_Jlasilo delavcev r vzgoji, izobraževanju i) znanosti Slovenije, jubljana, J0. junija 1983 -t. 11 - letnik XXXIV en do i'eci % SEM NAŠIM "Bralcem dol^EPO POLETJE IN Prijeten oddihi ,, l.i I. il S. Med drugim preberite • USTVARJALEN ODNOS DO REFORME, str. 2 • NOV KORAK K ENOTNEMU SISTEMU, str. 2 • KDO JE PADEL NA POPRAVNEM IZPITU?, str. 3 • KAKO POTEKA REFORMA SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA?, str. 4 • TOSTRAN SVETLIH OBZORIJ, str. 5 • NAKNADNI RAZPISI, str. 8 Vzgoja za urejanje okolja, povezana z življenjem POSODABLJANJE OSNOVNE ŠOLE Z novim šolskim letom novi učni načrti jrJ Program drugega jugoslovanskega posvetovanja z naslovom Človekovo okolje v osnovnem in pednjem izobraževanju je izra-n ^ ^al vso pestrost in raznolikost vsebine tega srečanja. Tudi okoli 100 udeležencev posvetovanja, ki so se zbrali 20. in 21. maja na Bledu, je bilo iz različnih ustanov, bili so pedagoški svetovalci republiških in pokrajinskih zavodov za šolstvo (razen iz Črne Klgore in s Kosova), člani svetov za človekovo okolje, ekologi, učitelji, arhitekti, univerzitetni profe-. orji. Posvetovanje, katerega .glavna tema je bila Vloga šole pri urejanju prostora in človekovega okolja, sta organizirala Republiški komite za vzgojo in izobraže- ji« v n kar uresničuje družba v tem okolju. Le tako lahko postane kulturno, vzgojno-izobraževalno in družbeno središče kraja. Tako se torej tudi vsebine, še bolj pa metode in oblike skrbi za urejeno okolje in prostor širijo — saj niso le sestavina posameznih predmetov in predmetnih področij, temveč celotnega delovnega načrta šol. Vzgoja za urejanje prostora in človekovega okolja mora biti nenehno povezana z življenjem, z družbeno prakso. To pa je veliko težje kot vključevanje vse-, hin skrbi za človekovo okolje in jih imajo z več kot enajstletno akcijo Urejanje šolskega okolja. Leta 1971 je v njej sodelovalo 128 osnovnih in srednjih šol, v šolskem letu 1979-80 pa že 800 osnovnih šol in 210 srednješolskih središč, pa tudi številne družbeno-politične, humanitarne in strokovne organizacije. V lanskem šolskem letu je sodelovalo v akciji več kot 900.000 pionirjev in mladincev, ki so zasadili veliko cvetličnih nasadov okoli šol, uredili zelenice okoli 350 šol, uredili športne objekte v 70 šolah, 150 šolam pa so popra mogoče ob zdajšnjih vsebinah pouka in ob šolskih dejavnostih narediti marsikaj. Udeleženci posvetovanja so se strinjali, da je sicer za človekovo okolje in prostor že veliko narejenega, vendar mora ta skrb še bolj postati sestavni del splošne kulture mladega človeka. Zato morajo vzgojno-izobraževalni programi na vseh stopnjah — in pri vseh predmetih in predmetnih področjih vsebovati ne le teoretično znanje s področja urejanja prostora in človekovega okolja, pač pa tudi take vsebine, vanje ter telesno kulturo in komisija za izobraževanje Sveta za Prostorsko ureditev in človekovo °kolje pri Zveznem izvršnem svetu, pri organizaciji pa so sodelovali republiški in pokrajinski komiteji za vzgojo in izobraževanje ter zavodi za šolstvo. »Naše posvetovanje naj pomeni novo obdobje v naših skupnih Prizadevanjih, da postane spoznanje, razumevanje, doživljanje ’n neposredno praktično delovanje za urejanje prostora in človekovega okolja nepogrešljiva sestavina vzgojno-izobraževal-nega dela,« je med drugim v nvodnem nagovoru poudarila Predsednica Republiškega komi-,eja za vzgojo in izobraževanje lpr telesno kulturo Majda Poljanšek. Prva stopnja v teh prizadevanjih je bil namreč prvi po-^et pred več kot štirimi leti v Magrebu, posvet, katerega sklepi 80 še zmeraj aktualni. Čeprav se *di zdaj vsem nekaj povsem vsakdanjega, da so v učne načrte Posameznih predmetov in predmetnih področij vključene vsebine iz človekovega okolja, njegove zaščite in urejanja, pa je to *udi eden od dosežkov prvega Posvetovanja. V vseh republikah m obeh pokrajinah se je vzgoj-mi-izobraževalno delo za urejanje prostora in človekovega oko-Ja poglobilo in razširilo. Skrb za lePo in urejeno, predvsem pa zdravo okolje postaja vse bolj sestavina dejavnosti, ki jih šole organizirajo ob pouku. Ko namreč snujemo in uveljavljamo novo Podobo in vsebino šole — osnovne' ali srednje — zahtevamo od te nove šole, da se z vso 5y°jo dejavnostjo vključuje v življenje in delo kraja, da se od-Z!va na pobude in potrebe ljudi v l^ajevni skupnosti, pa tudi v mižnji organizaciji združenega' dela. In prav v tej nujni povezanosti šole z okoljem je treba reševati vsa vprašanja, povezana z yzgojo in izobraževanjem za ure-Janje prostora in človekovega okolja. Šola mora namreč svoje delo in življenje načrtovati in dresničevati kot del življenja svojega neposrednega okolja, lli mora celo korak pred tem, Ura, izdelek z razstave absolventov industrijskega oddelka Sole za oblikovanje v Ljubljani prostor v učne načrte in v dejavnosti prostega časa, vendar ne nemogoče; o tem pričajo tudi številne osnovne šole (posebno celodnevne) v Sloveniji pa tudi v drugih republikah. Zato so bile praktične izkušnje, o katerih smo slišali na posvetovanju na Bledu za vse še bolj dragocene. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili izkušnjam srbskih pedagogov, ki vili in polepšali fasade. Tudi slovenski pionirji se lahkopohvalijo z marsikatero uro prostovoljnega in družbeno potrebnega dela, z delom številnih krožkov, ki skrbijo tudi za okolje in prostor. Udeleženci posvetovanja so si ogledali, kako skrbijo za okolje in prostor učenci osnovne sole dr. Janez Mencinger v Bohinjski Bistrici in se tako prepričali, da je ki bodo učence motivirale za aktivno delo, za ustvarjalno spreminjanje in razvijanje človekovega prostora in človekovega okolja. Te vsebine bodo uvrščene tudi v osnutek skupnih programskih jeder za osnovno šolo in srednje usmerjeno izobraže-: vanje. JASNA TEPINA Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje je sprejel program življenja in dela osnovne šole in določil potek njegovega uvajanja v šolo. Tako bomo v šolskem letu 1983-84 uvedli novi predmetnik in učni načrt v L, 2. in 3. razred osnovne šole, učne načrte za likovno, glasbeno in telesno vzgojo, kulturne in športne dneve pa v vse razrede osnovne šole. Postopno bo v nekaj letih posodobljena programska podoba celotne osnovne šole. Vsaka osnovna šola naj bi postopno posodabljala tudi oblike in metode dela in uresničila zamisel o sodobni, kakovostni, z okoljem povezani osnovni šoli. Ta zamisel ni nastala le v pedagoški domišljiji ali za zeleno mizo, saj v stvarnosti že živi in se uresničuje, vsaj v posameznih sestavinah, v delu mnogih dobrih osnovnih šol. Priprave ha uvajanje novega predmetnika in učnega načrta so v teku. Vanje bodo kmalu, še pred šolskimi počitnicami, vključeni najprej ravnatelji nato pa učiteljski kolektivi osnovnih šol. Pred začetkom novega šolskega leta bodo organizirani seminarji in aktivi za učitelje razrednega pouka, likovne, glasbene in telesne vzgoje in za učitelje v podaljšanem bivanju. Kasneje bodo v seminarje vključeni tudi šolski svetovalni delavci, učitelji fakultativnih predmetov in mentorji interesnih dejavnosti. Vzporedno s strokovnimi pripravami šol in učiteljev bo potekala tudi družbeno-politična priprava na uvajanje novega programa življenja in dela osnovne šole. V svetih ža vzgojo in izobraževanje pri občinskih konferencah SZDL, v svetih šol in svetih staršev, v občinskih izobraževalnih skupnostih in še kje bodo obravnavali aktualne naloge, ki izhajajo iz uvajanja novega programa. Šole čaka priprava novega delovnega načrta za šolsko ,leto 1983-84, učitelje prvih treh razredov in navedenih vzgojnih predmetov pa nova letna priprava na vzgojno-izobraževalno delo, ki bo temeljila na novih učnih načrtih. Sestavni del strokovnih priprav na uvajanje novega predmetnika in učnega1 ' načrta osnovne šole je bil tudi seminar za pedagoške svetovalnice, ki bodo sodelovali po vsej Sloveniji pri strokovni pripravi ravnateljev in učiteljev. Seminar je bil na sedežu Zavoda SRS za šolstvo dne 7. 6. 1983. Na njem so soustvarjalci novih učnih načrtov iz vrst delavcev programa življenja in dela osnovne šole ter priprave za njegovo uvajanje, vsebino in organizacijo kulturnih in naravoslovnih dnevov, proizvodnega dela in drugih delovnih aktivnosti ter športnih dnevov. Posebna obravnava je bila namenjena so- delovanju med vzgojno-varstve-nimi organizacijami in osnovnimi šolami ter skrbi osnovnih šol za učence z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter njihovemu sodelovanju z organizacijami za usposabljanje. Že pogovori na tem seminarju so pokazali, da bo treba na predvidenih posvetih in seminarjih za učitelje marsikaj pojasniti in v razpravah poenotiti poglede, da ne bo negotovosti in različnih razlag pri uvajanju in uresničevanju novih učnih načrtov. Načelo, naj bi bili uCitclji ustvarjalni, sproščeni in svobodni pri uresničevanju novih učnih načrtov, predpostavlja temeljito obvladanje razmeroma obsežnega programskega gradiva, vsebine, temeljnih in operativnih ciljev posameznih učnih načrtov. Skupna želja, naj bi nova programska usmeritev pripomogla k vsestranskemu in svobodnemu razvoju učenčeve osebnosti, zahteva več kot samo ustrezne spremembe v letnih pripravah in časovnem razporedu učne snovi. Brez resničnega razumevanja, kaj je v posameznem načrtu bistveno in kaj obrobno ter kako naj bo organiziran učni proces v posameznih razredih, da se bodo skladno prepletale v njem de-loVno zahtevne in sprostitvene dejavnosti, bi utegnili novi učni načrti morda še bolj obremeniti učence, povzročiti enostransko storilnostno usmerjenost, ki bi škodovala vsestranskemu razvoju in vzgoji doraščajoče mladine. Podobnih nesporazumov bi bilo lahko še več. Med njimi npr. lahko že ob razlagi določila, da sta šola in učitelj v šolskem letu dolžna uresničiti vsaj 95 odstotkov v predmetniku predpisanih učnih ur in da bi vsakršno »odstopanje« lahko pomenilo tudi zmanjšanje ustreznega dela letne dotacije. Enostranska uporaba takega določila bi utegnila vrniti skozi stranska vrata kult tradicionalnega pouka, utesnjenega v razredno predmetni sistem, na škodo mnogih drugih pomembnih vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti, ki jih šola opravlja med letom. Program življenja in dela osnovne šole ne pomeni sicer korenite reforme osnovne šole, saj take reforme po desetletni uspešni preobrazbi osnovna šola ne potrebuje. Pomeni pa njeno 'pospešeno posodabljanje, njeno nadaljnjo rast in usklajevanje njenega napredka s splošnim družbenim razvojem. Kot vse kaže je novo programsko gradivo, ki je leta zorelo, res dobro pripravljeno. Trud, ki ga bodo namenili učitelji za uvajanje novih učnih načrtov in njihovo uresničevanje, bo torej poplačan z večjo učno in vzgojno uspešnostjo vsake osnovne šole. JOŽE VALENTINČIČ Nov korak k enotnemu sistemu Programske zasnove pripravljamo in usklajujemo kar precej časa — že četrto leto — in to je tudi razumljivo, saj so ena izmed temeljnih podlag za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov in bistvenih planskih dokumentov posebnih izobraževalnih skupnosti, posebno samoupravnih sporazumov o temeljih plana teh skupnosti. Zato jih je treba sprejemati odgovorno — so poudarjali razpravljavci na zadnji seji skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije. Usklajevanje programskih zasnov med posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in v Izobraževalni skupnosti Slovenije je torej zelo pomembna stopnja v oblikovanju programskih zasnov, saj pomeni korak naprej v izpopolnjevanju reformnega sistema, na temelju izhodišč, ki za veliko večino niso sporna, hkrati pa pomeni začetek temeljitega strokovnega dela, ko bo treba ob skupnih programskih jedrih oblikovati nove vzgojno-izobraževalne programe. Po ocenah koordinacijskega odbora za usklajevanje programskih zasnov in odbora za usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije se je ob usklajevanju izredno povečalo zanimanje samoupravnih organizacij in skupnosti, združenj, strokovnih in drugih društev in posameznih strokovnjakov —: zato so uskla-jpr«. roSiive v resnici dosežek dogovorov med uporabniki in izva-v\ jalci v posamezni panogi, stroki ali dejavnosti, usmeritve izobraževanja pa kažejo dolgoročne potrebe dela in cilje razvoja strok. Ob usklajevanju programov s potrebami dela pa so se pokazale tudi nekatere slabosti, med n jimi na primer ta, da je na nekaterih področjih dela ali deja- , vnosti načrtovanje potreb še zmeraj na stranskem tiru. Posledica tega je, da nimajo izdelanih nomenklatur in opisov poklicev, rešiti pa bo treba tudi posamezna vprašanja glede razvrščanja dej, in nalog po zahtevnosti. Zato tudi ni čudno, da v mnogih področjih niti približno ni bilo mogoče opredeliti razvojnih potreb, marsikateri predvideni novi programi pa so bili v resnici le zbirnik želja nekaterih uporabnikov in izvajalcev, ne pa stvaren prikaz potreb in možnosti za kakovostno izobraževanje. -Vse to pa tudi nejasne predstave o dolgoročnem razvoju posameznih strok ovira reševanje, zlasti v družboslovju, kulturi in pedagoški usmeritvi pa tudi na nekaterih drugih strokovnih področjih. Usklajevanje programskih zasnov pa je vendarle veliko pripomoglo k povezovanju in združevanju sorodnih programov tako v srednjem kot v visokem izobraževanju: zmanjšalo se je število programov in smeri na področjih, kjer potrebujemo le malo delavcev, hkrati pa se bo s predvidenimi programi uresničevalo načelo, da se v vsakem programu za pridobitev izobrazbe in smeri izobraževanja zagotavlja izobraževanje za več poklicev, del ali nalog. V srednjem izobraževanju je na primer zdaj 17 programov manj kot smo jih imeli pred dvema letoma, število smeri pa se je zmanjšalo za 34. Kljub vsemu pa so se v usklajenih programskih zasnovah ohranile značilnosti klasičnih oblik poklicnega izobraževanja v usmerjenem izobraževanju in sicer v več kot trctjmi smeri, ki izobražujejo za posamezen poklic. Ustvarjalen odnos do reforme K Predsedstvo CK ZKS o usmerjenem izobraževanju V vzgojno-izobraževalnih organizacijah moramo zagotoviti ustvarjalen in odgovoren odnos do hitrejšega uveljavljanja notranje preobrazbe vzgoje in izobraževanja, zagotoviti večjo kakovost in učinkovitost izobraževanja in okrepiti vzgojne sestavine usmerjenega izobraževanja. enotnem sistemu usmerjenega izobraževanja:naj bi odpra- IS. r Ul IJCV ita | 7J ■ iti programsko, .razdrobl jenost tudi z usklajevanjem sprejetih programov v srednjem izobraževanju s programskimi zasnovami in smernicami: razvili naj bi zlasti možnosti, da bi smeri v teh programih nadomestili z izbirnimi predmeti in tako dali učencem več možnosti za razvoj njihovih spasobnosti, za uspešnejše usmerjanje med izobraževanjem pa bi bilo mogoče tudi bolj upoštevati potrebe in interese uporabnikov in udeležencev izobraževanja. Napredek, dosežen pri usklajevanju, pomeni tudi povečano Število programov in področij dela za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — te se bodo lahko usposabljale za 29 smeri. Pomembnejše dosežke so zabeležili tudi pri usklajevanju programskih zasnov v visokem izobraževanju: doslednejše je upoštevano načelo matičnosti izobraževalnih skupnosti za oblikovanje posameznih programov, dobro sta se povezala višje in visoko izobraževanje, izpeljano je načelo, da se za isti strokovni naslov oblikuje en sam program za pridobitev izobrazbe. Manj kot so pričakovali, pa se je zmanjševala programska razdrobljenost, zlasti razdrobljenost smeri izobraževanja — čeprav so uvajali skupine izbirnih predmetov. V nekaterih smereh izobraževanja namreč še zmeraj niso usklajene poucbo, u; rajo iz razvoja znanosti in raziskovanja ter dela. Po mnenju skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije so doslej usklajene programske zasnove v 14 posebnih izobraževalnih skupnostih, čimprej (do konca tega meseca) pa naj bi uskladili programe: kmetijstvo, organizacija dela, politične vede in sociologija. Programske zasnove v piših za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov v visokem šolstvu so torej v glavnem sprejete, nato pa jih bodo dali v javno razpravo in jih verificirali. Zdaj je na vrsti poglobljeno strokovno delo: oblikovanje osnutkov programov, ki jih bodo pripravili do konca leta. Po navodilih, ki so se izoblikovala na zadnjih strokovnih posvetih pa tudi v razpravi v republiškem družbenem svetu, naj bi uporabniki in izvajalci oblikovali osnutke programov tako, da bi namesto smeri uveljavljali izbirne predmete; le če ti ne zagotavljajo dovolj razlik v znanju, potrebnem za delo, naj predvidijo drugačne rešitve, pri tem pa seveda upoštevajo tudi gmotne posledice. Pri oblikovanju osnutkov programov naj bi med pogoji za vključitev v višje in visoke šole upoštevali tudi delovne izkušnje, v vseh posebnih izobraževalnih skupnostih pa dajali prednost izobraževanju ob delu in iz dela. V novem sistemu se bo prepletalo izobraževanje in delo, zagotovili naj bi možnosti za nadaljnji razvoj delavcev na vseh področjih, in skušali doseči, da tisti, ki se bodo šolali, ne bodo pristali samo pri izobraževanju v mladih letih — »do diplome«. Na seji skupščine so seznanili delegate tudi s predlogi za reševanje vprašanj v posebnih izobraževalnih skupnostih za agroživil-stvo, usnjarsko in usnjarsko predelovalno stroko, kulturo, pedagoško in družboslovno usmeritev. Posebno pozornost so namenili tudi izobraževanju pedago--ških delavcev in se zavzeli za kakovostnejšo usposobljenost -osnovnošolskih učiteljev, naj bi jih začeli izobraževati na visokih šotah it?ta i.^^0. ^ MARJANA KUNEJ Tako je zapisano v stališčih, ki jih je na temelju problemske konference ZKS sprejelo predsedstvo ČK ZKS dne 30. 5. 1983 in objavilo v Komunistu dne 3. 6. 1983. V stališčih se predsedstvo obrača na komuniste v organizacijah usmerjenega izobraževanja, v organizacijah materialne proizvodnje, v izobraževalnih skupnostih, strokovnih službah in drugje, posredno pa tudi na vse druge delovne ljudi in občane, ki s svojim delom lahko pripomorejo k uresničevanju sprejete zasnove usmerjenega izobraževanja. Med neposrednimi nalogami je poudarjeno načrtovanje kadrov in izobraževanja ter usposabljanje vseh organizacij združenega dela za uspešno izpolnjevanje njihovega dela reformnih nalog. To so obveznosti do izobraževanja in usposabljanja mladine in že zaposlenih delavcev, saj mora usmerjeno izobraževanje slediti sprotnim in dolgoročnim potrebam združenega dela in razviti vse oblike permanentnega izobraževanja in vzgoje- Izvajalci in uporabniki usmerjenega izobraževanja so skupaj odgovorni za kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, za ustreznost vzgojno-izobraževalnih programov in tudi za pripravo programov usposabljanja in iz-' popolnjevanja. Zagotoviti morajo vse potrebno za dober potek proizvodnega dela in delovne prakse ter skupaj razvijati -vse potrebne oblike izobraževanja ob delu, usposabljanja in izpopolnjevanja delavcev. Razvijanje samoupravnih družbeno-gospodarskih odnosov na načelih svobodne menjave dela je prednostna naloga komunistov v izobraževalnih skupnostih, komunisti v znanstveno raziskovalnih organizacijah pa morajo spremljati uresničevanje usmerjenega izobraževanja in zagotoviti pretok znanstvenih dosežkov in spoznanj v vzgojno-izobraževalno prakso. Komunisti na Zavodu SRS za šolstvo iri v drugih razvojnih središčih in službah naj dajejo učinkovitejšo svetovalno pomoč vzgojno-izo-braževalnim organizacijam; pri tem pa naj se opirajo zlasti na tiste oblike dela, ki uveijaivljajo delavce v vzgoji in izobraževanju kot odgovorne soustvarjalce reforme. Svoj del nalog in obveznosti imajo tudi komunisti v družbe-no-političnih organizacijah in drugih organih. Poudarjena je potreba po širokem, sprotnem in kritičnem obveščanju občanov o uspehih in problemih, ki spremljajo uvajanje usmerjenega izo- Seminar za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe Center Filozofske fakultete za pedagoško izobraževanje bo v zimskem semestru 1983 (oktober, november, december) organiziral seminar za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe, ki je namenjen tistim učiteljem in vzgojiteljem, ki imajo visokošolsko strokovno izobrazbo, a njihov študij ni vseboval pedagoških predmetov (ZUI, 179. člen). Seminar, ki obsega osnove specialne metodike, v skladu s predpisanim programom, sprejetim na seji skupščine PIS za pedagoško usmeritev dne 29. 6.1981, bo na željo udeležencev seminarjev preteklih let organiziran v obliki predavanj in vaj ob koncu tedna (petki popoldne in sobote dopoldne). Namenjen je predvsem učiteljem in vzgojiteljem v domovih, ki poučujejo na srednješolskih centrih ljubljanskega območja Kotizacija, ki vključuje učno gradivo — program, tri knjige, komplet tez ter 90 ur predavanj, 5 ur individualnih konzultacij in izpite, znaša predvidoma 5500 din. Da bi vsem omogočil aktivno sodelovanje, je število udeležencev omejeno na 30; upoštevali bomo vrstni red prijav. Prijave pošliite do 10. septembra 1983 na naslov: CENTER ŽA PREDAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE Filozofska fakulteta Aškerčeva 12, Ljubljana (soba 515, tel. 224-011, int. 319). Tu boste dobili tudi vse potrebne informacije. (O morebitnih spremembah kotizacije glede na Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izobraževanje pedagoških kadrov in o dnigih podrobnostih vas bomo pravočasno obvestili.) Učitelji mentorji likovne vzgoje in pioniiji likovniki iz vse Jugoslavije so se od 10. do 12. junija znova srečali v Škofji Loki naXVI. mali Groharjevi slikarski koloniji na temo ŠKOFJA LOKA — VEZ MED MLADIMI LIKOVNIKI JUGOSLAVIJE. Tradicionalna in zmeraj zelo uspešna kolonija, ki jo je že šestnajstič pripravila gostoljubna Škofja Loka, je združila letos 300 pionirjev likovnikov ris 100 učiteljev mentorjev likovne vzgoje Jugoslavije, in predstavnike pobratenih občin Smederevske Palanke in Škofje Love. To je bilo srečanje bed starimi prijate?.«, ki jih povezujejo žive, bratske vezi iz vse Jugoslavije. Ob konca Kulooije-so. ;{12. jujujaj, odprli razstavo otroških likovnih stvaritev na Laškem gradu, ki bo obiskovalcem na ogled do 30. junija. braževanja. Na podlagi teh stališč naj bi osnovne organizacije ZK pripravile posebne akcijske načrte in v njih podrobneje opredelile svoje prihodnje naloge pri uresničevanju usmerjenega izobraževanja. Čeprav se šolsko leto nagiba h koncu in so delavci v usmerjenem izobraževanju obremenjeni z delovnimi obveznostmi, bi bilo napak, če bi komunisti v organizacijah za usmerjeno izobraževanje in ustreznih službah ter skupnostih ne našli časa za temeljit pogovor o stališčih predsed- stva CK ZKS, za kritično oce® Č Posi ---------------- .— ...... v, PUM lastnega dela pri uresničevan) mer reforme in za tehten razmislel kaj bo treba v prihodnjem šol skem letu izboljšati ali spremen ti. Reforma ni proces, ki teče sail od sebe, potem ko smo ga sprol li. Ker se uresničuje v samc( vzgojno-izobraževalnem prod: su, je to hkrati tudi prizadev®' vsakdanje delo, katerega uspel nost je odvisna od zavesti, usp® sobljenosti in ustvarjalnosti vsi' kega prosvetnega delavca. J. V. znai 'jen Ker tenj deje jili mer opri nje tem zbo tual dob stro Da sosed ne bo tujec ploi zda Pro Že dobri dve leti se med učitelji in učenci iz Osnovne šole Radlje in njihovimi vrstniki z druge strani državne meje, predvsem s. širšega območja okraja Deutschlandsberg spletajo tovariške vezi in sodelovanje. Te vezi so še posebno prisrčne med otroki iz Ivnika, z Visa, Stainza in drugih obmejnih kra-jev. Že lani so se otroci obiskali in imeli nastope. Tudi letos se je udeležil naš šolski pevski zbor njihove letne prireditve. Vedno smo bili onstran meje zelo lepo sprejeti, z vso pozornostjo in priznanjem za nastope, izmenjali smo si tudi že kakovostne likovne razstave. Tako se na tem predelu ljudje tudi resnično spoznavamo! Živeti ob državni meji le ni tako preprosto, kakor je včasih videti. Zato vsi ugotavljajo, da se moramo spoznati, še bolje kakor doslej. To uresničiti pa je zelo težko. Šele ko se spoznavamo, vidi-uiu, ua vendarle živimo pod istim soncem, da ima tudi človek z one strani zelo podobne težave, da bi celo skupaj marsikaj, pač kot soseda, lahko bolje naredila. Takšni obiski odpirajo še eno spoznanje: treba je poznati jezike. Učitelji in otroci, ki govore nemško, pravijo, da se bo lf treba naučiti nekaj besed od s® seda, pa tudi naši spoznajo, d* učenje tujih jezikov ni p® membno samo za ocene. Tako postane tudi tuj jezi' nekaj lepega in nadvse koristne ga. Na letošnji reviji pevskih zbo; rov v Radljah, ob počastitvi mej seča mladosti, je gostoval v Rad Ijah tudi Stainzer hauptschulc hor. Ta zbor je gostoval že v šte; vilnih državah in imel v resni® kakovosten spored. Prav tako p! smo bili resnično veseli našegl spoznanja in njihovega prizna' nja, da znamo tudi mi dobro za' peti. Radlje je obiskala tudi sk® pina 50 učiteljev in šolskih inš' pektorjev iz okraj1 Deutschlandsberg. Prosvetni de lavci so si ogledali dejavnos1 Osnovne šole Radlje in Osnovi® šole Vuzenica, obiskali delovni organizacijo Gorenje Muta in s( zanimali za sodelovanje med de me; koli lave goč daj mei zna ted vse del nez lavi pra del nje ciji sna voc nat del rial na: nei na tuc bi v lovnimi organizacijami mtolunrš. To je zanje velika novost. Takšno sodelovanje resnične odpira meje, hkrati pa v praksi uresničuje duha neuvrščenosti;1 in to kar je zapisano v Helsinški listini. KRISTL WALTL Srečanje slovenskih in italijanskih šolnikov na Tržaškem del vai ne, osi bri Po dn vei brj stii USI Po me ski ob OSI ra! *čle ste viš zb Kakšni so odnosi med učitelji italijanskih in slovenskih šol na Tržaškem? Ali italijanski učitelji poznajo probleme slovenskih kolegov? Na to vprašanje lahko odgovorimo takole: V preteklih letih ni bilo pravih stikov med šolniki obeh narodnosti, italijanski šolniki in tudi učenci ne poznajo problemov in zahtev slovenske manjšine. Slovencev lani niso presenetile akcije nekaterih italijanskih nižjih in višjih srednjih šol proti nameravani dvojezičnosti v Trstu. Vodili so jih neofašistični prenapeteži, toda protestne akcije na šolah so zajele številne učence, ki nimajo z desnico nobene povezave, a so bili premalo obveščeni o slovenski stvarnosti v Italiji. Prav ta nepoučenost italijanskih šolnikov in učencev je dala pobudo za ustanovitev koordinacijskega odbora italijanskih in slovenskih šolnikov. Odbor naj bi pripomogel, da bi tudi italijanski učitelji bolje spoznali razmere Slovencev v Trstu in v ta namen organiziral srečanja med šolniki obeh narodnosti. Prvo tako srečan je je bilo letošnjega 17. marca v konferenčni dvorani hotela Europa v Nabrežini. To srečanje je bilo za zamejske Slovence izredno pomembno. saj so se prvič srečali šolniki •obeh narodnosti, ki živita na. istem ozemlju, a se kaj malo ■poznata. Na srečanju sta najprej spregovoril;! predstavnika koordinacijskega odbora šolnikov prof. Steljo Spadaro in prof. Samo Pahor. Poudarila sta, da s! je ta pobuda porodila iz potrebi in želje po boljšem poznavanja resničnih razmer obeh narodnoj sli. Tržaška šola še zmeraj trpi zaradi posledic zakoreninjenih i®] zgodovinskih predsodkov, ki šil danes negativno vplivajo tudi n® liste skromne informacije, ki po' tekajo med obema skupnostni® Med njima pa ne more biti soži® ja, če se ne poznata, če ena t® pozna kulturne zgodovine in j®' zikovnega bogastva druge. N1 srečanju, ki se ga je udeležilo v® liko šolnikov in tudi predstavni' kov krajevne politične oblasti, s® spregovorili šolniki obeh narod' nosti in učenci. Sledila je zelo ži vahna razprava, v kateri je sod® lovalo veliko pedagoških dela®' cev z različnimi pripombami '' de !ja na šo ve šo predlogi. Italijanski šolniki povedali slovenskim kolegom da v italijanskih učnih načrtih ® prostora za slovensko in jugoslO' vansko zgodovino in kulturo. 0 učitelji na svojo pobudo poved® učencem kaj o slovenski kultu® in o Slovencih v Trstu, imajo t®j žave. Treba je spremeniti šolsk programe, jih prikrojiti novi® razmeram in uvrstiti vanje tud učenje slovenske zgodovine slovenskega slovstva. Taka sr® Čanja med učitelji in učenci. I®1 bodo pripomogla k boljšemu ^ delovanju na tem obmejn®®1: območju, na j bi postala tradicu nalna, saj ima prav šola ve‘iN poslanstvo: da seznanja mladi iz sc ra m E er Z MARKO PAULIN. * 4 <- NiG In Kdo je padel na popravnem izpitu? Človekov uspeh pri delu je neposredno odvisen od treh pomembnih dejavnikov, in sicer od znanja, sposobnosti in pripravljenosti za delo (od motivacije). Ker gre v tej ražpravi za vredno-tenje znanja, bomo druga dva dejavnika zanemarili in se omejili le na vprašanje, kako pomembno je znanje pri uspešnem opravljanju dela. Res je, da znanje nikomur ne pade z neba, temveč je pridobljeno z izobrazbo, to je z zahtevnim intelektualnim delom. Ko si človek pridobi določeno stopnjo splošne in strokovne izobrazbe in se zaposli, postane pridobljeno znanje plod njegovega minulega dela in zdaj ga uporablja v delovnem Procesu pri opravljanju posameznih delovnih nalog. Ker pa količine in kakovosti znanja delavcu ob sprejemu na delo ni mogoče zmeriti, se predpostavlja, da je dosežena stopnja izobrazbe merilo njegovega pridobljenega znanja. Če v to podvomimo, tedaj spodbijamo smiselnost vsega vzgojno-izobraževalnega dela v našem šolstvu in odpiramo nezaupnico vsem prosvetnim delavcem. To pa ne pomeni, da Prav vsak delavec uporablja v delovnem procesu celotno znanje, ki ga je dosegel. Eksploatacija tega znanja je močno odvisna od spodbud, ki jih dobiva od Vodilnih delavcev in sodelavcev, nadalje iz samega uspeha pri delu in ne na koncu tudi od materialne stimulacije, ki se iz tega naslova kaže v njegovem osebnem dohodku. Te spodbude pa na drugi strani bistveno vplivajo tudi na njegovo nadaljnje pridobivanje znanja ob delu in iz dela. Na tej podlagi je oblikovala delovna skupina sistem nagrajevanja tako, da je v osnovo osebnega dohodka delavcev v osnovni šoli vključila tudi izobrazbo kot element stimuliranja Potem, ko je dobila soglasje družbenih pravobranilcev Slovenije, ki so ugotovili, da se izobrazba kot element osnove lahko stimulira in da to ni v nasprotju z ustavo. Na tej podlagi je bil Potem oblikovan 34. člen Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah. Po tem ' členu so delavci nagrajeni za tisto stopnjo znanja, ki izvira iz najvišje stopnje dokončane izobrazbe. Treba je povedati, da sta tako delovna skupina, ki je pripravljala elemente novega sistema nagrajevanja dela v osnovnih šolah kot tudi skupna komisija za samoupravno sporazumevanje v osnovnih šolah, dobivali izdatno podporo in pomoč pri usmerjanju dela pri oblikovanju samoupravnega sporazuma od izvršnega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, pa tudi od republiškega družbenega pravobranilstva. Tako je bilo mogoče strokovne rešitve v sporazumu, uspešno povezovati z napotki pravne in družbend-po-litične narave, kar je celotnemu sporazumu dajalo neko notranjo pravičnost in poštenost pri vrednotenju dela v osnovnih šolah. To je verjetno tudi vzrok, da je v prvem letu nastanka sporazuma podpisalo ta dokument kar 83 % šol, do danes pa 86 %. Razumljivo je, da vsem delavcem v osnovnih šolah sporazum ni mogel zadovoljiti njihovih želja in zahtev. Tega sestavljala niti niso pričakovali. Ponavadi velja, da je sistem vrednotenja dela dober, če se nanj pritoži manj kot 10 % zaposlenih delavcev. V osnovnih šolah je zaposlenih okrog 15 tisoč delavcev, toda po naši evidenci se ni pritožilo niti 150 delavcev, kar je komaj 1 %, ni pa mogoče zanikati, da je bilo tistih, ki so bili nezadovoljni, precej več. Prave težave ob sporazumu so se praviloma začele šele takrat, ko so se zamenjali kadri tako v izvršnem odboru republiškega sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti kakor tudi v okviru republiškega družbenega pravobranilstva. Namesto podpore pri uveljavljanju sporazuma, je prišlo do nasprotovanja, kije objektivno sicer temeljilo predvsem na pritožbah učiteljev na 34. člen sporazuma, v resnici pa je bilo precej bolj subjektivne narave. Ker komisija za sporazumevanje v osnovnem šolstvu kot nosilka sporazuma ni hotelu po pustiti glede spremembe 34. č,ena, sporni naj bi bili pa tudi dodatek na minulo delo, dodatek na stalnost in tudi napredovanje pedagoških delavcev, da ne zanemarimo tudi očitka, ki je prišel od šolskih upravnih institucij, češ da je sporazum preprečil zaposlitev najmanj tisoč novim učiteljem, je družbeni pravobranilec SRS predložil Ustavnemu, sodišču SRS, da preveri oceno ustavnosti 34. člena sporazuma. Ustavno sodišče je dne 9. 5. 1983 zadevo javno obravnavalo in ugotovilo, da 34. člen sporazuma kot element sporazuma ni sporen, razveljavilo pa je nekatere njegove dele in s tem zamejilo njegovo delovanje. Člen še po teh omejitvah glasi: Stopnje 1 2 3 4 5 6 JTočke 5 10 .17 26 37 50 . Ker je 34. člen najbolj sporen pri vrednotenju znanja, ki izvira iz dosežene 'Zobrazbe učiteljev, je potrebno njegov vpliv, kakor mu ga je omejilo ustavno sodišče, ustrezno opredeliti. V skladu s tem členom se bo sedaj pri učiteljih na razredni stopnji ovrednotilo tako srednjo kot tudi višjo izobrazbo, na predmetni stopnji pa srednjo, višjo in visoko izobrazbo, odvisno od tega, kakšno ■zobrazbo si je posamezni učitelj pridobil. Izobrazba učiteljev tečajnikov se enači s srednjo izobrazbo. Te ugotovitve temeljijo na 96., 152. in 153. členu Zakona o osnovni šoli, ki se glasijo tako: 96. člen . Učitelj je lahko, kdor ima ustrezno pedagoško strokovno izobrazbo, ki zajema poglobljeno obvladovanje vsebine vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli n mu omogoča, da uresničuje temeljne družbene smotre osnovne šole. Učitelj za razredni pouk v osnovni šoli mora imeti diplomo študijske smeri za razredni pouk na pedagoški akademiji. Za učitelje, ki so končal učiteljišče, velja ta izobrazba kot ustrezna. Učitelj za predmetni pouk mora imeti diplomo ustrezne smeri študija na pedagoški akademiji oziroma diplomo ustrezne smeri visoke ali višje šole. . 152. člen Učitelji, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona najmanj 25 let delovne dobe, lahko še naprej opravljajo vzgojnoizobraževalno delo, čeprav ne izpolnjujejo pogojev iz 96. člena tega zakona. 153. člen Učitelji, ki poučujejo posamezne predmete, pa nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, so pa končali učiteljišče ali katero izmed drugih šol za izobraževanje učiteljev, lahko še naprej poučujejo te predmete, če so jih do uveljavitve tega zakona poučevali najmanj psem let. Ne bomo analizirali teh treh členov Zakona o osnovni šoli, ki pomenijo, da se je zakonodajalec sprijaznil z dokaj žalostnimi kadrovskimi razmerami v zdajšnji osnovni šoli, saj je zadnji kongres sindikatov Slovenije sprejel sklep, da si bo prizadeval za izboljšanje strukture kadrov v šolstvu, poleg tega pa se pojavlja čedalje več mladih učiteljev, ki so končali višje in visoke šole in iščejo delo. Res je, da je Ustavno sodišče SRS omejilo veljavnost 34. člena na vrednotenje znanja Ifc tiste izobrazbe, ki jo dopušča in predpisuje Zakon o osnovni šoli za učitelje oziroma Pravilnik o delovnih razmerjih posamezne osnovne šole za vse druge delavce. Ne glede na to omejitev, pa je dejstvo, da je Ustavno sodišče SRS ohranilo osnovno vsebino 34. člena, to je stimuliranje znanja iz dosežene izobrazbe na diferencirani način, zelo pomem- ben tudi za nadaljnje vrednotenje znanja v naši družbi. Zelo slabo smo namreč v preteklosti cenili znanje domačih strokovnjakov in pretirano razsipali denar za nakup tujih licenc, ki so pogostokrat vsebovale že močno zastarelo znanje. Vse kaže, da bo treba v prihodnosti znanje precej bolj ceniti, sicer bomo začeli postopoma zaostajati v razvoju za drugimi evropskimi narodi. BENJAMIN JURMAN Pripis uredništva O sklepu ustavnega sodišča in različnih odmevih nanj bomo pisali v na^em glasilu kaj več v začetku prihodnjega šolskega leta, ko bo o tem razpravljal tudi republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Prav bi bilo, da bi o teh vprašanjih pisali kaj več tudi delavci iz vzgojno-izobraževalnih organizacij. Pestra raziskovalna dejavnost mladih 34. člen Rezultati dela so neposredno povezani z znanjem, ki si ga je pridobil delavec. Izobrazba je zato element, ki sestavlja osnovo osebnega dohodka delavca šole. Opis stopenj za vrednotenje izobrazbe: a) Nedokončana osnovna šola: 4 do 7 razredov osnovne šole, izjemoma tudi manj. h) Poklicna izobrazba ozkega profila: izobrazba je pridobljena na enem ali več uspešno končanih tečajih ali v nedokončani poklicni šoli. c) Poklicna izobrazba širokega profila: dokončana poklicna šola ali nedokončana popolna srednja šola. č) Srednja izobrazba: dokončana srednja šola ali nedokončana višja šola. d) Višja izobrazba: dokončana višja šola ali nedokončana visoka šola. e) Visoka izobrazba: dokončana visoka šola. Razpredelnica za vrednotenje izobrazbe: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije si že dolgo prizadeva, da bi s številnimi akcijami pritegnila čimveč mladih in jih seznanila z znanstveno metodo dela, z znanstvenimi organizacijami in z raziskovalci. To je tudi temeljni namen gibanja Znanost mladini, ki je ob sklepu letošnjega XVII. srečanja združilo več kot 100 srednješolcev. Pripravili so 70 raziskovalnih nalog iz kemije, biologije, fizike, astronomije, računalništva in informatike, geografije, geologije, umetnostne zgodovine, arheologije, iz slovenskega jezika in književnosti ter etnologije. Že ob razpisu posameznih tem strokovno pomagajo mladim in jih vodijo pri delu mentorji iz znanstvenih, izobraževalnih in strokovnih organizacij v Sloveniji, ki so pristojne za posamezna področja. Ob srečanju mladih raziskovalcev, začelo se je 10. junija, so v avli Filozofske fakultete v Ljubljani odprli razstavo, ki je prikazala izsledke mladinske raziskovalne akcije Okolje v Sloveniji. Mladi raziskovalci so zagovarjali svoje raziskovalne naloge na ustreznih fakultetah, rta znanstvenih in na strokovnih organizacijah, najuspešnejši pa so prejeli nagrade na sklepni slovesnosti. Povedati je treba, da raziskovalno delo mladih veliko obeta in da se tovrstna dejavnost nenehno širi in razrašča. Letošnja novost: srednješolci v usmerjenem izobraževanju so prvič tekmovali iz računalništva. Poleg različnih mladinskih raziskovalnih akcij, je bilo letos v Sloveniji '10 mladinskih raziskovalnih taborov (prvi tabor leta 1967), nekateri izmed njih imajo že dolgoletno tradicijo (v Prekmurju in v Portorožu). Med letošnje novosti sodi tudi pionirski tabor, ki ga je v sodelovanju z zvezo pripravilo uredništvo revije Pionir, in študentski tabor. Letos so se štu-, dentje seznanili z metodami dela na terenu in programirali, kaj in koliko lahko prispevajo k razvoju občine Mozirje. Vedeti je treba, da se Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije ubada s precejšnjimi težavami pri uvajanju te pestre dejavnosti ki jo želi približati srednješolcem in osnovnošolcem, predvsem za- radi nezainteresiranosti večine delovnih organizacij. Le-te na-. mreč premalo sodelujejo pri razpisih tem, ki bi jih mladi lahko obdelali pri delu, pri proizvodni praksi ali v prostem času. Med zglednimi so prav gotovo celjske delovne organizacije, ki so odprle mladim svoje laboratorije in jim omogočile, da so delali pod vodstvom njihovih strokovnjakov. Naj povemo, da je bilo letos na Celjskih dnevih mladih raziskovalcev kar 44 nalog iz vseh področij in celo 7 inovacij pri proizvodnem delu , srednješolcev. Inovacije so preverili v Inštitutu Jožef Stefan in jih bodo koristno uporabili v proizvodnji. Tovrstne dobre izkušnje naj postanejo spodbuda vsem tistim delovnim; organizacijam,, občinam in občinskim raziskovalnim skupnostim, ki se doslej niso zanimale za raziskovalno dejav-nost. Slednjič hi vendarle, morale spregledati, kako pomembna je tovrstna dejavnost ne: samo za mlade, temveč tudi za njihov razvoj. Prav bi bilo, da bi ustrezno sodelovale pri razpisovanju tem in da bi poskrbele mentorje za mlade. Pohvaliti je treba SOZD Iskra, ki se že dalj časa zaveda, kalco pomembna je raziskovalna dejavnost in priznava, da je treba že zgodaj začeti oblikovati prihodnje razjskovalne delavcev. Zato je že zdavnaj široko odprla vrata mladim: že dolgo zelo dobro sodeluje z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije, sodeluje in pomaga reviji Pionir in * Pionirskenitt listu, letos pa je Iskra generalni pokrovitelj osrednje raziskovalne akdje Znanost mladini; za to je namenila 400.000 novih din. Iskra namenja 0,24 starih milijard (4,2 % celotnega prihodka) za svojo raziskovalno dejavnost, s katero se ukvarja 1900 razisko-:t valnih delavcev. Vsako leto raz-pišejo-2000: štipendij za mlade vseh izobrazbenih ravni. SOZD Iskra je zainteresirana predvsem za razvoj področja mirkoelek-tronike in računalništva, ki zbujata čedalje več zanimanja in bosta že jutri pomenila »pismenost« za delovne organizacije in za posameznike. TEA DOMINKO Seminar o temeljnih vprašanjih slovenske manjšine Vsak Slovenec iz zamejstva, bodisi na Tržaškem, Goriškem ali v Beneški Sloveniji, se skoraj vsak dan hote ali nehote ukvarja z vprašanjem narodne zavesti in pripadnosti. To vprašanje je še posebno aktualno za mladino in jo nenehno spodbuja k razmišljanju. Zato se je mladinski odbor Slovenske kulturne gospodarske zveze (SKGZ) odločil, da bo pripravil dvodnevni seminar o temi Osnovna vprašanja slovenske manjšine v Italiji. Seminarja, ki je bil konec aprila v Izoli, se je udeležilo nad trideset mladih s Tržaškega, z Goriškega, prišli pa so tudi predstavniki mladinskih organizacij iz sežanske in novogoriške občine. Mladincem so predavali: sociolog Emidij Susič, psihologa Danilo Sedmak in Alenka Rebula, Pavel Strajn in Janko Pleterski. Emidij Susič in Danilo Sedmak, ki sta pred kratkim izdala študijo o psiholoških vidikih narodnostnega odtujevanja z naslovom Tiha asimilacija, sta mlade poslušalce opozorila na to, da smo vsak dan priče tako imenovani tihi asimilaciji. Tudi v naši skupnosti grozi asimilacija tako kot povsod, kjer obstaja nesorazmerje med dvema skupnostma. Na vprašanje, kako lahko pripadnik slovenske manjšine postane Italijan, lahko odgovorimo, če upoštevamo neka-ter socializacijske dejavnike, ki vplivajo na človeka vse življenje. Ti dejavniki so: družina (tu je pereč zlasti problem mešanih zakonov), šola, prijatelji, razna športna, kulturna ali druga društva, kjer se srečujejo mladi obeh narodnosti itd. Pri asimilaciji so zelo pomembna tudi množična občila — časopisi, revije in še posebno televizijski spored v italijanskem jeziku, ki ga gledajo vsak dan tudi otroci. Predavanju je sledila zanimiva razprava, v kateri SO spregovorili o vlogi šole pri narodnostni vzgoji, o mešanih zakonih, o globalni zaščiti Slovencev in o njenem pomenu Za manjšino, o stikih z italijansko stvarnostjo itd. Prof. Alenka Rebula je v svojem predavanju najprej opredelila kulturo in opozorila, da kulture, podobno kot svobode, ni mogoče širiti. Širimo lahko le idejo kulture ali željo po kulturi itd. Alenka Rebula je poudarila, da sta glavni sestavini kulture izobrazba in ustvarjalnost. Pomembno je, da se človek nenehno vzgaja k ustvarjalnosti, se pravi k izvirnemu in svobodnemu reševanju problemov. Drugi dan seminarja sta predavala najprej Pavel Strajn, predstavnik Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), ki je podal rezultate ankete, izvedene med udeleženci seminarja in ki je zajemala več vprašanj o narodnostni problematiki. Seminar pa je sklenil prof. Janko Pleterski s predavanjem O narodnem vprašanju Slovencev z zgodovinskega vidika. Po tem .zanimivem dvodnevnem seminarju je tudi mladina iz Slovenije bolje spoznala narodnostne probleme slovenske manjšine, seminar pa je pripomogel tudi k večji zavednosti mladih iz zamejstva, da bodo znali trezneje obravnavati in tudi reševati vprašanja manjšin. MARKO PAULIN Posvet slovenskih pedagogov Na podlagi sklepa skupščine Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije bomo v drugi polovici novembra 1983 pripravili posvet slovenskih pedagogov. Glavna tema posveta bo VLOGA PEDAGOŠKIH ZNANOSTI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA PRI PREOBRAZBI Na posvetu želimo ovrednotiti mesto in vlogo pedagoških znanosti v preobrazbi vzgoje in izobraževanja in izpostaviti predvsem tiste značilnosti preobrazbe in tiste cilje, ki jih ni mogoče uresničevati brez pedagoških in andragoške znanosti. Osrednja pozornost posveta bo namenjena problematiki usmerjenega izobraževanja in vsem tistim pojavom na drugih področjih našega vzgojno-izobraževalnega sistema in procesa, ki se objektivno nujno povezujejo z usmerjenim izobraževa-njem. Glavna tema bo obravnavana iz naslednjih vidikov, ki bodo predstavljali relativno zaokrožene tematske sklope: 1. Temeljna konceptualna vprašanja pri uresničevanju vzgojnega smotra v preobrazbi vzgoje in izobraževanja, 2. Pedagoško-andragoško-didaktični vidiki preobrazbe vzgoje in izobraževanja (znanstvena in strokovna vprašanja »notranje« reforme). 3. Mesto in vloga metodologije pedagoškega raziskovanja v preobrazbi vzgoje in izobraževanja. 4. Usposabljanje pedagoških in andragoških delavcev za uresničevanje preobrazbe vzgoje in izobraževanja. S to informacijo želi pripravljalni odbor posveta seznaniti vse pedagoške strokovne, raziskovalne in znanstvene delavce in organizacije ter jih povabiti, da se udeleže posveta in na njem sodelujejo, saj bo posvet ugodna možnost za reševanje vseh tistih pedagoško-andragoških vprašanj, ki so se pojavljala že ob snovanju preobrazbe, še bolj pa pri uresničevanju njenih ciljev. Podrobnejšo informacijo o programu posveta, o načinu prijave na posvet, o kraju in času in drugem bo pripravljalni odbor objavil v Prosvetnem delavcu v prvi polovici septembra. Pripravljalni odbor pri ZDPD Slovenije, Ljubljana Gosposka 3. doma drugod V Srbiji se učijo slovenščine Vezi med Aleksincem in Slovenijo segajo v predvojno obdobje, pravi v svojem prispevku v Prosvetnem pregledu z dne 24. 5. 1983 D. Vrečič. V času gospodarske krize so mnogi slovenski rudarji iskali delo v Aleksinskih premogovnikih, nekateri pa so se tam tudi za stalno naselili s svojimi družinami. Po zlomu stare Jugoslavije so nemški okupatorji pregnali mnoge slovenske družine v Srbijo. Tedaj so se poglobili stiki med Slovenci in Srbi. Ti stiki se obnavljajo že dvajset let z vsakoletnim vlakom bratstva in enotnosti. Sodelovanje med Zagorjem ob Savi in Aleksincem pa ima še druge posebnosti, saj sega tudi na politično, gospodarsko, kulturno in izobraževalno področje. Mesti sta izmenjali že mnoge delegacije pionirjev, mladincev in odraslih, leta 1974 pa sta se tudi-pobratili. nim vajam, 37 ur branju in obravnavi beril, 10 ur pisnim vajam, 12 ur pa petju slovenskih pesmi in recitacijam. Konkretno vsebino govornih in pisnih vaj črpa učiteljica iz aktualnih tem. Pri govornih vajah pa namenjajo posebno pozornost izgovorjavi in naglasu, podobnostim in razlikam med obema jezikoma. Naj-prikladnejše berilo so učbeniki, ki jih uporabljajo učenci v slovenskih osnovnih šolah. Učenci pridno delajo tudi domače naloge. Pouk slovenskega jezika zelo redno obiskujejo in so za svoje delo tudi ocenjeni. Najboljši učenci so na koncu pohvaljeni in nagrajeni. Ti učenci nastopajo s slovenskimi sestavki tudi na javnih prireditvah. Po končanem tečaju gredo učenci tudi na kratek obisk v Slovenijo, kjer v stiku z vrstniki lahko preverijo svoje znanje iz slovenščine. Ena izmed oblik medsebojnega zbliževanja in spoznavanja je tudi pouk slovenskega jezika v Aleksincu,ki so ga uvedli leta 1973. Slovenščino kot fakultativni predmet poučuje učiteljica Rada Djordjevič. Rodila se je v Srbiji in tam živela do dvanajstega leta, nato pa se je preselila v Ljubljano, kjer je končala osnovno šolo in štiri letnike uči-teljišča; 5. Ifitniu vičitoijisčo pa jo Končala v Aleksincu in tam tudi maturirala. Slovenščino obvlada torej kot svoj materinski jezik, prav tako pa tudi srbohrvaščino, poleg tega pa tudi metodiko takega pouka. Pedagoška akademija je pomagala pripraviti program pouka slovenskega jezika, prilagojen učencem 4. razreda osnovne šole. Učenci so pokazali dosti zanimanja za ta pouk in tudi podlaga, ki jo imajo iz materinega jezika, je v 4. razredu že kar primerna za učenje drugega jezika. Učni načrt obsega 80 ur, od katerih je 21 ur namenjenih govor- Pri učenju slovenskega jezika dobiva šola pomoč iz Slovenije: učbenike, knjige in slovarje, delovne zvezke, magnetofonske trakove in gramofonske plošče, stroške pouka pa krije izobraževalna skupnost v Aleksincu. Tako vsako leto konča tečaj slovenskega jezika po 30 do 35 učencev, izbranih med prijavljenimi najboljšimi učenci. Izkušnje e.o poisossuio, da hi bilo treba nadaljevati s tem poukom tudi na višji stopnji osnovne šole, vendar so to za sedaj samo načrti. Želje po pouku slovenščine osnovnih šolah so tudi na ob močju Kraljeva. Težava je v terr da nimajo ustreznih učiteljev. T je pravzaprav največja ovira pi uvajanju pouka drugega jezik oziroma nematerinega jezika šole, kot je to predvideno tudi skupnih programskih jedrih. P: uresničevanju te zamisli so nan izkušnje s poukom slovenščine ' Aleksincu lahko zelo dobe zgled. (Po Prosvetnem pregledu) 12. POSVET ŠOLSKIH PEDAGOGOV, PSIHOLOGOV IN SOCIALNIH DELAVCEV bo oktobra v Budvi. Tema: Uresničevanje idejne in vzgojne vloge šole. Prijave pošljite do 10. septembra 1.1. na naslov: Savez pedagoških društava Jugoslavije, Moše Pijade 12, 11000 Beograd. Kotizacija znaša 800 din. CICIBANI KRANJSKIH VRTCEV vabijo vzgojiteljice, učitelje in starše na ogled razstave izdelkov iz odpadnega gradiva v avli Skupščine občine Kranj. Razstava bo odprta v sredo, 22. junija 1983 ob 17. uri in nato vsak dan od 9. do 19. ure do 24. t. m. 'tl Kako poteka reforma srednjega izobraževanja Z reformo srednjega izobraževanja so republike in pokrajini začele v različnem času. Prav te časovne razlike, ki jih lahko opravičimo ali pa tudi ne, so vplivale tudi na sam način uresničevanja reforme. Čeprav izhajamo vsepovsod iz istih stališč in iz resolucije 10. kongresa ZKJ o samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja, imamo v praksi dve, če ne celo tri različice srednjega usmerjenega izobraževanja. Pedagoški strokovnjaki sicer pravijo, da razlike niso velike, venčlar pa delajo težave učencem, ki se med šolanjem preselijo iz ene v drugo republiko ali pokrajino. Usmerjeno izobraževanje v vseh teh različicah pogosto kritizirajo nekateri znanstveni in kulturni delavci, pa tudi starši in učitelji. Še večjo skrb zbujajo kritike iz gospodarstva, češ da reformirana šola ne daje dovolj usposobljenih in kakovostnih strokovnjakov. Večji del te kritike pa hkrati ne daje boljših predlogov niti novih zamisli. Kje so vzroki za tak kritičen odnos do usmerjenega izobraževanja? Del kritikov očitno žaluje za staro srednjo šolo, ki je izobraževala posebej intelektualno elito. Ti kritiki se zmeraj sklicujejo na raven dosedanjih gimnazij, nič pa ne mislijo, da se je več kot polovica srednješolcev izobraževala v poklicnih šolah in šolah s periodičnim poukom, ki so bile večinoma na nizki ravni. Kritičnost staršev je večinoma čustveno obarvana. Včasih je v ozadju predstava, dg je sramota za družino, če otroci ne nadaljujejo izobraževanja do najvišje Stopnje, rod vplivom piniuSni-ške miselnosti smo razvrednotili proizvodno delo in mu vzeli potreben družbeni ugled. Del kritikov se sklicuje na konkretne napake in pomanklji-vosti, ki jih na sedanji stopnji reforme ni malo. Reformirani šoli očitajo tudi, da omejuje svobodo učencev pri izbiri poklicnega izobraževanja — kot bi se kjerkoli v svetu lahko učenci povsem svobodno odločali za katero koli šolo. Kritiki iz gospodarstva v svojem ocenjevanju vidijo samo napake šole in učiteljev, ne pa tudi svojega pomanjkljivega dela pri uresničevanju reformnih nalog. Brez celostne razčlenitve pojavov, njihovih vzrokov in posledic pa reforme ni mogoče stvarno oceniti. Znano je, da traja povsod v svetu reforma šolskega sistema dalj časa in da so prvi uspehi vidni šele čez 8 do 10 let. Usoda vseh reform je, da naletijo na ostre kritike, saj je v kritikovi naravi največkrat žalovanje za starim. Prav tako je *nano, da v svetu rti več strokovne šole, ki bi sama lahko do konca usposobila strokovnjake; le-ti lahko dozorijo šele v dobro organiziranem proizvodnem delu in na delovni praksi v sami delovni organizaciji. Šibke strani reforme Med šibkimi stranmi reforme srednjega izobraževanja naj omenim to, da smo preskočili eksperimentalno stopnjo in nismo preverili reformnih zamisli najprej na ustreznem vzorcu šol. Poskusno obdobje bi nam pokazalo, kaj je treba v sami zasnovi in v njenem uresničevanju dopolniti ali spremeniti pred njenim uvajanjem v vse srednje šole. Druga resna pomanjkljivost je v tem-, da nismo dovolj temeljito usposobili učiteljev na uresničevanje reformnih nalog. To delo smo opravili šele sproti in premalo načrtno. Zato se ni čuditi, da so nekateri prosvetni delavci razumeli reformo po svoje in da so mnogi videli v njej samo organizacijske in programske spremembe, zaradi katerih so se včasih čutili celo socialno ogrožene. Malo je učiteljev, ki so dojeli reformo kot zahtevo po globljih spremembah v pedagoškem delu, v družbeno-gospo-darskih in organizacijskih temeljih dosedanjega izobraževanja. Šibka stran reforme je tudi v tem, da se je osredotočila na začetku samo v srednje izobraževanje, ne da bi hkrati izvedli nujno ajJLCmeillbC v u/anervnem in visokošolskem izobraževanju ter tako upoštevali celotnost in medsebojno povezanost vseh stopenj. Ponekod se šele zdaj lotevajo večjih sprememb v vsebini in metodi dela osnovne šole, reforma visokega šolstva pa je povsod šele na začetku. Avtorji reforme so v pripravah radi poudarjali, da reforma ne bo zahtevala več denarja. Praksa je pokazala drugače. Nikjer v svetu še ni bilo reforme, ki bi vsaj na začetku ne zahtevala večjih naložb, ki pa se kasneje zaradi gospodarnejše in uspešnejše organiziranosti šole visoko obrestuje. Pri nas pa poteka reforma srednjega izobraževanja v težkih razmerah svetovne in naše gospodarske krize, ko čedalje bolj krčimo del družbenega dohodka, namenjen splošnim in skupnim potrebam in tudi izobraževanju. Pred desetimi leti smo namenjali In kako je pri nas? v prva dva letnika srednjega usmerjenega izobraževanja domala izključno splošno-izobra-ževalno vsebino, prišlo kmalu do večjih programskih in delno tudi organizacijskih sprememb, taki popravki pri nas ne bodo potrebni. Po vzorcu, ki ga izvajamo v naši republiki, bodo tudi drugod povezali splošno-izobraževalno in strokovno vsebino že pd prvega letnika usmerjenega izobraževanja dalje, da bi bili učenci pravočasno usmerjeni v delo in zanj dovolj usposobljeni. Prav v tem so bile v nekaterih, republikah in pokrajinah kritike zdru- ' ženega dela najbolj ostre in zahtevne. * Pri nas bo združeno delo lahko ocenilo reformo šele čez leta. Letos se bodo vključili v delo učenci, ki bodo končali skrajšane programe, prihodnje leto tisti s končano triletno srednjo šolo, nato šele diplomanti štiriletnih programskih smeri. Evalvacija novih programov, ki jo vodi Pedagoški inštitut skupaj z Zavodom SRS za šolstvo in nekate- Medtem ko bo v republikah in obeh pokrajinah, kjer sta imela rimi drugimi dejavniki, osvetljuje zato šele nekatere strani reforme. Ko je svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL dne 13. 6. 1983 obravnaval poročilo evalvacijske skupine, je pohvalil trud in opravljeno delo raziskovalcev in ugotovil, da je dosedanje uresničevanje usmerjenega izobraževanja potrdilo sprejeto temeljno usmeritev. Večje programsko organizacijske spremembe v srednjem usmerjenem izobraževanju niso potrebne, potrebni bodo le posamezni popravki, predvsem pa moramo ustvariti ustrezne možnosti, da bomo postopno v praksi uresničili novo podobo srednjega izobraževanja. Evalvacija pa tudi dveletne izkušnje vzgojno-izobraževalnih organizacij odkrivajo mnogotere slabosti, ki jih ohranja srednja šola še od prej ali pa so nastale z uvajanjem novih programov zaradi spleta različnih okoliščin. Pomanjkljivo usposabljanje učiteljev je poleg velikega števila učencev v razredih in drugih razlogov krivo za to, da ohranjamo izobraževanju 5,5 odstotka narodnega dohodka; takrat smo imeli v osnovni šoli 95 odstotkov, v srednji šoli pa 35 odstotkov mladine ustrezne starosti, na visokih šolah pa 100 študentov na 10.000 prebivalcev. Zdaj namenjamo izobraževanju samo 4,5 odstotka narodnega dohodka, v osnovno šolo pa imamo vključene domala vse učence, v srednje šole 60 odstotkov mladine te starosti, v visokem izobraževanju pa imamo 200 študentov na 10.000 prebivalcev. Na začetku reforme pa tudi še zdaj nimamo jasno opredeljene politike zaposlovanja. Malo je delovnih organizacij iz gospodarstva, ki imajo dolgoročne načrte izobraževanja in zaposlovanja delavcev, še manj je organizacij, ki imajo jasen načrt dolgoročnega tehnološkega razvoja in poslovanja, kar je podlaga za načrtovanje izobraževanja. Nova šola temelji torej le na približnih kadrovskih predvidevanjih. Pa tudi sprejetih načrtov vpisa nemara nobeno leto ne upoštevamo dosledno in popuščamo različnim pritiskom, zlasti ob vpisu neproizvodne usmeritve. Vse te okoliščine in slabosti vplivajo na reformo in omejujejo njene možnosti in uspehe. Temu moramo dodati še različne poti, po katerih je šla reforma v posameznih republikah in pokrajinah. Kaj spreminjamo, popravljamo . Pri uresničevanju začrtane osnove usmerjenega izobraževanja in stališč 10. kongresa ZKJ so bile tudi r-1 \Iaorta\'alci reforme niso imeli prave rriere pri presajanju tujih vzorcev (npr. skandinavskega) v naše šole, niti se niso dovolj dogovarjali med republikami in pokrajinama. Že tako skromen šolski dinar smo negospodarno uporabili za to, da je vsaka republika in pokrajina sama zase pripravi jala programe, učbenike in priročnike. Reformirana srednja šola je postala prenatrpana z učno snovjo, kar vodi v zanemarjanje njene vzgojne vloge. Ob starih učnih metodah' se učenci ne oblikujejo dovolj v samostojne osebnosti niti niso soustvarjalci v -učnem procesu. Razdrobili smo programe in uvedli včasih nove smeri (npr. v pedagoški, kulturološki, informativni in drugih usmeritvah), ki niti ne omogočajo zaposlitve. Zanemarili smo načrtno usposabljanje učencev za dela prve in druge stopnje zahtevnosti. Proi- tradicionalno metodično usmerjenost pouka: vse premalo je individualizacije, učenci niso bolj dejavni sodelavci, ob preobsežnih in snovno prenatrpanih programih in učbenikih se učitelji najbolje ne znajdejo pri razlikovanju temeljnih in stranskih vsebin. Podlaga, ki jo dobijo učenci v osnovni šoli, sposobnejšim sicer zadošča za uspešno napredovanje v srednji šoli, za manj sposobne pa so učni načrti skupne vzgojno-izobrazbene osnove prezahtevni. Nemara je precej resnice v ugotovitvah, ki sb bile poudarjene v razpravi: naša šola daje učencem vedno več, od njih pa zahteva čedalje manj znanja; vse . prehitro se sprijaznimo z omejitvami, ki prizadenejo gmotne temelje šole in osebne dohodke učiteljev in vzgojiteljev, radi pa pozabimo, kako pomembna je učiteljeva motivacija za delo in da je teža reforme predvsem na ramenih prosvetnih delavcev. Če smo doslej pri evalvaciji spraševali učitelje in učence, bo kmalu treba iskati tudi oceno združenega dela. Ponekod v zvodna praksa učencev je ponekod slabo organizirana. V Vojvodini, na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in na Kosovu je skupna vzgojno-izobrazbena osnova v resnici samo podaljšek osnovnega izobraževanja. Tako je skrčeno in skrajšano splošno strokovno in ožje strokovno izobraževanje in usposabljanje učencev, celotna poklicna priprava pa je kljub daljšemu šolanju krajša. Ob taki programski usmeritvi srednja šola bolj pripravlja za nadaljnje izobraževanje kot za vključitev v delo, medtem ko je bila zamisel reforme drugačna: učenci naj bi se izobraževali za delo, seveda pa tudi za nadaljevanje izobraževanja, ki naj bi bilo odprto sposobnejšim. Vse te napake so v republikah in pokrajinah ugotovili in razčlenili ter pripravljajo potrebne spremembe. Zmanjšujejo število poklicev in smeri, prednost pa dobivajo širše zasnovani programi. Najsposobnejšim učencem bo odprta pot izobraževanja do vrha. Večjo pozornost namenjajo povsod proizvodnemu delu in delovni praksi učencev, usposabljanju njihovih inštruktorjev in sodelovanju med šolami in uporabniškimi organizacijami združenega dela. Večjo veljavo dobivajo šolske delavnice, kabineti in laboratoriji, v katerih učenci opravljajo tudi del proizvodnega dela in delovne prakse. Izpopolnjujejo se vzgojno-izo-braževalni programi. Povsod skušajo bolje uveljaviti vzgojno vlogo srednje šole, da bi bila enakovredna njeni izobraževalni vlogi. Šole se vse bolj povezujejo i Z gospodarstvom tudi pri načrto-vanju kadrov m izoUrožovanjo. V* 'k medrepubliškem in pokrajin- jr skem sodelovanju se pospešeno w pripravljajo skupna programska p’s združenem delu že zdaj kritično opozarjajo, da so učenci premalo pripravljeni na proizvodno delo in delovno prakso in da je obseg delovne prakse med šolanjem, vsaj v nekaterih programih, preskromen. Pri obrtniških poklicih je to še posebej vidno. Usmerjeno izobraževanje mora pripravljati za delo in ne le za nadaljnje izobraževanje — po tem ga bodo ocenjevali v združenem delu. Čas je torej, da tudi posebne izobraževalne skupnosti razpravljajo o poročilu evalvacijske skupine in da uporabniki in izvajalci skupaj ocenijo stanje ter se dogovorijo, kaj je treba popraviti in izboljšati. Očitnih pomanjkljivosti pri izvajanju usmerjenega izobraževanja naj se sproti loteva tudi Zavod SRS za šolstvo. Pedagoški inštitut pa [te bo jeseni pripravil širše strokovno posvetovanje, ki bo razčlenilo izsledke evalvacije in ponudilo predloge, kako naj bi reformirana srednja šola čim bolje uresničila družbena pričakovanja. JOŽE VALENTINČIČ k a Kc Iran 5 PROSVETNI DELAVEC 20. junija 1985 -št. It 'SLOVO OD MIŠKA KRANJCA fostran svetlih obzorij Duša je polna teže, besede kot da hočejo otrpniti. . V petek popoldne, enajstega Unija, ob uri bližajoče se nevihte, v prekmurski Polani pokopali ^iška Kranjca. Nisem bil med pogrebci na nje-'°W zadnji poti. Z nikomer tudi l^em trčil v njegov spomin in v Pomin na vino iz njegovega vi-<0grada na Goričkem. Rad ga je '0ftudil vselej, kadar sem prišel laokrog, ga zmotil za pisalnim trojem, a si je vzel čas,, in rekel: 'Sedi! Povej, kako je, kaj delaš!v P hlastno pil ne samo to njegovo lno, pač pa tudi in še posebej Negove besede in njihovo vsebi-i0- Ob uri zadnjega slovesa sem 'h sam in vseokrog velik molk. mo mi je, kot da stojim pred ne-iadejano zaprtimi vrati, toda hio je ostalo neizpito in besede ^izgovorjene. In onstran vsega samo utrinki Po mi no v. Zadnjikrat sva se srečala pred >0ldrugim letom, tisto prelepo, °plo novembrsko nedeljo, ko efn se vrnil z jesenske poti na Mi-Nvža in pozvonil v Senožetih, ■Kr si je pred desetletjem ali kaj 'ostavil hišo, svoj dom, ki ga na Prtogih poprejšnjih prehodnih vstajah svoje življenjske poti pav naprav ni imel. Z navdušenem sem mu pravil o ravnokar ‘Pravljenem izletu. »Sam še ni-t0H nisem bil tam gori,« je povedi in potožil: » Peš s temi mojimi 7°gami tako in tako ne pridem Pkamor več.« A ženi je rekel: »Z Ktom se nekega dne vendarle Speljeva. Če ne do vrha, pa vsaj tja, do kamor je speljana ■esta.« Bolezen je takrat že z vso težo Pritiskala nanj. Garaško pisateljsko življenje je terjalo svoj dolg. ■,rceie opešalo, noge so odpove-fa/e pokorščino. O Miškovi nek-raf‘ji radoživi zgovornosti ni bilo nobenega sledu. Vsaj navzven F6 postal ves trpek in razboljen. I Premišljal sem: koliko let je r>teklo od tedaj, ko sem -fanfč f znamenju mladih literarnih Porazov — hodil k njemu tja gor P°d Šentjošt, na Bladovico, v nje-hišico, tako rekoč bajto na vasi, z vrtičkom, kjer je gojil PŽe, 5 pogledom na Sorško ali pitero že polje? Spremljal sem ga, rimanega z nahrbtnikom, s knji-in papirji, ko se je po kontnih ljubljanskih opravkih po Ptvitih kolovozih podajal nav-reber, v tisto svojo od mak nje-' ,0if> ki mu je radodarno porna-ioh uresničevati mnogotere pisa-djske načrte. , Drobci spominov... Koliko e,> denimo, je poteklo od tisti-ko sva se po Finžgarjevem f°grebu —ne spomnim se ne let-časa ne letnice, vem le, da je r/o/o sonce — podala v gostilno K«??! negje okrog Tomačevega in fda v spomin na takratnega nc-r°rja slovenske literarne besede? I koliko let, povprašuje misel, je P°teklo od tedaj, ko sem zahajal k vjemu gor za Bežigrad, v hišo r°feg štadiona, kjer se je, prepri-F«« sem, nastanil samo zato, da je lahko hodi! na treninge in tekme ,er se s strastjo velikega pozna-''alca ukvarjal 'z veščinami slednega igralca v takrat še izjedo dinamičnem Odredovem dštvu. Bil je celo član uprave kluba. kaj vse ga je zanimalo, čemu .Se,nit je namenja! pozornost in 'k Bil je navzven in navznoter j,'1 dinamike in poln vsebine, se je vedel, vsemu sledil, vse dnal, za vse se je zanimal - in '' x’sem tem napisal nekaj duca-°l' č<>stitijivo debelih knjig. Kako : ‘'.ve to zmogel, ostaja večna 'Sanka. Res je le, da ni šla v iz-r0° nobena minuta njegovega 'djenja. Živel je polno in do 'pCtnjega trenutka intenzivno. Javijo, da je celo v zadnjih dneh d smrtjo zavzeto pisal, in to ar dva romana hkrati. Ostajal je' dobesedno sredi fd, med tretjo in četrto zjutraj. včasih na tešče izpil tudi po dva, tri kozarčke žganega, da mu je začela »delati fantazija«, in nato — nemalokrat -pisat tildi po deset, dvanajst, celo po petnajst ur na dan. Ob vsej tej silni delavnosti pa ga je bilo že sredi najlepših moških tet strah, da bi še mu utegnilo na lepem kuj usodno zalomiti hi bi, iz tega ali onega vzroka, ne mogel dokončati vsega, kar si je bil zastavil kot svoj pisateljski načrt. Imel je srečo. Ni se mu zalomilo. Bolezen in smrt sta prišla izterjat svoj dolg šele veliko,let pozneje. Čeprav -tudi to je res: prekmalu. Svojega dela še ni bil odlo-'žil. Sicer pa je vselej živel za svoje delo, za svoje pisanje - in to pisanje je bilo vse prej kot samo sebi namen. In kakšen čudež: vršta. vseh tistih, ki se jih je namenil portretirati, je postajala čedalje daljša, namesto da bi se bila skrajšala in iztekla. Vendar Miško s to svojo literaturo ni bil nikomur nikoli v breme. Ni se sicer izogibal pogovoru o njej, toda še raje se je pogovarjal o življenju samem in o njegovih vsakdanjih rečeh, o ljudeh, o prigodah, o rekah, o cestah, o krajih. Bil je vselej poln življenja, poln spominov, poln človeške vsebine. Tak je tudi zadnja leta, že bolan in telesno utrujen, a odprt za vse, kar v seboj prinaša neustavljiva reka življenja, iz svoje vasi prihajal v Ljubljano, na to ali ono sejo, se ustavljal ob srečanjih, poklepetal to in ono, vsakomur ljub, od vseh občudovan, z vsemi na »ti«, vselej^ domač, preprost, razumevajoč, poln vsebine ~ natanko tak, kakršno je njegovo pisanje. Kajti ljudi in življenje je imel nei-1 zmerno rad. Biti v njegovi družbi je pomenilo - biti v živem jedru vsega človeškega. (Kako malo je dandanes takih ljudi!) Osmega junija smo zvedeli, da je za vselej odšel. Nisva se poslovila. Ne verjamem, da se je za res od kogarkoli dokončno poslovil. Najbrž nisem edini, ki nosim to neizgovorjeno slovo s seboj kot breme neizpolnjene obljube. Tisto lepo novembrsko nedeljo pred poldrugim letom sva se namreč domenila, da se kmalu spet snideva, pa sem nato obisk odlašal in si mislil: saj je še časa dovolj, poleti bo zagotovo priložnost. . Na jesen smo se namenili slaviti njegovo petinsedemdesetletnico. Smrt nas je prehitela. S smrtjo je vselej tako. Miškovega čarnega nasmeška ne bo več. Kot da je z njim umrl velik in pomemben del tistega lepega, kar nam je namenilo življenje. Vodo zazveni praznina v globelih spomina. Toda brž ko pojenja ta zven poslavljanja od nečesa, kar je bilo in je za vseko-maj preč, se zavemo: nikar takih misli, saj ni res - Miškov svet in v njem vse, kar je bilo človeško lepega. in iskrenega, je še zmerom tu, razgrnjen pred nami na tisočerih straneh njegove proze, ki je kipela izpod tipk, iz velike reke izkušenj, zavzetosti za življenje in poetično usmerjane fantazije.' Vse te povesti o dobrih ljudeh, vsa ta tihožitja in pejsaži, neskončna radost ob vsakokratnem prebujanju pomladi, vse izobilje človeškega razumevanja in hkrati neizmerno zaupanje v svetla obzorja (kljub tu pa tam skaljeni ali zgubljeni veri) - to je vendar neskončno široka in neizčrpna podoba časa, ki smo ga doživeli, podoba zemlje, ki se z nami premika, podoba neponovljive in obenem neovrgljive resničnosti. Vse to je bogata dediščina njegovega življenja. Morda je -premišljam, zazn v njegov spomin -šele zdaj prišla zares prava priložnost, da preberemo to veliko.kroniko človeških, preskušenj in spoznanj. Smo se doslej sploh zavedali, kolikšno piramido duha in lepote je zgradil ta bard naše sedanje literature in kolikšno bogastvo je skrito v njenih neizmernih globinah? VIKTOR KONJAR (Foto: M. Ciglič) Matildi Fastirkovi v spomin V petek, 27. maja, smo se poslovili od tov. Matilde Pastirkovg, dolgoletne učiteljice in ravnateljice osnovne šole v Ločah. Čeprav so med nami redki, ki jim je bilo dano delati na šoli tedaj, ko je vodila pedagoški kolektiv in kot dobra učiteljica in sposobna organizatorica skrbela za njegovo nenehno rast, nas je vest o njeni smrti globoko presunila. Njena življenjska pot se je začela pred petinsedemdesetimi leti v Ninu v Dalmaciji. Že med osnovnim šolanjem se je presej !i!a v Ljubljano, kjer je po končani nižji gimnaziji leta 1931 diplomirala na ženskem učiteljišču. Težki časi stare Jugoslavije tudi njej niso prizanesli. Kot mnogi takratni učitelji je tudi ona kljub končanemu učiteljišču skoraj štiri leta ostaia brez dela. Ta leta je izrabiia za to, da bi se čimbolj dodatno usposobila za tako želeni poklic učiteljice. Med drugim je obiskovala dramski in gospodinjski tečaj, deloma je tudi študirala rta filozofski fakulteti. To dodatno zbrano znanje je pozneje koristno uporabljala pri svojem pedagoškem poslanstvu. Leta 1934 je končno dobila odlok ministrstva prosvete Kraljevine Jugoslavije, da je nameščena kot učiteljica in upraviteljica na osnovni šoli v Šentvidu nad Vaidekom. Tako je končno stopila na svojo tako uspešno življenjsko pot prizadevne pro-svetarke in aktivne delavke v različnih društvih. Na tem prvem delovnem mestu je dočakala zlom in okupacijo Jugoslavije. Med vojno je. vztrajno odklanjala zahtevo šolskega nadzornika iz Maribora, da se mora zaposliti kot nemška učiteljica. Zato je biia do Seta 1943 zopet brez delu, zaposlila pa se je v občini Mislinje, da bi se izognila . prisilnemu poljskemu delu v Brežicah, Vključila se je tudi v NOB in.sicer take. da je zbirala obveščevalne podatke za kurirsko postojanko4 !/l na Kozjaku. Takoj po vojni je že junija 1945 nastopila službo učiteljice in ravnateljice v Št. Florijanu, od tam pa je bila oh koncu leta 1947 premeščena na našo šolo'v Ločah. V tej vasi je preživela 18 najuspešnejših let svojega službovanja, kjer se je v težkih po vojnih letih razdajala za šolo ir kraj. Poleg napornega šolskega delt je aktivno delovala v organizacijah in društvih v kraju in širš okolici. Posebno uspešna je bih pri kulturno-prosvetnem društvi in še danes se mnogi starejši Ločani spominjajo čudovitih ljudskih iger, ki so jih pod njenirr vodstvom uprizarjali loški igralci — amaterji. Bila je tudi aktivne politična delavka, ki je v povojnem času, polnem pomanjkanja, včasih pa tudi nerazumevanja znala pritegniti ljudi k mnogin' koristnim akcijam, ki so pripomogle k lepši prihodnosti Loč ir vse naše družbe. Posebej moramo poudariti deio tov. Pastir-kove kot požrtvovalne učiteljice, vzgojiteljice in ravnateljice Njen pedagoški svetovalec je leta 1960 zapisal: »Odlikujejo jc njena prizadevnost in požrtvovalnost, odločnost in'samostojnost pri premagovanju vsei: težav in doslednost pri delu.« Takšne se je spominjajo tudi mnogi učenci, ki jih je poučevale in vzgajala, Saj jim je žeieja utret; kar najlažjo pot v življenje, ki bc lepše, kot so ga živeli rodovi preč njimi. .Stroga, a pravična je bdeli nad njimi kakor skrbna mati ir jih.vodila v življenje. Biia je čudovita vzornica tudi mnogirr mladim učiteljem, ki so prav poc njenim vodstvom rasli v izkušene. še zdaj uveljavljene prosvetne delavce. Za svoje delo na pedagoškerr in kulturnem področju je prejele veliko priznanj. Leta 1951 je bila odlikovana z redom zasluge ze narod s srebrno zvezdo. Upokojena je biia leta 1965 tedaj je zaživela tiho in mirne življenje med svojimi domačimi Ko smo jo ob najrazličnejših pri-ložnotih obiskovali na domu. sc nam njene oči povedaie. da je \ mislih še vedno z nami. veselil; se je naših uspehov in razumele je težave kateregakoli od nas Hvaležni smo ji za vse. kar je dala šoli in kraju. Počiva v domači loški zemlji, ki jo je take ljubila in se razdajala zanio. KOLEKTIV OSNOVNE SOLt LOČE V slovo Umrla je učiteljica in pesnica Ludovika Kalan V torek, 17. maja, je ugasnilo življenje učiteljice in mladinske pesnice Ludovike Kalanove, ugasnilo je življenje,,ki je s svojim delom vtisnilo neizbrisne sledi. Sled njenega življenja in dela bo ostala v delu z mladino, v piranski osnovni šoli, na Obali, na pivški planoti, v verzih in pesmih. Ludovika Kalan se je rodila na-Pivki, kjer je bil njen oče učitelj. Učiteljskemu poklicu se je posvetila tudi sama. Po uspešno končanem učiteljišču se je leta 1921 zaposlila v mali vasici pivške planote v Palčju, kjer se je posvetila vzgoji in učenju otrok, pa tudi drugih vaščanov. Italijanske oblasti so jo začele preganjati in leta 1924 je bila odpuščena iz službe, vendar pa vezi s šolo in vzgojo ni povsem opustila. Sredi vojne vihre je na željo številnih staršev pivške planote in po navodili it osvobodilne fronte v mnogih kraških vaseh organizirala partizanske šole; prva je v tistih težkih časih pomagala širiti in vzgajati vrste mladih partizanskih učiteljev. In ko so po vojni spet obnovili slovenske šole na obali, je učila v Portorožu na učiteljišču, ki je bilo predhodnik koprskega učiteljišča. Leta 1950 je dobila nalcrgoor-ganizirati in začeti z delom prve slovenske šole v Piranu, Tudi te naloge se je lotila z vso odgovornostjo in jo uspešno opravila. Šolo je vodila in bila njena upraviteljica do Seta 1958, še nadalje pa je uspešno vzgajala in pouče--vala do leta 1961, ko je odšla v zasluženi pokoj. Ludovika je bila cenjena in spoštovana med delavci in učenci šole ter med vsemi občani; Ludovika je tudi položila temeljni kamen za objekt nove šole v Piranu, Ludovika je tudi pred tremi leti prerezala trak in predala novi šolski objekt v uporabo. Ob učiteljevanju se je Ludovika Kalan posvečala pesnikova-nju in prevajanju. Napisala je veliko pesmi, iz katerih zveni njen humani odnos.do narave, zlasti do živali in rastlin, njen humani odnos do soljudi - -pisala je v preprostem tradicionalnem siogu, prežetem s čustvenostjo, pa tudi trpkostjo. Svoje pesmi je objavljala v številnih revijah, od Jugoslovanskega učiteljišnika, ki ga je urejal Tone Seliškar, revije Jadranke in Ženski svet, ki sta izhajala v Trstu, v Tržaških razgledih, zadnja leta pa tudi v Obzorniku inv otroških revijah in listih. Žal sta za časa njenega življenja izšli Je dve zbirki, in še ti dve v samozaložbi: V pozni jeseni in Na obali. Prav gotovo nam je v rokopisu zapustila še mnogo drugih de!, ki jih bo treba zbrati in objaviti. . Ludovika Kalan, široko razgledana in naravno inteligentna, je obvladala veliko drugih jezikov, zato je tudi veliko prevajala - poezijo, pa tudi prozo iz španščine, nemščine, italijanščine in francoščine. Ludovika Kalan se je desetletja razdajala mladini, v delo z mladino je vložila vse svoje bogato in vsestransko znanje, svojo ljubezen, svoj pedagoški entu-ztazem; s svojo preprostostjo in skromnostjo je vse življenje delala med mladino in za mladino in za vse ljudi. Njeni sodelavci, učenci in drugi prebivalci Pirana in Obale smo se od nje poslovili v Kopru, prav ganljivo slovo so pripravili na Pivki učenci in učitelji tamkajšnje šole ter njeni kolegi, nekdanji partizanski učitelji in številni Pivčani, nekdanji njeni učenci, Nam, njenim sodelavcem, vsem občanom Pirana, vsem ljudem pivške planote, bo ostal živ, trajen spomin na človeka, ki je bil partizanski učitelj, ki je ustanovil prvo slovensko šolo v Piranu, ki nas je s poezijo duhovno bogatil, ki je izgoreval in izgorel za pedagoško-kulturno delo. Delavci in učenci osnovne šole Ciril Kosmač Piran Barvni lesorez, izdelek učencev Osnovne šole Stane Žagar v Kranju Vabilo Maturanti prvih letnikov celjskega učiteljišča, letnik 1952, se bomo zbrali 10. septembra v motelu Mers v Šentjurju (9km šz Celja). Prijave z naslovom in 709 din pošljite najkasneje do 5. Septembra na naslovi Slava Kovačič-Coklitf, Ponikva 8 a, 63232 Ponikva. Teden dni v mesecu maju so bile razne prireditve v počastitev 30. obletnice zavoda. V petek, 20. maja smo imeli priložnostno prireditev za starše s sprejemom pionirjev v mladinsko organizacijo. V ponedeljek, 23. maja je bil pogovor za okroglo mizo na temo: Aktualna vprašanja obravnavanja duševno nezadostno razvitih. Sodelovali so številni strokovni delavci — zdravstveni delavci, pedagogi, psihologi, socialni delavci, starši ter družbenopolitični delavci. Udeleženci pogovora za okroglo mizo so razčlenjevali vse oblike obravnavanja duševno nezadostno razvitih. Med drugim je bilo ugotovljeno tudi to, da imamo na obalnem območju precej strokovnjakov in organizacij, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Ker pa so te strokovne de- Pogled na stari in novi del zavoda javnosti pogostokrat premalo povezane, družbena skrb za te otroke in mladostnike ni tako usklajena in učinkovita, kot bi morala biti. V torek, 24. maja so odprli razstavo tehničnih in likovnih izdelkov učencev. Slavnostna akademija pa je bila 25. maja na dan. mladosti. Med številnimi gosti z obale, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, Zavoda SRS za šolstvo, delovnih organizacij, šol, zdravstvenih ustanov, vzgojne posvetovalnice, staršev in nekdanjih sodelavcev, so se slavnosti udeležili predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Majda Poljanšek, dekan pedagoške akademije Ivan Škoflek in predstavnik skupnosti organizacij za usposabljanje SRS Zdravko Jeras. dileme ter nadaljnje možnosti za razvoj zavoda. Izjemno tople čestitke je izrekel zavodu predsednik skupščine občine Piran Drago Žerjal. V kulturnem sporedu so učenci predstavili delo številnih uspešnih interesnih dejavnosti na šoli. Več delavcev in upokojencev zavoda pa je ob tej priložnosti prejelo priznanja za dolgoletno in uspešno delo na zavodu. Po akademiji so si gostje ogledali razstavo izdelkov učencev in se udeležili priložnostnega sprejema. Srečanje, ki je izzvenelo v prijetnem ozračju, je spremljalo zadovoljstvo, da je bilo doslej res veliko parejenega in da ob pripravljenosti delavcev, in celot--nega okolja lahko pričakujemo še lepe uspehe tudi v prihodnosti. M. D. Petnajst Set trdega toda humanega dela Letos mineva petnajst let, odkar so v Črni na Koroškem ustanovili v prostorih prejšnje bolnišnice Zavod za delovno usposabljanje srednje duševno prizadete mladine. Veliko ljudi, pedagogov, defektologov, medicinskih in drugih delavcev je v teh letih opravilo veliko delo. Ta šola je bila zatočišče za več kot sto prizadetih otrok iz vse Slovenije. Večino teh je zavod pripravil tudi za poklice, tako da se vsaj v tem pogledu enakopravno kakor drugi ljudje vključujejo v življenje. Tudi zdaj je v. zavodu 140 gojeticev’; kakšnih 40 pa jih dela v posebnih delavnicah, ki so nastale v Črni na Koroškem, seveda s precejšnjim trudom. Ustanovitelji so morali prebroditi veliko težav. Pa vendarle zdaj delavnice dobro delajo. V Črni se lahko pohvalijo še z novostjo, da so razvili družinski sistem vzgoje, ki je nasprotje internatskemu tipu — za katerega pa vemo, da žal ni najboljši. Zavod je bil zmeraj sestavni del kraja, tako so lahko uredili tudi domsko varstvo. Predvsem pa kaže ob petnajstletnici omeniti pomemben dogodek iz njegovega začetka: takrat so se Rdeči Križ Slovenije, slovenske občine, nekatere organizacije in ustanove odločili, da, bodo zbrali denar. Podpisali so* poseben sporazum in v Črni so za zavod pridobili dodatne prostore, telovadnico, bazen za p!a\ a-nje z ogrevano vodo. To je bil pomemben denar, s katerim so dobri upravljavci iz Črne tudi resnično veliko naredili. Ob rob nekega jubileja Praznovanja ob 30. obletnici Vzgojnega zavoda Elvire Vatovec v Strunjanu Častna gosta sta bila brata Elvire Vatovec, partizanske učiteljice in kurirke, po kateri se zavod imenuje. Mnogi, ki se iz upravičenih razlogov niso udeležili proslave, so poslali brzojavke in čestitke. Slavnostni govor je imela predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Majda Poljanšek, ki je dala priznanje zavodu in tovrstnim organizacijam v Sloveniji in poudarila, da so bili v zadnjih letih doseženi na tem področju pomembni uspehi, osebna zagnanost specialnih pedagogov in njihov poudarjen humani čut pa zagotavljata, da bo to področje tudi v prihodnje uspešno opravljalo svoje poslanstvo. Dolgoletni in uspešni ravnatelj zavoda Darko Opara pa je v svojem govoru predstavil uspehe in . Čas neizprosno teče iz dneva v dan in iz leta v leto, za seboj pa pušča take in drugačne sledove, ki bodo kasnejšim rodovom izpovedovali resnico o prehojeni poti neke šole, ustanove, zavoda. Zato je prav, da spregovorimo o obletnici,, ki bo v zgodovino razvoja posebnega šolstva na Slovenskem vtisnila svojevrsten pečat. Gre namreč za 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja vzgojnega zavoda Elvira Vatovec iz Strunjana. V letih razvoja in rasti se je v tem zavodu šolalo, vzgajalo in usposabljalo za kasnejše delo in življenje veliko lažje duševno prizadetih otrok. Vloženega je bilo mnogo truda, požrtvovalnosti in trdne volje,kolektiva, da je vztrajal na začrtani poti kljub težavam prvih let, ko je visel obstoj te ustanove tako rekoč na nitki. Nekaj let so bili učenci in pedagoški delavci izpostavljeni pritiskom od zunaj, češ da je treba zavod seliti nekam na Kras (v Dutovlje), ker taki otroci ne spadajo v turistični kraj, posebno ne v Portorož. A vzdržali so oboji tako otroci kot tudi njihovi učitelji in vzgojitelji. Po selitvi v Strunjan leta 19‘61 so si vsi oddahnili. Dane so bile možnosti za družbeno in strokovno poslanstvo zavoda in šole. Zavod se. je sedaj lahko neovirano razvijal naprej v korist otrok in v splošno zadovoljstvo staršev in vse družbe, ki je postajala posebnemu šolstvu čedalje bolj naklonjena. Tudi veliko kadrov se je zvrstilo v teh letih. Nekatere je pot zanesla že prav kmalu na druge šole, v mesta, kjer so bili deležni večjega ugleda in kjer je bilo delo veliko lažje in marsikje tudi bolje ovrednoteno. slijo in z občutkom, da njihov trud le ni bil zaman; saj so s svojim mnogoletnim delom zgladili pot mlajšim kolegom, da jim je tako delo, s prizadeto mladino lažje, bogatejše in uspešnejše; odvisno pač od vloženega dela in požrtvovalnosti vsakega posameznika. Zavod s posebno osnovno šolo se je razvijal postopoma. Z leti je prerasel v ustanovo, kakršna je danes. Zametki segajo v leto 1953, ko je zavod, pod vodstvom prve ravnateljice, ortopedagogi-nje Marije Molanove, začel orati ledino posebnega šolstva na Obali, sta bila le dva razreda s štirimi oddelki. Število razredov se je množilo in tako je danes, po tolikih letih presežena prvotna zasnova razvoja zavoda, saj ima le-ta v svoji sestavi osemra-zredno posebno osnovno šolo s petnajstimi oddelki v Strunjanu, štiri razrede v dislocirani enoti v Divači in še šest oddelkov za delovno usposabljanje težje duševno prizadetih otrok. Od tega sta dva oddelka v Divači, ki tako pokrivata območje občine Sežana. V sestavo zavoda sodijo tudi delavnice pod posebnimi pogoji v Kopru, v katere so zajeti predvsem težje prizadeti mladostniki absolventi prej omenjenih oddelkov za delovno usposabljanje matične šole v Strunjanu. Tako je bil s temi delavnicami, ki so začele delovati že jeseni 1980, rešen problem zaposlovanja teh mladostnikov. Ti si sedaj s proizvodnim delom, za katerega prejemajo osebni dohodek, zagotavljajo eksistenčni minimum in vsaj malo ublažijo stroške vzdrževanja, ki bi jih drugače krili njihovi starši v celoti sami. Ootnli pa oo najbolj zagnani in za to zvrst humanega dela tudi najbolj pripravljeni ter tudi kasneje primerno usposobljeni učitelji in vzgojitelji. Ti bodo skupaj s tistimi, ki so se že upokojili, praznovali letošnji jubilej z mi- Sporedno z rastjo in razvojem zavoda se je s študijem ob delu tudi spreminjala in izboljševala izobrazbena raven pedagoških delavcev članov tega kolektiva. Od triinštiridesetih članov pedagoškega zbora jih ima šest visoko, petintrideset višjo in trije le srednjo izobrazbo. Spodbuda za iskanje novih ustvarjalnih poti 6. junija je bila v Cankarjevem domu podelitev Levstikovih nagrad za leto 1982 Založba Mladinska knjiga podeljuje vsako leto posebne nagrade za svoja najboljša književna dela v preteklem letu. Nagrajeni so pisatelji, ilustratorji in pisci poljudnoznanstvenih del za otroke in mladino. Te nagrade pomenijo pregled nastajajoče in razvijajoče se knjižne bere za najmlajše, bere, ki se sčasoma estetsko-vrednostno in vzgojno lahko enakovredno postavlja ob stran literaturi za odrasle, hkrati pa so spodbuda piscem in ilustratorjem, ustvarjalcem otroške književnosti nasplošno, da bodo iskali nove ustvarjalne poti v otroški in mladinski književnosti. goceno, kolikor bolj se izteka. Globljo razsežnost pa dajejo temu delu pripovedi o pisatelju in njegovih bližnjih zaradi ujetosti v preteklost, ki pušča v tem humor-nem delu globljo, skoraj tragično vsebino. Takšne nagrade, kot spodbudo za prihodnje ustvarjanje podeljuje založba že tretje desetletje svojim sodelavcem: med izbranimi ustvarjalci in oblikovalci otroške in mladinske književnosti za leto 1982 sta pisca leposlovnih in poljudnoznanstvenih knjig — TONE PARTLJIČ in BERTA GOLOB, tretji v tej nagrajeni ustvarjalni trojici pa je ilustrator KOSTJA GATNIK. Nagrado s področja poljudnoznanstvene književnosti za otroke, področja, ki je pri nas najslabše zastopano, je prejela avtorica Berta Golob, za nenavaden učbenik slovenskega jezika Žive besede. V tem delu je avtorica predstavila jezikovni razvoj, njegove zakonitosti in.značilnosti, še posebej pa razgibano vsakdanje Življenje jezika. Njena knjiga je tudi spodbuda k razmišljanju o pomenu govora in jezikovnega ustvarjanja, pa tudi o pomenu jezikovnega pouka. Besede, ki so —sestavljene po ustaljenih pravilih in v zapletenih besednih zvezah za šolarje največkrat prav trd oreh, so pod njenim peresom oživele in naredile jezikovni pouk zanimivejši in prijeten. Prvi izmed treh nagrajencev, Tone Partljič, je dobil nagrado za izvirno mladinsko leposlovje, za delo iz zbirke Sinji galeb, Hotel sem prijeti sonce, za svoje prvo delo, napisano za otroke. KRISTL VALTL Strokovna žirija za izvirno mladinsko leposlovje je njegovo besedilo označila kot preprosto, jasno in humorno, z blagaironijo prepleteno delo, ki prepoznava vrednost življenja, — to pa se pisatelju dozdeva vedno bolj dra- Kot splet tankih linij ali kot bogato rastrirano površino je likovna žirija označila Gatnikove ilustracije za' otroke v knjigah Mrzla reka, Nove prigode profesorja Modrinjaka in Srbske narodne pripovedke. Kot posebni kvaliteti njegovih ilustracij za otroke sta poudarjeni dve: da približajo otroku podobo časa, obenem pa upoštevajo starost bral- 7,& uspešno delo je zavod ob svoji 25-letnici prejel od skupščine občine Piran občinsko priznanje. Zavod se odpira navzven in se vključuje v širši strokovni prostor. Uspešno sodeluje s sorodnimi in enakimi organizacijami, šolami in zavodi. Tudi stikov in izmenjav, izkušenj v zamejstvu ne zanemarja; nasprotno — krepi jih z obiski, srečanji in razstavami. Pojavlja se povsod, da bi tako neposredno vplival na odnos ljudi in občanov do zavoda in predvsem do otrok, ki se v njem izobražujejo in usposabljajo, da bi se po konča- nem šolanju lahko nemoten'iv vključevali v združeno delo, ka :t teremu predstavijo v obliki ob c vezne delovne prakse vsako let'ti učence sedmih in osmih razre dov. Na praznik mladosti, je bi obenem tudi praznik šole, so s' pripravljali prav vsi učenci z veli ■ kim poletom. Vanj so vtkal svoje želje, svoja hotenja i' svojo mladost — mladost v Ti tovi domovini, kjer so našli ena kovredno mesto tudi prizade'| otroci. ŠTEFANIJA CVITAN 20 let šole na Trati pri Škofji Loki Šola ha Trati je stara dvajset let. Malo za šolo in veliko za nas učitelje, ki smo v njej prebili velik del našega življenja. Prvi učenci te šole so že dolgo v združenem delu in mnogo njihovih otrok je že sedelo v istih klopeh. Kmalu po ustanovitvi smo to našo šolo tudi poimenovali. Ime smo si sposodili od pesnika in dramatika Cvetka Golarja, ki je bil naš rojak. Dogovorili smo se, da bomo to, za nas in vso Škofjo Loko tako pomembno obletnico, praznovali 25. marca. Pa smo tudi imeli kaj pokazati občanom. Na razstavi so se predstavili učenci s svojim delom v krožkih, o našem delu pa smo izdali bilten, v katerem smo med drugim povedali, kako smo zadovoljni, da smo dvajset let pod to svojo streho. In sedaj k proslavi, ki je bila osrednji dogodek našega praz- novanja. ZaČclu SC Je ZC dOpOld- ne, ko je obiskal učence in učitelje naš dragi gost Manko Golar, pesnik, pisatelj in sin Cvetka Golarja po katerem se naša šola imenuje. Popoldansko proslavo je začel ravnatelj Ivan Križnar in povedal nekaj besed o zgodovini šole. Med drugim je povedal, da bomo šolo kmalu povečali, saj naselje Trata hitro raste. Spomine na leta, ki jih je preživel na šoli, je obudil tudi njep prvi ravnatelj, zdaj lovec in strokovnjak za sa- djarstvo Jakob Ušeničnik. Z njim je šolo vodila Polonca Jesej ničnik. Enajst učiteljev uči nJ šoli že od vsega začetka. Ti s4 dobili za svoje delo priznanjaj grafiko znanega loškega slikarj in kiparja samouka Petra Jova noviča. Iz šolske kronike,, ki st: jo brali učenki Stanka in Špela smo lahko zvedeli, kakšnf uspehe je požela šola v teh letih Zelo so se izkazali učenci ' športni dejavnosti, kar d vi, zvezni priznanji je prejelo glasih! Trate in kot prvi smo v občini il leta 1964 začeli brati za Prešel novo bralno značko. Mnog učenci so se izkazali tudi pri dru gih predmetih. | Ob koncu so nastopili še pevci komornega zbora, ki jih je vodj Janez Jocif. Z občutkom so zal peli nekaj narodnih in umetnij pesmi in njihovi ubrani glasovi sj še dopolnili slovesnost trenutk^ Po proslavi pa smo oHprli stavo del loškega slikarja Ivet^ Šubica. Po bratih Šubicih se ime-, nuje tudi naše šolsko kulturni) društvo in smo ob tej priložnost izbočili tudi našemu slikarju li stino častnega člana društva. Hvaležni smo vsem gostom, 1 d sodelovali na proslavi in tud občanom in staršem, ki so poka zali, da je dvajset let stara šol Cvetka Golarja v Škofji Lok tudi njihov kulturni dom. CILKA KREGAR PRED PETDESETIMI LETI Slovenske mladinska revija Razori (1333 — 1341) 'k VLASTA KUNEJ Prvi poskus revije za mladino, ki je končala obvezno šolanje, je bila Naša bodočnost, ki je izhajala v založbi Učiteljske tiskarne od leta 1908 do 1912. Ker pa revija ni imela odziva med naročniki, je kmalu prenehala izhajati. Kmalu po koncu prve svetovne vojne so zlasti meščan-sko-šolski učitelji večkrat poudarili, kako potreben bi bil list za doraščajočo' mladino. Toda ker ni bilo denarja, je začela izhajati revija Razori šele leta 1933. Izdajalo jo je Društvo učiteljev meščanskih šol, urejal pa ravnatelj meščanske šole na Rakeku , Tone Gaspari. Razori so po svoji vsebini pomenili novost v slovenski mladinski literaturi. Imeli so predvsem realistično strokovno tematiko, bili so bogato ilustrirani, objavljali pa so tudi povest v nadaljevanjih. Že naslednje leto jih je prosvetno ministrstvo pripo-ročrio vsem nižjim srednjim in meščanskim šolam. Urednik Razorov je nameni! •pozornost tudi raznim sestavkom ■ o ročnih spretnostih in prepustil nekaj številk mladim piscem. Sodelovali so,predvsem učenci meščanskih šol, nekaj gimnazijcev in učencev trgovskih šok Sestavke v tej posebni mladinski številki so naročniki lista ocenili in prvih pet najboljših je dobilo nagrade. Tudi sicer je imel list stalno, rubriko Mladina piše. Urednik je dopisnikom odgovai jal, jim svetoval, kako naj pišej in ocenjeval njihove literarn prispevke. Leta 1935 so na občnem zbor društva učiteljev meščanskih šc sklenili, da bodo v Razorih ob javljali več literarnih prispevkov ker bi s tem list vsebinsko oboga tili. List je odslej prinašal res ve literarnih prispevkov, vendar j bilo tudi drugih prispevkov š vedno dovolj. V list so poleg urednika Ga sparija pisali med drugimi še Tone Seliškar, Josip Ribičič Miran Jarc, France Bevk, lik Vašte, Srečko Kosovel in Pavi Kunaver. Leta 1939 je bil sprejet pravil nik, po katerem bi Razori postalru: založniško podjetje, ki bi pole'16, lista izdajalo tudi knjige. V tej® založbi sta izšli dve knjigi, in sice'1 Toneta Seliškarja Hudournik it.. Mirana Jarca Zakopani zakladi 'c<: li Razvoj- podjetja je prekini) druga svetovna vojna. Revija Razori je bila , nami njena mladini meščanskih šo nižjih srednjih šol in tistim, ki p končani:obv^ni šoli niso nad: ijevali tšolanja. Kljub privlači vsebini pa Razori niso bili p bralcih sprejeti tako, kot bi z: služili, saj so imeli največ p • 5.000 naročnikov. TATJANA HOJAN labrijela Rejc — osemdesetletnica mesecu marcu je praznovala lv- Gabrijela Rejc svoj visoki , ^jenjski jubilej — osemdeset-^ 'tr|ico. Obiskali smo jo na nje-e|n domu na Jesenicah in jo po-r°sili za pogovor. Rada nam je stregla. ® Prosimo, predstavite se: 7~~ Sem Gabrijela Rejc, kli-^1° pa-me Jelica. Rodila sem se '• marca 1903 v Solkanu pri ivi Gorici kot deseti otrok dru-ji ne Mozetič. Starši so mi zgodaj ,,lrli in zdaj sem ostala tudi brez Mov in sester. Šolala sem se ajprej v domačem kraju, kjer so le vzgojili v zavedno Slovenko. 3mi veste, da so bili takrat na ^morskem hudi časi za nas, za as jezik, toda mi trmasti Pri-l0rti se nismo dali. Šolanje sem ?daljevala v Ljubljani, kjer sem 'Plomirala na učiteljišču. ® Kdaj ste se odločili za uči-sijski jroklic? 1 ^ Ze kot majhna deklica sem ^ zelo rada igrala učiteljico. H^ela sem beležko, vanjo sem pi-imena, učila in spraševala .gPi, hkrati pa sem bila tudi 'natoči«, odgovarjala sem na >ia vprašanja. :a « igre se je kasneje porodila Jsnična želja po učiteljevem po-J jicu. ,; ® Kje je bilo vaše prvo de-:jalvno mesto? Moje prvo delovno mesto ih ^ vasi pod Gorjan- ,vf ® Kako to, da ste začeli pou-ji/Vati prav tam? Ste se sami od--.^>li za ta kraj? a{. Nisem se odločila sama. " Najprej mi je ravnatelj učite--u Š?a predlagal/naj grem za do-ačo učiteljico dvema otrokoma ^emožnih staršev. Toda to me ni ^.tav nič veselilo. Čakala sem na tosto delovno mesto učiteljice. "j|Pol leta po diplomi so mi res joročili, da potrebujejo učite-jnico v Bušeči vasi. Ker je bilo 'Uzbo takrat težko dobiti, sem K sprejela, saj je bilo tako ve-'čo boljše, kot pa še eno leto ča-^ v negotovosti. isti, Kakšni spomini vas vežejo Prvo delovno mesto? Na začetku me je bilo malo j,kah tega novega življen ja, toda j/'jaz ni domačini so me hitro ,Jrejeli za svojo in življenje v .P je postalo prijetno tudi >e- Bušeča vas je bila odmaknjena ‘sica, brez elektrike in vodovo-*■ Pokrajina je bila revna. Do-jdek je dajal le cviček, ki pa je J hkrati tudi vzrok družinske ■de. Spominjam se otrok, ki so Rajali v šolo utrujeni, premra-od dolge poti, zlasti v zim-jh mesecih, saj so morali do . ^ hoditi tudi po dve uri in več. J er so živeli v Veliki revščini, so / h tudi pomanjkljivo oblečeni. " Stanovala sem v šoli. Pouče-r-'la sem prvi razred od 9. do 12. j° e in drugi razred od 13. do 16. a« e. V vsakem razredu je bilo joli 40 otrok. Četrtek je bil za njence j. in 2. razreda prost dan, oiflia pa sem tedaj poučevala b-ence ponavljalne šole. v’ ^ kolegico sva vodili tudi tečaj a'1 ntatere, ki niso znale ne pisati e<- brati. Ob nedeljah sva risali j1 dletom prte in prtičke, učili sva š£t vezti, plesti in kvačkati. Ob :cerih sva učili dekleta in fante 3' r,e za vaški oder, kar je pope-e Pio življenje na vasi. Pri delu c hrta je bi) v veliko pomoč rav-^telj s svojimi bogatimi izkuš-elami in nasveti. Lahko rečem, da sem se v Bu-il ;eivvasi počutila kot član velike al uzine. Otroci pa tudi starši so ej‘e zelo spoštovali in njihovo e. 'nstovanje čutim še zdaj, kadar ej srečam z njimi, ij. Ali še kdaj zaidete v Bu-vas k svojim prijateljem? To vasico sem večkrat obi- iip |ala tudi v zadnjih letih. Na ža-s* sem ugotovila, da se je tod le e. a ° spremenilo na bolje. Dobili ’ a s'Ce> elektriko in vodovod, ^ar pa v veliki meri teče živ-3faie še po starih tirih,- , / j. aščani me vsako jeto pbva-l! r'a Martinovo nede- i, '/nhaj spečejo dobre štruklje • si cv'čku iz Gadove peči zapo-Vei*ko lepih pesmi, zdravic, aj se med njimi počutim kot cKoč. • Včasih me obiščejo tudi oni in prinesejo s seboj novice iz naše vasice, tako, da ti prijateljski stiki resnično še vedno obstajajo med nami. Tudi s kolegico se še pogosto srečujeva. Praznovali sva že 50-letnico najinega prijateljstva. @ Koliko let ste poučevali v Bušeči vasi? — Deset let. • Kam ste odšli od tam? — Ko sem si ustvarila družino, sem leta 1933 zaprosila za premestitev na Jesenice, kjer je bil zaposlen tudi moj mož. • Kje vse ste nadaljevali svoje službovanje? — Na Jesenicah nisem takoj dobila zaposlitve, ker ni bilo pro-' stega mesta, pač pa sem dobila službo na Breznici, kamor sem se nato vsak dan vozila z vlakom in del poti prehodila tudi peš. Po rojstvu drugega otroka sem dobila delovno mesto na osnbvni šoli na Jesenicah, kjer sem poučevala do leta 1963 do upokojitve, s kratko prekinitvijo v času II. svetovne vojne. • Kako pa je bilo ob prihodu okupatorja? — Bilo je hudo. V šolo na Jesenicah so se vselili Italijani. Spominjam se, da sem prišla v šolo po svoje reči. Hitela sem v razred, vendar me je na poti ustavil italijanski vojak in me vprašal, kam grem. Povedala sem, da grem v razred. Grobo me je zavrnil in mi rekel: »Vi ste bili učiteljica, zdaj pa niste več!« To me je zelo prizadelo. Čez teden dni so na Jesenice vkorakali Nemci. Njihovi privrženci so takoj razobesili zastave s kljukastim križem. Nemške učiteljice so zagospodarile v naših učilnicah. Vsa vojna leta nisem poučevala v šoli. Doma sem učila pet otrok. 1. marca 1945 so bile Jesenice bombardirane — tudi stavba, v kateri smo stanovali, je bila zelo poškodovana. Z družino sem se preselila v Kranjsko goro. Tam sem potem od maja do septembra 1945 poučevala tudi v kranjskogorski šoli. <§ Poučevali ste na vasi in v mestu. Kakšne razlike ste ugotavljali? — V Bušeči vasi smo imeli velik šolski vrt, kjer smo gojili sadno drevje, sadike, zelenjavo in cvetice. Dečki so prelopatili zemljo, deklice pa so plele. Ob koncu šolanja je vsak fant dobil drevesce in nekaj zelenjavnih sadik, deklice pa so kot dekleta prišle po cvetice za poročni šopek; kajpak so nas tedaj povabile tudi na svatbo. V hroščevem letu smo pred poukom, ob 6. ali 7. uri zjutraj, šli v gozd nabirat majske hrošče, ki so delali veliko škodo na listavcih. V šoli smo jih potem poparili in zakopali v zemljo. S tem smo prispevali svoj delež k varstvu narave. Na vasi je bilo šolsko življenje in delo nekako bolj pestro. Bilo je tudi manj otrok in občutek imam, da sem jim tedaj dala veliko več kot kasneje učencem v mestu. Nekateri menijo, da sp bili včasih otroci, zlasti tisti na vasi, manj bistri. Ne strinjam se s tem. Tudi ti otroci so bili bistri, žal pa so imeli veliko manj možnosti za izobraževanje kot mestni otroci, predvsem pa veliko manj kot današnji rod, ki ima na voljo veliko knjig, radio in televizijo. Poleg tega pa danes večina otrok veliko potuje z avtomobili in si tako širi obzorje. Veste/včasih smo na izlete hodili peš, o radiu, predv- sem pa o televiziji pa niti govora ni bilo. • Na katero obdobje učiteljevanja vas vežejo najlepši spomini? — Najbolj zadovoljna sem bila v Bušeči vasi in zdi se mi, da sem tedaj kotmlado dekle, polno idealov, bila tudi najuspešnejša v svojem poklicu. Rada pa sem bila tudi na Jesenicah, kjer sem delala v večjem kolektivu, v katerem so vladali izredno prijetni, prijateljski odnosi. ® Kaj vse ste poučevali v svoji dolgoletni praksi? — Poučevala sem na razredni stopnji, učence od 1. do 4. razreda, v Bušeči vasi tudi ponavljalno šolo za učence do 14. leta, ročna dela v različnih razredih, slovenski jezik v gospodinjski šoli. • Kateri predmet ste najraje poučevali? — Najraje sem vedno poučevala slovenski jezik. Najbrž je bila analiza moja najljubša tema prav zato, ker je sama kot učenka nisem nikakor mogla dojeti. Ko pa sem končno doumela »kako ta stvar gre«, mi je postala všeč. Ker sem se sama mučila pri učenju analize, sem kasneje lažje našla pravo pot pri poučevanju učencev. Lahko se pohvalim, da moji učenci nikoli niso imeli težav s slovnico. ® Mnogi vaši učenci so bili zelo marljivi, vendar pa so bili med njimi tudi poredni. Kako ste »krotili« te druge? — Najbolj učinkovito je bilo z lepo besedo, sicer pa sami veste, da se zgrda pri otrocih nič ne doseže. @ Se spomnite kakega dogodka iz šolskih dni? ^ — O, seveda, teh je veliko. Žalostnih resda bolj malo, z;ato pa veliko veselih. No, zdaj je ravno čas hokejskih tekem. Tudi včasih je imel ta šport na Jesenicah veliko privržencev in ni bilo tekme, ki si je ne bi ogledali tudi otroci. Seveda so naslednji dan živahno razpravljali o tekmi tudi v šoli. Tako me je nekega dne vprašal eden izmed učencev, če vem, katero moštvo je prejšnji večer zmagalo in s kakšnim rezultatom se je tekma končala. Seveda nisem vedela, pa sem se izgovarjala na to, da sem imela takrat veliko dela in da si tekme nisem mogla ogledati. Fantek z odgovorom ni bil preveč zadovoljen. Dejal mi je: »Tovarišica, saj vas imamo radi, ampak za šport se pa premalo zanimate!« 9 Koliko let ste poučevali? — 40 let. Toda, ko pogledam nazaj, se mi zdi, da je ta čas zelo hitro, prehitro minil. ® Kako bi opisali sebe kot učiteljico? — Vedno sem hotela biti pravična, potrpežljiva, dobra. Mislim, da se mi je to tudi posrečilo biti. Imela sem rada tudi tiste lumpe, ki so mi nagajali. Zdi se mi, da sem bila zabavna in prav nič »prstjena«, kot pravijo po domače Jeseničani. Otroke sem rada vodila na izlete, jih tudi fotografirala, tako da so imeli kak spomin na šolska leta. V razredu smo se velikokrat smejali, saj vzrokov za smeh v šolskih klopeh nikoli ne zmanj- kci. • Komu in zakaj bi svetovali učiteljski poklic? — Za ta poklic naj se odloči le tisti, ki ima rad otroke. Poleg ljubezni do otrok pa mora imeti tudi poln koš potrpljenja, biti mora idealist. Nikar naj se za učiteljski poklic ne odloča tisti, ki se za ta poklic odloča samo zato, da bo pač nekje služil svoj vsakdanji kruh. Vsega našega pogovora s tov. Rejčevo nismo zapisali, kajti njeni spomini so tako bogati, da je težko-spraviti vse na papir. V imenu nas vseh ji želimo ob njenem jubileju še veliko zdravih in veselih let. Člani novinarskega krožka OŠ Prežihov Voranc Jesenice 90 let Cilke Trohej Ob visokem jubileju ljudske učiteljice Letošnjo pomlad je znana družbeno-politična delavka in upokojena ravnateljica osnovne šole Šoštanj Cilka Trobej med prijatelji in znanci praznovala svoj visoki 90. življenjski jubilej. Vilko Mazi -petindevetdesetletnik Pod /eieno Šmarno goro ob svojem gozdičku in v prelepem vrtu se veseli svojega visokega jubileja starosta surdopedago-gov in logopedov profesor Vilko Mazi. Lani, ko je še hudo bolan ležal v klinični bolnišnici, ni prav nič kazalo, da bo dočakal ta praznik. Toda z vztrajnimi vajami je shodil in si opomogel, da četudi Z največjo težavo zopet bere knjige, si izpisuje podatke in zanimivosti in celo riše naslovne strani starinskih knjig. Občudovanje zbuja tudi njegova delovna vnema, ko kljub izredno slabemu vidu neutrudno piše zapiske in kritične pripombe skoraj v jutranje ure. Veseli ga klasično slikarstvo. To zimo je študiral Michelangela in Tiziana. Zanima ga življenje v bližnji okolici. Tudi brez spremstva se poda pb dobro znani stezici skozi gozd proti Savi. Dobro pozna vsako ped poti. Rad pripoveduje spomine iz mladosti. Z geografom Antonom Melikom sta bila prijatelja. Kot znanemu dobremu risarju mu je Melik svetoval; naj nariše panoramo s Triglava. Mazi se je zagri-žel v delo in ob lepem vremenu v 100 urah sedenja vrh Triglava v letih 1950—51- s tušem narisal razgled na vse štiri strani z občudovanja vredno natančnostjo. Slovensko planinsko društvo je tako dobilo dragoceno delo. Šele leta 1978, se je Maziju uresničila želja, da je njegov Razgled s 1 ri-glava posrečeno obarval aka-derpski slikar Jože Trpin za prihodnji muzej Slovenskega planinskega društva in v .žepnem formatu za turiste. V Brilejev Priročnik za planince je Mazi narisal zemljevide in vse planinske domove Šlove-nije. Kot navdušen planinec je jubilant posebno skrbel za Šmarno goro. Zasnoval je tako imenovano Mazijevo stezo čez »turce« in jo kot »mlad upokojenec^ sam izpeljal. Nekaj let je bil gospodar planinske postojanke na Šmarni gori. Za Planinski vestnik je napisal 50 prispevkov. V mlajših letih je sodeloval v Ljubljanskem zvonu, napisal je ciklus pesmi pod naslovom Žalne rože, črtice (Via Doloris, Ameri-kanec, Verica) in potopis Cu~ stozza — Solferino. Znan je bi! tudi kot prevajalec iz poljščine (Reymont, Žiromski). - . Za Mladinsko matico je v letih 1928—1930 urejal Kresnice. Med defektologi je jubilant znan kot odličen pedagog in socialni delavec. Kot izvrsten praktični fonetik je postal prvi slovenski logoped. Lotil se je odpravljanja govornih motenj, sestavil je in večinoma v samozaložbi izdal brošure: Govorne motnje, Preprečevanje in zdravljenje ječanja. Za slušno prizadete učence je sestavil Ilustrirano čitanko. Za socialno pomoč tem otrokom je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno. Podporno društvo za pomoč gluhi mladini. V ta namen je napisal brošurice: Usoda gluhoneme mladine, Pomoč gluhonemi mladini in Pomoč najbednejšim ob desetletnici podpornega društva. O problematiki izobraževanja in zaposlovanja je Mazi pisal tuši v dnevno časopisje, s tehtnimi strokovnimi referati pa je sodeloval tudi v takratnem giasilu.de-fektologov Glas nedužnih •vdSdpl gradu. Izredno delavnemu strokovnemu in družbenemu delavcu vse priznanje in naše iskrene čestitke z najlepšimi željami! E U. Čeprav je bila 9. marca uradno še zima, je bil ta dan izredno pomladansko topel, kakor je bilo toplo pri srcu njej in nam ter številnim delegacijam iz Šoštanja pa tudi iz Celja in drugih krajev, ki Smo ji prišli čestitat ob njenem visokem življenjskem prazniku. Cilka Trobej je bila skoraj 40 let naša šoštanjska učiteljica in upraviteljica, ki je v narodno zavednem duhu, v ljubezni do ljudi, narave ter likovne, pevske in dramske umetnosti vzgajala rod za rodom. Bila nam ni le vzgojiteljica in učiteljica, temveč tudi druga mati, zato jo vsi izredno spoštujemo in jo imamo radi. Tudi Kajuh in znana družbeno-politična delavka Olga Vrabič sta bila štiri leta njena učenca in tudi Olga Vrabič ji je ob tem visokem jubileju iskreno čestitala. Poleg številnih prijateljev, so jo obiskali še delegacija Rdečega križa. Krajevne skupnosti, zveze borcev in predstavniki ter učenci obeh šoštanjskih osnovnih šol, ki so ji v skromno zahvalo prinesli šopke cvetja. Njeno stanovanje je bilo polno rož, predvsem pa tiste človeške topline, ki jo čutiifiz spoštovanja do svoje nekdanje učiteljice, ki nas je usmerjala v življenje, učenje, delovne navade, in nas učila medsebojnega spoštovanja in ljubezni do ljudi. Jubilantka se je rodila v znani učiteljski družini Ceciliji in Alojzu Trobeju 9. marca leta 1893. v idilični vasici Šentilju pri Velenju, kjer je bil njen oče 18 let in nato še v Šoštanju 19 let šolski upravitelj in častni občan. Na njena otroška leta jo spominja lep akvarel tega kraja, Ki ga je dobila v dar ob svoji 60-letnici. Pa tudi sicer je njeno stanovanje opremljeno z umetniškimi slikami, ki jih je sama naslikala še na učiteljišču pod mentorskim vodstvom akad. slikarja Antona Gvajca, kasneje pa je slikanje žal opustila zaradi drugih številnih obšolskih dolžnosti. Nad posteljo ima relief mrtvega Cankarja,- delo akad. kiparja Ivana Napotnika in še dva njegova kipa ter izredno bogato zbirko leposlovnih in strokovnih knjig. Kakor oče, sestra in brat se je tudi ona odločila za učiteljski poklic in se vpisala na učiteljišče v Mariboru. Zaradi šibkega zdravja pa so ji zdravniki svetovali milejše podnebje, zato je leta 1913 nadaljevala študij v Gorici, kjer je dve leti kasneje uspešno maturirala. Prvo delovno mesto je dobila na šoštanjski osnovni šoli leta 1915 kot volonterka, nato pa je bila učiteljica od leta 1916 pa vse do okupacije, ko je do leta 1945 ostala brez zaposlitve. Tedaj, ko je službovala pred drugo svetovno vojno, je bila aktivna vaditeljica pri Sokolu, režiserka v dramskem društvu, pevka in navdušena planinka, tajnica Ciril-Metodovega društva in dolgoletna knjižničarka ljudske knjižnice. Med okupacijo je aktivno podpirala OF in NOB, zato je bila že leta 1945 sprejeta v KPS. Še večje obveznosti pa je sprejela takoj po osvoboditvi, saj je bila že 12. maja 1945 imenovana za upraviteljico osnovne šole, 23. junija istega leta pa jo je okrajni odbor OF Šoštanj imenoval še za načelnico prosvetnega odseka pri okrajnem odboru OF Šoštanj. Funkcijo upraviteljice šole je opravljala vse do L julija leta 1952, ko je stopila v zaslužen pokoj. Med službovanjem po osvoboditvi je poleg ravnatelje-vanja opravljala še druge odgovorne funkcije v številnih množičnih organizacijah, bila članica Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj in Mozirje, odbornica Okrajnega plenuma AFŽ, Mestnega ljudskega odbora Šoštanj in delegatka za okrajno skupščino. V zahvalo za njeno vsestransko družbeno-politično delovanje ji je Krajevna skupnost Šoštanj ob praznovanju krajevnega praznika 8. oktobra leta 1977 kot prvi podelila najvišje priznanje — šoštanjski grb z listino. Ko sva še tako v nevezanem pogovoru spominjala številnih lepih trenutkov njenega življenja, mi je povedala, da vse do 80. leta starosti ni bila nikoli resno bolna, le zadnja leta ima precejšnje težave z očmi. Neverjetno trdnega zdravja (čeprav so ji v mladosti prerokovali drugače), srebrno belih las, katerim se lepo podajo živahne rjave oči, je Cilka Trobej vsa gibka in mladostno bistra ter polna življenjskega optimizma ob koncu letošnje zime dočakala svojo 90. pomlad. K temu visokemu jubileju naj veljajo tudi naše iskrene čestitke z eno samo željo, da bi jo še dolgo čilo in zdravo srečevali na šoštanjskih ulicah. VIKTOR KOJC Skupina glasbenikov, asirski relief NAKNADNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenil in vzgojno-izobraževalnih organizacijah Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR VRHNIKA Komisija za delovna razmerja pri svetu OSNOVNE ŠOLE VIDEM OB ŠČAVNICI Svet OSNOVNE ŠOLE LEDINA ' 'pi haj akt er r azpisuje prosta dela in naloge —^ učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela 1. septembra 1983. V dveh letih bi bilo mogoče rešiti tudi stanovanjsko vprašanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom v 8 dneh 'po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Ivan Cankar Vrhnika, Tržaška cesta 13. Kandidat bo izbran v 15 dneh po poteku roka za prijavo, prijavljeni kandidati pa bodo obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. c Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA POLJE razpisuje dela in naloge — učitelja glasbenega pouka, PRU ali P Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim ddTovnim časom in s poskusno dobo — od 1. 9. 1983. Stanovanj ni. Prijave z ustreznimi dokazili o strokovni izobrazbi sprejema komisija za delovna razmerja Osnovne šole Edvarda Kardelja, Polje 358,8 dni po objavi razpisa. Kandidati pa bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku roka za prijavo. 3SNOVNA ŠOLA STROČJA VAS — LJUTOMER azpisuje dela in naloge: A- - učitelja zemljepisa in zgodovine, PRU, za določen čas od 1. 9. 1983 do 31. 8. 1984; - učitelja razrednega pouka, U aii PRU, za nedoločen čas s 1. 9. 1983. 'rijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Svet OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK, Log 19 razpisuje prosta dela in naloge ZA OSNOVNO ŠOLO NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — učitelja telesne vzgoje in za delo v oddelku podaljšanega bivanja, — logopeda, ZA OSNOVNO ŠOLO NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK — ENOTA DOL PRI HRASTNIKU za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P — učitelja likovne vzgoje, ki bo dopolnjeval druge obveznosti iz vzgojno-izobraževalnega dela, PRU ali P Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazli o izobrazbi v 15 dneh po Objavi razpisa v tajništvo Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, Log 19. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijave. Začetek dela: 1. 9. 1983 5ola nima stanovanj. Svet OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK aa podlagi 231. člena Statuta šole razpisu je dela in naloge razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja tehnične vzgoje in fizike, za nedoločen čas, PRU — učitelja gospodinjstva za nedoločen čas, PRU učitelja nemškega jezika, PRU za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopuste). Začetek dela 1. 9. 1983 Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov. Komisija za delovna razmerja. Osnovna šola Videm ob Ščavnici 69244 Videm db Ščavnici CENTER ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ŽALEC ul. Ivanke Uranjekove 6, 63310 Žaiec razpisuje prosta dela in naloge — učitelja slovenskega jezika za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopuste) — učitelja obrambe in zaščite s polovično učno obveznostjo za nedoločen čas — učitelja praktičnega pouka v kovinarski usmeritvi za nedoločen čas s polno učno obveznostjo. Pogoj: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje 175. in 176. člena zakona o usmerjenem izobraževanju. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in življenjepisom v petnajstih dneh. O izidu razpisa bodo obveščeni v 30 dneh po sklepu sveta Centra. Nastop dela je 1. 9. 1983. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VELIKA NEDEUA in razpisna komisija na podlagi 86. in 206. člena statuta OŠ Ledi ponovno razpisujeta prosta dela in naloge: pedagoškega vodje za šolske oddelke Kliničnega centra (ni reeiel cija). Kandidati za razpisana dela in naloge mora jo, poleg splošnih pogoje določenih z zakoni in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvaj )a nju kadrovske politike na«bbmočju ljubljanskih občin, izpolnjevž s,v. zlasti: ' '1 pogoje: — da je učitelj ali pedagog z višjo ali visoko izobrazbo; — da ima opravljen strokovni izpit; — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem stroko nem izpitu v osnovni šoli; da z delom in aktivnostjo izpričuje svojo opredeljenost za social stično samoupravni sistem, ustvarjalno razvija samoupravne dni benoekonomske odnose; — da uveljavlja pridobitve NOB in socialistične revolucije, konce SLO in DS, krepi in podpira enakopravnost jugoslovanskih nar' ^ Šentjoštu, U, P A-razred ni pouk. za nedoločen čas učitelja razrednega pouka od I. do 4- razreda, U, PA-?azredi» pouk, za določen čas učitelja razrednega pouka od 1. do 4. razreda. U aii PA-razredoi pouk- za določen čas (nadomeščanje delavke, si bo na porodniškem dopustu) učitelja telesne vzgoje (ženska), PRU, za nedoločen čas učitelja telesne vzgoje (moški), PRU, za določen čas Začetek dela 1. 9. 1983. Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa. ■'J 'isaa komisija pri svetu sKl CENTER SEVNICA TOZD OSNOVNA ŠOLA MILAN 'CEN ŠENTJANŽ | ''suje na podlagi 132. člena statuta osnovne šole dela in naloge fi* *vnatelja ^'dati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom o knem delu in 89. členom zakona o osnovni šoli in imeti: " 'Ptavljen strokovni izpit lajmanj pet let pedagoških delovnih izkušenj Oliven in pozitiven odnos do samoupravljanja in do družbenih in-eresov jj 'rganizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov r‘ nalog osnovne šole. e|'dat traja 4 leta. d'dati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na je°V: Razpisna komisija TOZD Osnovna šola »Milan Majcen« ,j Janž, 68297 Šentjanž. '"•c sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. didate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po končanem jemanju prijav. ''sija za delovna razmerja o OVNE ŠOLE IVAN TAVČAR GORENJA VAS a|P'suje prosta dela in naloga -U edoločen čas s polnim delovnim časom: c: 'čiteija glasbene vzgoje — PA ustrezne smeri s 1. 9. 1983 ir 'eitelja likovne vzgoje — PA ustrezne smeri s 1. 9. 1983 "ločen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavk na 'dniškem dopustu do vrnitve delavk s porodniške: :f 'čitelja fizike in matematike — PA ustrezne smeri s 1. 9. 1983 'čitelja zemljepisa in zgodovine — PA ustrezne smeri s 1. 9.1983 ■čitelja razrednega pouka na PŠ Lučine — PA ustrezne smeri s 1. -1983 'čitelja telesne vzgoje — VŠTK s 1. 9. 1983 do vrnitve delavca s 'luženja vojaškega roka 1' ave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov Osnovna Ivan Tavčar Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. Kandidati bodo kščeni o izbiri v 15 dneh po poteku razpisa. ''sija za delovna razmerja i *8* pouka, za nedoločen čas s pohrint delovnim časom "čitelja za delo v oddelka podajanega bivanja, učitelj razrednega P®*ka, za določen čas — za prvo polletje šolskega leta 1983/84 Nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) ^OVNE ŠOLE DUŠAN MUNIH MOST NA SOCl Pisuje prosta dela in naloge uč>telja likovne in tehnične vzgoje, PRU ustrezne smeri, za dolo-Cen čas (od 1. 9. 1983 do 1. 3. 1984) "jHteija za delo v oddelku podaljšanega bivanja na nuretfcii stop-"l'> učitelj razrednega pouka, za nedoločen čcs (cd 1. 9.1983 do 3l- 8. 1984) iave z dokazili sprejema šola 15 dni po objavi razpisa. ^ v^ODA ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA, Par-GLASBENA ŠOLA t« 'Pisuje za nedoločen čas dela in naloge "čitelja klavirja č>telj& na”ka 6 glasbi, Id bo dopolnjeval ddovno obveznost s Poočevarsjem klavirja ^e,ek dela 1. 9. 1983. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnje-1 Pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. — učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Primskovo, U ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Franc Rozman-Stane, Šmartno pri Litiji 108. CENTER POKLICNIH ŠOL KOČEVJE razpisuje dela in naloge pomočnika ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, zakonom o usmerjenem izobraževanju in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da izpolnjuje pogoje za učitelja srednje šole, — da ima visoko izobrazbo in pedagoško izobrazbo, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževal- nem delu, — da je družbenopolitično aktiven in ima pozitiven odnos do družbene lastnine in samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela bo 1. septembra 1983. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Center poklicnih šol Kočevje, Trg zbora odposlancev 22 — za razpisno komisijo — v 15 dneh po objavljenem razpisu. za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — učitelja biologije in kemije — učitelja samoupravljanja, politične ekonomije in organizacije in ekonomike dela — 4 učiteljev strokovno-teoretičnlh predmetov in organizatorja proizvodnega dela v kovinsko-predeiovalni usmeritvi — 2 učiteljev praktičnega pouka v kovinsko-predeiovalni usmeritvi — učitelja strokovno-teoretičnlh predmetov, praktičnega pouka in organizatorja proizvodnega dela v tekstilno^tehnološki usmeritvi za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom: — učitelja slovenskega jezika — učitelja geografije in družboslovja — učitelja zdravstvene vzgoje in naravoslovja — učitelja umetnostne vzgoje za določen čas s polnim delovnim časom (od 1.9. 1983 do 12-1.1984) — učitelja praktičnega pouka v teksfiino-tehnoioški usmeritvi Za vsa dela in naloge učiteljev je predpisana visokošolska izobrazba, le za pčitelja praktičnega pouka — višješolska izobrazba. Začetek dela je 1. septembra 1983. Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi podatki, z dokazili o strokovni izobrazbi in usposobljenosti in življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Center poklicnih šol Kočevje, Trg zbora odposlancev 22. OSNOVNA ŠOLA SOLKAN NOVA GORICA razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja matematike in fizike, za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1983 dalje Pogoj: P ali PRU za matematiko in fiziko — učitelja biologije in kemije, za nedoločen čas s potnim delovnim časom od 1. 9. 1983 dalje Pogoj: P ali PRU biologije in kemije učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1983 do 31. 8. 1984 Pogoj: učitelj razrednega pouka Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim živi jen jepisom pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Osnovna šola Solkan, 65000 Nova Gorica Šolska 25 VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA LAŠKO razpisuje naslednja dela in naloge: TOZD OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO — učitelja tehničnega in likovnega pouka, PRU ali P — 3 učiteljev telesne vzgoje, PRU ali P — učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU ali P, za določen čas (nadomeščanje delavca zaradi odhoda v JLA) TOZD GLASBENA ŠOLA RADEČE — učitelja pihal in trobil, PRU ali P, za oddelek v Laškem Vsa dela in naloge, razen posebej navedenih, so razpisana za nedoločen čas. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa tisti TOZD, v kateri se želite zaposliti. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijave. Stanovanj ni. Svet SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH USMERITEV NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge — učitelja kemije — prof. ali dipl. inž. kemije — učitelja fizike — prof. — 3 učiteljev obrambe in zaščite — prof. — 3 učiteljev matematike — prof. ali dipl. inž. stroj., kem., gradb. — 2 učiteljev stroj, strok, predmetov — dipl. inž. stroj. — 2 učiteljev elektro strok, prerim. — dipl. inž. elek. — 2 učiteljev PP elek. — inž. elek. — učitelja gradb. strok, predm. — dipl. inž. gradb. — učitelja lesarskih strok, predm. — dipl. inž. les. — snažilke Za učitelja elektro strokovnih predmetov ima šola na voljo stanovanje. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOŽE SREBRNIČ DESKLE razpisuje na podlagi 17. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge — učitelja biologije in kemije, PRU ali P — učitelja matematike in fizike, PRU ali P Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. .:!// • š Začetek dela 1. septembra. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o pedagoški izobrazbi tajništvu šole v 10 dneh po objavi razpisa. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BRATOV VODOPIVEC PIVKA razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas: — učitelja glasbenega pouka, PRU — učitelja telesne vzgoje, PRU — učitelja razrednega pouka, PRU, za podružnično šolo Dolane za določen čas: — učitelja razrednega pouka, PRU (za eno šolsko leto) — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja na razredni stopnji, PRU (za eno šolsko leto) — učitelja razrednega pouka, PRU (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 19. 10. 1983) — učitelja likovnega pouka, PRU, s krajšim delovnim časom od polnega, 16 ur na teden (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. 9. 1983) — učitelja angleškega jezika, PRU, s krajšim delovnim časom od polnega, 10 ur na teden (za eno šolsko leto) Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Bratov Vodopivec, Pivka. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE HEROJA FRANCA BUKOVCA MEDVODE —PRESKA razpisu je za nedoločen čas s polnom delovnim časom prosta dela in naloge: — učitelja matematike in fizike, PRU ali P — učitelja telesne vzgoje, (moški) PRU ali P — učitelja razrednega pouka za delo v PB z jutranjim varstvom, — učitelja razrednega pouka za enoto Avgusta Barleta v Sori. • — učitelja biologije in kemije za enoto Janeza Kalana na Topolu (koiitbiniran oook), PRU ali P, za določen čas (od 1. 9.1983 do 31. 8.1984) Začetek dela 1. 9. 1983. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po izidu razpisa na naslov šole. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. Strm 10 CMb«rs» Medsebojna delovna ra/me rja GLASBENE SOLE DOMŽALE razpisuje prosta dela in naloge — ali te tja kitare v Radomljah in Mengšu — učitelja klavirja v Mengšu, Radomljah in Dobu — učitelja klavirja v Domžalah, Moravčah in na Brdu — učitelja izraznega plesa v Domžalah, Mengšu in Radomljah Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o glasbenih šolah. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ŽUŽEMBERK razpisuje dela in naloge: — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P — učitelja glasbene vzgoje z dopolnjevanjem drugih predmetov, PRU, P Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o osnovni šoli. Prijavi naj priložijo potrdila o ustrezni strokovni izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa, kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku razpisnega roka. OSNOVNA ŠOLA TONE ŠR AJ ALJOŠA NOVA VAS — BLOKE razpisuje prosta dela in naloge — učitelja srbohrvaškega jezika, 2 uri na teden — učitelja fizike, 4 ure na teden — učitelja kemije, 4 ure na teden — učitelja angleškega jezika, 10 ur na teden — učitelje telesne vzgoje, 10 ur na teden — učitelja likovne vzgoje, 10 ur na teden — učitelja glasbene vzgoje, 4 ure na teden — učitelja gospodinjstva, 2 uri na teden Pogoj: končana višja ali visoka šola. Kandidati naj pošljejo prijavo in dokazila o izobrazbi. Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom. Stanovanj ni. Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa v Prosvetnem delavcu. Začetek dela: 1. septembra 1983. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisnega roka. OSNOVNA ŠOLA TRBOVLJE razpisuje naloge in opravila — učitelja matematike in fizike, za določen čas s polno delovno obveznostjo (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu predvidoma do konca marca 1984) Začetek dela 1. 9. 1983. Stanovanja ni. Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Svet OSNOVNE ŠOLE SREČKA KOSOVELA SEŽANA razpisuje prosta dela in naloge — učitelja razrednega pouka za poučevanje v kombiniranem oddelku na podružnični šoli Lokev, U ali PRU razrednega pouka. Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom — 3 učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja na razredni stopnji, U ah PRU razrednega pouka. Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom — vodjo šolske prehrane, Id bo dopolnjeval obveznost z interesnimi dejavnostmi in s poukom gospodinjstva, PRU gospodinjstva in biologije z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj. Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja tehničnega pouka in matematike (matematika — 3 ure), PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja telesne vzgoje (moški), PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom . Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o osnovni šoli. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana — za svet šole. Začetek delaje 1.9. 1983. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa in izbiri v 30 dneh po končani izbiri. Stanovanj ni. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ANTONA ŠIBELJA-STJENKA KOMEN razpisuje za nedoločen čas naloge in opravila — učitelja kemije in gospodinjstva — učitelja telesne vzgoje in fizike Kandidati morajo izpolnjevati zahteve, ki jih predpisuje zakon o osnovni šoli. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija 1 5 dni po objavi razpisa. Odbor za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE TONETA ČUFARJA Ljubljana, Čufarjeva 11 razpisuje prosta dela in naloge — učitelja matematike in fizike, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja glasbenega pouka, PRU ali P za določen čas od 1. 9. 1983 do 31. 1. 1984 Začetek dela 1.9. 1983 Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. PROSVmil DELAVEC - 20. {unijo 1983 - št 11 MATEVŽA, MENGEŠ razpisuje dela in naloge — učitelja razrednega pouka, U ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU, za določen čas od L 9. 1983 do 25. 1. 1984 — učitelja v oddelku podaljšanega bivanja, podružnica Trzin, U ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja tehnične vzgoje in fizike, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja matematike in fizike, PRU, za določen čas od 1.9.1983 do 25. 1. 1984 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka. OSNOVNA ŠOLA VOJKOVE BRIGADE SPODNJA IDRIJA razpisuje prosta dela in naloge — učitelja glasbene vzgoje in za vodenje pevskega zbora, ki bo dopolnjeval učno obveznost v Osnovni šoli Jožeta Mihevca v Idriji, PRU ali P, za določen čas (od 1. 9. 1983 do 28. 2. 1984) — učitelja za polovično zaposlitev v knjižnici, ki bo dopolnjeval obveznost s poučevanjem prve pomoči, varstva vozačev in gospodinjstva, PRU ali P, za nedoločen čas (od 1. 9. 1983) ZAVOD ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE V KAMNIKU razpisuje dela in naloge — logopeda, višja izobrazba, PA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela 1. 9. 1983. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA KOŠANA razpisuje za nedoločen čas dela in naloge — učitelja razrednega pouka, U ali PRU — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU — učitelja biologije in gospodinjstva, PRU ali P Stanovanj ni! Začetek dela 1. 9. 1983 Prijave z dokazili sprejema Osnovna šola Košana 8 dni p<$ objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA PRVE POHORSKE ČETE RIBNICA NA POHORJU razpisuje za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) dela in naloge — učitelja gospodinjstva, PRU, začetek dela 1. 9. 1983 — učitelja biologije in kemije, PRU, začetek dela 1. 10. 1983 Prijave pošljite na naslov šole v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja DEKLIŠKEGA VZGAJALIŠCA VIŠNJA GORA razpisuje dela in naloge — vzgojitelja za nedoločen čas od 1. 9. 1983 Pogoji: višja alj visoka specialno-pedagoška izobrazba — smer MVO, eno leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo — profesorja zgodovine in geografije (poučevanje zgodovine, geografije in STM v srednjem usmerjenem izobraževanju) od 1. 9. 1983, za nedoločen čas Pogoji: visoka strokovna izobrazba, trimesečno poskusno delo. Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Stanovanja ni.,. . : ■ Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE POSTOJNA, Na Kremenco 2 razpisuje dela in naloge — učitelja angleškega m slovenskega jezika, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja glasbenega pouka, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja slovenskega jezika, PRU ali P, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Stanovanj ni. Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. september 1983. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi prostih del in nalog na naslov: Osnovna šola Postojna, Postojna, Na Kremenco 2 — komisiji za delovna razmerja. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. Zbor delavcev DOMA DUŠANA REMIHA KOČEVJE razpisuje prosta dela in naloge , — vzgojitelja v domovih Pogoj: domska vzgoja, specialni pedagog — PA Dela so razpisana za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1983. Opravljajo se v popoldanskem času, deloma ob sobotah, nedeljah in praznikih. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Izvršilni odbor sveta VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA LENDAV ponovno razpisuje na podlagi sklepov komisij za driovna raz^-TOZD dela in naloge za TOZD OSNOVNA ŠOLA DRAGO LUGARIČ LENDAVA $pisn: asb — učitelja tehničnega pouka in fizike, PRU — učitelja razrednega pouka, U ali PRU Kandidati za navedena dela morajo izpolnjevati splošne pogoj zakonu o osnovni šoli in poleg slovenskega jezika imeti tudi z z nom predpisano znanje madžarskega jezika. Spisi učit« učit« učit« učiti TOZD OSNOVNA ŠOLA VINKO MEGLA ODRANCI »ndid — učitelja nemškega jezika, PRU, ki bo dopolnjeval učno obvei .^r9g 'ijave s poučevanjem drugih predmetov 2 učiteljev razrednega pouka, PRU, za določen čas (od 1. 9. do 31. 8. 1984) učitelja razrednega pouka, PRU, za določen čas (nadomeš*;^,,. delavke, ki bo na bolniškem dopustu) TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN ČRENŠCZpis učiti kno — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja na razredni f učit nji, PRU, za določen čas — učitelja slovenskega in nemškega jezika, PRU, ki bo dopofo ir val delovno obveznost v oddelku podaljšanega bivanja na pfjave metni stopnji, za določen čas — učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU, za določen čas (nadoi----- Čanje delavca, ki bo služil vojaški rok) — učitelja telesne vzgoje, PRU — učitelja biologije in kemije, PRU, za določen čas (od 1.9.198 16. 1. 1984) — učitelja nemškega jezika. PRU in za delo v knjižnici, za dol' čas (od 1. 9. 1983 do 6. 1. 1984) *pis TOZD OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC BISTRIC — učitelja fizike in tehničnega pouka, PRU — učitelja zgodovine, zemljepisa in družbenomoralne vzgoje, P zgodovine in zemljepisa — učitelja razrednega pouka, U ali PRU, za določen čas (od 1983 do 31. 8. 1984) >zpi 2 u. poi Učil TOZD OSNOVNA ŠOLA VLAJ LAJOS GENTEROVCI — 3 učiteljev razrednega pouka, U ali PRU — učitelja slovenskega in nemškega jezika, PRU — učitelja glasbenega pouka, PRU, ki bo dopolnjeval delovno veznost s poučevanjem drugih predmetov Kandidati za navedena dela morajo izpolnjevati splošne pogoj !v? et SN( A> zakonu o osnovni šoli in poleg slovenskega jezika imeti tudi z nom predpisano znanje madžarskega jezika. TOZD OSNOVNA ŠOLA VELIKA POLANA — učitelja tehničnega pouka in fizike, PRU — učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU — učitelja nemškega jezika, PRU, ki bo dopolnjeval delovno ol) nost na drugih predmetnih področjih — učitelja glasbene vzgoje, PRU — učitelja razrednega pouka, U ali PRU, za delo v oddelku podi- u« nega bivanja, za določen čas (za eno šolsko leto) — učitelja razrednega pouka, U ali PRU, za določen čas (od 1 1983 do 29. 2. 1984), nadomeščanje delavke, ki bo na poroj^ škem dopustu inov TOZD OSNOVNA ŠOLA JOŠKO TALANVI-JANEZ fe' BROVNIK uči Na uči: 19! uči: uči uči — učitelja telesne vzgoje, PRU, ki bo dopolnjeval delovno obveJ s poučevanjem tehničnega pouka in fizike — učitelja glasbenega pouka, PRU, ki bo poučeval tudi na Osnjjf* šoli Edvard Kardelj Kobilje —- učitelja razrednega pouka, U ali PRU, za delo v oddelku poda[ nega bivanja, za določen čas — socialnega delavca, višješolska izobrazba ustrezne smeri zi cialne delavce azF Kandidati za navedena dela morajo izpolnjevati splošne pogoj zakonu o osnovni šoli in poleg slovenskega jezika imeti z zako predpisano znanje madžarskega jezika. TOZD OSNOVNA ŠOLA ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE — učitelja nemškega jezika, PRU — učitelja fizike in tehničnega pouka, PRU ^ — učitelja razrednega pouka, U ali PRU za delo v oddelku poda ®( nega bivanja, za določen čas (od 1. 9. 1983 do 31. 8. 1984)^../ TOZD OSNOVNA ŠOLA JOŽE KRAMAR-JUŠ LENDAVA sa 8so — specialnega pedagoga za delo z duševno prizadetimi otroki, zč-" ^ ločen čas (eno šolsko leto) — 2 specialnih pedagogov za delo z duševno prizadetimi otroH^Ui določen čas (od 1. 9. 1983 do 15. 1. 1984 in 1. 9. 1983 dofN 1984), nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem doplzp Za navedena dela in naloge se zahteva končana PA smer specij pedagogika in opravljen strokovni izpit; P® — učitelja likovne vzgoje z dopolnilno specialno pedagoško izo, zbo, PRU likovne vzgoje z dopolnilno izobrazbo za opravlj vzgojnoizobraževalnega dela v osnovni šoli s prilagojenim p metnikom in učnim načrtom Kandidati morajo izpolnjevati navedene splošne pogoje in imeti p 0] znanja slovenskega jezika tudi z zakonom predpisano znanje ma« skega jezika. 2 TOZD GLASBENA ŠOLA LENDAVA — 2 učiteljev harmonike — učitelja klavirja in nauka o glasbi — učitelja kitare in nauka o glasbi — učitelja harmonike in nauka o glasbi, ki bo dopolnjeval dek obveznost na osnovni šoli Odranci Za vsa navedena dela se zahteva ustrezna srednja ali višješolska brazba po zakonu o glasbenih šolah. Vsa navedena dela (razen posebej navedenih) so razpisana za neč ' čen čas. Začetek dela 1. septembra 1983. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevi ^ pogojev v 10 dneh po objavi razpisa komisijam za delovna razn1 posamezne TOZD. Komisije ne bodo obravnavale prijav brez ust ^ nih dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Če se na razpisana1 in naloge ne bodo javili kandidati, ki izpolnjujejo vse razpisne pof bomo zaradi potrebe po nemotenem vzgojno-izobraževalnem j upoštevali v skladu z določilom zakona o delovnih razmerjih tudi jave kandidatov, ki ne izpolnjujejo v celoti razpisnih pogojev. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za p ranil ______ PROSVEtm DELAVEC - 20. junija 1983^ št. 11 Vfpisna komisija ; y '' ^ASBENE ŠOLE IDRIJA 1 2pisuje dela in naloge: Učitelja kitare, PRU s polnim delovnim časom učitelja violine, PRU s polovičnim delovnim časom učitelja pihat, PRU s polnim delovnim časom za oddelek Cerkno učitelja trobil, PRU s polovičnim delovnim časom za oddelek Cerkno učitelja klavirja, PRU s polnim delovnim časom za oddelek Cerkno. &ndidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z ustreznimi zakoni drugimi predpisi. 'jave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. eSfNOVNA ŠOLA FRANJA GOLOBA PREVALJE h- -i .-:f 'sit?:- ■., '- SREDNJA EKONOMSKA IN DRUŽBOSLOVNA ŠOLA KOPER . .. , razpisuje proste delovne naloge in opravila za nedoločen čas — učitelja osnov tehnike in proizvodnje Pogoj: visoka izobrazba tehnične smeri — učitelja računalništva Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri _ ijiH:: r:.i. .h- ' i lir.,: r za določen čas — 2 učiteljev ekonomskih predmetov — učitelja osnov tehnike in proizvodnje — učitelja italijanskega in angleškega jezika — učitelja italijanskega in angleškega jezika (s polovičnim delovnim časom) • ■ 1 . • v«:V",- ' ; --v - • - , OSNOVNA ŠOLA JANEZ MENCINGER BOHINJSKA BISTRICA razpisuje dela in naloge - — učitelja likovnega pouka in družbenomoralne vzgoje — učitelja telesne vzgoje (specializacija smučanje in odbojka) — učitelja slovenskega in angleškega jezika — učitelja matematike in fizike (polovičen delovni čas, za določen čas) — socialnega delavca, za določen čas (od 1.9.1983 do 11. 2.1984), ki bo opravljal dela in naloge v osnovni šoli Bohinjska Bistrica in v osnovni šoli Gorje. Pogoj: ustrezna izobrazba in primerne moralnopolitične lastnosti. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Začetek dela je 1. 9. 1983. Šola je celodnevna. j^pisuje dela in naloge Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri GOZDARSKI ŠOLSKI CENTER POSTOJNA učitelja tehnične vzgoje, PRU, za polovičen delovni čas. joštja in naloge razpisujemo za nedoločen čas. P iave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. — učitelja strojepisja (s polovičnim delovnim časom) Pogoj: višja izobrazba ustrezne smeri Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. razpisuje za nedoločen čas s polnom delovnim časom prosta dela in naloge — učitelja samoupravljanja s temelji marksizma in zgodovine, visoka izobrazba ustrezne smeri — učitelja kemije in biologije, profesor kemije in biologije 98 Opisna komisija pri svetu loli 'LE ŠLANDROVE BRIGADE DOMŽALE Opisuje dela in naloge: !G , P d no 2 učiteljev razrednega pouka (delo v COŠ-telesna vzgoja, glasbeni Pouk, interesne dejavnosti) Učitelja razrednega pouka v oddelku PB na podružnični šoli Ihan — razredni pouk učitelja glasbenega pouka, PRU ali P Našteta dela in naloge se razpisujcj a. za nedoločen čas. učitelja razrednega pouka za delo v COŠ (od 1. 9.1983 do 31.1. j učitelja matematike, PJRU ali P (1. 9. 1983 do 31. 3. 1984) učitelja biologije, PRU ali P (1. 9. 1983 do 31. 5. 1984) učitelja gospodinjskega pouka, PRL (1. 9.1983 do 31. 3.1984) jave pošljite v 15 dneh od objave na naslov: Osnovna šola Šlan-,0jDve brigade Domžale Bistriška 19. Kandidati bodo obveščeni o : z Ui v 30 dneh. - et SNOVNE ŠOLE NARODNI HEROJ TONE TOMŠIČ LJUB-. ANA, Šaranovičeva 7 OB zpisuje za nedoločen čas prosta de a in naloge ^ u&teija zgodovine, družbenomoralne vzgoje in srbohrvaškega je-d 1 *ika- irokndidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o «ovni šoli. rjave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. e? * pNOVNE ŠOLE DR. BOGOMIRA MAGAJNE DIVAČA 0Zpi$uje dela in naloge: zrf učitelja slovenskega jezika in angleškega jezika d jr “Stelja gospodinjstva — biologije in vodje šolske prehrane <0' učitelja fizike in tehničnega pouka [ učitelja razrednega pouka na podružnici Vreme h učitelja likovnega pouka in zgodovine sa navedena dela so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim Jsom. Iaj08°j; Končana višja ali visoka šola ustrezne smeri. 4)*cetek dela: 1. 9. 1983. ^ J 1iave 2 dokazili pošljite na svet šole v 8 dneh po objavi razpisa. V-------------------------------' . ' ~ za delovna razmerja na a snovni šoli prule 'Opisuje prosta dela in naloge: cij Pomočnika ravnatelja udidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom o 0Vn> šoli, in imeti: P Ustrezno pedagoško izobrazbo S let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu P opravljen strokovni izpit ra organizacijske in strokovne sposobno ;ti ter biti družbeno politično aktiven Pozitiven odnos do družbenega premoženja in samoupravljanja andat traja 4 leta. Nastop dela 1. 9. 1983. nedoločen čas s polnim delovnin časom: učitelja telesne vzgoje — PRU ali I (moški) učitelja telesne vzgoje ter vodje prostega časa v COŠ za nižje ra-srede (moški) idr učitelja matematike in fizike — PRU ali P za manj kot poln de-'uvni čas dtdati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 113 ,P° objavi razpisa. ,1 , .idati pod točko 1. naj pošljejo prijavo na naslov: a ^zP‘sna komisija za imenovanje pomot nika ravnatelja Osnovne šole e in priložijo kratek opis dosedanjega dela. li jUdidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po končanem raz-•uem roku. ' ' Začetek dela 1. 9. 1983. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA TREBNJE razpisuje prosta dela in naloge za TOZD OSNOVNA ŠOLA MIRNA: — učitelja telesne vzgoje — učitelja zgodovine in zemljepisa TOZD OSNOVNA ŠOLA MOKRONOG: — učitelja telesne vzgoje — učitelja glasbenega pouka — ravnatelja osnovne šole Mokronog TOZD OSNOVNA ŠOLA ŠENTRUPERT: — učitelja biologije in kemije — učitelja tehnične in likovne vzgoje TOZD OSNOVNA ŠOLA TREBNJE: — učitelja tehnične vzgoje TOZD OSNOVNA ŠOLA VELIKI GABER: — učitelja matematike in fizike — učitelja zemljepisa in zgodovine s polovičnim delovnim časom — učitelja tehnične vzgoje s polovičnim delovnim časom TOZD CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE: — strokovnega učitelja harmonike za določen čas — profesorja klavirja — učitelja trobil Pogoji: Za ravnatelja veljajo določila 137. člena, za učitelja pa določila 96. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 5-282-80). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili ustrezni TOZD v 15 dneh po objavi razpisa. Za vsa navedena dela se združuje delo za nedoločen čas, razen če je v razpisu drugače napisano. Komisija za delovna razmerja SREDNJE LESARSKE ŠOLE LJUBLJANA, Aškerčeva 7 razpisuje dela in naloge — organizatorja proizvodnega dela, za nedoločen čas — učitelja strokovnih predmetov, za določen čas — učitelja konstrukcijskega risanja, za določen čas — učitelja fizike, za določen čas — učitelja matematike, za določen čas — učitelja samoupravljanja s temelji marksizma, za nedoločen čas — učitelja nemškega jezika, za določen čas s krajšim delovnim časom — učitelja telesne vzgoje, za nedoločen čas — učitelja slovenskega jezika, za določen čas Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o usmerjenem izobraževanju. Prijave sprejema tajništvo šole do 15. julija 1983. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI razpisuje prosta dela in naloge: ža nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja glasbene vzgoje, PRU — na razpolago je dvosobno stanovanje, — učitelja biologije in kemije, PRU, — učitelja telesne vzgoje, PRU (VŠTK), — učitelja telesne vzgoje na PŠ (COŠ) Selca, PRU; za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje‘delavk, ki bodoria porodniškem dopustu — do njihove vrnitve na delo): — učitelja razrednega pouka na PŠ (COŠ) Selca, PA razredni pouk, — učitelja razrednega pouka, PA razredni pouk. — knjižničarja, PA smer knjižničarstvo. Za vse je začetek dela L 9. 1983. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi s kratkim življenjepisom 15 dneh po objavi razpis:. O izbiri bodo Obveščeni v o0 dneh po sprejemnem roka. Komisija za delovna razmerja ŠOLSKEGA CENTRA »VOJVODINA« TOLMIN ponovno razpisuje dela in naloge NA ENOTI OSNOVNE ŠOLE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — učitelja zgodovine, PRU, s strokovnim izpitom — učitelja tehnične vzgoje, PRU, s strokovnim izpitom NA ENOTI USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, za nedoločen čas: — učitelja fizike ali fizike in matematike, polni delovni čas — učitelja osnov tehnike in proizvodnje, dipl. inž. strojništva ali elek-trostroke, polovični delovni čas — učitelja obrambe in zaščite in geografije, P geografije in rezervni oficir ali P geografije in dipl. obramboslovec, polovični detovni čas N A ENOTI GLASBENE ŠOLE, za nedoločen čas spolnim delovnim časom: — 2 učiteljev klavirja in harmonike, višja izobrazba — 2 učiteljev klavirja, višja izobrazba — učitelja violine in kitare, višja izobrazba (možna kombinacija z naukom o glasbi ali drugimi glasbili) ■'* Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski center »Vojvodina« Tolmin, 65220 Tolmin, Dijaška ulica 12b. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem sprejemanju razpisnih prijav. Začetek dela 1. 9. 1983. Šolski center »Vojvodina« Tolmin nima prostih stanovanj. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE razpisuje prosta dela in naloge NA OSNOVNI ŠOLI ZBORA ODPOSLANCEV V KOČEVJU _ učitelja tehnične vzgoje, PRU aii P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja glasbenega pouka, PRU aii P, za določen čas (do konca prvega polletja 198.V84) Na voljo je dvosobno stanovanje v Željnah, 4 kilometre oddaljeno od delovnega mesta. Dobre avtobusne zveze. NA PODRUŽNIČNI OSNOVNI ŠOLI STRUGE — učitelja slovenskega in nemškega jezika, PRU ali P, za določen čas (za eno šolsko leto) Na voljo je dvosobno stanovanje v šolski stavbi. Dodatek za težke delovne razmere. NA PODRUŽNIČNI OSNOVNI ŠOLI PODPRESKA — učitelja razrednega pouka v kombinaciji s tremi razredi, U ali PA — razredni pouk, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja za poučevanje v kombiniranem oddelku na predmetni stopnji, PRU slovenskega in nemškega jezika ali PRU matematike in fizike, id bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem drugih predmetov Stanovanja ni. Dodatek za težke delovne razmere. Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh. Začetek dela 1. 9. 1983. VZGOJNO-1ZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje prosta dela in naloge: ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA MARIJA BROZ BISTRICA OB SOTLI — učitelja telesne vzgoje za določen čas (nadomeščanje delavca, Id bo služil vojaški rok), stanovanje po dogovoru. ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA ROGATEC učitelja za tehnični pouk (nadomeščanje delavca med služenjem 1 vojaškega roka) za določen čas učitelja za tehnični pouk (nadomeščanje delavca med služenjem vojaškega roka) za določen čas — ««tetja za razredni pouk za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Začetek razpisanih del in nalog ie !, 9. 1983. Kandid it m u ijo. izpolnjevati p goj n , Zakonu ■ ■ no ni oli. '•Vgc dohssih j;: 'bra -bi n..si ... dneh po o:-,..s. n. nosi,,v, TOZD. ‘ CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA FRAN KOCBEK GORNJI GRAD razpisuje prosta dela in naioge za CENTRALNO ŠOLO: — učitelja slovenskega jezika učitelja matematike in fizike — učitelja matematike in fizike -— učitelja likovne vzgoje in za knjižničarstvo — učitelja tehnične vzgoje in fizike — učitelja telesne vzgoje — učitelja glasbene vzgoje — učitelja biologije in gospodinjstva — vodja šolske prehrane za PODRUŽNIČNO ŠOLO ŠMARTNO OB DRETI: — učitelja razrednega pouka za PODRUŽNIČNO ŠOLO NOVA ŠTIFTA: — učitelja razrednega pouka Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili najkasneje 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA SIMONA JENKA SMLEDNIK razpisuje prosta dela in naloge — učitelja razrednega pouka, PA, za nedoločen čas — učitelja fizike in tehničnega pouka, PA; za nedoločen čas — učiteljatelesnevzgdje (moški), PA ali VSTK, za določen čas (odi. 9. 1983 do 30. 6. 1984) • ' / ;5'V ' ; ' 't — učitelja likovne vzgoje za 7 ur na teden, r A, za nedoločen čas — učitelja glasbene vzgoje za 9 ur na teden, PA, za nedoločen čas Prijave z ustrezni rini; dokazili sprejema sola 15 dni po objavi razpisa. / -,i, -ii** 1 2’ '• J Ti. Ut "-1 r * -T' ■ • OSNOVNA ŠOLA NEZNANIH TALCEV DRAVOGRAD razpisuje prosta dela in naloge: 1. pedagoškega pomočnika s polovično učno obveznostjo 2. učitelja telesne vzgoje za določen čas (nadomešča nje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). Pogoji: Pod 1, da izpolnjuje predpisane pogoje iz 511. člena ZZD ter 95. člena Zakona o osnovni šoli in ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit in da je družbeno-politično aktiven. Pod 2, da ima diplomo učitelja telesne vzgoje. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE CVETKO GOLAR ŠKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge — učitelja telesne vzgoje (posebna telesna vzgoja), pogoj: visoka izobrazba z ustrezno usmeritvijo in eno leto delovnih izkušenj — učitelja likovnega in tehničnega pouka, pogoj: PA Začetek dela 1. 9. 1983. Pri jave pošljite v 15 dneh'po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Cvetko Golar Škofja Loka, Frankovo 51. Prijavi priložite dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so navedeni v tem razpisu. Kandidata bomo izbrali najpozneje v 10 dneh po preteku razpisnega roka. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri. Komisija za delovna razmerja CENTRA SREDNJIH ŠOL DOMŽALE ponovno razpisuje dela in naloge: za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — organizatorja proizvodne prakse — višja izobrazba strojne smeri, zaželen izpit iz varstva pri delu II. stopnje — 4 učiteljev praktičnega pouka za kovinarsko usmeritev — višja izobrazba strojne smeri, zaželeno delo v poklicu varilec, strugar, rezkalec, strojni ključavničar in delovne izkušnje — 5 učiteljev strokovno teoretičnih predmetov — dipl. inž. strojništva — 2 učiteljev praktičnega pouka za usnjarsko-konfekcionarsko usmeritev — višja ali srednja izobrazba usnjarsko-krznarsko-kon-fekcijske smeri — učitelja strokovno teoretičnih predmetov za usnjarsko usmeritev — končana srednja usnjarska šola in visoka ali višja izobrazba usnjarske alt kefiiijške smeri — učitelja strokovnih teoretičnih predmetov za usnjarsko galanterijsko usmeritev — končana srednja usnjarsko-galanterijska šola in visoka ali .višja izobrazba galanterijske smeri — 2 učiteljev obrambe in zaščite, visoka izobrazba Iza določen čas s polnim delovnim časom: — učitelja ekonomike in organizacije, dipl. ekonomist Prijave na razpisana dela in naloge sprejema tajništvo Centra srednjih šol Domžale. Ljubljanska cesta 105, 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni'o izidu razpisa v 30 dneh po preteku roka za prijave. ŠOLSKI CENTER TOZD OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA razpisuje dela in naloge — učitelja razrednega pouka za delo v rednem oddelku ali oddelku podaljšanega bivanja (za nedoločen čas s polnim delovnim časom). Začetek dela 1. 9. 1983. ----------------------------------------------------j&ias ----------------------------------------------------v v; VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR PRI CfA Z Ijut razpisuje prosta dela in naloge za: .In TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA MALGAJA ŠENTJURK, * CELJU ”• 1 — učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bbl U ali PRU, ki bo dopolnjeval delovno obveznost, za določel (šolsko leto 1983/84) TOZD VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA ŠE Nil PRI CELJU — pomočnika ravnatelja I Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, predpisa Zakonom o združenem delu in Družbenim dogovorom občine Še pri Celju tudi tele pogoje: - biti mora vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, spet pedagog, učitelj : imeti mora najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem kovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in va predšolskih otrok imeti mora ustrezne moralno-politične lastnosti in biti dober organizator. Kandidat bo imenovan za 4 leta. TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA VRUNČA SLIVNICA CELJU — učitelja matematike, PRU, za nedoločen čas Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v osmih dneh po objavi piša tistemu tozdu, v katerem žele opravljati delo. O izbiri bod< veščeni v 30 dneh po objavi razpisa. JJSNOVNA ŠOLA JURIJ VEGA MORAVČE preklicuje oglas — prostih del in nalog učitelja angleškega jezika, ki je bil objavlj Prosvetnem delavcu, dne 18. 4. 1983. Popravek Pri razpisu ŠOLSKI CENTER SEVNICA TOZD OSNOVj ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA, objavljenem v 10. številki I svetnega delavca, 6. junija 1983 popravljamo v predzadnji alinei sedilo, ki zadeva »stanovanje«, takole: možnost stanovanja. Prijave pošljite komisiji za medsebojna delovna razmerja osnovne šole Neznanih talcev Dravograd v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Pri zadnji alinei dodajamo pri razpisu del in nalog učitelja razredi pouka za delo v rednem oddelku ali oddelku podaljšanega, bivž začetek dela 1. 9. 1983. 'J J »Filmoteka 16« delovna organizacija za napredek in uporabo ozkega filma 41000 ZAGREB Savska 9 izdeluje in prodaja učne element-filme in zvočne filme na 8-milimetrskem traku, razdeljuje risane, dokumentarne in igrane 16-milimetrske filme, izdaja strokovno literaturo o filmu ELEMENT-FILM ZA POUK ZEMLJEPISA V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI ŠKRAPLJE IN ŽLEBIČI VRTAČE IN UVALE KRAŠKI IZVIRI PONIKALNICE IN VRULJE KRAŠKE JAME ŠPILJE KRAŠKA PLANOTA KRAŠKO POLJE ČLOVEK NA KRASU PLITVIČKA JEZERA LEDENIKI —I. DEL LEDENIKI — II. DEL RIO DE JANEIRO KOPNO IN MORJE NA ZEMLJI ZEMLJEPISNA ŠIRINA IN DOLŽINA ZRAČNI TLAK IN NASTANEK VETROV STOPINJSKA MREŽA VRTENJE ZEMLJE GIBANJE ZEMLJE OKROG SONCA VETROVI V JUGOSLAVIJI VULKAN NAŠI OTOKI NA JADRANU PANONSKA NIŽINA ALPSKA DOLINA NAROČILNICE ZA FILME POŠLJITE NA NASLOV: »FILMOTEKA 16« 41000 ZAGREB Savska cesta 9 Prof. MARIJAN SAŠEK NEKATERE OPOMBE K FILMU ZA POUK ZEMLJEPISA Film je pri pouku zemljepisa predvsem posebno nazorno učno sredstvo, s katerim lahko prikažemo stvarnost različnih geografskih prostorov. S kadri, ki sledijo drug drugemu, daje veliko informacij in sintetično sliko prikazanega prostora; zato lahko učenci posredno, pa tudi skoraj neposredno opazujejo, spremljajo in doživljajo prostorski pejsaž, ki ga prikazuje film, in se vživljajo vanj. Posebnost zemljepisnega pouka je prav v tem, ker prikazuje prostor, ki ga sestavljata naravno in družbeno okolje, povezano v enotno geografsko celoto. Toda. zemljepis (geografija) je tudi predmet (ali znanost) o Zemljini površini in pojavih ali procesih na njej. »Vsi ti različni pojavi in procesi, ki se nenehno spreminjajo na zemeljski površini, se zrcalijo v pejsažu z ustreznimi spremembami, pejsaž pa se pojavlja kot prizorišče geografskih dogajanj. Odtod tudi formalistično poistenje objekta geografije s pejsažem. Toda pejsaž ni vzrok, temveč posledica naravnih in družbenih pojavov in procesov.« (M.Friganovič) Zato je treba le-te z ustrezno i azlago območij, krajev ali držav tudi s filmom učencem približati tako, da jih doživijo, »vidijo«. Tak pouk ob projekciji filmov je učencem veliko bližji. Z metodo demonstracije filma v zemljepisu deloma nadomeščamo številne druge učne metode (predvsem metodo ustnega razlaganja, predavanja, opisovanja, pripovedovanja, pogovora, dela z besedilom, risanja idr.), ob uporabi filma kot avdiovizualnega učnega sredstva pa povečujemo nazornost in zmanjšujemo verba-lizem pri pouku. S filmom prikazujemo različne kraje, dežele, delovanje ljudi, pojave življenja v prostoru, vzajemne odnose in medsebojno odvisnost naravnega okolja in človekovega dela v njem. To je še posebno pomembno pri pouku narodne geografije. Bistvena naloga zemljepisnega pouka ni dati učencem čim več dejstev in informacij, temveč jih naučiti sintetično zagtabti celot« ■ost in vzročnost pojavov v njem. Zato zahteva prikazovanje in spremljanje filma od učencev večjo pozornost, saj je treba povezovati številne informacije, ki jih prinaša film, razčlenjevati, izločati in posploševati bistveno. Na koncu projekcije moramo z učenci filmske vsebine vključiti v tisti jugoslovanski prostor, ki ga obravnavamo, ter razčleniti in povezati filmsko vsebino. Geografski filmi imajo še posebno didaktično in strokovno vrednost za: 1. prikazovanje različnih geografskih prostorov, ki jih sicer učenci ne bi mpgli neposredno opazovati in proučevati; 2. opazovanje naravnih pojavov v prostoru in spremljanje njihovega dinamičnega razvoja (npr. gibanje voda, razvoj atmosferskih pojavov in spremljanje vremenskih sprememb, spremembe pejsaža v raznih letnih časih ali v različnih geografskih širinah, razlike v vegetacijski odeji in posebnosti reliefa); 3. opažanje številnih procesov v življenju ljudi in v človekovem delu (obdelovanje tal, graditev industrijskih objektov, razmestitev in graditev naselij, promet ljudi in blaga), ki postajajo ob sinhronizaciji slike in tona še posebno plastični; 4. primerjanje in razumevanje procesov, ki trajajo v naravi ali družbi dalj časa, s filmom pa jih lahko prikažemo v kratkem času, pospešeno ali vzporedno (npr. nastajanje planin, delovanje vulkanov, plimo in valovanje, načine namakanja, promet itd.); 5. prikazovanje nekaterih detajlov v prostora,v nadnaravni velikosti in njihovo uvrščanje v ospredje slike na platnu; 6. kombiniranje filmskih slik z ustreznimi risbami (grafikoni, diagrami in z drugimi grafičnimi tehnikami, ker postane s tem pojasnjevanje prostorskih pojavov učinkovitejše. Dobro izbran film, ki se včlenjuje v programske vsebine, je za učence vizualno in akustično privlačen, ohranja njihovo pozornost tako, da tudi učenci največkrat niso samo pasivni opazovalci projekcije. Zato imajo učenci ponavadi projekcije filmov radi, saj dobivajo z njimi jasne informacije o raznih deželah sveta, posebno o Jugoslaviji, njenih območjih in krajih, pa tudi o ljudeh, ki tod živijo.