2 8. VI. 1985
PTUJSKI JPIiRUTNINAR
Maj 1985
••• •• *•
J. .V
•%*•% • • •* *
• • •	•	•
• •••• •	• •
• • •	•	•	•
• ••••• • •
• • • • • • • •
• • • • • • • # • • • • • • • • # • •••	••	•
••••••	••
• • • • • • • ••••••••
• • • • •	• • •
• •%%%• • •• •
••••• ••••••••• • • •
# • • # # • • • • • •• • •
• ••• ##••• •
• • • • ••#
# w# # • • • •
• •• # •
• • • • • • • • •
•J* • • • • • •	•	•
• •• •• • ••
INFORMACIJE
NAŠE USMERITVE ZA NOVO SREDNJEROČNO OBDOBJE 1986—1990 IN DOLGOROČNA PROJEKCIJA RAZVOJA DO LETA 2000
Srednjeročni plan za obdobje 1981—1985 bo realiziran
Analiza uresničevanja srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 kaže, da bodo s srednjeročnim planom zastavljeni cilji v glavnem doseženi, nekateri pa celo preseženi.
V primerjavi z letom 1980 se je proizvodnja celotneDO povečala za 33,7%, produktivnost pa za 10,6%. Posamezne TOZD pa so v obdobju 1980—1984 dosegle naslednje indekse uspešnosti:
TOZD	Indeks proizvodnje 1984/1980	Indeks produktivnosti 1984/1980
TOVARNA KRMIL	116,4	119,6
PERUTNINSKE FARME	115,7	90,9
TOK HAJDINA	117,6	125,1
MESNA INDUSTRIJA	134,1	98,4
TRANSSERVIS	102,4	99,4
PTUJSKA TISKARNA	93,9	89,0
Opomba: TOZD Commerce zaradi neprimerljivosti rasti prometa ni zajeta v tabeli.
Proizvodnja perutninskega mesa se je v primerjavi z letom 1980 povečala za 34 % ali za več kot 9.000 ton. Tako je bila pri proizvodnji perutninskega mesa dosežena 6,2 % povprečna letna stopnja rasti.
Visoka stopnja letne rasti proizvodnje je dosežena tudi pri proizvodnji klobasičarskih izdelkov iz perutninskega mesa in to kar 10 % letno. Tako se je v primerjavi z letom 1980 proizvodnja mesnih izdelkov povečala za 1.500 ton oz. za 61 %.
V	tekočem srednjeročnem obdobju je bila osvojena tudi tehnologija vzreje starih staršev in proizvodnje DSP staršev. Pri tej proizvodnji je bila dosežena letna stopnja rasti 32 %.
Visoka povprečna letna stopnja rasti je bila dosežena tudi pri vzreji brojlerjev pri farmski in kooperacijski reji. Glede na to, da je bil del farme Kidričevo preusmerjen v brojlersko proizvodnjo pa ne bo realiziran plan proizvodnje valilnih jajc za brojlerje.
S srednjeročnim planom za obdobje 1981—1985 je bilo za izvoz planirano 12.000 ton perutninskega mesa in 200 ton divjačine. Že v letu 1984 je bilo na tuj trg prodano 11,666 ton perutninskega mesa, poleg tega pa še 1,000.000 kom valilnih jajc. Planirani izvoz divjačine ne bo realiziran in iz leta v leto upada.
Pri uresničevanju nalog skupnega pomena lahko ugotovimo pozitivno gibanje na področju stanovanjske izgradnje. Tako je bilo v letih 1981—1984 kupljenih 27 novih stanovanj, za kar je bilo porabljeno več kot 43 milijonov dinarjev. Poleg tega je bilo za stanovanjsko gradnjo v istem obdobju namenjenih skoraj 20 milijonov dinarjev za kreditiranje individualnih gradenj.
V	grobem lahko rečemo, da bo do konca tega srednjeročnega obdobja večina zastavljenih ciljev dosežena oz. celo presežena. Naloge in cilje, ki jih nismo v celoti realizirali v tem srednjeročnem obdobju, pa bo potrebno realizirati v novem srednjeročnem obdobju.
Smernice za pripravo novega srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 in dolgoročnega plana do leta 2000 so sprejete
V	II. polovici aprila so delavci in strokovne službe vseh TOZD, TOK in DSSS obravnavali smernice za pripravo novih srednjeročnih planov in dolgoročnega plana do leta 2000, ter jih v glavnem sprejeli v predloženi obliki. Vse dopolnitve in pripombe bo strokovna služba upoštevala v naslednjih fazah priprav planskih aktov.
V	nadaljevanju besedila so prikazane glavne usmeritve in strateški cilji razvoja naše delovne organizacije v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990 z dolgoročno projekcijo razvoja do leta 200:
—	v srednjeročnem obdobju 1986—1990 se bo proizvodnja na nivoju delovne organizacije gibala po povprečni letni stopnji rasti 4 % ob 2,5 % letni stopnji zaposlenosti in 5 % rasti produktivnosti.
—	v dolgoročnem planskem obdobju 1991—2000 se bo proizvodnja celotne DO gibala po povprečni letni stopnji rasti 3 % ob 2,5 % stopnji rasti zaposlenosti in 6 % rasti produktivnosti,
—	rast proizvodnje perutninskega mesa in vzreje brojlerjev v farmski in kooperacijski proizvodnji se bo v obdobju 1986—1990 gibala po povprečni letni stopnji rasti 3 % v dolgoročni projekciji razvoja pa po povprečni letni stopnji rasti 2 %.
—	poseben poudarek bo v prihodnje dan predelavi perutninskega mesa, ki se bo razvijala v smeri večje finalizacije in izboljševanja ter širitve proizvodnje perutninskih izdelkov. Poleg proizvodnje klobasičarskih izdelkov iz perutninskega mesa bomo pričeli s proizvodnjo polgotovih in gotovih jedi iz perutninskega mesa za potrebe domačega tržišča ter za izvoz.
—	Izvoz perutninskega mesa vseh vrst mesnih izdelkov in reprodukcijskega materiala mora še naprej ostati strateška usmeritve našega nadaljnjega razvoja tako v novem srednjeročnem, kot tudi dolgoročnem obdobju.
—	Investicijska politika bo dolgoročno izvozno usmerjena. Prednost bodo imele tiste naložbe, ki bodo dolgoročno zagotavljale vsaj 50 % proizvodnje za izvoz. Med najpomembnejšimi naložbami bodo vlaganja v širitev izvoza, predelave mesa in mesnih izdelkov, razširitev perutninske klavnice ter ostale naložbe, ki bodo omogočale usklajeno širjenje proizvodnega procesa v okviru delovne organizacije.
—	V okviru dejavnosti Traosservisa bo potrebno temeljito proučiti možnost proizvodnje manj zahtevne opreme za perutninarstvo, tako za domače potrebe, kot za potrebe prodaje.
—	Komercialno dejavnost bo potrebno dolgoročno prilagajati zahtevam tržišča in uvajati sodobnejše oblike prodaje v specializiranih prodajalnah za prodajo pripravljenih perutninskih specialitet
—	Razvoj tiskarske in kartonažne dejavnosti bo tako v srednjeročnem kot tudi v dolgoročnem obdobju odvisen od potreb po tovrstnih storitvah na ožjem in širšem tržišču. Zaradi velike iztrošenosti obstoječe opreme bo glavni del investicij v tiskarni namenjen nabavi nove sodobnejše tiskarske opreme.
—	Dolgoročno gledano bo potrebno v okviru TOZD Transservis in TOZD Ptujska tiskarna razviti nov proizvodni program v katerem bo možno nuditi delo tistim delavcem, ki iz zdravstvenih ali drugih razlogov niso zmožni opravljati napornih in zahtevnih del v ostalih fazah proizvodnega procesa delovne organizacije.
—	Poseben poudarek bo potrebno dajati nadaljnjemu razvoju inventivne dejavnosti, kjer mora še bolj priti do izraza področje prihrankov pri energiji, izboljšavi tehnologije in ostale izboljšave, ki bodo zagotavljale gospodarnejše in racionalnejše poslovanje.
—	Za doseganje navedenih ciljev bo potrebno posamezne faze proizvodnje tudi ustrezno kadrovsko okrepiti. Kadrovska politika mora biti dolgoročno naravnana. Pri tem bo potrebno poseben poudarek dajati zaposlovanju kadrov živilske tehnologije, tehnologije mesa, veterine, kemije in ostalim tehničnim kadrom, ki nam jih sedaj primanjkuje. Z ustrezno kadrovsko politiko je potrebno zagotoviti kvaliteten strokovni kader, ki bo sposoben razvijati inženiring proizvodnje piščanca v vseh proizvodnih fazah. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno dati več poudarka funkciji izobraževanja delavcev, večjo vlogo bo morala dobiti socialna služba ter ostale službe, ki zaenkrat še ne opravljajo vseh nalog za katere so zadolžene po zakonskih predpisih in naših samoupravnih aktih.
Skratka, nadaljnji razvoj Perutnine bo temeljil na naslednjih treh glavnih usmeritvah:
1.	od piščanca težiti k vižjim oblikam predelave, obdelave oz. dodelave, s ciljem — približati piščanca PP potrošnikom.
2.	nadaljnji razvoj in širitev proizvodnje kvalitetnega reprodukcijskega materiala.
3.	višje oblike obdelave perutninskega mesa, mesnih izdelkov in polizdelkov ter reprodukcijskega materiala, namenjenih za izvoz.
V navedenem besedilu so prikazane le nekatere glavne usmeritve naše delovne organizacije v naslednjih petih oz. petnajstih letih. Da bi lahko pripravili kvaliteten srednjeročni plan so dobrodošle vse pobude in morebitne dodatne usmeritve, ki v sedanjih aktih še niso prisotne. Predlog srednjeročnih in dolgoročnih planov bo sprelet do konca leta 1985.
Tone ČEH
14. DAN PERUTNINARJEV
V aprilski številki Peru tni nar ja smo objavili program osrednje prireditve ob naših letošnjih jubilejih. Želeli smo vas kar najhitreje seznaniti z datumi in vsebino najpomembnejših prireditev, da bi si lahko svoje delo in obveznosti organizirati tako, da bi se lahko udeležili osrednje prireditve, s katero je združen še tradicionalni 14. dan perutninarjev. Vsekakor smo vas nameravali seznaniti tudi s podrobnostmi, ki bi jih objavili v junijski številki.
Ker se pa vedno najde kdo, ki rad po svoje razmišlja in svoje mišljenje ponuja še drugim, so nekateri začeli razmišljati, zakaj dan perutninarjev na letališču v Moškanjoih in ne na stadionu Drave v Ptuju. Pri teh razglabljanjih so nakateri posebno aktivni, zato je prav, da damo celovitejšo informacijo že danes.
ZAKAJ PRIREDITEV NA LETALIŠČU?
Ptujčani rečejo: »Dež bo, Perutenina organizira kurjo veselico«. Na tem je precej resnice, saj so od trinajstih prireditev bile v lepem vremenu menda le tri. Na letošnjo osrednjo prireditev vabimo in pričakujemo udeležbo pomembnih osebnosti družbenopolitičnega življenja in poslovnih partnerjev tako iz Jugoslavije, kot tudi liz tujine. Ob taki udeležbi si seveda ne moremo privoščiti, da bi uradni del prireditve preložili na drugi dan, marveč mora biti navedenega dne. Pred odbor za prireditve se je tako postavila zahtevna naloga, najti pokrit objekt, v katerem bi bilo prostora vsaj za petsto oseb.
Odbor je temeljito pretehtal možnosti in ugotovil, da je taka možnost v naši občini edino na letališču v Moškanjcih. O tej možnosti smo pisali že v decembrski številki Perutninarja (da ne bo spet kdo rekel, da ni bil informiran). Seveda še takrat nismo vedeli, če bodo letalci uspeli izprazniti en hangar, da bi ugodili naši želji. No, naleteli smo na veliko razumevanje letalcev in Aero kluba Ptuj, da so nam to omogočili.
Težav s prostorom torej ni več, so pa nastale »težave« s tistimi, ki jim nekatere stvari pač niso všeč. Odkod sicer take neumne vesti kot na primer, da si je na letališču izmislil dan perutninarjev nekdo, ki hoče, da bi lahko prišli le tisti, ki imajo avtomobile. Naj ponovimo, da o letošnjih prireditvah ne odloča nekdo — ena oseba — marveč sedemčlanski odbor za prireditve, ki ga je imenoval odbor za gospodarstvo. Po potrebi sodelujejo še drugi sodelavci za posamezne naloge.
Kar se prihoda in odhoda iz Ptuja na prireditveni prostor tiče pa tole. Organizirani bodo posebni avtobusni prevozi tja in nazaj. Točen razpored bo objavljen v junijski številki Perutninarja. Poleg tega naj vas spomnimo, da ima mnogo kdo lepo možnost potovati tudi z vlakom. Za borih 40,— din dobite s Ptuja vozovnico v Moškanjce in nazaj. Od poslovnega centra do železniške postaje je le dobrih 5 minut, enako z postaje Moškanjci do letališča. Taka možnost je vsekakor boljša od potovanja z osebnim avtomobilom (vsaj za šoferja). S Ptuja lahko potujete ob 11,29; 13,42; 15,31; 16,24; 18,47; 19,05; in 20,52. Vračate se lahko iz Moškanjc ob 16,10; 17,20; 19,50, za zapoznele goste pa naslednje jutro ob 4,10.
Možnosti bo torej na pretek. Tudi za vse drugo bo poskrbljeno, vštevši dobro voljo, zato je vsakršna nestrpnost res nesmiselna.
Podrobne informacije pričakujte še v naslednji številka Perutninarja,
PLAVALCI PRIČAKUJEMO VAS!
10. junija (ponedeljek) ob 15. uri bo sindikalno tekmovanje v plavanju za posameznike v okviru dneva perutnine.
Tekmovanje bo v dveh starostnih disciplinah:
—	ženske do 35 let
—	ženske nad 35 let
—	moški do 35 let
—	moški nad 35 let
25 m prosto 25 m prosto 50 m prosto 25 m prosto
Vabimo vse ljubitelje plavanja in rekreacije, da se tekmovanja udeležijo!
Dobimo se ob 15. uri 10. junija v Ptujskih toplicah.
Če bo deževalo, bo tekmovanje v pokritem bazenu.
KDAJ DELAVSKE ŠPORTNE IGRE?
Mnogi sprašujete, kdaj bodo organizirane letošnje športne igre delavcev KOKE — PERUTNINE — PODRAVKE, ki naj bi bile maja ali junija.
Žal vam te informacije še ne moremo dati, ker ima organizator (letos je to Podravka) neke težave in še nismo dobili informacije, kdaj srečanje bo.
O datumu vas bomo obvestili takoj, ko ga bomo prejeli. Vsekakor pa tekmovanje bo, zato se kar vztrajno pripravljajte.
Komisija za šport
VSTOP PROST!!!
PRIDITE, RAZVEDRITE IN OKOPAJTE SE !!!
Odbor za šport in rekreacijo