247
Novice.
—   Odlikovanje. Presvitli cesar je podelil dvornemu svetniku in namestniku dež predsednika g. Aleksandru Sche-merlu vitežki križ Leopoldovega reda.
—   Presvitli knez in škof dr. Jeglič je obiskal minoli teden tudi obe tukajšnji bolnici, garnizijsko in deželno. Pred-stojništvi bolnic sta pri vstopu najprijazneje pozdravili visokega gosta, ki je z vidnim zanimanjem si natančno ogledal vse prostore in tolažilno nagovarjal bolnike.
—   Birma in kanonično obiskanje v ljubljanski škofiji. Presvitli knez in škof bo delil zakrament sv. birme 3. julija v Begunjah na Gorenjskem, 5 julija v L-šah, 6. julija v Mošnjah, 10. julija v Novem Mestu, 3L julija v Tržiču, 16 avgusta na Dobrovi pri Kropi, 17, avgusta v Kamni Gorici. V Kranju, Predosljih, v Velesovem in v nekaterih drugih župnijah kranjske dekanije bo birmovanje meseca oktobra.
—   Nove maše bodo imeli v naši škofiji letos naslednji bogoslovci: iz četrtega leta: Ažman Anirej 31. julija v Kropi; Berlan E. Ant. 31. julija v Ljubljani v cerkvi pre-svetega   Srca   Jezusovega;   Čemažar   Frančišek   24.   julija   v
248
Ljubljani pri sv. Jakobu; Hartman Josip 31. julija v Stari Loki; Jane Ivan 24. julija v Ljubljani pri sv. Petru; Knific Ivan 31. julija v Smledniku; Knol Adolf 24. julija v Ljubljani pri čč. 00. frančiškanih; Lovretič Jakob 7. avgusta v Starem Trgu pri Poljanah; Podobnik Alojzij 31. julija v Za-tičini; Zore Iv. Ev. 31. julija v Trebelnem. Iz tretjega leta: Abram Anton 31. julija v Kosani; Brajec J 24 julija v Ljuu-Ijani pri č6. gg, uršulinkah ; Bukowitz Henrik 24 julija pri če. gg, uršulinkah; Kleindienst Jakob 7. avgusta na Brezjah; Koritnik Anton 31. julija v Polhovem Gradcu; Petrie Ivan 15. avgusta v Cerkljah pri Kranju; Potokar Josip 7. avgusta v Zatičini; Eatajec Anton 7. avgusta na Bučki ; Watzl Frančišek 31. julija v Ljubljani pri Č6 gg. uršulinkah; Zore Anton 31. julija v Sp. Tuhinju; Žust Jakob 31. julija v Stangi — P. Aleksander Vavpotič iz reda sv. Frančiška 24. julija v Ljubljani pri čč. oo   frančiškanih.
—   Pri sv. Petru v Ljubljani vršilo se je dne 19. junija slovesno blagoslovljenje novega velikega altarja. Presvitlfga knezoškofa, ki je prišel blagoslovit altar, so šentpetereki žup-Ijani najslovesneje vsprejeli. Vse predmestje je bilo v zastavah in ob cerkvi so bili postavljeni slavoloki z napisi in vitki maji odičeni z zastavami in prepreženi z venci.
—   Palackega stoletnica. Velikanske se morajo zvati slavnosti, s katerimi so minole dni Čehi proslavili lOOletni rojstni spomin svojeo^a velikana Frančiška Palackega. Pridružil se je Čehom pri tem slavju ves slovanski svet in zastopniki vseh slovanskih narodov so bili navzoči v Pragi pri spominski slavnosti prezaslužnega slovanskega moža. Tudi Slovenci smo bili Častno zastopani. Tem povodom so se zbrali v Pragi tudi slovanski novinarji, da se dogovore o solidarnem delovanji na časnikarskem polju Temu shodu je predsedoval ljubljanski župan gosp Iv. Hribar. Uredništvo našega lista je telegrafskim potom iskreno pozdravilo zbrane slovanske novinarje.
—   Koseškega stoletnica Dne 12. septembra t. 1. bo 100 let, kar se je rodil v Spod. Kosezah pri Moravčah slovenski pesnik Ivan Vesel-Koseski. Sešel se je v namen proslave tega lOOletnega praznika posebni odbor, ki priredi dne 14. avgusta t. 1. lepo slavnost v Kosezah.
—  Lovci pred cesarjem Udanostne manifestacije povodom cesarskega jubileja udeležilo se bode 4000 lovcev. Iz kranjske je oglašenih 84 udeležencev.
—   Narodna slavnost v Sežani ne bo 26. t. m. ampak dne 3. julija t. 1. Slavnost obeta biti velikanska, ker se je narodna društva mnogobrojno udeleže.
—    Slovensko trgovsko pevsko društvo priredi dne 9. julija na vi tu  „ Narodnega doma"  koncert.
—   Okrajno društvo poslovodij, strokovnih nadzornikov in v svrho rednega delovanja v večjih podjetjih, tovarnah in pri stavbarstvu, nameščenih strokovno izobraženih uslužbencev prve splošne avstr. zaveze na Dunaji, snuje se v Ljubljani, Namen druStvu je organizacija doslej skoro popolnoma osamljenih delovodij raznih kategorij, kateri imajo pre-težavno nalogo, zadovoljevati tako delodajalca s kolikor možno vspešnim delovanjem in pa dandanes vzgledno organizovanim delojemalcem s previdnim in modrim ravnanjem vcepljati veselje do dela in zanimanje za prospeh podjetja. Društvo bode v neposredni zvezi s splošno zavezo na Dunaju ter bode svojim članom preskrbovalo brezplačno posredovanje pri iskanji službe, pravovarstvo pri nezgodah in prepirih, podporo v raznih slučajih, prispevke ob smrti, strokovno izobrazbo, podporo vdovam in sirotam ter bode podpiralo v službi ostarele in onemogle člane. V kratkem vršil se bode ustanovni občni zbor, h kateremu so povabljeni vsi zavedni poslovodje, da se pouče natančno o namerah snujočega se diuštva in v obilnem Številu oglasijo svoj pristop. Dan in kraj zborovanja naznanil se bode pravočasno.
—   Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani blagoslovilo bode novo zzstavo dne 14. avgusta t. 1,
—   Dramatična šola za one, ki bi se hoteli posvetiti slov^enskemu gledališču, se otvori dne 1. julija. Poučeval bode režiser gosp.  Inemann brezplačno.
—   Naša gimnazija slavi letos 501etnieo. V teku svojega obstanka so se ti učni zavodi močno razširili. L. 1848. je bilo na Sp. Avstrijskem 9 gimnazij sedaj 28, na Zg. Avstrijskem 2, sedaj 5, na Solnograškem 2, seiaj 2, na Sta-jarskem 4, sedaj 8, na Koroškem 2, sedaj 3, na Kranjskem 2, sedaj 5, na Primorskem 4, sedaj 5, na Tirolskem 8, sedaj 11, na češkem 21, sedaj 56, na Moravskem 7, sedaj 24, v Galieiji 13, sedaj 30, v Šleziji 3, sedaj 7, v Buko-vini  1. sedaj  4, v Dalmaciji 3, sedaj  5 gimnazij
v
—   Šole Ustmeni zrelostni izpiti se prično na realki dne 30 junija, na višji gimnaziji dne 8 julija Na realki in slovenski nižji gimnaziji se konča šolsko leto dne 15. julija, na višji gimnaziji dne 7. julija in na učiteljišči dae 2. julija. Zrelostni izpiti na učiteljišči se prično dne 4   julija.
—   Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo spodnjelogaški občini 300 gld. državne podpore za ustanovitev sadjarske šole, ter je obljubilo 200 gld. prispevka za 1.  1899. Tadi deželni odbor bo podpiral to šolo
—   Draginjska   doklada   drž.   uradnikom.  Državni
uradniki v Ljubljani dobe letos namesto 40^/^^ draginjske do-klade le 20o/q doklado in to vsled tega, ker se v kratkem regulirajo plače.
—   Obletnico bosenske okupacije 1 1878 bodo Koroški udeleženci slovesno praznovali v Celoveu dne 13. 14. in  15   avgusta t. 1.
—   Pariška razstava. Kranjski tiskovni odsek za pariško razstavo je izvolil svojim načelnikom g. dr. Iv, Tavčarja.
—   Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu Dograjeno je novo poslopje za bolnišnico v dolenjski metropoli in slovesno blegoslovljenje se vrši dne 9. julija. Blagoslovljenje izvrši sam presvitli knezoškof dr. Jeglič in mu prisostvuje tudi gosp. dež   predsednik   baron Hein.
—   Umrl je v Eajhenburgu na Sp. Štajarskem * bivši dež. poslanec, ces svetnik Jos. Jerman c. kr. okr. komisar v p. Ponesrečil se je pri vožnji ob slabem vremenu in se poškodoval tako,  da je moral umreti.
—   Pogreša se pečarski mojster Fran Uran iz Ljubljane   Odšel je dne 14   junija od doma in ne ve se kam.
—   Streljanje zoper   točo   v^i^ljnj^^jo   vedno   bolj   na Spodnjem   Štajarskem. V vinogradih v Slov   Bistrici se je to zadnje dve leti dobro obneslo.   Tudi na Dolenjskem so se po-prijeli tega streljanja. Da bi le res odganjalo pogubonosno točo .
—   Vreme. Veliko deževje minolega tedna je napravilo po raznih krajih mnogo škode. Mej dežjem je ponekod divjal vihar, padala toča in po višjih krajih je snežilo. Pridelki so mnogo trpeli Nastale povodnji so tudi prizadjale znatno škodo na travnikih, njivah in potih. Ob železniških tirih je bilo več usadov.
—   Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja predmetov: sena, slame, drv, premoga in kvoksa za !. 1898/99 se bodo vršile zakupne obravnave na oskrbovalnih postajah v Gradcu 11., v Mariboru 8., v Ljubljani 4., v Celoveu 14., v Pulju 1. julija, v Trstu 30. in v Goriei 28. junija t 1. Zaradi zagotovljenja kruha in ovsa do konec decembra 1898 se bodo pa vršile zakupne obravnava pri vojaških oskrbovalnih maga-cinih v Gradcu 11., v Mariboru 8. in v Celoveu 14. julija t. 1. Ponudbe se morajo vposlati najpozneje do 10. ure dopoludne dotičnega dne. Natančni pogoji se lahko pogledajo pri vojaških oskrbovalnih magacinih. Zakupni razglas, obsezajoč podatke glede množine dobavljajočih predmetov, splošni in Ipeeijalni pogoji in ponudbeni formular, se lahko vpogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
249
—   Nesreča se je dogodila dne 15. junija popoludne v nekem kamenolomu nad sv. Ivanom pri Trstu, kjer so delali štirje delavci, mei njimi Andrej Mlac, 28 let star. Lomili 80 na znožju kamenoloma kamen. Ko je zapazil 371etni Anton Milkovic, da se je začel premikati kamen, katerega so ravno lomili, dal je dotično znamenje za pozor. Troje delavcev odmaknilo se je na levo Mlač pa je odskočil na desno Isti hip se je zvalil in padel z vso ^ močjo na tla tudi 70 — 80 stotov težki kamen in o nesreča, padel je ravno na reveža Mlača. Sodrugi njegovi skušali so mu odpomoči, ali ves njihov trud je bil brezuspešen. Seveda je bilo njegovo truplo koj vse stlačeno tako, da ga ni bilo več spoznati, in on je zdihnil že za par minut dušo.
—   Življenje dal, da reši življenje Iz Istre poročajo o naslednjem plemenitem činu nekega berača Zelo utrujen se je vsedel dne 13 junija ob cesti pred Volosko 661etni berač Ivan Fiala. Komaj je sedel, pritekli sti mimo njega dve deklici bledi kot stena in klicaj oči na pomoč. Kaj se je zgodilo? Za deklicama skakal je razključeno strupen gad in je bil njima že skoro za petami. Blagi starček, videvši v kakej nevarnosti sti nedolžni bitji, ni premišljeval kaj naj stori, nego planil je z mladeniško hitrostjo kvišku ia pograbil z levo roko gada, ki ga je pa, ovivši se mu okolu roke, pičil tako hudo, da je moral spustiti takoj kačo, sam pa se je zgrudil v hudih bolečinah na tla. Gad se je zopet spustil za deklicama ali ti dve sti bili že daleč dovolj, da ju ni mogel več ujeti. Starčku je med tem grozno otekla roka in prsi. Prenesen potem v bolnišnico umrl je že čez par ur v groznih bolečinah. Njegove zadnje besede so bile: „Moje življenje je bilo itak brezpomembno. Od kar živim, bij sem vedno nesrečen: storil sem vsaj to, da sem rešil vsaj dvoje otrok gotove smrti''.