AMERIŠKA AMERICAN IN SPOUT FOREIGN " I IN LANGUAGE ONLY ©MOYINft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 13, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV 111.—Dva mlada slo- fcitf3 fanta in ^ve mladenki, 2a''s° bili v avtomobilu, ki " t, nedeljo, dne 9. mar jof '^ešr" r Raznih ajev po meriki Bomba, ki je bila namenjena angleškemu poslaniku, je ubila šest oseb ob avtotruk na cesti o^ Ave- pol milje od Lisla, [etl)j.'lu Page. Bernardina bila12 Aurore> stara 21 let> ^irginija Verbič, stara '/ : let a na mestu mrtva, njena Je H V" težko ranjena; ® Wedic (Vidic) iz Jolie-Lin , 25 let, je tudi težko po-Stanko Terlep iz ilto ra|Fiel(la. star 27 let, je Ijjlj njen. Ranjence so od-|6u. v bolnišnico v St. Char-fliet, » tu kk »I V na ah'0 H. — pre(j ne^aj dne-umrl Martin Fir, star g °ma iz Lokvice pri Me-ivei r KraJ'ini- v Ameriki in zapušča štiri ifia !«' Kans. — Dne 27. fe-a umrl m in v tukajšnji na- ju^ # Vrl ren8 6iH ua(, . Vseh okoliških sloven-H g, lnah dobro poznani od *ubic, star 72 let in do-1 je arja Pri Brežicah. najbrže ga je žaga na m°žganih, kajti na-Sir tvega v postelji. Bil Be iiVe]v naselbini, v kate-ktiVen ^ let in pred leti je 'itiv • u^tvenik. Zapušča VC °draslih otrok. p ' ~~~ Dne 5 t.m. je v I y «ratki bolezni umfl Kbr- 61 ro) J "ici 7 bolezni star 80 let in rojen Pušča tri sinove in ito' iva1 V*1 ,rf ov«1 :dKf ptf v it *ork ^ °okl — marca ok ^u umrl Pavel Kapš, fvai * let, ki je stanoval 'iei',Je v New Jerseyju. !Ktja.J1.z Lazov ob Kolpi v 'Mn0 n' in tukaj zapušča 6 «» hčer. feS^UL - °aHja.lovca City. To se sicer itp6, pa se je vendar-jeS °vbstrelil lovca. John **8IMUCU sv°je^a Psa> ka" 4 Jato e fazane m' V* Carigrad, 12. marca. — Turška policija in vojaške oblasti iščejo zločince, ki so razstrelili bombo v enem največjih hotelov tukaj, Pera Palace in ki je ubila šest oseb. Bomba je bila oči-vidno namenjena angleškemu poslaniku Rendelu in vsemu njegovemu spremstvu, ki je dospel iz Sofije, Bolgarija. Turška policija ,fe preprijča-na, da je bila bomba vložena še v Sofiji v posebnem kovčegu med prtljago, ki se je vozila iz Sofije v Carigrad. Dalje je policija mnenja, da so atentatorji uravnali bombo tako, da bi se bila razpočila še na vlaku, kjer bi bili ubiti gotovo vsi člani angleškega poslaništva, kakih 50 oseb, ki so se vozili s tem vlakom in tudi drugi, ki so spremljali angleške diplomate do turške meje, -kot ameriški poslanik Earle in drugi. Toda bomba se je razpočila šele v vestibulu hotela, 10 minut potem, ko je dospel angleški poslanik s spremstvom v poslopje. Bomba je popolnoma porušila vestibul. Pri tem je bilo ubitih šest oseb, dva turška detektiva, ki sta hotel stražila, dva hotelska postrežčka, nek moški, ki je šel takrat mimo hotela in neka ženska, kateri je odtrgalo glavo. Med ubitimi je tudi Gertrude Ellis, ki je bila stenografka pri angleškem poslaništvu v Sofiji. Angleški poslanik je bil v svoji sobi, kjer je odpiral kovčege, ko je zaslišal razstrelbo. Hitel je doli, kjer je bila še njegova hči Ana, katero je sicer detonacija vrgla po tleh, toda je ostala nepoškodovana. Komuniste dolžijo stavke voznikov v New Yorku New York. — Kongrešnik Dies, načelnik preiskovalnega odbora aktivnosti protiameriških elementov, je podal izjavo, v kateri zatrjuje, da je komunistični vpliv v uniji voznikov avtobusov kriv, da so začeli s stavko. Tudi newyorški župan La Guar. dia je označil stavko kot zelo veliko napako unijskih voditeljev. Kakih 900,000 oseb je prizadetih radi te stavke, ki so se sicer posluževale busov za prevoz na delo in domov. Unija spada k CIO in predsednik unije je včeraj zatrdil, da so delavci pripravljeni za dolgo stavko in da se ne bodo podali, dokler ne bodo dosegli svojih zahtev. k t Ko sta 3e pes poskočil. Pri d^l le** kuv VeJo, veja ob pe-in strel je zadel List>^o-- \i!c'd uredništva % Se hsta,—v sledečih So 2abteva zdravniško !^tti Cenitvijo: za i ^0fth V ^akami, Louisi-Carolini, Texas, ra oba spola v dr-;Vf°rnia> Colorado, \ J Illinois, Indiana, % £hisan, New Jer-m li V aniPshire, New ^ Dj". Rhode Island, A Tennessee, West ,\j ^ 1Sconsin. V državi ne zahteva _ NčpaVe' toda če je ka-i biti ev bolan, mora VS'cer0(1 zdravnika spri-.sledi zelo občutna države, ki ni-i treba vstati. Častnikom in podčastnikom se naroča, naj se pri treniranju vojakov poslužujejo takih metod, ki bodo razvile pri vojakih čut dolžnosti, ponosa in odgovornosti, zvestobe, moralo, spoštovanje, zaupanje in iniciativo za skupno delo. Armada zdaj tudi uradno naznanja glede javne rabe ameriške zastave. Na odru mo ra biti zastava zadej in nad govornikom. Kadar je razobešena preko ceste, morajo biti obrnjene zvezde vedno proti vzhodu ali severu, in ne proti zahodu ali jugu. Zastava se ne sme nikdar rabiti za okrašen je go vorniške tribune, mize ali stola. Mussolini je včasih preganjal Nemce New York. — Mtissolini je včasih zelo sovražil Nemce in jih je leta 1915 izgnal iz Milana. Bilo je malo pred vstopom Italije v prvo svetovno vojno, ko se je Mussolini spri z radikalci in pozival vlado, da se pridruži Angliji in Franciji. V Rim je prišel nek francoski diplomat, ki je hotel pridobiti Italijo za zaveznike. Nekega jutra pride k njemu v hotel mlad moški, ki se predstavi kot Benito Mussolini, ki ponudi Francozu, da bo izgnal iz Milana vse Nemce, če mu da Francoz 100,000 lir. Dobil je denar. Drugo jutro navsezgodaj, so obiskali vsakega Nemca po trije ali štirje Italijani s krepel-ci v roki ter mu ukazali, da se odpelje s prihodnjim vlakom iz mesta; prtljago da bodo poslali za njim. Danes pa dela Mussolini obratno, ko na vso sapo vabi Nemce v Italijo. -o-. Za vrednost naselbine Sinoči se je udeležilo nad 300 ljudi shoda v SDD na Waterloo Rd., ki je imel namen podvzeti korake, da se vzdrži vrednost naselbine in da se prepreči naseljevanje nezaželjenih oseb v okolici Westropp, Hale, Thames, Sylvia in Darwin avenij. Več govornikov je pojasnjevalo, kaj naj bi se napravilo in pa, da se mora vse vršiti v okviru postav. Zelo lepo je od ljudi, da se tako zanimajo za to stvar in da skušajo pravočasno preprečiti morebitno nevšečnost, če se naselijo tukaj taki, ki jih sedanji naseljenci ne marajo. Ženičke ne znajo niti jajec skuhati! Lewiston, Me. — Zveza perutninarjev za državo Maine je imela konvencijo, na kateri je povedal Harold Rotzel, da devet izmed\ desetih žensk ne zna jajca pravilno skuhati. (Jej, jej!) Povedal je, da večina žensk dene jajca v vrelo vodo ter jih pusti vreti par minut, kar je popolnoma, napačno. Pravilen način, kako se skuha, jajca je, da se jih dene v mlačno vodo in naj se pusti vodo zavreti počasi. Zadnji Amerikanci hite iz Francije domov Lisbona, Portugalska. — Prevoz ameriških državljanov in njih družin iz Francije se vrši kolikor mogoče naglo oziroma tako hitro, kot se more dobiti na razpolago parnike. Na vsakem parniku, ki odpluje iz Lisbone proti Ameriki, je od 50 do 100 Amerikancev. Trenutno se nahaja v Lisboni še kakih 250 Amerikancev, ki čakajo na ladje.. Ti so vsi prišli iz Pariza. Največ moških je ostalo v Franciji po zadnji svetovni vojni. Oženili so se v Franciji in imajo zdaj družine. Ti begunci iz Francije pripovedujejo, kako izginjajo mlada dekleta v Franciji, ki jo je zasedla nemška armada. Nekatera dekleta so izvabili Nemci v vladne službe v Parizu, druga so pa enostavno izginila. Pripovedujejo tudi, kako Nemci pridno praznijo francoska vinska skladišča. Kar ne morejo popiti, pa v trukih vozijo v Nemčijo. Konjaka in šampanjca skoro ni več dobiti v Parizu. Sodi se, da je še kakih 300 Amerikancev, ki bi radi prišli domov. Prevoza v Ameriko pa ne dobi na ladji v Lisboni nihče, kdor ni ameriški državljan. Kronski svet je včeraj odobril, da podpiše najprej prijateljsko pogodbo z Nemčijo, pozneje pa bo Jugoslavija postala zaveznica Nemčije, Italije in Japonske. IZ AMERIKE DEŽUJEJO PROTESTI PROTI PRISTOPU K OSIŠČU Belgrad, 12. marca. — Iz nenavadno zanesljivih uradnih krogov s«! danes poroča, da se je Jugoslavija odločila "v principu," da podpiše vojaško pogodbo z trozvezo Nemčije, Italije in Japonske. Premier Dragiša Cvetkovič in zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič odpotujeta v par dneh v Berlin, kjer bosta predložila Hitlerju načrt, ki ga je odobril danes kronski svet z ozirom na nemške zahteve. Licence za biciklje Licence za biciklje se bodo začele prodajati za leto 1941 1. aprila. Kupilo se jih bo lahko v mestni hiši, ali drugih, za to postavljenih prostorih. Licence bodo take kot avtne, bele številke na rujavem polju. V Clevelandu je bilo lansko leto lincenzira-nih 44,000 bicikljev, za letos se jih pričakuje 5,000 več. Iz bolnišnice Leopold Troha, 19707 Arrowhead Ave. se je vrnil iz bolnišnice in prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu. Ta bo gotovo pel! Družini Mr. in Mrs. Ted Lundblad, 15500 Holmes Ave. je bil rojen osem funtov težak sinko, prvi otrok v družini. Mati je hčerka Mr. in Mrs. Matt Sežun iz 15710 Waterloo Rd. Večkrat smo jo slišali pod ime^ nom Pauline Sežun na slovenskem radio programu. Torej bo gotovo tudi sinko dober pe vec. Mati in dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Naše čestitke! Jugoslovanska ministra bosta prosila Hitlerja, da se Jugoslaviji dovoli nekak "prehodni odlog," predno bo podpisala pristop k osišču, da v tem času pomiri narod, ki je javno proti zvezi z Nemčijo, Italijo in Japonsko. Vlada se boji notranjih nemirov, če bi takoj podpisala pristop k osišču. Najprej naj bi se podpisala nekaka "prijateljska" pogedba z Nemčijo in ko se bo narod pomiril, se bo podpisala pa polnomočna zveza. Kolikor zatrjujejo poročila, je kronski svet odobril predložiti Nemčiji sledeče ponudbe: Jugoslavija bo podpisala, prijateljsko izjavo z Nemčijo, predno bo podpisala pristop k osišču. Potem se bosta Nemčija in Jugoslavija sporazumeli, da se demobilizira jugoslovanska armada, kot to zahteva Nemčija, da 30 tako Nemčija absolutno var-la pred kakim napadom v Jugoslaviji, ko bo peljala svojo arma-.lo preko njenega ozemlja v Grčijo. Nemčija pa zahteva od Jugoslavije sledeče: Da se takoj razpusti vsa jugoslovanska armada. Da dobi Nemčija popolno oblast nad ekonomijo, prevozni mi in prometnimi zvezami v Ju goslaviji. Da dobi Nemčija pravico pošiljati vojni material preko Jugoslavije. Da dobi Nemčija pravico prevažati vojaštvo preko Jugoslavi je, če se ji bo to zdelo potrebno. Da Jugoslavija podpiše pristop k nemško-italijanski-japon-ski zvezi. * Washington, D. C. 12. marca. — V tukajšnjih jugoslovanskih krogih se zatrjuje, da je bilo poslanih na stotine brzojavk na ju goslovansko vlado od strani ameriških in kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, v katerih se zahteva od vlade, da stoji trdno proti vsem zahtevam Nem čije. Tako je poslala brzojavko NEMŠKI VETERANI SE NE BODO VEČ UDELEŽEVALI VERSKIH OBREDOV Berlin. — Narodno socialistična zveza vojnih veteranov je prepovedala svojim članom, da bi se udeleževali verskih skupščin katerekoli vrste v skupinah razen, če je pogreb za umrlim članom ali vojakom. Namen te zveze je, da se vzdrži kot celota vsakega sodelovanja s cerkvijo Za enkrat se je dovolilo posameznim članom, da smejo obisko. vati cerkve, toda noben duhovnik ne sme imeti kakega urada v tej zvezi veteranov. Zveza poudarja, da se ne bo vtikala v versko prepričanje posameznih članov. Pastor Martin Niemoeller, vodja nemške konfesijonalne cerkve, ki so ga naciji zaprli in o katerem se je pred nekaj tedni trdilo, da je prestopil v katoliško vero, je zdaj to javno zani kal. Izjavlja, da ni storil tega koraka in da ga tudi ne namerava napraviti. Kranjsko slovenska katoliška jednota, Srbski savez in Hrvatska bratska zajednica, poleg več sto privatnih oseb in časopisov. John Butkovič, predsednik Hrvatske bratske zajednice je poslal brzojavko na dr. Vladko Mačka, vodjo Hrvatov in podpredsednika vlade, da s<5 Hrvatje, bivajoči v Zed. državah in v Kanadi absolutno proti, da bi se Jugoslavija zavezala v ikaki pogodbi z nacijsko Nemčijo in njenimi zaveznicami. * London, 13. marca. — Kot zatrjujejo zanesljiva poročila, zbira Italija močno armado na jugoslovanski meji v Albaniji. Kljub temu bo Jugoslavija odločno odklonila zvezo z osiščem, v kolikor se more soditi po najnovejših zaupnih poročilih. -o- Grki so odbili siloviti naskok fašistov Atene, 12. marca. — Italijani v Albaniji so včeraj napravili izpad na šestih krajih v Albaniji in to s tako silo, kot še nikoli dozdaj. Najprej so Italijani s topniškim ognjem obstreljavali grške postojanke, potem se je pa zagnala v izpad pehota z bojnim krikom: "Avanti per Duce!" (naprej za Mussolinija). Toda Grki so vse napade vzdržali in popolnoma uničili en cel italijanski bataljon, od katerega so zajeli 187 mož, ostali so pa obležali na bojišču. Ne samo. da so Grki vrgli fašiste nazaj, ampak so jim še iztrgali nekaj postojank pri mestu Tepelini. Grki računajo, da so Italij ani dozdaj izgubili v Albaniji 130,-000 mož, kar je ujetih, pobitih in ranjenih. Kot pripovedujejo italijanski vojni ujetniki, se nahaja Mussolini na albanski fronti že pet dni in da je ukazal svojim generalom, da morajo do sobote "že nekaj pokazati." Manj sodnikov Ohijska senatna zbornica je z 31 glasovi odglasovala, da se zmanjša število mestnih sodnikov v Clevelandu od 16 na 14. Predlog je bil poslan v poslansko zbornico v nadaljno akcijo. Predlog se glasi, da ostaneta prvi dve mesti, ki bosta izpraznjeni radi smrti ali odpovedi, neizpolnjeni. Eno mesto je že prazno, ko se je odpovedal mestni sodnik David Copland. Sedma obletnica V petek ob pol osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Terezijo Kužnik v spomin sedme obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeleže. v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER SI 17 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Aa Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year a. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. "Dve nevesti" v Euclidu No. 60 Thurs., Mar. 13, 1941 Problemi farmarja Stan, ki faktično podpira tri vogale v deželi, to je far-marski stan, ima danes težavnejši položaj kot ga ima vsak drug stan. Delavec dela gotove ure v tovarni, a v soboto dobi plačo. Delavcu ne pobije toča, niti mu ne vzame suša ali moča. In če ni zadovoljen delavec z razmerami v tovarni, zastavka in si pribori ugodnejše razmere. Farmar pa dela in dela in nikdar ne ve, če bo jeseni spravil s-^oje pridelke. In če jih bo spravil, nikdar ne ve, če jih bo mogel prodati, ali kakšna bo cena za pridelke. Kadar pa potrebuje motiko, ali plug, ali traktor, ali obleko, ali obuvalo, pa mora plačati po ceni, ki je v trgovini. Pa šc druge težavne probleme ima farmar. Težko dobi delavca, ker gre vse v mesto, zlasti na mehanično pomoč, na traktor. Na ohijskih farmah se je začelo obdelovati farme v večjem obsegu s traktorji za časa prve svetovne vojne. Takrat kot zdaj, je zvabilo fante s farm v mesto v tovarne. Marsikateri farmar je bil takrat kupil traktor, da bo obdeloval farmo v času, ko je bil njegov sin ali delavec v armadi, ali pa v mestu v tovarni. Ob času, ko se je končala prva svetovna vojna, je bilo na trgu do 50 raznih vrst traktorjev. Prodajali so vse od $1,500 d»! $2,500. Bili so počasni in okorni, toda močni in zanesljivi. Mnogo je bilo tedaj debate, kaj je zanesljivejše: konj ali traktor. Toda do leta 1925 je bilo na ohijskih farmah že 25,000 traktorjev. Danes so na vsaki farmi povprečno po trije traktorji in zahteva po njih je vedno večja. Današnji traktor se prav tako razlikuje od onega pred 25 leti, kot se razlikuje moderni avto od Forda, modela T. Danes se že lahko kupi traktor za vsako delo na farmi, od najmanjšega, s katerim lahko okopavate v svojem vrtu, pa do mogočnega, v katerem je kombinacija kosca in mlati-ča, ki požanje in omlati en aker pšenice na uro. Moderni traktor ima kavčugasta kolesa, električne luči, starter in celo radijski aparat, če se želi. Pa obdelovanje farme ni edino, kar je delo farmarja, ki ga hoče in mora opravljati, da ima dežela kaj deti v usta in da more iti vlada z obrambenim delom naprej. Poglejmo farmarja, ki redi molzne krave in daje mleko v mesto, ki je eno najvažnejših živil na svetu. 'Krave je treba mlezti dvakrat na dan in to 365 dni v letu. Ni samo, da bi napolnil jeseni silo in potem metal iz njega kravam v jasli. Farmar mora najprej pridelati razne pridelke, predno more ž njimi napolniti silo. In predno more kaj vsejati, je treba zemljo zorati. Recimo, da ima farmar dva delavca, ki mu pa neke sobote povesta, da bosta odšla v mesto v tovarno. Kaj bo farmar napravil? Zdaj bo nekaj časa še sam lahko molzel krave, toda kmalu bo gorko vreme tukaj in treba bo orati. Če ima dosti krav in ne bo mogel dobiti drugega delavca, bo moral kupiti stroj za molžno. Iz več krajev v državi Ohio se poroča, da letos ne bodo obdelali farm, ker so posamezni farmarji s svojimi sinovi vred v mestu v tovarni. Nekaterim jih bodo zorali sosedje, nekateri bodo nekaj obdelali s traktorji zvečer po delu, v soboto in tudi v nedeljo. V nekaterih krajih, kjer imajo za obdelovanje vse potrebne Si'oje, že ne dobite več najemnika, ker eden opravi zdaj delo za dva, za tri in več z modernimi stroji, kar je pač potrebno, ko itak ni dobiti delavcev. Kaj je torej, da morejo biti farme obdelane kljub tako zmanjšani pomoči človeške delovne sile? V prvi vrsti je to zasluga modernega traktorja, ki je danes z raznimi pripomočki bolj dovršen, kot je pa potniški avto, o katerem pravimo, da zna vse, samo govoriti še ne. Toda revolucija ali preobrat v farmovanju ni samo v principu delo sile oziroma traktorja. Nikjer ni bila tolika sprememba, kot ravno pri košnji. Moderni farmar, na primer, ravno v tej dobi spreminja metodo košnje. Nekateri spravljajo seno na ta način, da ga s strojem pokose, drug stroj jim ga pa pobere in zveže v bale. Zopet druga metoda je ta, da priprežejo za traktor poseben stroj, ki seseklja posušeno seno in ga nosi na voz ali truk. Posebna veterna naprava pa spihlja to sesekljano seno v posebne shrambe, kot so včasih polnili silo. Tretja metoda pa je, da se spravi še zeleno travo v silo. Skoro nolovica ohijskih farmarjev spravlja danes zeleno seno v siio. To so tisti farmarji, ki imajo molzne krave. Na ta način imajo v vročih julijskih in avgustovih mesecih zeleno krmo za krave. Tako je bil primoran ta najvažnejši stan v deželi seči po modernih pripomočkih, da more vzpričo vedno manj delovnih moči obdelovati farmo, da pridela kar največ mogoče in s kolikor mogoče majhnimi stroški. Edino, kar farmarja upravičeno skrbi je, če se bodo dvigale cene pridelkom v istem razmerju, kot se dvigajo cene strojem in drugim potrebščinam, ki jih mora farmar imeti, če se hoče vzdržati na farmi. Toda navadno je farmar vedno zadnji, ki se ga spomni trg z večjimi cenami, in še tedaj je godrna-nje, da zahteva farmar preveč. Nihče pa ne pomisli, koliko mora farmar tvegati in na koliko raznih naravnih elementov zavisi, če hoče jeseni kaj spraviti. Sedanja zvezna vlada je skušala položaj farmarju izboljšati, toda ni še storila zanj dovolj. Farmar vse premalo vpije, da bi se slišal njegov glas na pristojnem mestu. i "V nedeljo gremo snubit jo, snubit jo . . ." Kje, kam in kako, to boste videli pa v nedeljo 16. marca popoldne v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave., kjer se bo vršila vsa ta starokrajska komedija — snubitev, ki jo poda dramsko društvo Naša zvezda. Toda povem pa vam, da dobro preglejte, če so vaši pasovi v redu, ker bo smeha na koše in bo nevarnost, da vam pasovi popokajo od smeha. če se ženi samo en par še ni tako smešno, ampak če se ženita pa dva para in pol, tu bosta dve nevesti in trije ženini, je to pa že nekaj posebnega, ženini bodo: eden je hribovec, druga dva pa sta dolinca in sicer oče in sin ,ki se odpravita oba naenkrat snubit in v isto hišo, kjer sta dve sestri — dve nevesti, kar se ne zgodi vsak dan. Hribovec Miha, golant gorenjski fant, ki se ne peča dosti z dekleti in ki pravi da bo tudi po poroki spal s stricem Andrej-kom za pečjo in za nevesto bo pa lepa soba, prehiti oba dolinca in pride prej snubit v isto hišo, kot sta namenjena ona dva. Seveda je pa on vso snubitev opravil s pomočjo potovke Neže, ki mu je obljubila, da mu bo dobila bogato nevesto itd. Vsa ta snubitev pa je tako zamotana, da se poroka ni mogla vršiti pred pustom in ker so hribovci svojeglavni in trmasti ter ne odnehajo prej, dokler se ne uresniči, kar so si vtepli v glavo, zato se bo vsa ta stvar vršila v nedeljo popoldne v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. To igro vprizori dramsko društvo Naša zvezda in vsi igralci so že stari znanci na našem odru, zato se lahko zanesete, da bo dovolj zabave in smeha. Igra "Dve nevesti" je v treh dejanjih in vse skozi sam smeh, prav tako kot si sami želite. To si boste zapomnili za vselej. Torej ne zamudite te igre, ker zagotavljam vam, da vam bo ugajala, zato pa pridite v nedeljo popoldne ob pol štirih v Slovenski društveni dom na Recher Ave. pogledat dve nevesti. Vstopnina je samo 35 centov za igro za poznejšo zabavo pa 25 centov. Vas vljudno vabi dramsko društvo Naša zvezda, F.P. -o- Podružnica št. 4 SMZ za našo podružnico v tej kampanji, ker tako bomo imeli tudi več delegatov za prihodnjo konvencijo SMZ, ki se bo vršila letos v našem Girardu. Kakor je razvidno iz kampanjskih poročil, se precej zanima naš glavni zapisnikar brat Jože Gr-dina, ki je pridobil že precej novih članov in ustanovil nekaj novih podružnic. Ko je bil zadnjič tukaj v Girardu, je celo rekel, da bo dvorana najbrž premajhna. Med pogovorom sem mu omenil tudi Lorain, ker tam je tudi precej dobrih možakov, mogoče bi se tudi tam ustanovila naša podružnica, ker imajo precej veliko žensko podružnico. Mogoče bi nam kaj ženske pomagale. Pred kratkim sem bil nagovoril nekega rojaka, da bi pristopil k SMZ, pa je rekel, da je preveč katoliška. Povedal sem mu na kratko, da to ravno ni, pa tudi če bi bila, saj smo bili vendar vzrejeni katoliško, seveda sedaj v Ameriki pa mora biti človek" naprednjak, a to je samo na jeziku. Taki ljudje' navadno za nobeno reč ničesar ne prispevajo. So proti, če se pobira prispevke za Slovenski dom ali pa če jih pobira za cerkev. Torej niso ne krop ne v6da. Naj še omenim, da bomo imeli v soboto, 15. marca staro domovino tukaj v Girardu, ko nam bo Mr. Anton Grdina prinesel tistih 50 malo bolj dolgih slik iz stare domovine. Pravijo, da so vse od Vrhnike pa doli do Metlike in da se bo izplačalo priti pogledat. Posebno pa jc to nekaj izrednega za take kot smo mi tukaj, ki najbrž ne bomo nikdar več videli naše rodne grude. Mi imamo sedaj priliko, da jo vidimo samo še na slikah za malo vstopnino 25 centov. Seveda, če se bomo pa pri tem tudi malo pozabavali, kot smo se včasih naših mladih let tam v naši stari domovini, bo pa mogoče malo več stalo. Mislim pa, da nam malo zabave ne bo škodilo. Saj vendar samo enkrat živimo na tem svetu. Torej, kdor si hoče ogledati malo naše stare domovine, naj gotovo pride v soboto večer v Slovenski dom v Girardu. Prepričan sem, da se boste počutili, kot bi šli na male počitnice, ko boste v dulra potovali po naši Sloveniji. J. Anžiček. Naša podružnica se prav lepo zahvaljuje vsem, ki ste bili navzoči na naši veselici, kakor tudi članom Slovenske moške zveze, posebno pa odboru za vse njegovo delo in trud ter Joe Grdini za ves njegov trud, da je vse tako lepo uspelo. Naša podružnica se prav lepo zahvaljuje veseličnemu odboru v Cleve-landu za vsoto $16.88, ki ste nam jo poslali kot delež od skupne veselice Slovenske moške zveze, kise je vršila vCleve-landu. Naša podružnica je vedno pripravljena ob priliki povrniti. Sedaj smo v času kampanje za pridobivanje novih članov naši Slovenski moški zvezi. Ce človek pomisli, da asesment 25 centov na mesec to ni tako velika vsota in bi bilo treba plačevati 33 let in štiri mesece, cla bi zneslo vsoto $100, katere ste deležni v slučaju smrti. Mislim, da bo malokateri, ki bo plačal polno vsoto v društveno blagajno, kajti če pomislimo, je 33 let precej lepa doba za delovnega človeka. Ni pa samo tista smrtnina, saj imamo poleg tega tudi malo zabave in razvedrila, ko pridemo na društvene seje ali veselice. Torej bratje, na noge in Vabilo na sejo Newburg. — Meseca februarja in sicer 16. smo imeli zastopniki skupnih društev fare sv. Lovrenca sejo. Rekel bi, da so me skoraj prisilili, da sem prevzel predsedstvo za tekoče leto. Sedaj pa kot predsednik tudi vas zastopniki pričakujem in zahtevam, da se redno udeležujete sej. Prihodnja seja bo v nedeljo, 16. marca v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na 80. cesti, pričetek ob treh popoldne. Pridite prav vsi zastopniki in zastopnice. Na sejit sem tudi opazil, da več tukajšnjih društev ni imelo zastopnika na tej seji. Zato pa prosim vse društvene predsednike in tajnike, da če vaše društvo še ni izvolilo zastopnika ali zastopnico, da to storite na prihodnji seji, ali pa pridite sami, da boste lahko poročali na svojih društvenih sejah o delova- slovenska ženska zveza 1 Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagi, 111. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Sla je, 1709 E. 31&t St., Lorain, Ohio. GLAVNI ODBOR: Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan Wis. Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave, Cleveland, Ohio. DrUgpaPOdPredSednlCa MrS' Mary Goehe' 4517 Coleridge St., Pittsburgh, p-etja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St.. Ely, Minn Četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., Pueblo Colo Pete podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, Mich Tajnica Mrs, Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet 111 Blagajničarka Mrs. Josephine Muster. 714 Raub St., Jioliet. hi. NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road Chicago 111 Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland,' Ohio Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. PROSVETNI ODSEK: Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E 71st St Cleveland, Ohio. Mrs. Prances Ponikvar, 1030 E. 71st! St., Cleveland, Ohio Mrs. Prances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland. Ohio Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren Ohio Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle 111 nju Skupnih društev naše fare sv. Lovrenca. Sprevidel sem, da je skupnost potrebna. Tudi tajniške knjige" kažejo, da se je že veliko storilo za cerkev in narod. Toda še veliko več bomo lahko storili, če bomo združeni, ker v združenju je moč. Na prihodnji seji bomo imeli več važnih stvari na dnevnem redu. Ukreniti moramo tudi vse potrebno za slovensko kmečko ohcet, ki se bo vršila 18. maja. Se reče, saj ženina in nevesto že imamo, starešino in tetko tudi in godec je tudi že pripravljen, le voglarjev še manjka, pa mislim, da bomo tudi te še dobili. Skrbi pa me, če so že dobili kuharico, da bo kuhala na tej oh-ceti. Tolažim pa se, da bodo to skrb vzele naše ženske na svoje rame in bo tako do 18. maja vse pripravljeno. Priporočam pa tudi predsednikom raznih društev, da naj ne svojih sejah vprašajo svoje zastopnike, če so se udeležili seje Skupnih društev in kaj se je koristnega sklenilo na seji. Dobro bi tudi bilo, da bi dali zastopnikom kakšna navodila, da bodo vedeli kaj priporočat, kar bi bilo v našo splošno korist. Pričakujem in upam, da bomo delali roka v roki za splošno korist naše fare in cele new-burške naselbine in sploh za vse, ki spadajo pod sv. Lovrenca zvon. Pozdrav, Louis Gliha, predsednik. Lasje osivijo zaradi P^ „ kanja viatmina » Ameriški učenjaki deW ne poskuse z vitamini na in so ugotovili, da osivi d'8 ^ vali, ki dobivajo prema'0, mina iz skupine B. „ poskusi so pokazali, da Bw pospešuje rast, drujf ^ min Bx pa zadržuje u^f nje na dlako in lase tak0' osive. Dalje se je izk**1 so postale vse osivele neplodne. Poskusi se na"' jo in zelo je verjetno, ^ leč čas, ko bodo učenja^ dosegli svoj smoter, da ljudem ne bo treba ^ sivih las. eiiiiimimimiii če verjamete al' pa ne Hiiiiiiiiiiiiiiiii Paznik v zverinjak" žil nekega meščana legoval leva v kletki tako razburil, da bo to dilo na zdravju. Mes^ klican pred sodnika 111 je bil za pričo. Sodnik reče PaznikUJft pa povejte vse nata11 je ta le človek na' raburil leva." v. "Ta človek," je z»£e "je prišel pred leVj0 ravno malo pred ča vali krmimo. Stopil J kletki in pomolil sv skozi mrežo, rjovel ravno pod nos." "Aha," reče sodnik, razburjal leva''" !f "h li k< «ndi je "Kako ga i vas vprašam, ne bi Lačni Švicarji uživajo svojo nevtralnost od leta 1648 z westfalsko gj^ ^a bi zgrabil za i'1 pogodbo. Ta nevtralnost pa je|Vek pa, hudoben bila še posebej uradno potrjena, je r0]<0 naglo umak11'. na dunajskem kongresu leta'nQ wn «fvnžnr> ^ ■ 1815. ! pa leva strašno razburilo. Kaj ga ne DELEK. V odrasli oddelek se sprejema katoliške žene ta, ki so pri dobrem zdravju (brez zdravniške preiskuj J K 1,1 kc 1.: ifflBP S »ve I* bi % ali] Kd0 ** v ^Vi .SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Agatha Desman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee Wis Mrs. Anna Kameen, P. o. Box 767, Forest City. Pa. Mrs. ^Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewinp Ave., South Chicago 111 Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland Ore Namestnica nadzornicam Jlosephine Seelye, 1228 Addison Rd., cieveland.O. —fyyir-r rr r 00 m Slovenska ženska zveza— izobraževalna organizacija za naše žene in dekleta Pri najlepši organizaciji v naši novi domovini, Slovenski ženski zvezi, se s vsakim letom v širšem obsegu izpolnujejo plemeniti nameni, za katero je bila ustanovljena. Vse povsod, kjer je podružnica SŽZ, se jasno vidi, da deluje za napredek in povzdi- rosti od 14 do 55 let, ki plačujejo samo 25 centov na menta in s tem malim asesmeritom so deležne vsak meseC J( ga glasila "Zarja" in v slučaju s^irti se izplača sto do'* grebnim stroškom. V mladinski oddelek se pa spreje^, od 4 do 14 let starosti ki so pri dobrem zdravju (breZ preiskave) in plačujejo samo deset centov na mesec-smrti se izplača do sto dolarjev k pogrebnim strošk0^. veseli za pristop se lahko vpiše po vsaki članici ali g'e podružnice, ki posluje v dotični naselbini, kjer stanuje-ni znano ime tajnice, se lahko obrnete na naš urad >n kojšno pojasnilo. Jubilejna kampanja je pod vodstvom glavne Josephine Erjavec, glavne blagajničarke Josephine glavnih nadzornic Mary Tomažin, Mary Otoničar, Josephine Seelye. Pomočnice tem odbornicam so P8 krajevne tajnice, blagajničarke in zapisnikarice. * jtj povoljen izid od teh vrlih odbornic in ako pride kateI^ niste še v naši organizaciji, lepo prosimo, da jo spre^ji zno in jo razveselite s tem, da se vpišete. Nam vsern-^P .' tem, da Li bila sedanja jubilejna kampanja, ki se v»'Š' Ji. 'ca m, \ m 'M\ ^ko S i ' L-1" d' v Nc Soi s H "i 0( q«ti > S " d vanje petnajstletnice obstoja naše Slovenske želisl^fc(>l naj odličnejših, kar smo jih še imele doslej in to se'f jI ako boste k nam pristopile vse, ki ste že dolgo časa 1 toda vsled enega ali drugega vzroka niste tega storil6' mo nazaj tudi vse tiste, ki ste morebiti vsled zaostf> J pustile svojo podružnico. Nikdar ne mislite, da lia tem, čc ste pustile, ker to ni res, pač pa vas imanl0^;W]e v slih v nadi, da boste prišle nazaj med nas. Vljudn0 ^ik ^ da se vrnete, ker naša srca so vedno široko odprta so bile enkrat že med nami, kot za tiste, ki smo upa^'^ ko se nam pridružite. Torej kličemo vam: vrnite se me vas pogrešamo kot ve nas! Seda., pa še par vrstic tistim sestram, ki bi 'a tri ali več novih članic. V času kampanje da naša M M go dotične naselbine. Naše žene in.dekleta se pridno udeležujejo | nagrade vsem tistim, ki so pridno na delu. Ako ''I1, sestankov , kjer se razmotriva o mnogih problemih današnjih ča-i '11"* nove članice, boste deležne krasne zlate broške s M sov, kakur tudi ukrepa v prid dobrodelnih svrh in širi medseboj- kom. Za pot novih članic pa dobite dva dolarja nas^ no izobrazbo. Naštela bi lahko dolgo vrsto zaslug, katere so si iz- £«t novih štiri dolarje. Za 15 novih šest dolarjev- tekle naše pridne članice in z vsako zaslugo doprinesle marsika teremu posamezniku in skupinam velike koristi. Nekaterim bi taka poročila bila mogoče v veliko zadovoljstvo, drugi bi zopet dejali, da se ženske rade hvalimo pred svetom kaj vse zmoremo, zato bom pa omenila v splošnem, da so naše članice med prvimi v vsaki naselbini, kar se tiče udejstvovanja narodu koristnih zadev. To ni hvala, pač pa resnično naznanilo vsem tistim, kateri nimajo prilike do direktnih stikov z našimi članicami. Vsled tega bi pa ne smelo biti med nami žene in ne dekleta, ki bi ne bila globoko zainteresirana v naš program. Torej žene in dekleta, prijazno vas vabimo, da se nam pridružite še v marcu ali pa vsaj v prihodnjih mesecih, ker sedaj je v teku velika jubilejna kampanja za nove članice in naša želja je, da bi se v dobi te kampanje m:m pridružile naše spoštovane rojakinje in z nami vred uživale lepo družabnost in bile deležne vseh dobrin kot članice najbolj ugledne organizacije med našim žen-stvom v Ameriki. Naše članice vas bodo sprejele v svojo sredo ^ vso iskrenostjo in sestrsko ljubeznijo, da se boste takoj počutite kot da ste bila ena izmed nas že od začetka. Nudijo se najlepši pogoji, namreč, PROSTA PRISTOPNINA r- S « bra ^ l V" S At* k osem dolarjev in pol in za 25 novih dvanajst dolarji j.jtfW^jv ka, ki bo pridobila več kot 25 novih dobi še posebn0 1 vib n Poleg teh nagrad so pa še druge nagrade za t^p lejno broško in tista, ki bo pa pridobila največ novi*1 prejela krasen zlat prstan. lajbolj marljivo potrudile. In to ni še vse, pač P8 ^jlif ' ^^ ki se bo najbolj ( tik"1 h J' t>! tična podružnica lepo nagrado, kampanji. . fm- ^ - Tista, ki bo pa pridobila v mesecu marcu najv0;1/, f '< bo pa prejela še posebne nagrade, katere so oblju"!^ N ^ bornice. Torej ako imate količkaj prilike za poag^ ^ jim znankami in prijateljicami storite to takoj že Posebni apel materam! Vljudno vas prosi«10' J 'ty čite svojim hčerkam, da je Zveza naša, slovenska, \0 bo polagoma prišlo v roke naših potomcev in je ^ "t, ^ iiost, da ohranijo sveto te, kar je v korist in častlY d» vež XIXXXXXIXIIXIIXXXXXIXXIXXHZIIXIXIXIXXXITI SATAN IN ISKARIOT __ Po nemškem izvirniku K. Maya ^^^XXXXXXJ txxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxa vmnetou gaje rajši pustil!" "Onstran vrha v doli-no- g0zd, ki ni gorel, pred me-bl Pnspel, ne videl bi ga več ^ iel!^ ^innetou bi ga gotovo na- "Nasel bi bi ga. Toda mnogo ča- »loreb; izgubil morebiti cel dan, 'ti ^ več, ker njegova iV" dobro vidna- Tolike za" „e Pa tisti Človek ni vreden." Pa nisi streljal?" je ^ l£miti sem ga mislil, pa fetl , razdalja prevelika za va-^ Zadel bi ga bil goto-. prebiti smrtno nevarno. (ter 11 ga nisem hotel. Vem v ' oa je hudoben človek, pa Dral • ni storil> da bi mu •«Ga Jaz vzeti življenje." Poznaš?" Eden tistih belokužcev i ij^.^enujejo mormoni. Ti .^sled- ilen Pravijo, da so svetnimi; ^ dni> tudi onilei ube-e da imenovati svetnika, evJ° aso"1; il ie, ** eč«1 ik, it!i življenje v preteklosti in , _ Pa je življenje nevar-»j^ ^inca. Celo več umorov a£el1 Ker pa ni ubil no" Na^pjih bratov, sem mu f akt, ra«" ne •o2a M mislil, da bi bilo do-"Xistnaju. če bi ga prijel?" 61, i(0 a Je bila moja prva mi-eiKj; Sem ga zagledal. Na ha-!eltono^a ga našla, gotovo je etlial Zaveznik» kaj bi sicer ove na tod —? Pozna Melto-4 bj mene i" skrivnosti, prisi-Vda',da bi nama jih izdal." 4lj a • Lahko'bi ga bil pri-^streli! 'Nior Je Prav za prav?" žene a esec r. dolaf) •ez v ,ec-šk0"!' uie' 1 0 ^er." $ ^Ica i6 angleško in pomeni ■ K 'Veka. ne "Hm —! Da bi človek vedel! Ali pozna Winnetou tisti kraj ? V gorah je, sodim —. Zakaj se imenuje Fuente de la roca? Res radi studenca?" "Poznam kraj tam gori. Pred leti sem potoval iz Chihuahue v Sonoro pa sem se mudil pri Fu-enti dva dni na lovu. Po kaj bi bili šli izseljenci v tisto divjino —? Na lov gotovo ne, saj niso lovci! In takih izdatnih lovišč pa na Fuenti tudi ni, da bi kar šestdeset ljudi redila —. Poljedelstvo ijn živinoreja sta tam gori vobče nemogoča. Tu doli bi ostali, če so bili namenjeni za poljsko delo —." "Zadeva je res nerazrešljiva uganka —. Pa še nekaj mi je uganka. Pred dvema dnevoma sem ujel oglednike Yumov in tisti so pravili, da četa Yumov pričakuje izseljence v gorah, torej najbrž pri Skalnem studencu, kakor danes veva. In tudi Player se je izdal, da jih na Fuenti pričakujejo Yume —. Torej Meltonovi zavezniki —. Morebiti nama ta okoliščina pripomore k rešitvi uganke!" "Katera četa bi bila tista? Menda ne Vete ja s svojimi ljudmi?" "Gotovo ne. Da je mišljen Vete ja, bi bil s svojimi ljudmi že zdavnaj odšel v gore. In povrh je morala poglavarjeva četa črede spraviti domov. Najbrž je mišljena kaka druga četa Yumov. Sumim pa, da Vete ja ve za njo, in trdil bi, da so tisti Yume pri studencu v tesni zvezi z napadom na haciendo —. In kakor je napad na haci-pravega imena ne endo lopovstvo, tako gre tudi pri zapadu mu pravijo čloVpK^ot Priimek pa pome- 'h ki goljufa pri kvar- cul! "O sem vzkliknil iz- T njem sem še mno-n sicer v zvezi z Mel- ,fataVeš. ima Harry Mel-\ (j ^i .le po vsem zapadu r*lil je g°ljufa s kartami. Us-4 'ft dv-V F°rt Uintahu častnici I)()a rojaka. Slučajno sem ^ v t tistem krvavem dogo- rdni^ in ker je bil . Mit "n'lav° in ker je _„ >a J \ (J, dober znanec, sem J \ hPravil za morilcem. Na- ter> ^Cgovo sled> do r 0Hf| da' tam sem ga pri-"J.y "kin Poveljniku. Pa ušel i p \i ^8inil ne vem kam. % nov brat in Play- V^* prijatelja. Dolga 1>T 1eced ganjala po zapadu svo-il h: ^ !V.st,!mata tudi nekaj umo-11 ^ Urn vsa-i znani St °l1' ki Jih je zakrivil tVi X !lSU loP°v je - Hm. (\i] ^eltonov zaveznik, j8JjK° j j"1 bfatSe je z njim po njego-'"> — škoda, res ško- r'T Posle in res pravijo 5 "(1 '"„ |H H„Sam° kradla in ropala, n" '.i ^ • njim?" \dfii 'J 4tJtan sem, da bi ga na-" ' ^ ^ Winnetou je čisto , da bi izgubila 'fV; %>ocene 110 ib11 i cl9?s J rt' . 3 V ii V er A za-za- ga časa z Za važnejše e^anje je bilo za naji-\>- ^Ijub temu zelo kori-V ^e spoznal, mislil je, \ ^ en Meltonovih prija-K^Vic je izdal nekaj važ- vedovai sem mu, kaj Je poslušal in tsht- •V Je odpotoval s haci-Ures kupčijo skle-K a Pa sta odšla z iz-Henti d(j la rQca 'tn^i • Pa sv; * kaj so S? 0Vi r°jaki šli Old k Skal- Fuenti za lopovski zločin. In oboje je zasnoval Melton iz neznanih razlogov —." "Old Shatterhand je povedal moje misli. Tvoji rojaki so v nevarnosti —. Nemu^orria bo treba odpotovati na Fuento de la roca. Spremljal bom Old Shatterhanda!" "Seveda bi bilo treba nemudoma odpotovati za izseljenci. —. Pa kakor je moj brat čul, je šel Melton s hacienderom v Ures, da sklene kupno pogodbo Pired sodnijo. Akrcf preprečiva kupčijo, sva iapodnesla Melto-nu tla, na katerih misli uresničiti svoje zločinske namene!" "Old Shatterhand bi torej rajši prej potoval v Ures? In bi rojake prepustil usodi?" "Ne bom jih. Poglavitna oseba pri vsem tem zločinskem podjetju je Melton, tako sodim. Wel-lerja, ki spremljata izseljence v gore, sta le njegova pomočnika in dobivata navodila od njega. Sama ne bodeta ničesar začela, počakala bodeta, da pride Melton. Naj prvo morava torej poiskati glavnega krivca. Morebiti se nama posreči, da razdere-va kupčijo, mogoče celo, da spraviva Meltona v ječo. Ako nama to uspe, nama ne more več škodovati in zaman bodeta Weller-ja čakala pri Fuenti na njega. Mesto njega prideva midVa z Mimbrenji in osvobodiva izseljence." "Moj beli brat torej misli, da Melton ne bo potoval iz Uresa na haciendo, ampak naravnost k Fuenti?" "Da." "Kaj pa Player počenja tod? Ali ne čaka na Meltona?" "Mislim, da ne. Playerja je Melton postavil na haciendo za stražo. Od kod se je na mah vzel, tega seveda ne vem. --o-- —Velik vlom v Sori. V Sori so tatovi vlomili v trgovino Filipa Lavriše., ki jo ima v najemu Lovrenc Oblak, in odnesli za 15,-030 din najraznovrstnejšega blaga. Oisžniki vrše preiskavo in je upati, da bodo ptički kmalu v kletki. Obisk pri Čehih Vaižni časi, slabo vreme in povabilo poznanega Ceha me je napotilo na obisk k našim severnim bratom, ki se pa v Clevelandu nahajajo južno od slovenske naselbine. Da, na bližnji Broadway v češko "Narodni sini" dvorano nas je šlo približno en ducat, da vidimo telovadno akademijo, ki so jo priredila štiri telovadna društva. Bilo je že v prvi svetovni vojni, ko smo večkrat obiskovali posamezne edinice čeških Sokolov, ki so energično delovali za osvoboditev svoje rojstne domovine. Enak program smo imeli tudi mi Slovenci, oziroma Jugoslovani. Kakšno katastrofo smo doživeli v 20 letih, je vsakemu znano. Zato sem z nekim nemirom v srcu stopal v dvorano, da vidim še od takrat poznane obraze. Toda usoda Cehov trka tudi na naša vrata—pred nami je veliko vprašanje . . . kaj bo? JV lepi, veliki dvorani se je gnetlo ljudi. Točno ob štirih popoldne pa se je zastor dvignil. Najprej je govoril starosta Fr. Ceh, za njim čehoslova-ški konzul Dr. Jaroslav Gaz-davsky in sodnik J. F. Artl. Za govori pa so sledile proste vaje na odru, ki so dosegle višek lepote in pomena. Izredno krasna skupina Sokolic s fanfarami je dosegla višek pozornosti, d je s spremljevanjem orkestra predstavljala "klic na boj," v zadnji pozi se je odprl pa še zadnji del odra in zopet se je nudil krasen prizor narodnih noš in prav v ozadju pa črni obris Cehoslovaške. Vse se je stemnilo in godba pa je prav na lahno zaigrala "Kje dom je moj . . ." Solze so slehernemu polzele po licih . . . Nastopile pa so tudi vzorne vrste na orodju in prostih vajah, kar je s krasnimi kostumi obogatilo projram do nepričakovane višine. Skupine, ki dolžnost vseh Slovanov je, da delujemo do zadnje moči, ki jo imamo. "Cehi smo medsebojne diference vrgli proč, da imamo tem več energije za skupno delovanje," mi je rekel Fr. Ceh, starosta telovadnih edinic, "z nami je ves pravični svet." Skoraj mi je nemogoče opi sati vse te lepe vtise ter priporočam, da je vredno obiskati naše sobrate. M. J. Lah. --o-- Križ na Himalaji Veliko začudenje je zbudilo med svetom odkritje raziskovalcev Himalajskega pogorja. Visoko gori v tem pogorju med samo pogansko okolico so namreč našli zelo star napis z znamenjem križa. O odkritju tega napisa poroča prof. Helmut de Terra v novi knjigi 0 Indiji z naslovom "Skozi pragozdove ob Indu," ki je izšla v Brockhauso-vi založbi. Visoko gori v neki gorski verigi v pokrajini Tanse so našli napise s križem, ki so v treh različnih jezikih in iz treh različnih dob. Najbolj je zanimiv napis v sogdiškem jeziku. Napis se končuje s križem, ime Jezus se da še komaj prebrati. Oblika križa je taka, kot je bila v navadi pri nestorijancih v VIII. stoletju. Iz kitajskih kronik je znano, da so nestorijanci poslali misijonarje na Tibet in na Kitajsko. Skoraj' popolnoma verjetno je, da je potoval neki njihov misijonar skozi Afganistan preko Hindukuša in v Kaš-mir. Dokaz, da je prišel visoko gori v Tibet, je ravno ta napis. Če pomislimo, s kakšnimi težavami se da priti na Tibet danes, ko so vendar na razpolago najboljša pomožna sredstva, potem moramo misliti s spoštljivim občudovanjem na požrtvovalnost in pogum misijonarja, ki je bil tako močan, da je sam peš in brez pomožnih sredstev prehodil strašno puste, nevarne in prazne ve- ... _ . , x, , XT S° I likanske pokrajine, za kar je nastopile so: Sokol Ceh, Nova rabil najmanj leto dni vlast, Tyrš, Havliček in Cleveland. Med programom so nastopili tudi pevci in glasbeniki. Značilna je bila tišina v dvorani, v kateri je bilo do dvet tretjini starejših ljudi. Po programu si videl na obi-azih tisto domačnost in prijaznost, ki je lastna tem ljudem. Niti enega surovega glasu ni bilo slišati nikjer, kar je zelo značilno za tako množico ljudi. Sestal sem se tudi z mnogimi znanci, katerih sinovi sedaj drže aktivne telovadne vrste in sicer Fr. Kunašek, V. Šebek, B. Jirovšek, J. Trcka, A. Všetečka in druge. Kakor sem dobil vtis, so Čehi prav tako na delu, kot so bili v zadnji svetovni vojni in prav tako odločni. Od 26. do 29. junija se vrši vsesokolski izlet v čikaškem stadionu, kamor vabijo vse Slovane na poset. Veliki časi gredo mimo nas in Največja mesta na svetu Svetovna so tista mesta, ki imajo vsaj en milijon prebivalcev. To so po večini državne prestolnice. Prebivalci velemest sestavljajo velik del človeštva že po številu, še večji vpliv pa imajo na politiko, gospodarstvo, trgovino, promet ter na duhovno in kulturno življenje. Mest z milijonom ali več prebivalcev je na svetu 39 in živi v njih 93 milijonov ljudi, kar je 4.3% vseh ljudi na zemlji. Petnajst teh mest je v Evropi, 11 v Aziji, 10 v Ameriki, 2 v Avstraliji in 1 v Afriki. Nad milijon prebivalcev imajo sledeča mesta na svetu: Veliki New York 11,000,-COO. New York sam pa 7,380,-000, Tokio 6,485,000, veliki London 8,700,000, veliki Pariz 4,- va 4,137,000, Šanghaj 3,486,000, Čikago 3,385,000, Osaka 3,221,-000, Leningrad 3,191,000, Buenos Aires 2,502,000, Dunaj 1,-930,000, Filadelfija 1,835,000, Rio de Janeiro 1,756,000, Hamburg 1,712,000, Detroit 1,619,-000, Peiping 1,556,000, Budimpešta 1,116,000 (z okol. 1,518,-000), Los Angeles 1,497,000, Kal-kuta 1,486,000, Mexiko 1,477,-000, Barcelona 1,399,000, Kairo 1,392,000, Rim 1,327,000, Varšava 1,307,000, Tientsin 1,292,-000, Sidney 1,280,000, Milano 1,224,000, Nagoya 1,224,000, Madrid 1,195,00, San Paulo 1, 168,000, Bombay 1,161,000, Kyoto 1,160,000, Glasgow 1,132,000, Kanton 1,123,000, Birmingham 1,041,000, Melbourne 1,041,000, Nanking 1,019,000, Montreal 1,-000,000. IZ PRIM0RJA — Zaradi uboja 17 let ječe. Dne 5. februarja 1. 1. se je v Sedlu Kobaridskem kotu pri-godil za naše razmere nenavaden krvav zločin. Neki 23 letni Josip Baloh je z nožem do smrti pobil sovaščana Franca Koz-mančiča. Vzrok je bila ljubosumnost. Ubijalec je prišel pred poroto v Gorici. Razprava je trajala tri dni. Zaslišanih je bilo 17 prič, ki so jasno do-cazale polno obtoženčevo krivdo. Državni pravdnik je zahteval najstrožjo kazen. Sodišče mu je prisodilo 17 let težke ječe. Pri tem je upoštevalo še olajševalne okoliščine, da je bil ubijalec izzvan in da ni prav pri zdravi pameti. - Smrt zaradi poškodb od avta. Pred dobrim mesecem je na cesti, ki drži iz Ajdovščine preko Cola proti Idriji, neki avtomobil prevrnil cestarja Avgusta Crnigoja. Sunek, s katerim je avto zadel v nesrečnega cestarja, je bil tako močan, da si je ubogi mož pri padcu razbil tilnik in pretresel možgane. Nezavestnega so prepeljali v Gorico, kjer so mu zdravniki v bolnišnici skušali oteti življenje. Nesrečnik je v bolnišnici umrl. MALI OGLASI Stanovanje se odda Odda se stanovanje treh sob in kopališče. Vprašajte na 6011 St. Clair Ave. (60) Avto naprodaj 1938 Chevrolet, Town-Sedan De Luxe, radio, heater, defroster. V prvovrstnem stanju. Jako zmerna cena; v rokah privatnega lastnika. Pokličite med 4 in 6 zvečer KEnmore 5738. (62) Delo dobi dekle Dekle, staro nad 21 let, dobi delo za pomoč v gostilni. Pokličite KEnmore 5726-R. (62) Stanovanje v najem Odda se 3 sobe, kopališče in gorkota; zgorej. Naslov 5415 Spencer Ave. (62) Soba se odda Lepo opremljena 3oba se odda fantu; gorkota; blizu Rich-man tovarne. Vprašajte na 5801 Dibble Ave. (60) Dohodninski davki Listine za dohodninske davke morajo biti izpolnjene do 15. marca. Vsak, ki da izpolniti te listine v našem novem in modernem uradu, kakor tudi tisti, ki plačajo tukaj za plin, elektriko in vodo, bodo dobili lepo darilo. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (nasproti SND) (Mar. 6, 8, 13) 1940 PHILCO in Zenith radio —kupite sedaj in prihranite od 20% do 40%. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Thur.-x) FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo. vino, žganje ta dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Gostilna naprodaj Naprodaj je gostilna na dobrem prostoru. Proda se radi bolezni. Hiter kupec jo dobi poceni. Ima D-l in D-2 licence. Poizve se na 6301 Glass Ave. (Mar. 11, 13, 15) RE-NU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila to barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV iamo 81c en pint __Code (i 7-C A GOOD tyAME TO GO BUY Soba se odda Odda se spalna soba s peri-| 'bm, če hoče tudi s hrano. Od-| da se poštenemu moškemu. 963,000, Berlin 4,399,000, Mosk- Vprašajte na 1246 Addison Rd. Še vedno na vodilnem mestu! Frifiifitiire COLD-WALL 6 8/10 cu. ft. size New Low Price Only $172.75 A refrigerator brilliantly new... inside and out! Guards vitamin« ... preserves moisture. DRUGE FKIGIDAIRES 01) H2 75 NAPREJ Lahkii mesečna odplačila se pritno šele 25. aprila. Vzamemo tudi Norih American Mortgage and Loan bančne knjižice NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 East 185th St. JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK MADE TO MEASURE 2 SPRING SUITS TOPCOATS $ 22 50 Made tc your individual measure, pattern ycu like the best. ORDER NOW.FOR EASTER and 27.50 In the styles you prefer and the I f - READY TO WEAR TOPCOATS 16.95 rid 18.35 V Washingtonu, D. C. budo 18. marca odprli "Narodno galerijo umetnosti." Slika nam kaže rotundo v pritličju tega poslopja. Pokojni Andrew W. Mellon je prispeval v ta namen $15,•000,000', da se postavi ta. muzej. $ BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 Superior Avenue 6122 Si. Clair Ave. 15602 Waterloo Rd. Open evening; till 7:30 o'clock mnanmunmnmnannmnfflironnmffliDamu^muuiiiiDnumimiEiiniiirmii •> Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ SS 1 + IIUIIliliraUMHIIUUIHIIIUIIUtinUMUMaUMIlUUOIHIIMIliaM Na dvorišču sta sedeli dve dekli in pazili na malčke — sedeli sta naslonjeni na steno ženske hiše ter se sončili, nad njunima glavama pa je v mali šipi žarela večerna luč kot raztopljeno zlato. Simon je prijel malo Ingo Geirmundovo, jo dvignil visoko v zrak in si jo posadil v naročje: "Ali boš kaj zapela stri-čku, lepa moja Ingica?" Nato sta začela tiščati vanj njen bratec in Andres, da bi tudi njiju zavihtel tako visoko v zrak —. Po tihem žvižgaje jo je ubral po stopnicah v dvorano. Sonce je tako lepo sijalo vanjo — odprli so bili vrata na stežaj. Ljudje so udobno sedeli skupaj. Na zgornjem koncu mize sta se Er-lend in Geirgund sklanjala nad harfo in napenjala nove strune; poleg njiju je stal na mizi rog z medico. Sigrid je ležala«na postelji in dojila svoje najmlajše dete; Kristina in Ramborg sta sedeli pri njej, med sestrama pa je stal na pručici srebrn vrč. Simon si je v svojo pozlačeno kupo do roba natočil vina, stopil k postelji ter napil Sigridi: "Kakor vidim, si tukaj vsakdo lahko ugasi žejo, le ti ne, sestra!" Smeje se je oprla na komolec in prijela za kupo. Dojenček se je začel zaradi nemira togotno dreti, i Simon je sedel na klop, še dalje tiho žvižgal. in le napol poslušal druge. Sigrid in Kristina sta govorili o otrocih, Ramborg je molčala in se igrala z An-dresovim mlinčkom na veter. Moža pri- mizi sta pobrenkava-la na harfo in jo preizkušala — Erlend je čisto tiho zapel kitico, Germund je poiskal na harfi napev in nato še sam zapel — oba sta imela tako lepe glasove. čez nekaj časa je Simon stopil na mostovž, se naslonil na rezljani podboj in pogledal ven. Od hleva sem se je oglašalo večno lačno mukanje. Če se bo vreme še nekaj časa tako držalo, morda pomanjkanje krme to pomlad ne bo več tako dolgo trajalo. Prišla je Kristina. Še obrniti se mu ni bilo treba — poznal je njen lahni korak. Približala se je in obstala poleg njega v večernem soncu. Tako mila in nežna, da se mu nikdar poprej ni zdela lepša. In mahoma mu je bilo, kot bi čutil, da ga nekaj bog si ga vedi kako dviga in da plava v tej svetlobi — globoko je vzdihnil: nemudoma se mu je zazdelo — da je lepo živeti. Vsega je oblila bogata in zlata blaženost —, Njegova sladka prijateljica je — in vse težke in grenke misli, ki so ga kdaj obšle, so bile samo nekakšne napol pozabljene abote. Uboga prijateljica — o, da bi ti mogel biti vedno le dober. Samo da bi bila spet vesela — kako rad bi dal svoje življenje, če bi ti moglo biti v prid. Kajpada, dobro je videl, njen ljubki obraz je bil starikav in iz-žet. Pod očmi je imela tisočero tenkih gubic, njena polt je izgubila svetli lesk; postala je bila čvrstejša in je bolj ogorela, pod zagorelostjo pa je bila bleda. Toda njemu se bo pač vedno zdela lepa, saj so te velike sive oči in njena drobna tiha usta, mala obla brada in potem njeno spokojno, umerjeno vedenje najlepše, kar na svetu pozna. In potem je bilo tako lepo, da jo po dolgem času spet vidi tako oblečeno, kot se spodobi žlahtni gospe» Mala, tenka svilnata ruta je le napol pokrivala zlato rjave lase — kite so bile tako ovite okrog glave, da so gledale izza ušes —, zdaj je bilo videti sive niti v laseh, toda nič za to. Potem je imela na sebi prekrasno modro haljo iz žameta, obrobljeno s hermelinom in krznom — spredaj je bila tako globoko izrezana in rokavnice so bile tako široke, da je bila na prsih in plečih podobna naprsnemu jermenu pri zapregi —, to je bilo lepo videti. Pod haljo se ji je tesno oprijemalo života nekaj peščeno rumenega, spodnja obleka, prav gori do vratu in tj& do zapestij. Zapeta :je bila z mnogimi majhnimi pozlačenimi gumbi, in ti so ga tako presrčno ganili — Bog mu odpusti, ampak vsi ti mali zlati gumbi so ga radostih kot pogled na trumo angelov. Stal je tamkaj in čutil močno mirno utripanje svojega srca. Nekaj je bilo zdrknilo z njega — da, kakor okovi. Bolestne, zoprne sanje — bile so le slepilo noči — zdaj pa je zagledal svojo ljubezen do nje v luči dneva, v svetlobi sonca. "Tako čudno me ogleduje«* Simon — zakaj se tako smehljaš —?" Mož se je zasmejal, tiho in prešerno, odgovoril pa ni. Zunaj pred njima je ležala dolina, polna zlatega valovja večernega sonca, jate ptic so žgolele in s kovinskimi glasovi pele na robu gozda—nato je zazvenelo nekje zgoraj v gošči polno, čisto petje drozga. In tamkaj je stala ona, se grela na soncu, blestela v svojem krasnem pražnjem oblačilu —- rešena temnih, mrzlih hiš in raskavih, težkih oblek, dišečih po potu in delu —. Kristina, kako dobro, da te po dolgem času spet vidim tako —. Vzel je njeno roko, ki je ležala pred njim na ograji mostov-ža — si jo dvignil k obrazu: "Lep prstan imaš!" Zasukal ga je nekajkrat in položil njeno roko spet nazaj. Bila je zdaj ras-kava in rdečkasta, sam ni vedel, kaj bi ji storil dobrega, saj je bila nekoč tako lepa, njeno dolga, ozka roka —. "Arngjerd in Gaute sta," je rekla Kristina. "Se že spet prepirata —" Izpod mostovža so se čuli glasovi, glasni in srditi. Zdajci je deklica besno zavpila: 1— No, kar spominjaj me na to, ti — bolj častno je, se mi zdi, biti pankrt mojega očeta kot zakonski sin tvojega!" Kristina se je urno zavrtela in stekla po stopnicah navzdol. Simon je šel za njo in slišal plosk dveh ali treh zaušnic. Kristina je stala pod mostovžem in držala sina krepko za ramo. Otroka sta rdeča v obraz gledala V tla, molče in trmasto. "Vidim, da se znaš obnašati kot gost — v ponos si nama, tvojemu očetu in meni —." Gaute je gledal v tla. Tiho in srdito je odgovoril materi: "Rekla je nekaj — ne maram ponoviti —" Simon je prijel hčerko za brado in jo prisilil, da je dvignila glavo. Pod očetovim pogledom je Arngjerd vedno huje zarde-vala in mežikala z očmi. "No" — se mu je iztrgala — "spomnila sem Gauteja, da je bil njegov oče obsojen kot nič-vrednež in izdajalec — ampak najprej je on pravil o vas, oče — vi, je dejal, ste izdajalec, in le Erlendu se morate zahvaliti, da gospodarite bogati in svobodni tukaj na svojem dvoru — "Mislil sem, da si že odraslo dekle — ali te res morejo otročje čenče tako razdražiti, da po zabiš na lepo vedenje in ljubezen do sorodnikov?" — Jezno je odrinil deklico od sebe, se obrnil h Gauteju in čisto mirno vprašal: "Zakaj misliš, prijatelj Gaute, da sem izdal tvojega očeta? že prej sem večkrat opazil, da si hud name — zdaj pa le povej, kaj to pomeni ?" "To sami veste!" Simon je zmajal z glavo. Tedaj pa je deček, iskreč se od ogorčenja, zakričal: "Pismo, zaradi katerega so mojega očeta mučili na natezalnici, da bi izpovedal, kdo je obesil nanje svoje pečate — sem videl, jaz! Saj sem ga jaz odnesel in sežgal —" "Molči!" Mednju je planil Erlend. V obraz je bil bel kot sneg, oči so mu gorele. "Ne, Erlend, zdaj je bolje, da stvar razčistiva. Ali je bilo morda moje ime omenjeno v tem pismu ?" "Molči!" Besno je oče pograbil Gauteja za prsi in rame. "Tebi sem zaupal — tebi, sinu svojemu ! Zaslužil bi, da te ubijem _»» Kristina je skočila k njemu, prav tako Simon. Deček se je iztrgal in stekel k materi. Ves iz sebe od razburjenosti je hitro zavpil, skrivaje se materi za komolec : "Pečate sem si ogledal šele, preden sem jih spalil, oče! Mislil sem si, da utegne priti dan, ko vam bom mogel s tem ustreči —." "Preklet —-!" Erlendovo telo je pretreslo kratko, suho ihte-nje. Tudi Simon je pobledel, nato pa temno zardel od sramu radi onega. Ni si upal pogledati tja. kjer je stal Erlend, bilo mu je, kot bi ponižanje tega moža njega samega dušilo —. Kristina je stala kot pribita '— še vedno je varovaje z rokami oklepala sina. V glavi pa so se ji bliskovito vrstile misli: Erlend je tisto pomlad imel nekaj časa Simonov pečat v varstvu — svaka sta tedaj prodajala holmskemu samostanu Lav-ransovo ladjarno na Veoyu. Erlend sam je bil mnenja, da je zadeva s pečatom gotovo proti-postavna, da pa najbrž nihče ne bo spraševal po tem. Pokazal je Kristini pečat in rekel, da bi si bil Simon že lahko privoščil lepšega — vsi trije bratje so si dali napraviti pečate po očetovem, le napis na njih je bil različen. Toda Gyrdov pečat je vse bolj umetelno rezan, je dejal Erlend —. — Gyrd Dar re — Erlend ji je bil prinesel pozdrave od njega, poslednja dva pota, ko se je vrnil z juga domov —. Sporni-j nja se, da se je čudila: Erlend pa Gyrdov gost na Dyfrinu — saj sta se videla samo tedaj na Ramborgini svatbi —. Ulf Sak-sesson je bil Darrejev svak, Ulf je bil med zarotniki —. "Nisi prav videl, Gaute," je rekel Simon tiho in odločno. "Simon!" Nehote je Kristina zgrabila moža za roko. "Pomisli — razen tebe je še več drugih, ki imajo ta grb v svojem pečatu —" "Molči! Mar bi tudi ti rada —" Erlend se je z nekakim bolestnim krikom iztrgal ženi iz rok, planil čez dvorišče k hlevom. Simon je stekel za njitn: "Erlend — je bil moj brat?" "Pokličite hlapce"— in pridite za mano," je zavpil Erlend svoji ženi nazaj. Simon ga je dohitel med hlevskimi vrati, ga zgrabil za ramo: "Erlend — je bil Gyrd —?" Erlend ni odgovoril, skušal se mu je izviti. Obraz mu je bil nenavadno trd in smrtno bled. "Erlend — odgovori — ali je bil tudi moj brat pri tej stvari?" "Nemara bi rad svoj meč tudi z mojim pomeril —?" Erlend je zarenčal te besede in Simon je začutil, ko sta se tako rvala, kako oni po vsem telesu trepeče. "Veš, da ne maram tega." Simon ga je izpustil in omahnil proti podboju. "Erlend — kakor resnično je Bog smrt pretr- pel za nas — reci, ali je tako!" Erlend je pripeljal konja iz hleva, tako da se je moral Simon pri vratih umakniti. Uslužen hlapec je prinesel sedlo in uzdo, Simon je oboje vzel, izročil Erlendu in poslal moža proč. "Erlend — zdaj (pa vfendar lahko poveš! — Meni!" Sam ni vedel, zakaj tako moleduje, kot bi šlo za njegovo življenje. "Erlend — odgovori mi — pri Kri-stovih ranah te rotim — povej, človek!" "Lahko še naprej to misliš, kar si doslej mislil," je rekel Erlend tiho in zbadljivo. "Erlend — nič — nisem mislil —" ".Vem, kaj si mislil." Erlend se je zavihtel v sedlo. Simon je zgrabil konja za uzdo, da se je žival nemirno zasukala in pričela kopitljati. "Spusti, da te ne poderem," je rekel Erlend. "Potem vprašam Gyrda — še jutri odjezdim na jug — za Boga, Erlend, povej mi vendar—" "No, ta ti prav gotovo pove," se je Erlend porogljivo zasme jal in izpodbodel žrebca; Simon je moral skočiti v stran. Oni pa je oddirjal z dvora —. Sredi dvorišča je Simon srečal Kristino, imela je plašč na sebi. Poleg nje je šel Gaute in nosil vrečo z njeno obleko. Za Kadar vneto igrate . . .prenehajte in SE OBRNITE K OKREPČILU sestro je šla Ramborg. Deček se je naglo ozrl kvišku, boječe in zmedeno. Nato je po- vesil oči. Kristina pa dala Simona odkrito in1 nost — njen pogled je Kadar ste zmučeni in žejni, ni ničesar iolj okrepčilnejra kot ledeno - mrzla ;leklenica Coca-Cola. Torej kadar počivate čez dan, naj bo to počitek, ki OSVEŽI z ledeno-mrzlo Coca-Cola. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO PRospect 0333 "Te velike mezde ne bodo trajale vedno. Zadnjič, ko sem izgubil delo, nisem imel denarja na banki. Sedaj sem pa modrejši . . . vsak teden denem dober del moje mezde v Society for Savings." Ne zamudite prilike, da si zgradite rezervni fond. Začnite hranilno vlogo z Society sedaj. Smttufor Saftimtf \-> FOUNDED O* (849 C/ THE PEOPLE'S »ANK ON PUBLIC SQUARE Točna postrežba VS KADAR želite poslati denar v staro domovino, pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega KADAR potrebujete notarske listine ali notarski P01 in dri KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi Ijanski papir, se vedno obrnite na: august kollander 6419 St. Clair Ave., v Slov. Nar. D«"" Pri Kollanderju dobite listine za dohodninski1 ^ (INCOME TAX) ter vam iste na vašo željo tudi W ^ J jo ter notarsko potrde. NAZNANILO IN ZAHVALA m V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, Prl' 0čt '' in znancem prežalostno vest, da so zatisnili svoje trudne ofeii smo za vedno izgubili preljubljenega in nikdar pozabljeneg' yj Frank Jazbec Nanagloma jih je Bog odpoklical in previden s kramenti za umirajoče so izdihnili svoja blago dušo dne 1 polt ruarja 1941 v starosti 70 let. Doma so bili iz Lukovice Pr ,0ž«< Žalah. Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida so bil' P k večnemu počitku dne 13. februarja 1941. p V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno ^.^flii^l Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljene molitve PrLv!i? jočernu, za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in za op1" ^i. cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v c Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so položil k Mrl vence ob krsti v blag spomin pokojnemu in sicer: Mr. JrrieKI Anton Russ in,' družina, Mr. in Mrs. John in Josephine Li,unt'f:l družina, Mr. in Mrs. Raloh in Frances Pust, Rainbow M^jO and Fishing Club, podružnica št. 5 SMZ, Mr. in' Mrs. Jack ^r.' I Mr. in Mrs. Joseph in Mary Trebeč družina (E. 61st St.Ji Mrs. Joseph Jaklich (E. 66th St.), Mr. in Mrs. Joseph Vid^WI žina, Mr. in Mrs. Julius Cerar in družina, Rain Fam'1^ F'l Royalton, O., Mr .in Mrs. Frank Gregorc družina, FoUJ},Jifl* I ployees of Royal Brass Co., Mr. in Mrs. Leo Zupančič d* Iskrena zahvala tudi vsem sledečim, ki so darovali z®os5 jj maše: Mr. Anton Russ in družina, Mr. in Mrs. Anton ^ ^ družina, sosedje in prijatelji, Mr. Frank Penko, Mrs. Er pwe^ \ Hpn^nn Tor.1/- Vomfif« Hmilna Mr Mat* Artn Mr Tnhn » - -ril' -{A K jeftf t'a r Mr. in Mrs. Anton Vidervol, Mr. in Mrs. Leo Ladiha druz' ---- ---- - - - -........RUSS t u? družina Jack Yemec, družina Mr. Matt Arko, Mr. John družina, Mr. in Mrs. Jos. Jaklich, družina Hribar in Rose i „ in Mrs. Michael Klemenčič družina, Mr. in Mrs. Louis Ru:j.rS. J}j ropp Ave.), Mr. in Mrs. Jos. Kozel in družina, Mr. in 'fir, Cebul, Mr. in Mrs. John Milner, Mrs. Rack in družina, " jylf..... Korer,, Mr. Anton Zidar, Mr. in Mrs. Anton Kosoglav. . ;y> | Mrs. Julius Cerar, Mrs. Agnes Gole in hči, Mr. in Mrs. I\ ft? J... v.__. ..__t---:_ J___i:-« Mi*. J11: iovic aruzma, mr. in mrs. luuis uium in uiu^nia, 1 Hfil* :(l Anton Kordan in družina, Mr. in Mrs. Gregor Hribar ^K I Mrs. Turk in družina (E. 43 St.), Mr. in Mrs. Rudolph ^Ij'l družina, Mr. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. John ,, J\f družina, Mr. in Mrs. R. Cebron, Mr. in Mrs. Nick Hranil" fi^l in Mrs. Frank Jaklich, Mr. in Mrs. John Russ (Myron Ave-'' pf r Rose Krall, Mr. in Mrs. Louis Russ (Robin St.), Miss M8" I jak, Mr. in Mrs. Louis Papes, Miss Mary Shellew. ^ Prisrčno se želimo zahvaliti sosedom in prijatelje^- WI darovali krasen venec in za svete maše, posebno pa Mr- J . 5^ I kovic za njegov trud, ki je nabiral darove za venec 'n maše. d*':] Prav iskreno se tudi zahvaljujemo vsem onim, k' jita svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu, in sicer: j^o Cerar, Mr. Joseph Vidmar, Mr. John Umek, Mr. Rudolp' in zet, Miss Mary Rossi, Mr. Leo Zupančič. .^"1 Nadalje tudi iskrena hvala vsem, ki so nam bili v l pomoč ter nam kaj dobrega storili v teh najbolj žalostni" m f kakor tudi lepa hvala vsem, ki so jih prišli pokropit, čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogr<■ ^ j sebno se želimo zahvaliti članom podružnice št. 5 SM^ ^li I ležbo pri pogrebu in ki so nosili krsto in pokojnega SP I položili k večnemu počitku. .^ I Prisrčna hvala tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdin9 novi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. ^f\ Če se je slučajno pomotoma kakšno ime prezrlo. P oproščenja ter se jim želimo ravno takq prisrčno zahval" • jj Preljubljeni in nikdar pozabljeni oče, žalostna so ffitZl ker ločiti ste se morali za vedno od nas in zato v globoK |ii> | pošiljamo želje k Bogu, da Vam sedaj podeli večni mir V nem počitku in nebeška luč naj Vam sveti. Žalujoči ostali: LEOPOLDI NA, poročena Russ, hči FRANK JAZBEC, sin JOSEPH, zet, in JOSEPHINE, sinaha . V stari domovini zapušča dve žalujoči hčeri, Marijo J in Ano Pistotnik Cleveland, Ohio, 13. marca 1941