sanitas" - drogerija - Ljubljana
Staro, renomirano, izvrstno vpeljano
v Mariboru, v najlepšem kraju, je z enonadstropna vilo vred naprodaj, ali sc odda v najem. Ponudbe pod »Stavbeno podjetje« je nasloviti na tvrdko Hinko Sax, Maribor. Posredovalci izključeni.

KRES
tovarna ogledal in brušenega stekla
MARIBOR
Koroška cesta št. 32	Telef. interurb. 132
Izdeluje ogleJala iz la kristalnega slekla 5V2—S mm deb. v vseh veličinah, tudi v merah 3U0X200 cm ln "več, brušena prozorna slekla z okraski, ledenasto steklo 5 mm, popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, izvršuje zastekienje izložb in portalov s zrcalnim steklom 6—8 mm in s špecijalnim steklom 6—7 mm deb., vlaganje stekla v medenino, Izdelovanje puitnlh plošč Iz 8—10 mm deb. zrcalnega stekla ter avto-vetrobranov. Ima v zalogi eolska in navadna ogledala (Streifenglos) vseh vrst. Vse po jako zmernih In znižanih cenah. Jamči za prvovrsten, trpežen oblog zrcal, kateri io v naši državi priznan kot najboljši.
Zahtevajte ponudbe!
Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čaše •n aparati znamke /a vkubavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši.
Tovarniška ^VJfcClf, pri zaloga 'rrl'^iK tvrdkj
„FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 10\l.
Celje: Josip Jagodič. — Maribor: Kari Lotz.
Zahvala
151№ jamstvo
Svetovno znani nai-boljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno *»•» rabo.
ZALOGA
iELENBURGOVi) UllCf. 6/1
Telefon Stev 2»eo.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja povodom tragične smrti našega srčno ljubljenega sina ozir. brata
Vinkota Ambrožič
se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebno nas veže dolžnost zahvaliti se vsem, ki so sc trudili z iskanjem trupla ponesrečenca, zlasti kovaškemu mojstru g. Antonu Petkovšek, vsem premnogim darovalcem prekrasnih vencev in cvctja, katehetu preč. g. dr. Petru Šorliju in sošolccm, vodstvu tukajšnje osnovne šole in vsem, ki so nam izkazali v teh težkih dneh svoje sočutje in tolažilno pomoč ter našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Gorenja vas, dne 15. junija 1928.
Družina Ambrožičeva.
„Speclrum" d. d.
! Inž. Kopista, Dubskjf in Krsiić
tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubllana VII
Medvedova ulica 38, telefon 343 ; Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB I Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko ! steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh ' velikostih in oblikah, kakor tudi brušene I prozorne šipe. izbočeno plošče, vsteklevanje
v med. Fina, navadna ogledala.	5
»♦фффффффффффффффффффффффффффффффффффффффффф+ф^*.
Moderno pohištvo
v vsakem slogu izdeluje
ANTON ZAI.OKAR
MIZARSKA TVRDKA
St. vid nad иизш^о
Oglejte si damsko sobo na velesejmu, paviljon E, koja 82.
Lfuđsfoa ршгршс®
v Сс1|и
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ConkortefA ulica š«. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Hranilne vloge nad Din 52,000.000-
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima stalno na zalogi po najnižjih cenah :
vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, umetna gnojila, poljedelske stroje itd.
Izključno zastopstvo kisove kisline za Slovenijo
Egolcomobile
Motor p Diesel in Sauggas
Jarmeniki
Plnl Љ Kay. Kompletne žage Ugodni plačilni pogoji.
BHtAĆA FISCHER d. d.
Zagreb, Gunduličeva ulica 38.
Kopališče KoviSjača.
Najlepše in najboljše moderno urejeno zdravilišče. Slovito radi svojega zdravilnega blata in mineralnih voda: žveplene, železnate in bakrene. Čist gozdni zrak. Diven cvtlični park. — Krasna okolica, Koncerti prvovrstne godbe. — Igrišča. — Tenis. — Žogometne tekme. — Gledišče — Bioskop.
Indikacije: Revmatične bolezni, škro« fuloza, malokrvnost, išias, vse vrste kroničnih eksudatov, ženske bolezni, rahitika in vse nerednosti otroškega zdravja itd.
Sezona traja od 1. maja do 15. septembra. Sobe treba vnaprej naročali. Vsa pojasnila daje
Kopališka uprava.
Najnov. svetovno/.n. eksprejnr motorne velciadjo
Saiumia Sr. Vuicania
24.000 ton — 21 milj hitrosti na uro
Rrzovozni promet preko Atlantskega oceana iz Trsta v New-York in Južno Ameriko.
Zahtevajte takoj brezplačna in točna pojasnilu:
Simon Kmetec
zastopnik za Slovenijo in Prekmurje Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 13
(Prva cestn desno od kolodvora.)
Mali oglasi
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din.Najmanjši znesek 5 Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica20in.Najmanjsi zneseklO Din.Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamole,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon Štev2328.
Službe iičeio I llužbodobe
Mladenič
priden, z dobrimi spričevali, vešč srbohrvaščine, želi dobiti mesto pi-sarskega pomočnika, oziroma prodajalca v tiskarni ali v trgovini. Prednost tam, kjer bi se tudi nemščine učil. Ponudbe na upravo pod »Pošten« št. 5481.
Dekle
t dobrimi, daljšimi spričevali. dosedaj zaposlena v boljših družinah, želi službe v boljši družini kot sobarica ali služkinja, vešča kuhanja, šivanja in vseh hišnih del. Nastop takoj ali s 1. jul. . Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5570.
Mizarski delovodja
Jeli primernega mesta v kaki tovarni pohištva. Je absolvent mojster, kurza na sred. teh. šoli v Ljubljani in je sposoben postnega strokov, risanja
Jcalkulacije in je v enaki meri vajen ročnega kakor strojnega obrata. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Mizarski delovodja« št. 5568.
Prodajalka
priprosta, za trgovino Da deželi, katera bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, se sprejme proti plači 300 Din takoj. Dopise na: Trgovec Aike, poštno ležeče, Celje.
Predčrtača
(Voreisera) . popolnoma veščega, z dobrimi spričevali, zlasti v manipulaciji hrastovine, se sprej me pri Lesni industrijski družbi »Zora«, d. z. o. z. v Črnomlju.
Gospodična
ki igra dobro notalno citre, glasovir, violino ali kak drug instrument, se išče za povečanje damske kapele; tudi dobra sopranistkinja naj se o-glasi. — Slavko Raikaj, Banja Luka, Bosna.
Služkinjo - kuharico
srednjih let, z dobrimi spričevali, strogo snažno, sc sprejme k boljši rodbini v Ljubljani za 15. julij t. 1. - Naslov v oglas, odd. »Slov.« pod št. 5566.
Poslovodstvo
trgovine z mešanim bla-
Som sprejme, najraje na eželi, starejša z večlet. prakso in kavcije zmožna moč. Ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod »Kavcija« št. 5556.
Hlapec
pošten, trezen, priden in nekadilec, išče službe najraje pri kaki krščanski hiši ali v župniSču, vajen vsega kmetskega dela. Nastop s 15. julijem. Naslov v upravi »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 5571.
Absolvent
mešč. šole z 2 letnikoma trg. akad., želi primerne službe. - Cenj. ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod štev. 5542.
Ekonom
t dolgolet. prakso v vino-reji, sadjereji, kmetijstvu in gozdarstvu, išče službo. Reflcktira na stalno nameščenje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Zanesljiv« št. 5553.
Jurist
g 7 semestri in 5 letno bančno prakso ter dober organizator želi vstopiti v odvetniško pisarno. -Nastop takoj. Mcseč. honorar 1000 Din. Ponudbe pod »Jurist« na podružnico Slovenca, Maribor.
Krojaški prlkrojitelj
diplomiran, išče službe v kakršnokoli konfekcijo ali ▼ kakšnem drugem lokalu.. - Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 5583
Uradnica
perfektna stenografinja in strojepiska želi premeniti mesto. Gre tudi kot bla-gajničarka. - Dopise pod »Takoj ali pozneje« na upravo »Slovenca«.
Kuharica
pridna in poštena, išče službe, najraje v kakem župnišču. Naslov v upravi pod it. 5604..
Trgovski pomočnik
ali prodajalka, se sprejme v trgovino mešanega blaga. - Ivan Vindii, Le-skovec, p. Sv. Andraž v Halozah.
Dekle
snažno, zdravo in pridno, v starosti 25 do 40 let, sprejme boljša družina 6 oseb. Znati mora kuhati dobro mešč. hrano in biti mora vajena vsega gospodinjstva. Poleg nje je še postrežnica. - Naslov v upr. lista pod št. 5575.
Učenec
za manufakturno trgovino v Ljubliani, s primerno šol. izobrazbo in z lastno oskrbo, se sprejme. . Ponudbe pod »Manuiaktura 12« na upravo Slovenca.
Mesarski pomočnik
dober, se sprejme takoj. Naslov v upravi Slovcnca pod št. 5532.
Kovaški pomočnik
se sprejme. Znati mora dobro konje kovati, sprejme sc tudi učenec pri Anton Gregi, kovaški mojster, Celje, Ljubljanska cesta.
Stanovanja
Prazno sobo
išče starejša gospodična; gre tudi kot sostanoval-
Zaslužek
Potnike in potnice
ki obiskujejo priv, stranke, sprejme agentura Slomškovi ul. 2/1, soba V.
1000 Din
tedensko lahko zaslužijo osebe vseh stanov s prodajo povsem novega, povsod zaželjen. predmeta. - Pismene oferte poslati upravi »Slovenca« pod šifro: »Zaslužek« št. 5561.
Zaslužek
za na dom 20 do 30 Din dnevno zaslužite na svojem domu, ako želite delati za nas lahke pred-dete; pripravno posebno za mladino obojega spola. Kdor se zanima, naj priloži 10 Din za informacije r r> ..	i m vzorce od dela, kateri
ka. - Ponudbe na upravo ; zncSek se pa odračuni pri
»Slov.« pod »Soba«.
Sobo
prazno, veliko in lepo, s posebnim vhodom, par-ketirano, z električ. razsvetljavo, oddam takoj v novi vili. Naslov v oglas, odd. »Slovenca« št. 55%.
Meblovana soba
elektriko se odda v Spod. Šiški, Polakova 17.
Sobica
meblirana, solnčna. poseben vhod, se odda za 1. julij. Naslov v upravi pod št 5598.
sprejemu dela. Ponudbe na podruž. »Slov.« Maribor pod »Stalna služba«.
Zastopnike
za prodalo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk — Bančna poslovalnica Bezfak, Maribor, Gosposka ulica 25.
Hišo
novo, še ne naseljeno, z 2 sobama, 2 kuhinjama in večjo kletjo, z vrtom in skup. ležečo njivo, ugodno za stavb, zemljišča, v bližini mesta Maribor, po ugodni ceni prodam. — Trgovec Renčelj, Mari bor, Pobrežje.
Cenena posestva
hiše, gostilne, trgovine; prednost bližina mest — išče »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10. Prijave brezplačno.
Hiša pri Celju
enodružinska, oral vinograda, inventar, naprodaj za 37.500 Din. - Naslov: »Marstan, Maribor, Koroška cesta 10.
Mlekarja
dobrega, sprejme Oskrbn. Fužine, D. M. v Polju,
Vajenca
za podobarsko in pozla-tarsko obrt, sprejmem. -Naslov v upravi št. 5578.
Dekle
skrbno vzgojeno, pridno, zdravo, v starosU 15—17 let, sprejme boljša hiša za pospravljanje sob in k dvema otrokoma. Naslov v upravi štev. 5574.
Ažurirarco
na stroj, spretno moč, sprejmem takoj. Istotam ludi šiviljo perila. Naslov pove uprava lista pod št. 5600.
Postrežnica
se išče za dopoldne, s hrano, na Kongresnem trgu 5/1.
Učenca
za pekarno sprejmem; tudi takega, ki se jc že učiL Oskrba v hiši. Od raznašanja dobi 10 odst. provizije po dogovoru. Kari Pečovnik, pekarna, Šmartno ob raki.
Soba
2 postelji, poseben vhod, elektrika, se odda. Ceg-narjeva ulica 6/1.
Soba
in kuhinja se takoj odda. Elektrika, vodovod. Ale-ševčeva ulica 26, Spod. Šiška.
Letoviščnikom!
Na znani »solnčni in mirni Dobrivi« na Gorenjskem« je na razpolago 'stanoVanje 2 sob s pritiklinami in štedilnikom za letno sezono. Post. Otoče: И ure za počasne hoje, ali Podnart; vsak dan poštni sel. Gozdi Planina »Vodice«! Tu je lćtoval priznan slovenski pesnik. -Ponudbe: »Iitinovi«, Kar-lovec 5, pošta Podnart na Gorenjskem,
Pripravljam
za ponavljavne izpite iz francoščine in nemščine, tudi konverzacija. Ponudbe pod »Bouvard« na upravo.
Čevljarji, pozorl
Otvoritev zasebnega tečaja za gg. mojstre in pomočnike, ki se vrši 3. julija t. 1. Interesenti zahtevajte prospekt. Voditelj tečaja Josip Stein-man, Ljubljana,

Trgovska hiša
v prometnem kraju Dol., ob železnici, na najpro-metnejšem mestu, sesto-ječa iz velikega lokala s tremi izložbami, razen tega v pritličju stanovanje: soba, kuhinja in vse pritikline, v prvem nadstropju stanovanje 4 sob, kuhinje, velike predsobe, pokrite verande, na podstrešju 2 sobi, pod vso hišo klet, betonir, dvorišče, vrt, prikladno za vsako trgovino, obrt, kino itd., se proda. Cena 225.000 Din. Hipoteka 85 tisoč Din, katera bi sc event. lahko prevzela. -Brez lastnikovega stanovanja nosi 10%. - Pojasnila na: Jugomosse, Zagreb, Zrinjevac 20, pod »Dolenjska«.
Klavir
dobro ohranjen, črn, ceno naprodaj. - Naslov v upravi Slov. pod it. 5564.
Meblirano sobo
mirno, solnčno, prostorno, udobno, iiče samost. gospod event. 2 manjii v visokem pritličju ali v I. do II. nadstr. s soupo rabo kopalnice. Elektrika, separaten vhod, na. jem od 15. julija. Ponud. be ifa upravo »Slovenca« pod itev. 38.
A. 2.-panje
nove, prodam. - Naslov v upravi lista pod št. 5521
Kinopodjetje
na Viču, komplet, z aparatom in pogodbo, se zelo ugodno takoj proda ev. da tudi v najem. Naslov v upr. lista pod št. 5499.
Hišo
cnonadst., družinsko, blizu Slovenjgradca, prodam. Natančneje v Ljubnem 112, Savinj. dolina.
Vajenke
dobre risarke, sprejmemo za mehanično umetno vezenje in predtiska-nje takoj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 5605.
2agar - cirkularist
x dobrim spričevalom in večletnim zaposlovanjem v lesni trgovini, i i č e m •talne službe na žagi ali skladišču. Nastop takoj. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 5428.
Soler
z dobrim spričevalom, trezen, sin posestnika, išče mesta. - Naslov: Zorčič Marij, Maribor, Grajska ulica 3, I. nadstr.
Oskrbnik
Krepak mož - vdovec -vseh gospodarskih, poljedelskih in vinogradniških opravil popolnoma zmoten, želi službe oskrbnika. — Naslov v upravi
Krojaškega vajenca
sprejme Fr. Aviič, modno krojaštvo, Breg 2, I. nadstropje, Ljubljana.
Dekle
priprosta, pridna in poštena, ki zna kuhati in nekoliko šivati, se sprejme takoj v manjšo trgovino na deželi. - Naslov v upr. lista pod it. 5514.
Učenka
se sprejme v trgovino. Pridna, poštena, 16 do 17 let. Prednost ima, ki sc ie že nekaj časa učila ali pa zna iivati. • Naslov pove uprava lista pod it. 5513.
Trgovske pomočnike
ali učence čevljar, stroke sprejme velep<idjet|e. -Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in referenc na upravo »Slov.« pod:
»Slovenca« pod it. 5456. »Čevljar, stroka it. 5470«.
Sobo
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu s 1. julijem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod _it. 5195._
Stanovanje
išče mlad zakonski par brez otrok za julij ali avgust, obstoječe iz 2 sob in pritiklin, po možnosti v vzhodnem delu mesta. Plačilo najemnine po dogovoru Ponudbe jc staviti na upravo lista pod it. 5279.
Stanovanje oddam
ali mesečne sob« duhov, nim gospodom zraven stolne cerkve. Naslov v upravi »Slovenca« ilev. 5068.
Danes v gostilni
»Amerika« na Glincah J^- velik koncert "T^C
Denar
Gostilniško hišo
lepo, visokopritlič., prodam po zelo ugodni ceni. Več gostilniških in privatnih sob, inventar, veliko gospodarsko poslopje, velik vrt za zelenjavo, 4 orali rodovitnih njiv, več betoniranih kleti, prometni kraj, 10 min. do železniške postaje. -Lastnik Franc Šusterič, pošta Slivnica pri Mariboru.
Apno
sveže žgano, oddaja na vagone in vozove po ugodni ceni tvrdka Ant. Stergar, Kamnik. - Telef. št. 5. - Brzojavi: Stergar, Kamnik.
Nova ciza
se ugodno proda pri Franc Baričo, Švabičeva ulica 13, Ljubljana.
Pisalne stroje
nove in rabljene, prodaja na obroke Gustin-čič, Maribor, Tattenba-chova 14. — Zahtevajte cenike!
Vnajem
Trgovino
z mešanim blagom, s prometom najmanj 40 do 50 tisoč Din mesečno, vzamem v najem. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 5467.
Gostilno
boljšo, večjo, vezano z delikatesno trgovino, na prometnem mestu Ljubljane, oddam v najem. -Ponudbe pod »Dobra pozicija it. 5584« na upravo »Slovenca«.
Trgovski lokal
ulični, na Mestnem trgu, pripraven za delikatesno trgovino, se takoj odda v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delikatesna trgovina« it. 5585.
2MUZIJE
na verižice in trakove, in barvane izdeluje najceneje
A. Krt Hrani
Kokrlško predmestje 70.
Gostilno
vzamem takoj v najem. -Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Obrt
Izletniški avtobus
Naročila sprejema Garaža Lojze, Miklošičeva cesta.
Radio popravila
vseh sistemov izvršuje strokovno in najceneje Tehna družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Cunje
Spalnica
iz trdega lesa, razno pohištvo, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5494.
10 hektov vina
se proda. Cena Din 4.50 za liter. Vpraša se Jer-nejeva cesta 8, pritličje, Spodnja Šiika.
Spalnico
komplet., belo, in enako kuhinio, skoraj novo, prodam takoj po nizki ceni. Ogleda se od 12. do 2. ure in od 5.—7. ure v Ljubljani, Voinjakova ulica 4, 4/7, desno.
Pekarija
v Zagrebu, s stanovanjem
Ziranta
za 4000 Din na 3 mesece iičem; brez rizike ter 4 kratoa vrednost zasi-gurana. Dam 500 Din takoj, 500 Din za tretji me- ; scc obresti. Ponudbe pod I »nujno« na upravo lista.'
Posestvo z mlinom
v zelo lepem kraju, vse v dobrem stanju, se proda zaradi selitve. Poias- •	. , . . , nila daje lastnik Anton v.seml POtrjbn.mi pro-Poglajcn, Jablanški po- ^„т.Г tok, Šmartno pri Litiji. | ^gj™ £
goče takoj. Potreben kapital 40.C00 Din. Naslov v upravi pod it. 5493.
Prodamo
Klavirje
uglaiujcm ter popravljam solidno in čisto — grem tudi na deželo. - Povše Feliks, uglaševalec klavirjev, Ljubljana - Hotel Lloyd. — Telefon 33-65.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Družabnika (co)
tihega, s kapitalom 35 do 50.000 Din za rentabilno, že vpeljano podjetje, išče mlad trgovec. - Ponudbe poslati pod »Dober zaslužek« št. 5280 upravi »Slovcnca«.
Objavo
i I
Košnja mrve
se odda. Ižanska ces. 52.
Upokojeni duhovnik
50 letnik, začasni administrator župnije, išče z dovoljenjem svoje Škofijske oblasti dosmrtno bivanje v samostanu, zavodu ali pri mali podružnici, kjer bi za sobo in oskrbo opravlial dušno-pastirske dolžnosti. Posredovalec dobi honorar. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 5440.
Dijaki
Dijakinjo
iz meščan, ali nižjih razredov kake srednje šole v Mariboru, se sprejme k boljii rodbini na hrano in stanov. Dobro nadzorstvo in event. pomoč v predmetih. - Naslov na upravo v Mariboru.
Kot družabnik ali vodja obrata
gre kapitalist z 200.000 Din. Ponudbe na podružnico Slovenca, Celje, pod »Kapital«.
Elektro - strojni inženjer
z večletno inozemsko prakso, vešč tujih jezikov, iiče primernega na-meičenja v poljubni in-žil kot
družabnik 50.000 Din
in pozneje več. — Ponudbe pod »Inženjer 40«.
Posestva
Hišo v Vižmarjih
it. 16 nad Ljubljano, na zelo promet, kraju, pripravno za vsakega obrtnika ali za uporabo za 2 družini, oddaljena 4 min. od kolodvora, z vodovodom in električ. razsvetljavo, prodam. Pogoji |ako ugodni, - Cena nizka po dogovoru.
Spalna oprava
in čevljarske potrebščine naprodaj. Ljubljana, Kri-ževniška ulica 8, pritlič.
Motorno kolo BSA
novo, 350 cm' SV., kompletno, s karbid, razsvetljavo in socius-sedlom, se proda za 13.000 Din. Naslov pove uprava lista pod it 5524.
Orlovski kroj
kompl., v dobrem stanju, srednji stas, takoj pi dam za 250 Din. Našle
Pohištvo
čč. duhovščini
se priporoča za izdelovanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMAŽ1Č, Celje, Na okopih itev. 5.
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8.
SLOV. PENZIJON
»ASTORIA«
V CRIKVENICI
nova stavba s senčnatim vrtom, centralno ležeč v-neposredni bližini kopališča in parka, krasne sobe z balkoni, izvrstna dunajska kuhinja, se priporoča rojakom.
staro železje, baker, medenino, svinec, cink, papir, alaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše A. Ar-beiter, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem stalne nabiralce in nakupovalce.
GRlFFON
Naiboljši motocikli
za vsako svrho in za vsakogar, s prestavami, kikstartariem, kompletnim orodiem franco Ljubljana: 7800 Din, promptno dobavljivi od skladiiča generalnega zastopstva:
O. žužek,,
Ljubljana, Tavčarjeva 11.
DAMSKO
KROJAŠTVO!
Priporočam se cenj. damam za obilen obisk iz mesta in dežele. Točna postrežba, solidne cene! Poučujem v šivanju gospodične za dom. porabo.
MINKA KARO
Ljubljana, Sv. Petra c. 53.
staro, dobro ohranjeno, Posredovalnica
•ro
ove j
naprodaj. Več se poizve v WolIovi ulici 12, dvor,
Kupliiib
Seno
dobro, se kupi. — Jos. Musar, Sv. Petra c, 61, Ljubljana.

Slamo
v otepih ali prešano v bale ponudite »Gospo'
v upravo Slovenca pod Ја"к' zvezi«, Ljubljana, št. 5498.
za služkinje
V Marijinem domu, Kot-nikova ulica 8, je otvo-rila »Poselska zveza« s 1. junijem posredovalnico za služkinje. Cenjene gospe se vljudno opozarjajo, da bodo dobile tam najlažje služkinje, ker je tam obenem tudi zavetišče za služkinje. Posredovalnina za gospe 10 Din.
Stavbna parcela
jako ugodno naprodaj na Brodu pri Tacnu. Naslov v upravi lista pod 5500.
Radio aparat
triceven Hartley, z vsemi pritiklinami, skoraj nov, poceni prodam. Ponudbe pod »Radio-aparat« na upravo Slovenca.
Foksterjerji
čistokrvni, rezasti, lepi, vpisani v jugoslov. rodovnik, ceno naprodaj. Poizve se Dunajska c. 94 (zadnja hiša desno).
Trgovska oprava
(itelaže, pulti) po polovični ceni, se takoj proda. Poizve se pri Ljudski posojilnici v Novem mestu.
Kose
iz najlinejiega jekla, za-jamčene, srpe in brusne kamne, kakor tudi drugo železnino in posodo, port-land cement. — Pristni malinovec in vsakovrstno špecerijsko blago po najnižjih cennh priporoča Jos. Jagodič, Celje, Glav-nI trg.
Pekarno
kupim kjerkoli. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Pekarija«.
Pozor peki!
Delilni stroj, nerabljen, naprodaj. Sv. Petra cesta 41, Ljubljana.
Maline in borovnice
kupujemo. - Nakupovale! in prodajalci naj se pravočasno oglasijo pri tvrdki »Alko«, Ljubljana (Ko-lizei). - Telelon 25—35.
Frize
hrastove, kupujem stalno. Mangart, poštni predal 43, Ljubljana.
Bencin motor
rabljen, 3 do 4 KS, kupi Franc Telban, Verd pri Vrhniki.
Bukovo oglje
kupujem stalno. - »Mangart«, poštni pridal 43, Ljubljana,

Jetika
se zdravi in ozdravi v zavodu dr. Pečnika, Se-čovo, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekt.
Zastopnike in potnike
v vseh večjih krajih Slovenije — Iiče za vsakovrstna zavarovanja
Herceg - Bosna
sploino zav. družba, podružnica Ljubljana, Šelen-burgova ulica it. 7.
Žimnice
modroce, posteljne mrei*, želez, postelje (zložljive), otomane, divane io drug« tapetDiike izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnlka, Krekov trg It 7 (polet Mestnega doma).
Шт-Шт\
gostilna v Studencih 'pri Mariboru.
Krasen vrt za goste, razgled na Dravo in Sveti Urban. - Danes poletni vrtni koncert; začetek ob 15. uri. Mcransko vino. unionsko pivo v sodčkih, lepi ocvrti piščanci in splošno izborna kuhinja.
Lepo posestvo
I**- 13 oralov
obstoječe iz njiv, travnikov, vinogradov, sado-nosnika in gozda. Hiša s 3 sobami, 2 kuhinji, dve kleti, gospodarsko poslopje zidano ter krito z opeko, 2 kravi, preša, 20 polovnjakov posode, različni stroji ter hišno orodje, se proda ugodno. Kamnica itev. 73 (ena ura od Maribora).
C|jkp za legitimacije
OIIIVC izvršuje najhitreje fotograf HUGON HIBŠER, Ljubljana, Val-vazorjev trg.	2583
2 učenki
iz boljše kmečke hiše, sprejmem takoj.
Mana štiplovšek
krojačica, Žalec.
Vino
naprodaj, rdeče in belo, cena 9 do 11 Din, ima
Thierry
Sromljc pri Brežicah.
Izdelovalce orodja
(Werkze ugmacher)
modelne in strojne ključavničarje iiče za takoj-ien nastop tovarna
»TITAN« d. d.
KAMNIK pri Ljubljani
ВП?т. ПП.
* »SLOVENEC*. <ше 17, hmila 192«
Slran 10
ORIGINALNE
BARVE, MATRICE (KOŽE), VOSĆEN FaPIR, ZA GESTETNER-CYKLOSTIL, 8PECIJALNI PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOBI VEDNO IN NAJCENEJE PRI |д|||}в BHIHGH, LJlIBLJHNStt SE1-ENBURGOVA UL. 6/1. TELEFON dt. 2980
Veliko Vam koristi
če si omislite
ali
šivaln stroi
znamke Orltzner in Diamant
edinole pri
IOS. PETELINCt!
L|UDItenO. blizu Prešernovega spomenika. 16 letna garaneija. Pouk vezenja brezplačen.
ELEKTROTVRDKA A.VERBAJS, L3UBL3ANA
Gosposvetska cesta 13 (Kolizej).
Brzojavke: Verbajs, Ljubljana. Telef. št. 2867. — Čekov, račun št. 11.355.
Avtomatični telefonski aparati -
varovala in ves za inštalacijo istih potrebni materijal. Likala, elektr., najnovejše izpeljave z garancijo. Elektroinštalacijski materijal. Radio aparati in pribor. Elektroza aparati itd. itd.
Sprejemanje vsakovrstnih inštalacij za slabi in močni tok!
АКОРЛШЕгаЈЈОШЕ
ilustracije, kataloge, prospekte, toda ae ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo,
SE OBRNITI
vedno na naše podjetje.] V teh vprašanjih Vam je vedno drage volje na
1UGOIISHAUNA LJUBLJANA
•H
I
•I«
Kdo mora zauživati Yoghurt?
Vsak, ki se hoče počasi starati in dolgo živeti, vsak, ki hoče izgledati in se čutiti mlajši kakor kdo drugi v mladosti.
Yoghurt ohranja vsakega mladega, zdravega in čilega!
Izborni učinek Yoghurta se kaže kot lahko prebavno hranivo zlasti:
a)	pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri jetrnih, ledvičnih in srčnih boleznih, zlasti pri okrevanju po težkih opcracijah, na porodni postelji itd.
b)	pri slabokrvnosti,, rahitičnih otrocih, ki sc niso dovolj razvili in katerim se morajo moči dvigniti.
c)/pri	starejših osebah, ki trpe na prebavi. Vprašajte svojega zdravnika)
Dobiva se pri Prvi Mariborski mlekarni ADOLF BERNHARD,
Koroška cesta 10 in Aleksandrova cesta 51,
2 leti kredita
Vseh vrat
stroii za mizarje in kolarie
posamezno in v celoti z ali brez montir. motorja
Po!noiarmeniki
Welher mrhe J. fVochsfein
Wlen X.. Laxenburgerstrasse 12
Zastopnike in organizatorje
za prodajo drž. vredn. papirjev iSče dobro upeljana in solidna domača banka. Dobro delo, dobra plača. Intelig. in agilne moči naj vpošljejo pismene ponudbe pod »Dober zaslužek« na Aloma Сошрапу, anončni zavod, Ljubljana.
"■"■"""""""IfllMIllllll
Jnteresantno brofurtf i uspešnem
zdravljenju zolčnih kamnov
Uam pošlje brezplačno lekarna pri Odresenihu Prag*njJyšehr*clska M
тштгпгаш/-
500—650 mm širok okvir, modern, lažje konstrukcije, se kupi. Ponudbe z navedbo fabrikata, starosti i. t. d., pod »Gotovine št. 5457« na upravo lista.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica Stev. 50 (v lastnem posiopfu)
slbrestovania vlog, nakup in prodaja vsako vrstnih vrednostnih uamrjev. deviz in valut borzno naročilo, preduiem in krediti vsake vrste, esi omot in Inksso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposlti itd. itd.
Brzo;avke: Kredit Ljubljana Tel. ZOtO. Ш7 Z548: interurban Z706. Z806
Dr. M. Slavič:
Na Sinaj
L
Morala je poizvedovati v Jeruzalemu pri osebah, s katerimi sem tam bil skupaj, da je zvedela, kdaj bom jaz v Kantari. Glede tega sem torej imel srečo. Ni pa šlo tako po sreči pri strogih carinikih v KantarL Moral sem odpreti svoj kovčeg. Na vrhu je bila lepa mala steklenica z napisom »Arak«. Bila je specialiteta žganja iz dateljnov, ki sem ga kupil v Štori, v dolini na vzhodni strani ob Libanonu, kjer raste najboljše vino. Saj ga opeva že prerok Ozej (14, 8): »Spomin nanj (na prenovljeni Izrael) bo (lako mil in prijeten) kakor vino z Libanona.« Zalo sem seveda poskusil to krasno libanonsko vino. In ker je šofer kot domačin hvalil tudi »Arak«, sem si kupil tega za zdravilo, če bi v puščavi želodec delal kake upore. Na meji francoske Sirije, južno od Tira. je ta arak srečno pasiral palestinsko-angleško oarinarno, dasi je resni angleški carinik stepal ubogo stekleni-čico v roki, pa je ni zacarinil, dočim še bolj nedolžne oranže niso našle milosti v njegovih carinarskih očeh. Egiptsko-arabski carinik v Kantari pa ubogemu araku ni dal brezplačnega vizuma, ampak ga je zacarinil. Pri Libanonu sem plačal za pol litra tega araka 8 pia-strov, t. j, 24 Din, za carino pa sem tu dal 16 piastrov, t. j. 48 Din, da bom drugikrat bolj vedel ceniti abstinenco v orientu. Zacariniti je mislil tudi daljnogled. Komaj sem mu dokazal, da ga v Afriko ne nesem iz Azije, ampak iz Evrope, saj je že invalid svetovne vojne, ker mi ga je posodil vojaški zdravnik. In še nekaj se mu je zdelo zelo suml jivo. V škatl ji sem imel različna zdravila, več ali manj nedolžne kapljice in strupe, ki jih je tudi že v Evropi namešal zdravnik. Carinik si je dal dopovedati, da ludi s tem ne bom pomnožil egiptskega bogastva. S temi cariniku sumljivimi rečmi sem imel še pozneje težave, k sreči ne na svojo nes ečo. Zdravil nisem rabil celo nič, ker sem bil ves čas zdrav. Ko sem pa v sinajski puščavi nekaj prekladal zdravila, je hotel moj beduin na vsak
način imeti zdravilo za oči. Reveži ipia'o tam veliko očesnih bolezni. Komaj sem ga prepričal, da vsi moji »strupi« nič ne pomagajo za oči. Ko sem pa prišel k Rdečemu morju nazaj iz sinajske puščave, sem potopil vse te »sirupe« na dno Rdečega morja, kjer mnogoštevilnim morskim zverinam gotovo niso nič škodovali. Paljnogled pa je tako ugajal nekemu podjetniku v Toru ob Rdečem morju, da bi mi ga na vsak način rad odkupil, ker .si ga tam ne more lahko nabaviti iz Evrope, kjer se dobe dobre take reči. Gotovo bi mu ga bil dal, ko bi bil moj; tako pa si nisem upal žaliti njegovega lastnika, ker mu je mogoče drag spomin. Dal sem mu le naslov za evropsko tvrdko svojega daljnogleda. Z arakom pa je bilo takole. Ker mi želodec ni nič naga.'al, ga nisem potreboval. Vsled tega pa je postalo araku dolgočasno v steklenici; potisnil je ob koncu mojega sinajskega potovanja zatič iz sleklenice ter se prosto gibal po perilu v kovčegu. Ostalo ga je v steklenici samo za en kozarec, kar sem potem srečno prinesel v domovino, da imam pristen spomin na libanonski arak.
Iz Kantare v Kairo sem se vozil skozi gosensko deželo Izraelcev v temi. Dežele torej nisem videl veliko. Zato sem se bolj zanimal za življenje v vlaku. Seznanil sem se malo bolj z dvema mladenčema arabskima domačinoma, eden je bil uradnik, drugi trgovski sotrudnik, kakor bi ga imenovali v Evropi.
Govorili smo o socialnem vprašanju, zlasti o egipt-skem agrarnem vprašanju, ki je poslalo akutno oh probuja jočem se egiptskem nacionalizmu domačinov -felahov (kmetov). Zavidala sla Evropo, ki da ima žc 8 urni delavnik, urejeno zakonodajo itd. Ta dva moža sta mislila že popolnoma z evropskimi možgani. Iz oaze že omenjenega vadi.ja el-Apša pa je prišel v moj kupe 2. razreda beduinski šejk, oblečen v snažno belo haljo s povrhnim črnim plaščem. Nosil je s seboj veliko košaro in debel platnen zavoj. Še bolj elegantno je bila oblečena njegova žena v sami črni svili kakor kairska mestna dama obraz pa ie imela lepo zakrit z malim prozorom za oči. ni pripeljal v raš кпгб, ampak jo spremil v ženski oddplek — vse po uravilih
starih mohamedanskih navad. V naš kupe pa je prišla mestna muslimka na postaji Ismailije ter se peljala domov v Kairo s svojim petletnim sinčkom, ki je nosil s seboj polno igračk. Lahko bi šla še v ženski oddelek, pa je prišla k nam z gospodom, ki po govorjenju ni bil njen mož. Prišla je v kupe tudi zakrita na ta način kakor v Evropi dame v »globoki žalosti«. A v kupeju je odkrila obraz, prižgala cigareto in pušila krainljaje s svojim spremljevalcem. Pred izstopom v Kairi se je zopet zakrila. S tem zakrivanjem obraza se začenja prelom s preteklostjo. Žene, ki žive bolj ločeno od zunanjega fizičnega in duševnega sveta, se ga šo drže, in še celo zelo strogo. Turški reformator nove Turčije, Kemal paša, s silo odpravlja take stare običaje. Ženske, ki pridejo z drugim svetom v stik, pa prostovoljno uvajajo evropsko modo. Čudni so takile običaji. V Haifi sem bil pri katoliških večernicah, pri zadnjih vratih sem ostal, ker je bila cerkev že polna. Pela je vsa cerkev Marijine pesmi. Tik mene sta bili dve dami, ki nista peli, ampak se ozirali na vse strani. Pred koncem po-božnosti sta se hitro izmuznili iz cerkve ter zakrili svoj obraz — bili sta mohamedanki. V cerkvi sla bili odkriti, ko sta videli katoliške ženske, ki so seve z odkritimi obrazi pele na vse grlo. Ali nista zavidali katoliških žen, ki imajo v cerkvi iste pravice ko moški, dočim mohamedanke prav za prav niti ne smejo v mošeje, ampak smejo le ločene od mož in navadno še ob drugem času opravljati svoje molitve v njih? V Ramlah pri Aleksandri ji sem opazil še tole. Bila je evharistična procesija po ulicah s petjem raznih šolskih fantov in deklet iz katoliških zavodov. Gruča muslimanskih žen je stala s svojimi majhnimi otročički ob strani; žene so imele zakrite obraze. Ko pa je prišel sprevod do te gruče, so muslimanke razkrile svoje obraze, se uvrstile v sprevod ter šle poleg katoliških žen, tako da bi jih po zunanjosti ne bi spoznal za mohamedanke. Zdi no, da imajo rade l aloliške obrede, tudi otrolce dajo v katoliške zavode v iVo. o V-inalni prestop v katoliško vero se redko-kedai im ši« _ ,	, .
; illElllE =lll=lll
??
D =
►E
c
P 5
« 3 » ®
3 c 5'B
I
o
ce >
3
•T ? 35
9 §. a * » »
■/j ' _
! 1 *

? I P
<4
JQ C/l	<
—	(ђ
Zr. ®	P p
(N' —. ti 2Г K*
i & >& I
n m
O. S n а
E c-
T> e
i


e —	C
2. »	g'
as И fr* 1
8 o	fO
e <
Б ^
K
e Š
m
* OD
< а X
fp	{a
^ » na
№
W * tc nC j t a.
-a.'
p ? Ш
si
O §
F
»Г
k er
t"
iž
П Л
c S
F S-
а s
u (X
K
j <ii=lll= ! =111=111
VARTA BATERIJE se grade tako, da so najenostavnejše v porabi
Za potovalno sezono
priporoča kovčke, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi vseh vrst in tudi v vseh cena h
Ivan Kravos, Maribor
Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici, na Slomškovem trgu štev. 6.
Tovorna v Kamniku
z vsem tovarniškim inventarjem
kjer so se prej izdelovale barve (Radesich), s stalno vodno silo, obstoječa iz treh poslopij z zemljiščem, korporacijsko pravico, v sredini mesta, pripravno za usnjarijo, mlin itd., se
na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 24. junija proda ob 10 dopoldne v Kamniku, Šutna št. 62.
Event. pojasnila daje g. Kregar, LJubljana VIL, Medvedova cesta štev. 8. Kupci so vabljeni.
Zn sf
po znižanih cenah vsakovrsten suh, TESAN IN ŽAGAN LES. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo.
Сичп СПСФОИ lesna industrija in trgovina, rldll OUdldl parna žaga - LJUBLJANA, Dolenjska cesta Stev. 12.	2002
L. Mikuš ■ Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno
Razpis
Letoviško društvo v Kranjski gori razpisuje <fela in dobave za izvršitev
javnega kopališča v Kranjski gori
Zadevni načrti in osnutki ter pogoji so na vpogled v pisarni Letoviškega društva v Kranjski gori. — Ponudbe je vlagati v zaprtih kuvertah pod označko »Ofert za zgraditev kopališča«, in sicer najkasneje do 22. junija 1928. — Letoviško društvo si pridrži pravico proste oddaje del kateremukoli podjetju ne glede na višino vložene ponudbe.
Bolni na pljučih l
Mnogo tisoJ ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja,
ki je že mnoge rešila. Ta se lahko uporablja pri vsakem načinu življenja, in pomaga, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča, pljuča polagoma poapne in bolezen izgine.
Resni moije zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, tem-bolje za vas. Popolnoma zastonj in prosto poitnlne dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali
mnogo koristnega znanja. Pišite takoj, zadošča tudi dopisnica, na doljni naslov:
deorg Fulgner, Berlin-Neukttlln,
Ringbahnstrasse 24. Abt. 618.
BREZALKOHOLNA GOSTILNA
STANOVANJEM
V KAMNIKU SE DAJE TAKOJ V NAJEM.
ZGlASIfl SE JE PRI IN POSOJILNICE V KAMNIKU 00 25.Т.И.
Reform-sfchlenice
so za konzerviranje sadja in povrtnin najboljše in najcenejše
Glavna zuloga za celo Jugoslavijo pri tvrdki
tovro Petovar, Ivanjkovci.
Istolam se dobi Zupančev.i knjiga: Konzerviranju sadja In vsakovrstnih povrtnin za domačo uporabo. Cenlltl na zahtevo.
Portland-cementna tovarna Dovje, delniška družbe v Mojstrani (Gorenjsko) — dobavlja visokovrednl
- cement
in dobro igano apno
po konkurenčni ceni in promptni dobavi. Glavno zastopstvo za Slovenijo JOSIP GAGEL, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 7.
-OAKLAND-
Nizko speljana šasija daje Oaklandn absolutno stabilnost in vernost pri brzi vožnji.
Lepe, dovršene linije
»g«
Znižana šasija »s« Podaljšan razstoj Velika tehnično dovršenost
osmi
Hilra vožnja z Oaklandom je vsakdaj-nost. To brzino ustvarja motor, ki ima 60 konjskih sil.
Sama moč pa ni dovoljna. V svrho pridobitve popolne udobnosti in stabililete na slabih cestah in kolovozih tudi pri brzi vožnji je Oakland zgrajen v dolgi liniji z nizkim težiščem.
Strokovnjaki za fisherjeve karoserije so uporabili to okolnost za zgraditev iz-bornih karoserij. — Spopolnjeni obrisi in
Duco barva daje vozu pestro zunanjost in mladostno lice. Mnogi so že kupili Oaklan-da na prvi pogled.
Večina kupcev, ki ne gledajo samo na zunanjost, cenijo na Oaklandu dejstvo, da je Ograjen po natančnih znanstvenih načrtih. Kljub temu je postavila General Motor-sova organizacija ta voz na trg za ceno, ki ni pretirana.
Zastopnik Vam bo na Vašo željo rade volje brezobvezno predvajal ta voz.
Zastopniki po celi Jugoslaviji!
Glavno zasiopsivo In zaloga rezervnih delov
V. «&. ML Baresic & Co.
Zagreb	Ljubljana
Kraljice Marije 34 — Tel. 27-44 Dunajska cesta 12 — Tel. 2292
Ljubljaniskoi kreditno
Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca.: 10,000.000 Din
Centrala:
Ustanovljena leta 1900.
ВДиШјапа, Dunajska cesta
Podružnice': Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metković, =	Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo,
Slovenjgradec, Split, Slbenlk, Gorica, Trst.
bančne
Brzojavni raslov: Banka Ljubljana
Telefon štev.:
Se priporoča za vse
posle.
2S61,
2413, 2502, 2503
ШШШ