Leto LXV
Poitnlna plačana т gotovini
V Ljubljani, v četrtek, dne 28. januarja 1937
Stev. 22 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/III

VENEC
Ček. račun: Ljubljana it 10.610 in 10.544 za inserate; Sarajevo štv. 7463. Zagreb št*. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Telefoni nredniitra In «prave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznik«
Upa polne besede in namere
Ko je 3. marca 1933 Roosevelt nasledil pre-zidento llooverja, je bilo gospodarstvo severnoameriških združenih držav na tleh, kakor še nikoli prej v zgodovini te države, ki je v sto-petdeset letih svojega obstoja videla z majhnimi izjemami stalno naraščanje svojega gospodarskega blagostanja, takozvane prosperity. Ta nagli in nepričakovani propad je bil tem bolj občuten, ker je sledil najvišji točki prosperi-tete, ki je kot posledica svetovne vojne, od katere so Združene države severne Amerike edine imele dobiček, dosegla svoj višek v letih 1926 do 1929, ko je vsak peti Amerikanec imel svoj avtomobil, mnoge družine pa celo dva. lloose-velt je pač imel veliko poguma in ogromno mero optimizma, da se je odločil sprejeti tako dediščino Jeseni leta 1929 je Amerika štela štirinajst milijonov brezposelnih, to je skoro eno tretjino vsega delazmožne^a prebivalstva. Večina farm je bilo zapuščenih, banke so bile zaprte in senator Borah je na vprašanje, ali se je treba v USA bati revolucije, odgovoril: »Saj je že tu!«
Roosevelt se je lotil težikega dela obnovitve gospodarskega blagostanja svoje domovine v trdnem prepričanju, da se ta cilj ne da doseči drugače, kakor če se loti socialnega vprašanja, ki nikoli ni bilo na programu nobenega
Çredsednika Združenih držav severne Amerike, a dežela je bila od svojega začetka, ko je nastajala iz Kolonizacije vseli mogočih elementov starega sveta, torišče najbolj razbrzdanega in-dividualizma, neomejene zasebne iniciative in najpredrznejšega tveganja, ki se ni oziralo na nobene ž.rtve, katere so morale pasti za dosego gospodarskega blagostanja. Možnosti, de se posameznik, če zastavi vse svoje sile, dvigne, pre-magajoč vse ovire neomejene konkurenco, so bile spričo ogromnih razpoložljivih in neizkoriščeni zakladov zemlje naravnost neskončno, tako da je tisti, ki konkurence ni zmogel, veljal v vsakem slučaju za krivega, ker za boj življenja ni bil sposoben. Spričo tega ni težko razumeti, da tako zvana socialna zakonodaja, ki pomeni zaščito slabejšega pred močnejšim, v severni ameriški uniji ni imela tal in da je Roo-
sevelt. ko je začel politiko socialnih reform, zadel na velikanski odpor, ki je imel za seboj vso miselnost in tradicijo dežele.
In vendar je Roosevelt zmagal, vsaj v tein oziru, da je svoje rojake prepričal, da je korenina vsega zla, iz katerega se je rodila strašna kriza za časa llooverja, v neznosnih socialnih razmerah, ki jih je ustvarila nebrzdana gonja za dobičkom, ne oziiaje se na bližnjega, kar jc označevalo gospodarsko politiko Linije sto in petdeset let — ne pa učinek slučajnega padca Konjunkture. Uvedel je politiko (ako zvanega New Dcala, nove poti, po kateri naj poslej hodi Amerika, ki se mora iz svojega dosedanjega
gospodarskega individiializmn preusmeriti k na-
spodarstvu v smislu spi gra. Roosevelt si je mislil, da je v skrajno ne-
varnem položaju v vsakem slučaju najbolje, če se človek loti svojega dela odločno, naj bo izid še tako negotov, nego če bi držal roke križem in čakal, kaj pride. Razvrednotil je dolar, da se izenačijo cene industrijskih in zemljedelskih proizvodov, uvedel tako zvani Niro ali novo industrijsko politiko, ki je dvignila delavske mezde in izboljšala delovne pogoje, ne da bi zmanjšala rentabilnost industrijskih podjetij, podprl delavske strokovne zveze in položii začetek obveznemu vmešavanju in razsodništvu države v delovnih sporih ter na ta način popolnoma prelomil s tradicionalnim načelom ameriške gospodarske politike, ki je smatralo načrtno poseganje države v gospodarstvo kot nekaj nemogočega in nezaslišanega. Ko je najvišji zvezni sodni dvor na prizadevanje industrijskih magnatov novi gospodarski politiki Roosevelta postavil na pot težko oviro dosedanjih pravnih načel in tolmačenja, se Roosevelt ni ustrašil. Prišel mu je na pomoč začenjajoči se dvig gospodarstva in ljudstvo se ni spraševalo, ali se je gospodarstvo popravilo po zaslugi New Dcala ali pa kljub njemu. Ko so se sedaj vdrugič vršile volitve za predsednika države, je ogromna večina naroda, ki je vnovič izvolila Roosevelta, izrekla mnenje, da je njegova pot prava.
Druga dolm prosperity, ki se je začela že pred dvema letoma, se s številkami naraščajoče proizvodnje in potrošnje počasi bliža prvi. Namesto tako zvane Nire je Roosevelt dosegel zakon o socialnem zavarovanju in obveznem razsodništvu države v delovnih sporih in je obenem s posebnim zakonom o zaščiti zemlje (Soil Conservation) onemogočil razkosavanje zemlje in obuboževanje ter brezposeslnost kmetskega prebivalstva, ki je po vojni rapidno propadalo. Boj zoper monopole izvrstnih industrijskih koncernov, ki so tvorili naravnost državo v državi in so največ pripomogli k za-sužnjevanju velike večine ameriškega prebivalstva pod diktat mezd in cen, ki so jih določali ti koncerni, je Roosevelt uspešno začel z davkom na tako zvane nerazdeljene dobičke. Tudi reskrba države z električno energijo je po oosevcltovi zaslugi danes pod kontrolo države.
Govor, ki ga je imel Roosevelt ob nastopu svoje druge poslovil" dobe 21. t. m. pred ameriškim kongresom, dokazuje, da Roosevelt ne bo samo vztrajal na začeti poti. ampak da ima odločno voljo, da izvede še cloblje socialne reforme v USA. Tudi topot je Roosevelt poudaril, da njegova gospodarska in socialna politika ne gre za ničemer drugim kakor za tem. da bi se naravni zakladi severne Amerike, ki so slejko-prej neizčrpni, oziroma dobički iz njihovega izkoriščanja pravično porazdelili med vse prebivalce Unije. >Ni mogoče« — lako je predsednik izvajal — »trpeti, da bi toliko milijonov Ame-riknncev ne imelo niti najnujnejšega, kar potrebujejo za dostojno življenje. Ni mogoče gledati, da bi toliko družin imelo tako majhne dohodke, da so vsak dan v nevarnosti, da eksistenčno popolnoma propadejo. Ne gre, dn bi toliko družin ne imelo možnosti, da svoje otroke vzgaja in jim preskrbi boljše življenje. K nn tretjina "ameriškega prebivalstva stanuje v nemogočih razmerah je slabo oblečena in obuta
K'
700.000 tjudi brez strehe
Ena največjih poplavnih katastrof v zgodovini
Ameriška država bo izdala 40 milijard Din za prvo pomoč
Poplava v dolinah reke Oh i o (reka je dolga ! 2065 km in se pri Cairo izliva v Mississippi) in ! M i s s'i s s i p p i (4000 km dolžine) narašča v vedno večjo katastrofo in se spreminja v eno največjih poplavnih katastrof, ki so zadele kdaj človeštvo. Deset ameriških zveznih držav, to je skoraj četrtina Severne Amerike, je prizadeta [io katastrofi, ki je največja, kar jih je do sedaj zadelo Združene države in ki strahote vodovja, ki so 1. 1884. preplavile Srednjo Ameriko, daleč nad-kriljujejo. Število mrtvih je v preplavljeni dolini reke Ohio do torka zjutraj naraslo na 150, mnogo več pa jih pogrešajo. Splošno računajo, da je okrog 700.000 ljudi brez strehe Oblasti so odredile takojšnjo izpraznitev mest; Paducah (blizu izliva reke Teenessee v Oliio, 34.000 prebivalcev), Cairo (ob izlivu obeh veletokov s 13.000 prebivalci), kakor tudi mnogo drugih manjših se-lišč. Sedaj so pričeli spraznjevoti tudi Evans-ville (v spodnjem delu toka reke Ohio z 90.000 prebivalci). V mnogih pokrajinah države Indiane I so morale vojaške čete pri izpraznjevanju inest uporabljati celo bajonete, da so preijivalstvo prisilile, dn zapusti hiše in so izseli v višje ležeče kraje.
Cincinnati in LousvHte
v objemu vodovfa
Poročila pripovedujejo, da se ogromno vodovje, visoko nad 8 čevljev, vali proti nesrečnemu mestu Cincinnati (država Ohio ob srednjem toku reke Ohio, mesto šteje 500.000 prebivalcev) in grozi, da bo tudi vodovje Mississippija silno naraslo. Cela armada prostovoljcev, reševalcev, delavstva in vojaštva stoji na nasipih, da takoj ; priskočijo na pomoč, če se kje pokaže udor vo- j dovja. Ker je nevarnost, da se l>odo pojavili ta- ; tovi in plenilci, so oblasti odredile izjemno sta- ' nje nad mestom Louis vi lie (južno Cincinna-tija ob reki Ohio v državi Kentueky, 300.000 prebivalcev). Proglašen je preki sod in čete ter policija imajo nalog, da brezpogojno rabijo orožje proM plenilcem. Zvezna vlada je za izpraznitev mesta Louisvillea dala na razpolago vojaške čete in prevozni material. Dve tretjini mesta je že iz- j praznjenega. Ostanek prebivalstva, ki je ostal v mestu, nima ne luči, ne pitne vode.
Polmilijonsko mesto Cincinnati je popolnoma odrezano od ostalega sveta. Mesto je zagrnjeno v poltemo. Po ulicah, ki so zaenkrat bile obvarovane pred povodni jo, je vse življenje izumrlo. Ljudje nimajo dovolj živeža. Trgovine so vse zaprte.
Reka Ohio visoka 27 m
Mestni svet je v ponedeljek imenoval mestnega diktatorja 7. najobširnejšimi pooblastili. Takoj je odredil, da smejo prebivalci samo eno uro na dan natakati vodo iz mestnega vodovoda, ker so sesalke pod vodo. Sesalke bodo mogle začeti šele, kadar bo voda najmanj za 4 m vpadla.
Poplavljeno je vso obrežje Mississipija, južno od Chicagc, skozi katerega teče reka Ohio, ki se zliva v Mississipi pri srednjem kolenu.
ter se hrani samo za silo. Vidim milijone in milijone ljudi, ki ne morejo kupovati izdelkov tovarne in poljedelca, radi česar tovarnu in farmar tudi ne moreta nastavljati toliko ljudi, kakor bi bilo treba Zato morajo ameriški državljani sodelovati s svojim predsednikom, da vlada dobi čim večjo moč, du odnošnje med ijudmi ureju in da zlo uničuje, dobro pa pospešuje. Predsednik je zlomil neomejeno moč zasebnih nvtokratov in je s tem Ijudovlado le okrepi! Amerikanci ne smejo misliti, da se slabi demokracija, če osrednjo zvezna oblast dobi večje pravice. Samo tako je mogoče okrepiti demokracijo, da predsednik, ki га ljudstvo v gotovih presledkih popolnoma svobodno voli. more neovirano izvajati «voj ljudski program.«
Upravičeno smemo torej reči, da socialni program Roosevelta za Ameriko v resnici pomeni začetek nove dobe in da vee svet dane* gleda no Roosevelta. kako se bo njegov načrt mirne socialne preuredile nmerišike družbe i>o-srečii. zakaj to bi [K>menilo novo dobo za vc-kulturni svet «ploh.
Zato je treba varčevati z vodo v rezervarjih. Dalje jo diktator odredil tudi nujne odredbe za boj proti kužnim nevarnostim in požarom. Reka Ohio je v torek popoldne dosegla višino 27 m, to so pravi, da je 8 m višja, kakor je bila kdajkoli poprej. Stanovanjske hiše so do 10 m v vodi.
Silne vode reke Ohio so sedaj vale proti reki Mississippi. Zato se upravičeno boje, da bo ta po-vodenj tudi v rodovitni dolini reke Mississippi napravila strašno škodo. Vse je odvisno od tega, ali bodo novi veliki nasipi ob Mississippiju vzdržali Ia strašen pritisk. Po zadnji povodnji 1. 1927., ko je reka Mississippi napravila veliko škode, so napravili ob njej nove velike nasipe, kateri bodo morali sedaj dokazati svojo moč. Medtem se je gasilcem posrečilo, da so pogasili ogenj v Louis vi lie. Pogorelo je samo 35 iiiš. Sedaj gori le še nekaj poslopij.
V bližini mesta Ripleya se je zgodila velika nesreča. Dve družini sta utonili v svojih hišah, ki so ju odnesli valovi. Vsaka pomoč je bila zaman. V mestu Paducah se je zgodila ista nesreča, kakor v Louisville. Ogromen bencinski tank je spod-jedla voda in ga odnesla s seboj. Nad 80.000 litrov bencina se je razlilo po deroči reki, tako da je voda [>o ulicah mesta pokrita z debelo plastjo gorljive snovi. Samo mala iskra bi zadostovala in vse mesto bi zagorelo kakor plamenica. Ker so tudi drugi bencinski tanki zelo ogroženi, je položaj mesta Paducah zelo resen.
Do sedaj 12 milijard škode
Ogromno jioplavljeno ozemlje je od ostalega sveta po navadnih potih čisto odrezano. Direktno ni mogoče dobiti nn brzojavnih zvez in tudi dovoz živil je onemogočen. Na tisoče poslopij in na stotine vasi in mest je voda uničila. Živina je potonila, vsa poljska kultura je uničena, škode ni mogoče preceniti. Doslej jo cenijo na 275 milijonov dolarjev (12 milijard din). Iz 10 držav je prizadetih 160 vasi in mest. Ameriški kongres je na svoji torkovi seii določil 100 milijonov dolarjev za prvo pomoč. Sedaj sklepajo o p r e d I o gu S00 m i-1 i j o n i h dolarjev, ki so potrebni za pomoč.
Popl'avljenci na begu
Žalostna posledica poplave je ogromen del prebivalstva, ki je ostalo brez doma in imetja. Po-
sebni vlaki vozijo na desttisoče nesrečnežev, ki so vse izgubili. Razpoloženje med temi begunskimi množicami je razumljivo — obupno. Večina beguncev ni rešila drugega kot golo življenje.
Ker manjka živil v poplavljenem ozemlju, ki je odrezano od ostalega sveta, se je bati, da bodo izbruhnile kužne bolezni, ker tudi ni dovolj zdravil na razpolago.
Kljub temu, da so oblasti proglasile preki sod, se dogajajo slučaji plenitve. V mestu I .oui s ville je policija prijela dva tata in ju na mestu ustre-jila. Obenem je tudi vsak meščan pooblaščen, da ustreli plenilca, če ga zaloti pri zločinu.
Narodna nesreča
Katastrofo občuti ves ameriški narod kot ve. liko narodno nesrečo. Predsednik Roosevelt je sam vzel v roke organizacijo, ki naj prinese pomoč nesrečnim krajem.
Po najnovejših poročilih jc na poplavljenem ozemlju sedaj lirez strehe že 700.000 ljudi, >ode pa šc vedno naraščajo. 1600 km na dolgo se vleče strahotna povodenj. Od Pitshurga v Pen-sjlraniji do mesta Cairo т državi Illinois. Letala, ki so vračajo s svojih poletov nad poplavljenim ozemljem, poročajo. da so po vseli gričih, ki so vidijo iz neizmernih vodii, trume ljudi, kateri pričakujejo pomoči. Na vseli strehah, ki so jih videli še moleti iz vode, so bili ljudje.
Število mrtvih narašča
Newyork, 27. jan. AA. (DNB). Predsednik Rdečega križa admiral Greyson računa, da je v poplavljenih krajih ostalo brez slrelie 750.000 ljudi. Za prvo pomoč vsem tem potrebuje Rdeči križ najmanj 10 milijonov dolarjev. Poslanska zbornica je že sprejela dopolnilni kredit v znesku 900 milijonov dolarjev (40 milijard dinarjev), od katerih so prvotno 790 milijonov določili za razne državne pod|>orne akcije v prihodnjih 5 mesecih. Predsednik Roosevelt jo pa izjavil, da jo treba vsak dolar tega sklada porabili zn žrtve poplave, število mrtvih neprestano narašča. Na mnogih krajih so se prevrnili čolni 7. begunci in utonili. V Louisvillu so ulice 3 m pod vodo. Včeraj je tamka j izbruhnil v tovarni laka požar. Tudi pri tej priliki so bile človeške žrtve.
Vorošilov grozi Stalinu
Aretacije v vrhovnem generalnem štabu
London, 27. januarja, b. Jutranji listi poročajo, da je med Stalinom m Vorošdovom prišlo do resnega spora radi aretacij generalštabnih častnikov. V prepiru s Stalinom je izjavil rdeči maršal, da ne bo trpel, da bi Stalin posegal v armado. Stalin mu je razkačen odgovoril, da bo tudi njega pustil aretirati, če ne bo ubogal in izvrševal povelja vlade. Vorošilov mu je dejal, da sovjetska armada sama komaj čaka na to, ker bodo vojaki sami prevzeli oblast v državi v svoje roke.
Pobočnik maršala Tuhačevskega aretiran
Kopenhagen, 27 januarja. Aretacije v Moskvi se nadaljujejo. Kakor poroča »Politiken«, je bil aretiran stotnik S m u t y , pobočnik namestnika vojnega ministra Tuhačevskega in njegov ožji sodelavec. Smutyja, ki je Ukrajinec in prijatelj generala Putne, je prijela GPU v poslopju generalnega štaba. Vojni minister Vorošilov je takoj poklical k sebi svojega namestnika maršala Tuhačevskega ln se z njim ob navzočnosti šefa GPU JeSova razgovarjal nad tri ure.
Četrti dan procesa
Sami „pristni Rusi": Stein, Arnold, Liebsekuiz...
Moskva, 27. januarja. AA. Havas: V teku včerajšnje razprave je bil zaslišan S t o i 1 o v , ki je izjavil, da je pred svojim potovanjem v Nemčijo stopil v stik v inženjerjem Wistersom, ki je bil na čelu poročevalske službe neke tuje velesile v sovjetski Rusiji Nato je razložil, kako je po njegovem posredovanju zvezal stike med zarotniki in neko tujo velesilo. Da|al mu ie tudi stalno poročila o sa-botažnem delu v rudniku Kunecku.
Nato je bil zaslišan N o r k i n , bivši ravnatelj kemične tovarne v Kemerovu. Izjavil je, da je leta 1933 prejel od Pjatakova navodilo, da naj izvrši neka dela v električni centrale v Kemerovu. Nato je razložil, kako je nato ta elektrarna eksplodirala. Tako je bil v nevarnosti ves električni tok v kuz-neškem bazenu.
Nato je bil kot priča zaslišan Stein, nemški državljan, ki je montiral stroje v tem rudarskem okolju. Rekel je, da ie dobival navodila od Čestova. Vsa navodila so se nanašala na vohunstvo in sabotažo Na vprašnje državnega tožilca je Stein potrdil, da so Fless, Flohr in Wurm bili člani nemške narodno socialistične stranke in da so bili v stolni zvezi z zastopniki neke tuje sile, ki jim je dajal navodila za vohunstvo m sabotažo Nato je priča navedla celo vrsto atentatov in dejanj sabotaže,
ki jih je ta trojica izvršila v kuznoškem rudniškem okrožju.
Moskva, 27 januarja, b. Danes se je nadaljevalo zasliševanje obtožencev iz drugega velikega moskovskega procesa Najprej je bil zaslišan nemški državljan ing. Stein, za njim pa manj važni obtoženci, nakar je prišel na vrsto Arnold, Njemu očita obtožnica, da je dvakrat pobegnil iz rdeče armade s ponarejenim potnim listom v Ameriko, kjer je nekaj časa služil v ameriški armadi, nato pa je zopet šel nazaj v Evropo in v sovjetsko Rusijo. Z njegovo pomočjo in s pomočjo nekaterih njegovih prijateljev je bila izvedena v kuzjeteki industriji velika sabotaža, ki je stala državo težke milijone. Obtoženec je imel več sestankov s Trocki-iem ter z njegovimi pristaši, ki sedijo danes isto-tako zaradi sabotažnih dejanj in organiziranja atentatov na zatoin1 klopi.
Četrti dan procesa proti trockistom je bil zaslišan tudi obtoženi Liebschfltz, ki je bil do svoje aretacije namestnik ljudskega komisarja za promet. On je priznal, da je delal na desorganiza-ciji sovjetskega železniškega prometa in pripravljal atentate zlasti na one vlake, ki so prevažali premog za industrijska podjetja. Tajno se ie sestajal s svojimi zaupniki, ki so na gotovih delih uničili železniško progo, nakar so vlaki iztirili. Kakor vsi ostali obtoženci, tako je tudi on priznal, da je bil v službi tujih sil.
Cariev ubijalec umrl
London, 27 januarja AA. Reuter poroča: Be-lorodov, ki je svojča* dal nalog, naj carsko rodbino postrele. je umrl Spadal je med najstarejše bolj-ševike. Smrt je nastopila, ko so mu izročili dekrat, da je aretiran.
GPU v Franciji
Ozadje Navašinovega umora
Pariz, 27 januarja, b. Preiskava o umoru Dimitrija Navasina še ni končana, čeprav ima policija v rokah že celo vrsto indicijev ter je morilcu in njegovim pomagačem že na sledi. .Echo de Pariš« poroča, da je Navasin upravljal Trockijev propagandni fond. Iz njegovega stanovanja je že pred nekaj dnevi izginil ves arhiv. Zanimivo je. da je Navasin živel zelo razkošno, čeprav ni imel nobenega dohodka Umor je bil izveden tako rali-nirano in brez sledu, da policija ni mogla niti ugotoviti, kdaj je bil Navasin prav za prav ubit. Francoski listi povdarjajo. da ie Navasin pripravljal novo organizacijo emigrantov, katere ie hotel zbrati in pričeti proti »ovjetom bnrbo ne samo v Franciji, temveč tudi v sovjeski Rusiji. On je imel močna
(Nadaljevanje nn 2. strani.)
(Nadaljevanje t 1. strani.)
finančna »redit»» ter je hotel izdajati v bližnji bodočnosti tudi ruski list, ki naj bi zbral okrog tebe vse ugledne ruske emigrante. Vse naj bi služilo edinemu cilju: zrušitvi sovjetske vlade v Moskvi.
Drugi ruski emigranti pa zopet povdarjajo, da je bfl Navasin bržkone navaden izzlvač, ki je hotel zvabiti večino uglednih ruskih emigrantov domov,
kjer bi sovjetska oblast s njimi po svofe obračunala. Listi se pritožujejo zaradi veino večje aktivnosti, ki jo je razvila GPU ▼ Franciji. V zvezi s tem se omenja tudi umor ruskega časnikarja Solovjeva ln cela vrsta napadov, ki so sledii na ugledne ruske emigrante. Rusija je postala žarišče političnih zločinov, ki jih zgodovina ne pomni. Listi zahtevajo, da se posveti večja pozornost agentom GPU, da se preprečijo nadaljnji zločini.
-	Domači
Svetosavski nagrajenci pri knezu-namestniku
Belgrad, 27. januarja. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik in kneginja Olga sta danes ob 13 priredila svečano kosilo v Belem dvoru na čast dijakom belgrajske univerze, ki so dobili za svoje svetosav-ske naloge nagrade Nj. Vel., kralja. Na kosilu so bili Nj. kr. Vis. knez namestnik in kneginja Olga, prosvetni minister Dobrivoj eStošovič, rektor univerze dr. Dragoslav Jovanovič, prorektor inž. Peter Mičič, dekan pravne fakultete dr. Velizar Mitrovič, dekan filozofske fakultete dr. Milivoje Lozanič, dekan tehniške fakultete Peter Bajalovič, dekan veterinarske fakultet dr. Živojin Djordjevič, dekan filozoske bogoslovne fakultete dr. Dimitrije Stafa-novič, dekan kmetijsko,gospodarske fakultete Sta-noje Nedeljkovič, dekan medicinske fakultete dr. Alek. Kostič, predsednik dijaškega pevskega društva Obiliča dr. AJeksa Leko, predsednik odbora za svetosavsko zabavo in proslavo Dušan Tomič, dijak filozofije Stanislav Djuričič, dijak prava Mihaj-lo Rajkovič, dijak tehnike Stefan Čonkič, dijak bogoslovja Branko čulič, dijak medicine Hajrudin Se-limbegovič, dijak kmetijsko-gozdarske fakultete Samuel Kam, dvorana dama Nj. kr. Vis. kneginje Olge Olga Lozanič in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Škof dr. Rozman pri knezu-namestniku
Belgrad, 27. Januarja, m. škofa dr. Rožman in dr. Njarady, ki sta prispela predsnočnjim ▼ Belgrad, sta bila snoči sprejeta pri pravosodnem ministru in pri ministru za teîesno vzgojo naroda. Danes ju je sprejel notranji minister dr. Korošce, popoldne pa sta bila sprejeta tudi pri knezu namestniku Pavlu. Zaprosila sta tudi za sprejem pri dr. Stojadinoviču ter ostaneta radi tega tudi jutri dopoldne v Belgradu.
Jevtič-likkrer belgrajske JNS
Belgrad, 27. jan. m. »Slovenec« je že poročal, da je petomajski junak in neusojeni jugoslovanski »fiihrer« Bogoljub Jevtič s svojim najnovejšim trikom prišel do časti predsednika osrednjega odbora JNS za Belgrad, Zemun in Pančevo, kar je povzročilo nov val nezadovoljstva v razredčenih vrstah JNS. Izvolitev Jevtič za predsednika tega odbora so forsirali njegovi osebni prijatelji Pera Zivkovič, Jovo Banjanin in dr. Albert Kramer, ki se je Zivkoviču predal na milost in nemilost ter mora mirno dopuščati in še sain pomagati, da se Jevtič dvigne in na prvem kongresu zasede podpredsedniško mesto. Proli Jevtičevi rehabilitaciji je posebno odločno nastopil bivši poslanec Slavko Sečerov, ki v nocojšnji »Pravdi« odgovarja na izjavo jevtičevca in predsednika poslanskega kluba JNS Protiča ter med drugim odkriva težite notranje spore JNS v Belgradu, radi katerih je celo dr. Kosta Kumanudi podal pismeno ostavko na položaj v mestnem odboru JNS za Belgrad, Pančevo in Zemun. Svojo izjavo Sečerov zaključuje z besedami, dn mu niti na misel ne pride, da bi vlačil iz groba politične mrliče in da bi se stavil v službo za rehabilitacijo onih, ki so kršili pravila stranke in ki morajo sami z dolgotrajnim in
odmevi —
vztrajnim delom obujati kesanje za svoje grehe. Naposled Sečerov izjavlja, da ti dogodki dokazujejo da se je stranka postavila v službo teh oseb, in zato je čisto naravno, da bo to vse pristaše JNS odtujilo stranki. Ta najnovejša Jevtičeva Izvolitev bo imela za posledico, da bo očistila stranko »vseh neljubih elementov in bo JNS tako prerodila, da bodo v njej kmalu ostali samo še odborniki, ki bodo lahko na svojih sestankih obujali spomine na dneve, ki so bili in jih nikdar več no bo.
Odmev sestanka v Brežicah
Po prvih glasovih o sestanku predsednika vlade z dr. Mačkom v Brežicah že prihajajo na dan treznejša razmišljanja, ki bodo gotovo rodila večje uspehe kakor pa hlastanje za novicami in velikimi dogodki. Današnji »Obzor« piše o pomenu tega sestanka in o verjetnem nadaljnem poteku: »Jugoslovanska ideja more živeti samo v enakopravnosti veeh jugoslovanskih elementov, v sintezi slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda, ne more pa živeti kot hegemonija enih in tlačanstvo drugih elementov. Ponaredba in nakaza jugoslovanstva je prišla do negacije Hrvatov in če so Stojadinović, dr. Korošec in dr. Spaho napravili konec tej hipo-krizi in stvari in ideje postavili zopet na svoje mesto, potem je to najvažnejša okolnost, ki je imela za poeledico sestanek dr. Mačka in dr. Stojadino-viča. Ni nam znana vsebina razgovora, vemo pa, da je dr. Maček izjavil, da hrvatski narod smatra, da je nedotakljivost države in dinastije Karadjor-djevičev izven spora in da je dr. Stojadinovič na to odgovoril t Skoplju, da želi hrvatsko vprašanje rešiti. Ako vlada izvede svoj program in ako se izvedejo svobodne volitve, bi se pogajanja mogla začeti čez leto dni. kar pa seveda ne izključuje predhodnih in vsestranskih razgovorov in dogovorov o načinu zvedbe in o sami vsebini. Diktatura more ves red preko noči obrniti za 180 stopinj. demokratsko parlamentarni stroj pa je počasnejši, pa morda zanesljivejši.«
Industrializacija Jugoslavije v očeh italijanskega lista
Rim, 27. jan. b. »Tribuna« poroča s Dunaja o
akciji, ki jo Jugoslavija vodi že 16 let za industri-jalizacijo Jugoslavije. Takoj po vojni se je skušala v Jugoslaviji ustvariti močna industrija, zlasti tekstilna industrija ter so bili v zadnjih letih doseženi lepi rezultati. Zlasti na Hrvaškem in v Sloveniji eo industrijska podjetja razvila živahno delavnost. Poprej je Jugoslavija uvažala skoraj 80% svojih potrebščin Iz inozemstva. V zadnjem času pa se opaža močan uvoz raznih strojev in drugega materijala za gradnjo tovarn. Ker je država bogata na raznih rudah, kakor železu, bakru, snti-monu in boksitu, je v izkoriščanju teh rudnikov napravljen znaten korak naprej. Zlasti rudnik v Boru je zelo moderno urejen. Urejene pa so tudi nove tovarne v Zenici, Ljubi in Varešu. Z a i n -d u s t r i j a I i z a c i j o Bosne je določen znesek 300 milijon v Din. Razen tega «o organizirane tudi družbe za izdelavo aluminija. Ker je bila letošnja žetev v Jugoslaviji zelo ugodna in bo vrgla okoli tri milijarde dinarjev, bo Jugoslavija razpolagala z zadostnimi devizami ter bo lahko sklenila nove trgovinske sporazume, kar .ji bo vsekakor omogočilo, da poveča kredite 2*0industrializacijo Bosne.	j 3S
Socialno delo države
Res je, da socialne razmere niso več lako bridke, kakor so bile pred leti, res je pa tudi, da še niso tako urejene, kakor vemo in slutimo, da bi morale biti in da je na svetu še veliko upravičene nezadovoljnosti, ki jo že podpihujejo tisti, ki sami nimajo prav nobene pravice do nezadovoljnosti. V nedeljskem »Kaj pravite?« smo t kratkih vrsticah opozorili na socialno delovanje držav ln rekli, da ni dovolj omiljevati posledice napačnega družabnega reda, skrbeti za reveže, bolnike, lačne in brezposelne, ampak da se bo treba zla lotiti pri korenini, pri družabpom redu samem, ki dan na dan proizvaja nove reveže, ki jim socialno delovanje držav lepega dne ne bo več kos. Ta naša resna beseda pa »Jul ru< seveda ni bila všeč (kaj mu je pa že kdaj na naši strani bilo všeč?), in nas je kar kratko in malo obdolžilo — komunizma. »Jutro« ima sploh zelo močno nagnenje do obdolževanja. Če t.ino pred leti kaj svetovali, kako bi bilo treba to ali ono stvar v državi popraviti, smo bili že proti-državni. Ko smo sedaj opozorili, da se je treba socialnih nalog lotiti pri dnu, ne pri vrhu, je zopet brž poiskalo primeren priimek iz svoje bogate zakladnice in ga vrglo v svet, češ, nekaj se bo kje že prijelo, če ne v slabem smislu za »Slovenca«, pa v dobrem za komunizem, ta ali oni bralec bo zopet potrjen v zmoti, da samo komunizem more popraviti sedanje slabe razmere ln da morajo torej celo pristaši katoliškega svetovnega nazora seči po komunizmu, če hočejo pokazati radikalno zdravilo. Toda s tem »Jutrovini« priporočilom ne bo nič, kakor tudi z lanskim mirovnim kongresom ni bilo nič, čeprav ga je »Jutro« tako težko pričakovalo. Ves svet že namreč ve, da se komunizem ničesar drugega bolj ne boji, kakor tega, da ne bi kdo pred njim zares popravil razmer in bi ne bilo več tako ugodnega razpoloženja za revolucijo, s katero edino komunizem upa priti na oblast. Zato pa njegovi borci vsakomur, ki se resno zavzema za temeljite socialne reforme, skušajo delovanje onemogočiti s kakršnimkoli priimkom. Katoliški svetovni nazor pa je _ zahteval izpremembo celotnega družabnega reda že takrat, ko so se očetje »Jutra« še mirno zabavali na k. u. k. plesih, zato nima prav nobene pravice, da bi naše zahteve pripisovalo komunizmu in mu tako dajalo dober glas, do katerega ima pravico samo katoliški svetovni nazor.
Bel grajske vesti
Belgrad, 27. jan. m Na današnji pravoslavni praznik sv. Save so bile svetosavslte proslave po vseh tukajnšijh srednjih in osnovnih šolah. Sveto-savski proslavi na vseučilišču so prisostvovali pravosodni, prosvetni in gradbeni minister. Po proslavi jo bilo nagrajenih več akademikov s sveto-savskimi nagradami za razna dela.
Belgrad, 27. jan. m. Kneginja Olga je danes obiskala slavo Belgrajskega ženskega društva.
Belgrad, 27 jan. ni. Nocojšnja »Pravda< poroča iz Borova, da bo v kratkem vstopil v športni klub Bata odlični krilec Športnega kluba Ljubljana Stranko Bcrloncelj, ki bo dobil zaposlenjc v Bato-vih tovarnah.
Zemunska vremenska napoved: Po vsej kraljevini oblačno, v zapadmh krajih in na Primorj* dež, v ostalih nredelih ponekod sneg. Veler bo po vsej deželi močnejši Temperatura se bo dvignila.
Dunajska vremenska napoved: Kritično vreme bo doseglo višek viharno z južnimi vetrovi, padavine, najbrž topleje, možnost poledic«.
Grozodejstva v Lubijanki
Vsi obtoženci zastrupljeni s scopolaminom
Poročila inozemskih časnikarjev, ki prisostvujejo procesu zoper Ljeninove tovariše in bivše glavne stebre sovjetskega režimaj soglasno poročajo, da je bil pogled na vse obtožence skrajno žalosten; vsi so zelo bledi in skrajno nervozni. Najhuje izgledata Pjatakov ln Sokolnikov, kojega roki v strašni nervozi niti trenutek ne mirujeta. Samo Radek, čeprav se je postaral, je popolnoma miren in vsak odgovor državnemu tožilcu Višinskemu spremlja s strupeno ironičnim nasmehom, ki tožilca zelo razburja.
V Moskvi se splošno govori, da obtoženci, če izvzamemo edinega Kadeka. ki mora razpolagati z ogromno energijo, ne vedo prav, kaj izpovedujejo in kaj podpisujejo. Brez dvoma je, da jih tajna policija v lubjanski ječi izpostavlja najhujšim fizičnim in duševnim mukam. Topot pa so obtožencem v jed ali v pijačo dajali strupa in govori se, da so dobili tudi injekcije znanega alkaloida, takoiva-nega sropolaminu, ki človeka oropa vsake volje in odpora ter zamegljuje njegovo savest
Tajna policija pa se je topot poslužila бе рт-iega sredstva. Grozila je namreč obtožencem, da bo ubila in mučila njihove sorodnike, matere, brate in sestre. Na ta način so obtoženci počasi prišli tako daleč, da se niso mogli več upirati pritisku svojih rabljev in so dajali izpovedbe ter priznanja, katera je želela obtožnica.
Tudi inozemski diplomati in politični krogi smatrajo za nemogoče, da bi bila sovjetska Unija
tista edina dežela, ▼ kateri bi obtoženci, ki jih dolžijo najhujših dejanj, kar tako priznavali vse, česar jih obtožujejo, in bi priznavali tudi take fantastične izmišljotine, čeS da niso bili samo v zvezi s političnimi agenti Nemčije, ampak tudi t angleškimi diplomati in vojaškimi atašeji ter visokimi uradniki, ki da so jim obljubljali »intervencijo Velike Britanije, če bi zanetili trockistično revolucijo.«
Vsi, ki so jioznali Radeka in Pjatakova in so še pred nekaj meseci bili r njima v osebnih stikih, izjavljajo, da je čisto izključeno, da bi se bila taka dva stara revolucionarja vezala z agenti inozemskih držav. Moskovski proces je najbolj skrivnostna. žalostna in ogabna politična drama našega časa. Res da so bili Robbcspierre in njegovi prijatelji tudi prisiljeni, da položijo glavo pod sekiro republike, ki so jo bili sami zgradili, toda nihče jih ni dolžil zvez s inozemstvom iD veleizdaje. Francoski revolucionarji pred tribunalom svojih tovarišev tudi niso priznavali dejanj, katerih so bili obtoežni, tako kakor jih priznavajo začetniki boljčeviške revolucije, radi česar ni mogoča nobena druga razlaga, kakor ta, ki se sliši is ust moskovskega ljudstva, to je, da so v Lnhjanki bili izpostavljeni takim strahotnim in ralinirnnim mukam. da se jim zdi smrt manjše slo nego nadaljnje življenje pod nadzorstvom takega trinoškega režima. Stalin je popolnoma uničil staro Ljeninove gardo s metodami, ki so vredne največjega gro-sodejea zgodovine, Timurlcnka.
V
Iz Španije
Pred novo Francovo ofenzivo
Madrid, 27. jan. b. Kljub slabemu vremenu
grmijo z obeh strani težki topovi. Nacionalisti oblegajo Madrid zelo ostro. Topniški ogenj je utihnil šele [>07.no ponoči, davi pa so toj>ovi pričeli zopet grmeti. Nacionalisti so prisilili k molku rdečo baterijo v Escorialu, ki jim je delala velike preglavice. Tudi na Sieri Guadarami so topovski dvoboji. Neki nacionalistični konjeniški oddelek je napadel cesto, ki vodi iz Madrida proti jugu ter se je vnela huda borba, ki še traja. Pri Huesci in Saragosi je velikansko blato in močvirje ter je vsaka vojaška delavnost onemogočena. Na severu iu severozapadu ni bilo značilnih dogodkov.
Salamanca, 27. Jan. A A. (DNB). Nacionalistična radijska postaja v San Sebaetianu javlja, da je neka sovjetska ladja pred pristaniščem т Santan-
derjn zadela ▼ mino in se potopila. Vsa posadka je utonila.
A villa, 27. jan. AA. (Havas). Visoke vode, nastale zaradi neprestanega deževja zadnjih dveh dni, onemogočajo operacije na madridski fronti. Mnogo potokov je prestopilo bregove. Čete, topništvo in letalstvo niso nič delovale. Vojaki popravljajo svoje postojanke in kopljejo nove jarke. Vzlie temu 6e pa gibanje čet počasi nadaljuje in je vse pripravljeno za napad.
Madrid, 27. jan. AA. (Havas). Po nekaj dneh zatišja so nacionalistične čete ponovno začele napad od Madrida do Sredozemskega morja. Njihov
Sritisk se občuti v pokrajini med Jaenoin in a 1 a g o. Cilj, ki si ga je zadal general Franco, je nedvomno napad na mesto J a e n z juga in na Malago s severa, da zavzame obe važni mesti. — Včeraj so bili srditi boji v odseku A 1 j a m I v pokrajini Granadl, kjer so se rdeče čete utrdile т dolini Sierre Aljame severnovzhodno od Malage. Posebno hudi boji v tej pokrajini se bodo pa — kakor vse kaže — šele začeli.
Bolezen sv. očeta
Vatikan, 27. jan. AA. (Havas). Zdravstveno stanju sv, očeta je zaduvljivo.
Ciano v Atene
Rim, 27. jan. e. Kone« februarja bo Italijanski sunanji minister, grof Ciano, obiskal Atene, kjer se bo veé dni posvetoval s grškim ministrskim predsednikom Metaxasom.
Ugahi ni uspel
Tokio, 27. jan. AA. (DNB). Mornariški minister in mandator krone Ugaki je danee poročal cesarju o neuspehu svojih pogajanj z vojsko. V političnih krogih prevladuje mnenje, da je postal mandat ministra Ugakija zaradi nepopustljivega stališča vojsko brezpredmeten. Celo listi, ki so podpirali Ugakia in ostro kritizirali politiko vojnega ministra Teraučia, smatrajo, da je bolje, če mandator Ugaki vrne svoj mandat, kakor da bi pa nastali novi zapleti.
Mandator krone general Ugaki je prosil cesarja, naj pozove pristojne vojaške činitelje, da mu določijo kandidata za mesto ministra vojske. V vojaških krogih smatrajo, da je s to generalovo prošnjo položaj postal še bolj zapleten.
Dr. Zenkl
postane župan Prage
Praga, 27. januarja Dosedanji dolgoletni župan (primator) Prage dr Karel Baxa misli najkasneje 24. junija, ko dopolni 75. leto, odstopiti. Mesto mu je določilo dosmrtno pokojnino. Po soglasnem sklepu mestnega sveta bo dr. Boxi nasledoval dr. Peter Zenkl, vendar je verjetno, da bodo v teku enega leta nove volitve v mestni svet.
Dr. Peter Zenkl, ki vodi socialno skrbstvo Prage, je znan po njegovih zadnjih predavanjih v Ljubljani tudi Slovencem Star je 53 let in se od 1. 1911 neča z občinsko politiko. Masarykovi domovi v Krču pri Pragi so viden znak njegove delavnosti Mnogo je storil tudi za odpravo brezposelnost,. Član ie češke narodno socialistične stranke in v mestni zbornici vodja svojega strankarskega kluba
Vladna kriza v Belgiji
Povzročil jo se Vandervelde
Bruxelles. 27. januarja c. V Belgiji grozi nenadoma huda vladna kriza. Voditelj socialistov in predsednik druge inleruacionale Vandervelde je na snočnji seji vlade zagrozil, da hoče podati demisijo kot č.an Zeclandove vlade. Vandervelde je izjavil, da hoče podati demisijo zaradi teli dveh vprašanj:
1.	Vandervelde 11e odobrava stališča vlade, ki je popustila italijanski vladi in ni dovolj energično protestirala proti temu, da je lahko Dcgrclle govoril po italijanskih radijih.
2.	Vandervelde tudi ne odobrava stališča belgijske vlade napram vladi v Valenciji zaradi afere l umorcm baronu ds Borehgravea. Vlada namreč hoče na predlog Van Zeclanda in zunaujega ministra špf.&ka cdpoklicati svoje diplomatske zastopnice v Valenciji in Madridu
Vlada se snoči ni sporazumela in Vandervelde
Po podpisu pakta
Čestitke kneza-namestnika in kralja Borisa
Belgrad, 27. januarja. AA. Ob priliki podpisa in ratifikacije pakta prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo sta Nj. Vel. kralj Boris in Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle izmenjala ti-le brzojavki:
»Njegovemu Veličanstvu kralju Borisu, Sofija. V trenutku podpisa in ratifikacije pakta večnega prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo želim izreči Vašemu Veličanstvu svoje najiskrenejše čestitke in najboljše želje za osebno srečo Vašega Veličanstva in za napredek naših bratskih narodov, združenih v vzajemnem naporu s paktom, ki zapira preteklost in pripravlja bodočnost v službi miru in sloge. — Pavle.«
je bil naprošen, da naj s svojo ostavko počaka še do danes. Zjutraj je bila sklicana nujna seja vlade, ki pa oi razčistila vprašanja. Vandervelde vztraja pri svoji grožnji, vendar pa ostavke še ui podal,, ker hoče popoldne podati pred vodstvom stranke opravičilo za svoje postopanje.
Ta kriza vlade pa ni važna samo radi tega, ker nikdo ne ve, kaj bo potem, če odstopi Van Zee-land. če izstopi Vandervelde, bo nekaj socialističnih ministrov tudi odstopilo. Vsi socialitični ministri pa ne bi odstopili. Odstopiti posebno ne nameravata sedanji delovni minister znani ideolog novega socialnega refornHzma de Man in zunanji minister Spaak. ki že dolgo vodi v stranki sami borbo proti Vanderveldu. V socialistični stranki bo tako pwriš!o do razkola in če se del socialistične stranke priključi k opoziciji, vlada ne bo imela več večine v parlamentu, ln tedaj bi se načela huda kriza ne samo belgijske vlade, ampak tudi kriza belgijskega parlamentarizma.
Bruxelles, 27. januarja, c. Namesto Vandervelde. ki je podal ostavko; je socialistična stranka sklenila, naj stopi v vlado poslanec Vauters, ravnatelj socialističnega dnevnika »Le Peuple«.
Anglija-ltalira sta podpisali razme itveni sporazum v Alriki
Rim, 27. jan. e. Danes je bila v Rimu podpisana nova pogodba med Anglijo in Italijo. Podpis te pogodbe dokazuje, da se odnošaji med Italijo in Anglijo naglo jiopravljajo Podpisana pogodba je zelo važna, ker e to pogodlio Anglija tudi že končno v celem obsegu priznava italijansko cesarstvo v Abesiniji Podpisana pogodba ureja obmejne zadeve na meji Somacije med angleško Somalijo in italijansko Abesinijo. Pogodba navaja prvič Abesinijo kot popolno italijansko posest.
Avstriia-Nemčija
Dunaj, 27 |nn. c Danes Je biln podpisana trgovinska pogodba med Avstrijo in Nemčijo. Podnl-sala sta novo pogodbo 1'npen In zunanji minister Schmidt. Nova pogodba začenja r. načelom, da se mora v letu 1X7 volumen trgovine med obema državama zvišati.
»Njegovemu kraljevskemn Visočanetvu knezu namestniku Pavlu v Belgradu. Živo se vam zahvaljujem za ljubeznivo brzojavko in hitim, da tudi jaz izrečem Vašemu kraljevskemu Visočanstvu najiskrenejše čestitke in želje ob podpisu in ratifikaciji pakta o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Pridržujem se iz vsega srca ra-rosti, ki jo občutita oba bratska naroda za to zgodovinsko dejanje, ki ustreza njunim najtoplejšim težnjam in odpira novo dobo boljše bodočnosti, sloge in blagostanja za oba naroda in pomeni obenem tudi dragocen prispevek k miru. Boris.
Sporazum o Alexandretti
Ženeva, 27. januarja. AA. (Havas.) Tajniïtvo ZN je objavilo besedilo poročila, ki ga je svetu ZN poslal švedski zunanji minister in poročevalec o Aleksandretti in Antiohiji g. Sandler. Najprej je podal zgodovino francosko-turških razgovorov do otvoritve sedanjega zasedanja sveta ZN, nato je pa izjavil, da se je sporazum dosegel na teh-le osnovnih načelih:
Sandžak bo imel popolno neodvisnost v notranjih zadevah, v zunanjepolitičnih zadevah ga bo pa vodila sirijska država. Poleg tega se noben mednarodni dogovor, ki ga sklene Sirija in ki bi mogel škodovati neodvisnosti sandžaka, ne bi mogel izvajati za sandžak brez poprejšnjega dogovora z *vetom ZN. Carinska in denarstvena uprava za Aleksandretto m Sirijo ostane ista.
V sandžaku je turščina uradni jezik, svet ZN bo pa določil pogoje in okoliščine glede uporabe drugega jezika. Nadzorstvo ZN velja zagotovitvi spoštovanja statutov in osnovnega zakona sandžaka ter se bo izvajalo z navzočnostjo delegata Francoza, ki ga bo imenoval sve tZN. Delegat bo smel suspendarati največ za štiri mesece vsako zakonsko ali vladno dejanje, ki bi bilo navzkriž z določili statuta ali osnovnega zakona. Delegat bo moral takoj sporočit svetu ZN vsak tak primer. Francoska in turška vlada sta pripravljeni spoštovati v smislu priporočil, ki bi jih jima mogel poslati zaradi zajam-čenja spoštovanja teh sklepov. Pooblastila in pravice sveta ZN glede demilitarizacije se imajo še določiti.
Sandžak ne sme imeti vojske, ne uvesti vojaško obveznost, prav tako se ne sme graditi prav nikakšne vojaške utrdbe. Sme le organizirati krajevno policijo, njeno število se ima pa še določiti.
Sklene se poseben francosko-turiki dogovor. V njem bodo določila, ki (Im bo namen urediti oblike, v katerih bosta Turčija in Francija jamčili teritorialno nedotakljivost sandžaka. Po posvetovanju med obema državma sc določijo v tem smislu potrebna poroštva.
Svetosavsha proslava na univerzi
Ljubljana, 27. jan.
Svetosavske proslave na slovenski univerzi v Ljubljani spadajo v tradicijo že od tedaj, ko je pokojni kralj Aleksander L ustanovil svetosavske nagrade za dijake, ki izdelajo najboljše naloge, predpisane v gotovem roku. Pred leti je bila razdelitev nagrad združena z večjo slovesnostjo, kar pa je univerza v zadnjih letih opustila ter je razdelitev redno v prostorih rektorata.
Tako je bilo tudi danes. Ob 11 so se zbrali nagrajeni slušatelji univerze na rektoratu, kjer so jih sprejeli rektor, z znamenjem svoje časti, to je z zlato rektorsko verižico, in pa dekani vseh fakultet. Rektor dr. Samec je nagovoril zbrane akademike kot mlade znanstvenike ter jim očr-tal pomen podpiranja s svetosavskimi nagradami, kakor je želel pokojni kralj, da se pospešuje znanstveni naraščaj. Narodu se ni treba boriti eamo z mečem, temveč predvsem tudi s svojo duševnostjo. Tudi češkoslovaška republika je oddala letos tri nagrade ljubljanskim akademikom, s čimer je izrazila voljo, da podpre naš znanstveni naraščaj in obenem, da poglobi še bolj dosedanje prisrčne zveze med obema državama.
Nagrade so prejeli:
Na filozofski fakulteti: Slava Lipoglavšek za temo: »Krška kotlina. Regionalno-geografski opis s posebnim ozirom na geomorfološki razvoj.« — Geslo: »Zemlja slovenska«; Milan Rakočevič za delo »Književno delo Nikole Petroviča Njeguša«. Geslo: »Križ ti je usojeno nositi«, in Kari Pivk za delo: »Nemška literatura srednjega veka na slovenskih tleh«, geslo »Re«.
Na juridični fakulteti je prejel nagrado Miloš Levičnik za delo »Ogroževalni delikti po jugoslovanskem kazenskem pravu«. Geslo »Universitas Alexandrina«.
Na tehniški fakulteti so prejeli nagrade: Ludvik Brence za delo: »Raziskava reaktivnosti raznih phenolov z bazo kristalvijolično«. Geslo:
»Elektro prevodnost«! Rado Luznar za delo »Teoretični in fizikalno-računski osnutek za tip sprejemnega aparata, ki bi služil širokim plastem naroda«. Geslo: »Radio razširja kulturo«; Alojzij Zore za delo »Andeziti pri Sv. Roku ob Sotli«, pod geslom »Bodi čebela«, in Marija Zakrajškova za delo »Poskus pridobivanja eritro-teles iz amilo-teles« pod geslom »Erythro-amylo«.
Na teološki fakulteti so dobili nagrado: Jože Dolenc za delo: »Sv. Alfons Liguori med Slovenci« jx)d geslom: »Janzenizem in reakcija«; p. Kalist Langerholz za delo »Mistično telo Kristusovo v aktih vatikanskega zbora« pod geslom »Vatica-num«, in France Dolinar za delo: »Duhovnost sv. Alfonsa Ligorija med Slovenci« jx>d geslom »Friderik Baraga«
Na medicinski fakulteti so dobili nagrade: Andrej Zupančič za delo: »Kapilarna analiza seči — zločilo beljakovin«. Pod geslom »Diabolus de-monstrandi«; Pavla Jerina za delo »Bulbus oculi« pod geslom »Videž; Leo Milčinski za delo »Komparativna anatoni'ja bezgavk« f>od geslom >Lym-phogladula«; Borislav Bognolo za delo- »Kapi-iarna analiza seči. — Določitev acetona« pod geslom »Piramida na igli«; Ivan Cestnik za delo: »Kapilarna analiza seči. — Določitev beljakovine«. Pod geslom »Izpopolnite medicinsko fakulteto«, in Janez Kmet za delo: »Bulbus oculi« pod geslom »Nihil in inlellectu, quod non ante in sensu«.
Nagrado češkoslovaške vlade so prejeli: filozof Josip Maček za delo: »Jan Vitovec in njegova doba« jxxl geslom »In dem seligen Krieg kam ein Behamb...«; filozof Boris Urbančič za delo: »KoIIar v slovenski literaturi« pod geslom »Ideja« in jurist Jože Prohazka za delo: »Zasluge češkoslovaške vede za pravno zgodovino Jugoslovanov« pod geslom »Slavvint.
Rektor je nato čestital vsem nagrajencem ter izrekel javno zahvalo kralju Aleksandru in češkoslovaški republiki za ustanovitev teh pobud-nih nagrad.
Bolgarski ministrski predsednik in zunanji mi nister Kjoseivanov v grobnici kralja Aleksandra na Oplencu in ob spomeniku neznanega vojaka na Avali.
V Ljubljani sneg in sodra - po državi snežni meteži	Z
vešhih žrtev — Hudi snežni meteži v Vojvodini in v Hrvatskem Primorju — V Cirkvenici po 8 letih sneg
Ljubljana, 27. januarja
V torek zvečer in ponoči je sneg nekoliko prenehal, zato pa je današnje jutro iznenadilo Ljubljančane s pristnim snežnim metežem. Mestni delavci so se na vse zgodaj spravili na delo ter ves dan čistili ulice snega. Njihovo delo pa je bilo nehvaležno. Zakaj komaj so osnažili eno ulico, že je bita zasnežena druga ulica, komaj poprej oenažena. Včerajšnji sneg se je nekoliko polegel, tako da je davi na ljubljanskem glavnem kolodvoru, kjer precej točno merijo višino enega, kazala mera 20 cm. Snežilo pa je neprestano tja do 11. dopoldne, tako da moramo reči, da ga je padlo v Ljubljani do seda najmanj četrt metra. Sneg je prav izvrsten za smuko. Strah in grozo pa je povzročila smučarjem izredno gosta sodra, ki je pričela padati nekako okoli 11; m tja do popoldanskih ur. Črnogledi so se že 6 strahom ozirali v nebo z bojaznijo- vsak čas bo pričelo deževati. Ta bojazen je bila seveda neupravičena, ker je zrak ledeno mrzel in se je vlaga v zraku sproti spremenila v sneg ali vsaj v sodro, ki smuke na snegu res ne pokvari. Smučarji so bili zelo zadovoljni in že na Karlovški cesti, enako tudi na Aleksandrovi cesti eo si ves dan pripenjali smuči na noge ter zadovoljni koracali na višme. Iz Šiške in z Viča pa sta dopoldne in popoldne zopet marširali koloni smučarjev na Rožnik, zlasti pa na Podutik. Bolj f>ogniuni in podjetni pa so si seveda izbrali daljše proge v ljubljansko okolico. Manjše število pa je tistih srečnih, ki бо si mogli v naglici preskrbeti dopust, ali pa tistih, ki imajo dopuet vse življenje in torej morejo kam na Gorenjsko, na Bloke ali na Dolenjska
Včeraj je v Ljubljani kazal toplomer — 7 stopinj Celzija, davi pa le — 5 stopinj C.
Brezposelni imajo delo
Ob tej priliki moramo zopet spomniti občinstvo na Kampanjo časopisov, sovražnih sedanji očinski upravi. Ko je padlo toliko snega, da je komaj jjokril tla, so že ti časopisi pričeli gonjo, češ, da mestni župan noče dati ljubljanskih ulic čistiti. Seveda ni bilo o tem niti malo govora ter so stalni mestni delavci sproti počistili ceste. Sedaj pa, ko je zapadel resen sneg, je prvi dan našlo delo 300 delavcev, danes pa že 380, med temi je tri petine ljudi, ki bi bili drugače brez dela, ako jim mestna občina ne bi preskrbela dela. Delavci so ve-
Snežni meteži divjajo
V Novem Sadu divjajo od ponedeljka naprej hudi snežni viharji, kakršnih že dolgo ne pomnijo. Železniški, avtobusni in telefonski promet je zelo oviran. Vlaki prihajajo z velikimi zamudami, avtobusni promet pa je na nekaterih progah ustavljen. Telefonske zveze 6 jx>deželiem so bile pretrgane, pa so jih že popravili. Poulični promet ie zaradi silne burje (košave) бкого onemogočen. Na ulici je burja vrgla na tla 22-letnega trgovskega pomočnika Josipa Turzo. Dobil je pretres možganov in je v bolnišnici umrl. Skoro polovico Dona-
ve je f>okrite z debelim ledom. V gornjem toku Donave se led pomika naprej, v doltiiem toku pa stoji. Voda je precej narasla.
Iz Subotice poročajo, da je v torek ponoči začel padati sneg, nato na je nastal snežni vihar, kakršnega ne pomnijo niti stari ljudje. Vlaki pri hajajo z velikimi zamudami, ker so železniške proge vse močno zasnežene.
Trije ljudje zmrznili
Tudi nad Somboroin so v jionedeljek in torek divjali silni snežni meteži, ki so piovzročili veliko škode. V mestu 6o se p>orušili številni dimniki, po deželi pa je vihar polomil drevje in podrl veliko brzojavnih drogov. Trije ljudje so zmrznili.
Podravje je pokrito z debelo snežno odejo, ki ovira vozni in avtomobilski promet. Prevozi čez Dravo so zaradi nizke vode in hudega mraza 6ilno otežkočeni.
Sneg in burja v Hrvatskem Primorju
Na Sušaku in jx> vsem Hrvatskem Primorju je zapadel sneg. Nato je pa začela pihati močna in mrzla burja. V Sušakti samem je |x>trganih mnogo telefonskih in brzojavnih žic, kakor tudi več električnih vodov, tako da je bil velik del mesta brez telefonskega prometa in brez razsvetljave. Telefonska zveza z Ljubljano in Zagrebom je v redu, potrgane so pa vse telefonske žice s Hrvatskim Pri-morjem, z otoki in Kastvom. Prav tako so potrgane tudi telefonske žice, ki z Reke vodijo v Trst in v notranjost Italije.
Po osmih letih sneg v Crikvenici
V ponedeljek je pokrila snežna odeja Crik-venico in okolico. Tudi otok Krk je pod snegom. Snežiti je začelo v noči od nedelje na ponedeljek. Zadnjič je padel sneg v Crikvenici 2. februarja 1929.
Za popotno slovensko univerzo
seli, da imajo delo. Dobili so nove lopate ter se v začetku dela strumno jxetavijo v vrsto pred magistratom, odkoder prav po vojaško odkorakajo
v določene jim strani mesta.
Na Gorenjskem sneži, na Dolenjskem jasno.
Davi so iz Bohinjske Bistrice poročali, da je tam — 11 stopinj mraza, enako na Bledu ter da poveod sneži. V Bohinju je bilo že davi 25 cm novega snega na 15 cm etarega snega. Na Bledu je 27 cm snega. Enako sneži na Jesenicah ter je mraza 3 stopinje in 17 cm snega. V Kamniku sneži, mraza je 5 stopinj in 10 cm snega. V Kranjski gori je 9 stopinj mraza in 40 cm snega. V Tržiču je 5 stopini mraza in 18 cm snega.
Nasprotno pa poročajo iz Novega mesta, da je bilo davi tam jasno, mraza je bilo 7 stopinj in 10 cm snega. Prav tako je bilo jasno v št. Janžu na Dol., kjer je bilo 8 stopinj mraza in 10 cm snega. V Kočevju pa je bilo oblačno, 7 6topinj mraza in 10 cm snega.
V Brežicah je bilo oblačno, — 9 stopinj mraza in 10 cm snega. V Dravogradu je bilo 12 stopinj mraza, oblačno in 17 cm snega. V Mariboru je 13 stopinj mraza, jasno in 10 cm snega. Snežilo pa je v Celju, kjer je bilo 7 stopinj mraza !- " — snega,	—
za in mraza
opinj mraza, jasno in i v ™ snegu, опс/пи ри Celju, kier je bilo 7 stopinj mraza in 9 cm i, in v Ljutomeru, kjer ie bilo 10 stopinj mra-12 cm snega. V Kotoribi pa je bilo 17 stopinj a, oblačno in 10 cm snega. V Sloveniji je bil
najhujši mraz v Prekmurju, dasi je tam sorazmerno manj enega.
Na Notranjskem pa divja burja z nezmanjšano silo. Na Rakeku so davi zabeležili 6 stopinj mraza, hudo burjo in pa 25 cm snega. Povsod v Sloveniji je smuka ugodna.
Vlaki vozijo še vedno redno.
Vee železniške zveze obratujejo v poluein redu. Sem in tja ima kakšen vlak četrt ure zamude, toda to se dogaja tudi takrat, kadar ni snega. Večje težave so z zvezo Postojna—Rakek Na italijanski etrani je železniška proga elektrificirana, sneg pa je električnim vozom povzročil precejšnje motnje, kar otežuje pravilno vožnjo vlakom. Zato italijanski vlaki vozijo z zamudo. To so pa zaenkrat po Sloveniji edine motnje, ki so resnejšega značaja v železniškem prometu.
Ljubljana, 27. januarja.
Snoči je »Akcija za izpopolnitev ljubljanske univerze« priredila v dvorani Trgovskega doma poseben propagandni večer, kt se ga je udeležilo mnogo akademikov in več vseučiliških profesorjev z rektorjem na čelu. Večer je otvoril predsednik te akcije cand. iur. Derkač, ki je kratko pojasnil namen večera, namreč naj bi se živahnemu delu akademske mladine za izpopolnitev univerze pridružili tudi vsi gospodarski, kulturni in drugi sloji. Mesto obolelega dekana tehnične fakultete doktor Gosarja je pozdravil zborovalce inž. Pehani.
Inž Bevc je nato podčrtal trnovo pot, ko je pred 17 leti prišla pod streho sedanja tehnična fakulteta, namreč le s pomočjo zasebne iniciative. Tedanje delo je mnogo sličilo sedanjim naporom za izpopolnitev univerze.
Nato je govoril rektor univerze dr. Maks Samec. Naglašal je: »Še sem pod vtisi, ki sem jih dobil v Belgradu, kjer so mi priznali, da smo Slovenci žilavi in mirni v svojem stremljenju, tudi naša mladina potrjuje to mnenje. Brez ozira na svetovni nazor se je znašla naša mladina pri skupnem delu za zboljšanje razmer. Mladina je našla tudi pravo pot za stike med akademskimi oblastmi, s katerimi jo veže 'sta ideja in zato gremo od uspeha do uspeha. Naša univerza je v zadnjih letih doživela mnogo lepega in zato moramo upati, da bo šlo tako tudi naprej. Želje ljubljanske univerze so dosegle pri članih vlade na veliko razumevanje, da moram izreči javno zahvalo za to prosvetnemu ministru StoJoviću, posebno pa slovenskima ministroma dr. Korošca in dr. Kreku, ki z vso vnemo zasledujeta in skrbita za potrebe naše univerze.« G. rektor je apelira! na akademsko mladino, naj bo žilava, složna in vztrajna pri delu in za dosego svojih ciljev.
Poročila o žalostnih razmerah na tehniki.
Naslednjih pet govornikov je poročalo o žalostnih razmerah na tehnični fakulteti. Prvi je govoril prof. dr. Rebek, ki je očrtal važnost in pomen kemičiega instituta, o katerem stanju je naša javnost že poučena.
Slušatelj kemije Boris Skapin je očrtal naše kemične industrije ter naglasil možnost zaposlitve naših kemičnih inženjerjev. Očrtal je tudi obupno stanje kemičnega instituta, ki je nastanjen v kleti realke, redukcijo strokovnih revij itd.
Univ. prof. inž Pehani je govoril o pomenu rudarskega oddelka, k' je nastanjen v zgradbi otroškega doma in ki mu grozi deložacija. Produkcija rudnin v naši državi naraša in je premalo rudarskih inženjerjev. Ni nevarnosti za hiperprodukcijo rudarskih inženjerjev
Montanist štular je svoj govor strnil v zahtevo, naj da SUZOR posojilo tudi ljubljanski tehniki za razširitev, kakor ga je ponudil zagrebški. V SU-ZORju se zbira tudi slovenski denar.
Univ. prof. inž. Ciril Žnidaršič je poudarjal v svojem govoru pometi hidrotehničnega laboratorija, ki je enako potreben vodogradbenikom, kakor tudi strojnemu institutu. Dosedanji hidrotehnični institut ima v zgradbi na Mirju le dve sobici.
Izpopolnimo medicinsko fakulteto.
Univ. docent dr. Matko je govoril o zapostavljanju medicinske fakultete in o nujni potrebi, da se ta fakulteta izpopolni. Po 18 letih ima ta fakulteta že vedno le 4 semestre, nima pa niti poslopja niti pravih institutov. Slovenija nujno potrebuje popolno medicinsko fakulteto, ker je naša dežela mešana agrarna, industrijska s svojevrstnim socialnim obeležjeim. Tudi naš slovenski jezik je razvit, prožen in bogat, da zmore vso terminologijo in izrazoslovje za vse panoge medicinske znanosti. Slovenski napredek v medicinskih vedah je že tako napredoval, da smo popolnoma zreli za popolno
medicinsko fakulteto. Podal je naslednje glavne zahteve:
Da se z zakonom zajamči Ljubljani kot prirod-nemu kulturnemu in gospodarskemu središču Slovenije popolna medicinska fakulteta.
Da se postopoma izvrši izpopolnitev od štirih semestrov na vse semestre, ki so potrebni vsaki fakulteti.
Da se že v finančnem zakonu 1937/38 vnese sprememba čl. 51. zak. o univerzah, ki določa za medicinsko fakulteto v Ljubljani le štiri semestre — in sicer v tem smislu, da se do zgraditve klinične bolnišnice v Ljubljani že v tem proračunu zagotovi naši medicinski fakulteti peti in šesti semester.
V tem smislu je apeliral na vse poklicane, posebno na ministre, senatorje in poslance, da se pridružijo prizadevanjem vse Slovenije za popolno slovensko univerzo.
Govornik je nato poudaril še interes medicin-cev na popolni tehnični fakulteti. Za svoja temeljita izvajanja je žel vsesplošno in burno odobravanje.
Zadnji govornik je bil podpredsednik akademske akcije cand. inž. Gašper Muha. V svojem govoru obširno primerja velike državne dotacije, ki jih daje država belgrajski in zagrebški univerzi ter je primerjal prav mačehovsko postopanje z ljubljansko univerzo. Zagreb prejema od države 30%, Belgrad 61% in Ljubljana 9%. Izrednih kreditov je dobila ljubljanska tehnika v zadnjih 17 letih 6,862.000 din, belgrajska pa 28,047.000 din.
Stvar slovenske javnosti je sedaj, da pridejo v letošnji proračun postavke za nujno potrebne stavbe ljubljanske tehnike in medicinske fakultete. Vsa slovenska javnost mora stopiti v borbo za slovenske pravice.
Vsi govori so bil živahno odobravani ter je zborovanje uspelo prav manifestativno.
Konzum brezalkoholnih pijač
Prav poučni so statistični podatki o potrošnji brezalkoholnih pijač v Ljubljani za preteklo leto. Sodavičarji in tovarnarji sadnih sokov niso v Ljubljani lani dosegli večjega uspeha, kajti potrošnja raznih hladilnih, brezalkoholnih pijač je lani padla. 1'red leti je bil med Ljubljančani moderen »šabeso«. Vsakdo je zahteval to hladilno pijačo. Sedaj je popolnoma izginila iz prometa. Lani je bilo zatrošarinjenih 10.125 kg malinovra in drugih sadnih sokov, predlanskim pa 14.096 kg. Iz 1 kg sadnih sokov lahko napravijo 4 do 5 1 tekočine. Lani se je na ta način potrošilo do 40.500 I tekočine. Na debelo stane 1 kg do 15 din, tako da Je bilo izdanih okoli 50.600 din. Dalje je bilo lani zatrošarinjenih 10.973 kg citronade, vinske in drugih kislin ter sirupov brez alkohola predlanskim pa 13.862 kg
Sadnega mošta je bilo lani uvoženega za najrazličnejše namene 17.013 1, predlanskim pa celo 23.572 1. Vzrok, slaba sadna letina in ker kmetje sadje raje pokuhajo v žganje. Za sadni mošt in razne sadne soke odnosno malinovec je Ljubljana po jx)vprečnih računih izdala okoli 1,465.000 din.
Včeraj smo objavili [wdatke o jx>trošnji alkoholnih pijač. Tu se je vrinila računska pomota, kt bi lahko Ljubljani škodovala na ugledu. Pri žganih pijačah se določa trošarina po višini hektolitr-skih stopenj, ki jih je treba potein po določenem ključu preračunati v litre. Potrošnja vseh žganih pijač od domačega žganla oo ruma in likerjev jo lani bila celotno le 117.4521 v vrednosti 3,970.210 dinarjev Največ se je popilo domačega žganja, namreč 80.320 I. Po popravljeni podatkih je splošna potrošnja vseh alkoholnih pijač znašala le 4,276.831 I za vrednost 52,991.624 din. Se vedno ogromne vsote za alkohol!
Ptujska bolrtišnrca v letu 1936
V letu 1936 je bilo v ptujski bolnišnici oskrbovanih 2342 bolnikov Povprečno je bilo oskrbovanih 94 bolnikov na dan, dasi ima bolnišnica le 76 postelj, razen izolirnice. Zato pa so morali uporabiti tudi izolirnico za bolnike z nenalezljivi-mi boleznimi. Ambulatoričnih pregledov je bilo izvršenih 516, operacij 895 ter 1032 rentgenskih pregledov. Umrlo je 80 bolnikov, od teh pa je bilo 35 sprejetih v bolnišnico v umirajočem stanju.
Na internem oddelku je bilo največ tuberkuloznih bolnikov. Tudi za tuberkulozne ni posebnega oddelka.
Skrajni čas je že, da se tem nevzdržnim razmeram odjtoniore, saj je večji del ljudstva tega okraja tako siromašen, da ne zmore niti prevoznih sredstev za kako oddaljenejšo bolnišnico. — Dne 27 januarja t. 1. je tukajšnja bolnišnica praznovala 80 letnico ustanovitve. V tem času se bolnišnica ni nič povečala, razen izolirnega oddelka, in je torej neobhodno potrebno, da so z razširitvijo tega zavoda čimprej začne.
Kakšno vreme napovedujejo za letos?
Londonski meteorolog L. Protherve Smith je napovedal za drugo polovico januarja val mraza. Februarja bo milo vreme razen nekaj, dni v začetku meseca. Konec meseca bo zopet hladno. Marec bo precej hladen in sredi meseca bodo snežni zameti. Konec marca, za veliko noč, bo zopet lepše. April bo po etari navadi spremenljiv. Na vzhodu bodo hudi viharji. Maj, ki je za Anglijo posebno važen zaradi kronanja kralja, bo prinesel nestalno vreme. Druga polovica maja bo iepa. V juniju bodo prvi dnevi vetrovni, nato pa bo tri tedne lepo vreme. Konec meseca se bo vreme j>oslabšalo. Lepi in gorki bodo prvi trije dnevi julija, sledilo pa bo nestalno vreme. Avgust in september bosta nenavadno topla in lepa. Oktober bo suh. pa hladen. Sličen bo november, medlem ko bo december namilejši december zadnjih let. Smith trdi, da bo o božiču vladalo poletno vreme.
Strankarstvo ven iz gasilskih vrst
»Slovenec« je že poročal, kako je prišlo do tega, da je bil razrešen na novo imenovani starešina gasilske zajednice g. Josip Turk. Ker se pa sedaj nekateri na vse načine trudijo, da bi prepričali lahkoverne Tomaže, da začasna uprava gasilske zajednice ne dela tako, kakor bi morala, je prav, če pogledamo, kako je šlo z delom za gasilstvo pri prejšnji gasilski upravi, ki jo je ko-mandirala JNS.
2e samo potek prevzema poslov Gasilsko zajednice dokazuje da mnogim članom uprave za-
tednice ni bilo mar gasilstvo, ampak politika JNS. io je prejel bivši starešina g. Turk Josip odločbo zveznega starešinstva, je poslal po svojem sinu, narodnem poslancu g Turku Hajku lastnino in spise zajednice, ki so se nahajali pri njem, v pisarni zajednice. G. Turk je prinesel vse to v pisarno 30. 12. 1936 in ob navzočnosti predsednika nadzornega odbora tet nekaterih članov sedanjega starešinstva zajednice je bil o izročitvi in prevzemu sestavljen zapisnik. G. Hajko Turk je izjavil. da njegov oče nima ničesar več, kar bi bilo last Gasilske zajednice v Ljubljani.
Izročene so bile tudi nekatere knjige in spisi glede SaniojKHiioči ki je vzajemno posmrtninsko zavnrovanje za primer smrti. Ustanovljena je bila Samopomoč še pou bivšo Jugoslovansko gasilsko zvezo v Ljubljani. Za vodstvo j>o«lov Samopomoči je bil izvoljen na lanski skupščini Gasilske zajednice odsek, ki je vršii jtosle samostojno, ker v okvirju zakona o organizaciji gasilstva, ti posli no soadaio v delo zaiednice. V smislu sklepa Osred-
njega odbora Gasilske zajednice dravske banovino z dne 15. dec. 1936 je sedanje starešinstvo pošiljalo vso med tem došle zadeve »Samopomoči« predsedniku tega odseka g Fajdigi Francetu v Kamnik, to pa zaradi tega. ker jih odsekov tajnik g. Pristovšek Franc starejši ni hotel več prevzemati, odnosno je odklonil nadaljnje delo pri Samopomoči. Tudi predsednik g Fajdiga Franc jo vrnil spise Samojiomoči. češ da «e smatra za razrešenega — ne vemo na podlagi česa — ter je izjavil, da odklanja vsako odgovornost zn delo Samopomoči.
Začasna uprava Gasilske zajednice pač ni mogla storiti drugega, kakor do je poslala o tem poročilo nn kr. bansko ujtravo, pojasnila svoje stališče ter zaprosila, naj se imenuje za Samojiomoč komisar ali pa poseben upravitelj.
Ta postopek predsednika in tajnika Samopomoči je tembolj obžalovanja vreden, ker svojci umrlih članov težko čakajo na posmrtnine. Te znašajo [K> 2.000 din za jiosatneznega člana. Nekateri groze celo s tožbami, ker hočejo jiriti do denarja. ki so ga upravičeni prejeti. Sedanje starešinstvo je vsem tem poslalo doniš in jim v razumevanje položaja razmere pri Samopomoči pojasnilo Hadovedoi smo le. kako bodo ocenili prizadeti postopanje predsednika in tajnika Samopomoči. za katero ne velja le gasilski »bližnjemu v pomoči«, ampak načelo tovariškega podpiranja.
Ali ste že poravnali naročnino?
Drobne novice
Koledar
Četrti k. 28. januarja: Prikazanje Neie; Roge-rij ln tovariši, inučenci.
Novi grobovi
■f V Kamniku je
v sredo ob 6. uri zjutraj za vedno zatisnila oči v 75. letu svoje starosti ^a. Slele Marija, roj. Cuderinan. V bolezni je bila silno potrpežljiva in je bo-guvdano prenašam vse trpljenje. Z njo bo legla v grob vzorna krščanka mati in gospodinja. Z vso skrbnostjo in ljubeznijo je vzgojila dve hčeri Mi-ci in Cecilijo ier sina Jankota. ki je družabnik svečarne »Pax« v Ljubljani, odločen značaj in pristaš dr. Korošca in predsednik krajev, org. JRZ v Kamniku. Pokojna je bila dolgo vrsto let naročnica vseh naših listov in članica liât, prosvet. društva »Kamnik« in vseh verskih organizacij. Za pokojnico ne žalujejo samo svojci in sorodniki, tem več je ta vest pretresla in razžalostila naše meščane in ves okraj. V splošnem |e bila znana kot velika prijateljica in dobrotnica ubogih. Blago in nejx)zabno poKojnico bomo spremili na zadnji poti v jietek 29. t. m. ob pol 4. jx>poldne na farno pokopališče na Žalec Vsa njena dobra dela naj ji do-brotljivi Bog stotero povrne Naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje.
•f V Aleksandriji je umrl zadet od kapi, gospod Franc Zaje, v 55 letu svoje starosti Doma je bil iz smledniške fare na Gorenjskem. Pred 26 leti se je tu naselil in stopil v službo pri papirnici La-gondakis & Co. Razen vojnih, je vsa leta vestno in zvesto služil teniu podjetju. Kako so pokojnika vsi, uslužbenci in delavci, cenili, je pričal njegov veličasten j>ogreb. Rajnkega je odlikovala vzorna čednost družinskega očeta, plemenit značaj katoliške ga moža in pristnost gorenjske narave. Tako dobrih in odkritih ljudi je malo v tujini, kot je bil naš blagi France! Zapušča žalujočo ženo in hčerki Marico in Ivanko Kot zvestem.) naročniku »Slovenca« in odličnemu narodnjaku, nai mu ohrani tudi domovina časten spomin. Žalujoči rodbini in sorodstvu na$e iskreno sožalje. Počivaj v miru, predragi naš France!
•f V Ljubljani so umrli: Gospod Frnnr Bučar, žel. v p. in posestnik Poereb bo v petek ob 2 po-polilne. — Gospod Filip Feigol. Pokopali ga bodo v petek ob 4 popoldne. — Gospod Zorčič Franjo, knjigovodja. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne. — Gospodična Bngi Pretnar, urndniea Pokojninskega zavoda. Pokopali jo bodo danes ob pol 4 popoldne.
—	Gospod Karel Szillieh. višji kontrolor drž. žel. v p Pogreb bo v petek ob [Kil 3 popoldne. — Gospa Marija Lashaher. soproga višjega pošt. kontrolorja v p. Pogreb bo v petek ob 2 popoldne. — Na jim sveti večna luč! Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje!
Osebne uesfl
-- Iz banovinske službe. Zvaničnici II. skupine Božnar El za pri banski upravi v Ljubljani in FOrst Alojzija pri okrajnem nnčelstvu v Mnriboru-levi breg sla napredovali za zvaniČnici 1. skupine.
—	Podgozdar III. razreda MttšiČ Alojzij pri okrajnem načelstvu v Slovenigraducu je napredoval za podpozdarja 11. razreda IX. položajne skupine.
-, Iz policijske služb«. Policijski stražniki III. razreda Erjaver Alojizj in Grden Alojzij pri upravi policije v Ljubljani ter Zavec Ivan pri predstojništvu mestne policije v Mariboru so napredovali zn policijske stražnike II. razreda.
— V SluZbenem Ustu kraljevske banske uprave dravske banovine od 27. t. m. je objavljen »Pravilnik o proglašanju turističnih krajev in načinu pobiranja in porazdeljevanja take na bivanje obiskovalcev teh krajev«, dalje »Seznamek turističnih krajev«, »Navodila o uporabi Členov 3. in 5. pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov gozdarske stroke s fakultetno izobrazbo glede opravljanja pripravljalne službe«, »Določitev kontrolne takse po uredbi o odkupovanju domačega bombaža«, »Določitev posebne kontrolne takse po uredbi o pospeševanju evilarstva«, »Ratifikacija konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku po Belgiji«, »Pristop Madžarske h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku« in »Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936/37 za občini Rače in Slivnica pri Mariboru«.
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo
0*1. reg 8. br. 90474/88.
—	Nočejo svoje občine. Morda se še nikjer na svetu ni pripetil tak slučaj kakor v bosanski
i vasi Osovo Kmetje vasi Oeovo in okoliških naselij, ki tvorijo občino, so že leta 1931 izjavili, da nočejo občinske uprave. Pri volitvah 1. 1931 eploh nino hoteli nikogar kandidirati. Zato je : takratni ban Helja Popovič skrpal kandidatno listo, ki je bila izvoljena, čeprav niti en volivec ni prišel na volišče. »Izvolieni« odbor je na prvi seji sklenil, da ee občina razpusti. Upravne oblasti so pa trdovratno vztrajale na stališču, da mora Osovo ostati občina in eo leta 1934 prisilile Osovlja-ne, da obnove občino. Vršile so se ponovne volitve, pa tudi tokrat ni bilo nobenega volivca. Tedaj je banska uprava odredila, da se občina razdeli na dve sosednji občini. Ker so pa pri volitvah v maju 1. 1935 vsi občani glasovali za opozicijo, je tedanji notranji minister, prejšnji ban Velja Popovič ponovno ustanovil občino Oeovo. L. 1936 so bile razpisane nove občinske volitve. Tudi tokrat ni bilo mogoče sestaviti kandidatne liste. Sedaj so spet bile razpisane občinske volitve, pa so Oeovljani spet sklenili, da ne gredo volit. Upravnim oblaetem so poslali spomenico, v kateri pravijo, da ne žele niti ne morejo vzdrževati občine. Upravne oblasti so nato občino epet razpustile.
—	Preveč gostilen v Banja Luki. Zdravetveno-policijska komisija je te dni pregledala vse gostilne v Banja Luki. Član te komisije je izjavil: Ugotovili smo, da je v mestu vse preveč goslilen. Gostilniški prostori so zelo nesnažni in ne odgovarjajo higienskim predpisom. Je pa tudi veliko gostilniških obratov, ki delujejo brez dovoljenja, ali pa jih lastniki oddajajo v zakup osebam, ki o obratovanju gostilen nima'o pojma. Komisija je našla nekaj tako neurejenih in nesnažnih gostilniških obratov, da je takoj na licu mesta izdala odlok, da ee zapro.
—	Deček padel т kotel vrele vode. V hiši nekega trgovca v Grubišnjem Polju se je dogodila strahovita nesreča. 12 letni trgovčev sin Slav-
j ko, učenec meščanske šole, se je kopel v kuhinji, v kateri je bil velik kotel z vrelo vodo. Bil je toliko priseben, da je sam skočil iz kotla in klical na pomoč. Čez dva dni |e ubogi fant po strašnih bolečinah umrl.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pljete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in el. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne iFranz-Jo-sel grenčice«.
—	PRI RAZPOK ANI K021 ozeblinah. Ifšaiib in Izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO КЛ-MJLIčNO MAZILO«.
• I t'
Vsa društva, ndruženja, družbe in izletniške pisarne,
ki nameravajo prirediti poučna potovanja, izlete in ekskurzije v tu- ali inozemstvu, dobe najugodnejše, nnjboljšc odprte izletne avtobuse za vsako poljubno število potnikov samo direktno pri avtopodjetju J. G o r I č а u , Tržič.
—	Cenjene »Domoljubove« poverjenike prosi uprava »Domoljuba«, da opoz.ore naročnike na določbo »Pravilnika «o požarnih podporah, glasom katere mora biti plačana celoletna naročnina do 31. januarja.
—	Vlom v župnišče Sv. Trojice pred sodniki.
Cigan Silvester tluber je bil obtožen /ločinstva
vloma in tatvine. V župnišče Sv. Trojice pri Moravčah, je bilo 6 novembra ponoči vlomljeno. Obilen plen je padel vlomilcem v roke. Pobrali so naj različnejše stvari, tako čevlje, revolver z naboji, riž, zimsko suknjo, povečevalno steklo itd., v skupni vrednosti okoli 2000 Din. Že obilica plena je kazala na to, da je prt vlomu sodelovala večja vlomilska družba. Po načinu vloma, ki je karakterističen za cigane, pa so takoj sklepali, da so vlomili v župnišče cigani. Orožniki so kmalu prijeli cigana Hubra, pri katerem so našli več iz tatvine v žup-nišču izvirajočih prcdtnplov. Cigan tluber pa noče in tudi danes ni hotel izdati svojih pomagačev. Ciganska družba je bila tudi oborožena i noži. Pred sodniki je cigan priznal njemu očitano tatvino, za nikal pa je odločno, da bi imel kake pomagače. Pravil je, da je moral župniku druge stvari odnesti kak drug uzmovič. Huber je bil obsojen na 6 mesecev etrogega zapora Kazen je sprejel, bil je s sodbo popolnoma zadovoljen.
—	Avtopromctna zadruga v Ljubljani obvešča da redni avtobus Ljubljana—Kamnik—Črnivec— Gornji grnd—Ljubno zaradi snežnih žametov do nadaljnjega obvestila ne obratuje,
—	Davkoplačevalcem pridobnine in rentnine! Opozarjamo vlagatelje pridobnine in rentnine, da je 31. januarja zadnji dan za vlagane prijav. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima v zalogi potrebne tiskovine in sicer: Davčna prifava za prldobnlno, pola stane 1 Din; dalje Pripomoček za sestavo davčne napovedi za pridobnino. kom 1 Din; ter Pripomoček za sestavo davčne napo vedi (za oridobnino) za gostilničamki obrt, komid 1 Din; Davčna prijava za splošni davek na poslovni promet in davek na luksus (pavšalni), pola 1 Din.
Ljubljana
V četrtek, 28. januarja:
Gledališče
Drama (začetek ob 8 zv.): Četrtek, 28. jan :
•	Korajža veljo«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Petek, 29. jan. ob 15: "Konjeniška patrola«. Dijaška predstava, Globoko znižane cene od 14—5 Din. — Sobota, 30. jan.: »Kvadratura kroga«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Nedelja, 31. jan ob 15: »Repoštev«. Mlndinaka predstava. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20: »Na ledeni plošči«. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Opera (začetek ob 8 zvečer): Četrtek, 28. jan..
•	Cavalleria rusticana«. »Glumači«. Red Četrtek Petek, 29. jan.: Zaprto. — Sobota, 30. jan.: Hoff-mannove pripovedke. Red B.
Predavanja
Akademski dom (Miklošičeva cesta): Danes bo peto predavanje iz ciklusa predavanj Zarje, Savice in Danice. Predava g. Ivan Avsenek o problemu tujega kapitala v našem narodnem gosjxv-darstvu. Po predavanju debata. Za društvene člane udeležba dolžnost; gg. »tarešine in vse. ki se za to zanimajo, vljudno vabimo.
Prosvetno društvo Bežigrad. Drevi ob 20. bo v društveni dvorani V prosvetni večer, na katerem predava prot Janko Mlakar o svojih planinskih sjTominih in doživljajih. Predavanje bodo spremljale skioptlčne slike. Člani in prijatelji društva se vljudno vabite.
Fantovski odsek šentpeterske proevete ima drevi ob 20 redni sestanek s predavaniem g Premrla.
Šentjakobska šola. Ga. Anica Černejevu bo predavala drevi ob 8 o »Našem šolskem otroku«.
Prireditve in zabave
Nova frančiškanska dvoranai Pevska zveza zbor pevovodij priredi v spomin Jenkove in Foer-sterjeve 100 letnice slavnostni koncert, pri katerem nastopi pod vodstvom prof. Tomca in Ba-luka nad 50 pevovodij iz vseh krajev naše banovine. — Vstopnice so v predprodaji v dobrodelni pisarni v frančiškanski pasaži, vhod iz Frančiškanske ulic».
Ve'ika Fi'.harmonlčna dvornna: V petek, dne r februarju ob 8 zv«čer koncert slavnega violinista Vaše Prihoda Po vsem svetu ie znan kol "den največjih sodobnih mojstrov na violini. Pred prodaja vstopnic bo v knjigarni Glasbene Matice ■>d snWe dali»
Nov» frančiškanska dvorana. — Ljudski oder vprizori line I. februarja ob 8 zvečer in 2. febru arja ob 5 popoldne DietzenHhnpdtovo veseloigro tega eveta v treh dejanjih »Krišfot« Predprodija
vstopnic je v Nabavni zadrugi v irančilkanski pasaži.
Velik »Bohemski večer« prlrede na pusti torek, 9. februarja gledališki igralci.
Sestanki
»Ljubljana« ima drevi ob 20 vajo celotnega zbora v novih prostorih Beethovnova 9.
Fantovski odsek šentjakobske prosvete ima drevi ob četrt na 9. redni sestanek.
Kino
Kino Kodeijevo igra danes dvojni spored: «Ali Baba in 40 hajdukov« (Ana May Wong) in Operna reduta (Svetielav Petrovič). Znižane cene.
Lekarne
Nočno službo imafo lekarne: mr. Suinik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska ceeta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
1 Za izboljšanje poštne in telefonske službe v Ljubljani. Poročali smo o obisku dr. Nedeljkoviča, ing. Ratajca in dr. B. Pirca pri g. ljubljanskem županu dr. AdlešiČu. Ob tej priliki je prišlo med pomočnikom poštn. ministra ing. Ratajcem in ing. AdleSičem do važnega razgovora o izboljšanju telefonskih in poštnih razmer v Ljubljani. Župan dr. AdlešiČ je razložil ing. Ratajcu, kako nujno potrebno je razširjenje in povečanje ljubljanske telefonske avtomatične centrale, ker se dnevno prijavljajo novi naročniki, ki sicer telefon nujno potrebujejo, toda ga zardi pomanjkanja številk ne dobe. Ing. Ratajc je izjavil g. županu, da bo država za razširjenje telefonske centrale najela posebno posojilo in da bo Ljubljana dobila najkasneje v poldrugem letu novo telefonsko centralo. G. župan je izrazil ing. Ratajcu tudi želje Ljubljane glede jiost na Viču, za Bežigradom ter glede boljših poštnih zvez z okolico, zlasti z Dravljaml, ât. Vidom in z drugimi kraji. Ing. Ratajc je obljubil, da bo za to poskrbel.
1 Poziv ljubljanskim društvom. Jugoslovansko-bolganska liga v Ljubljani bo priredila v nedeljo, dne 31. t. m. v dvorani Trgovskega doma veliko manifestacijsko zborovanje v proslavo sklenitve in podpisa večnega prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ker želi liga, da bi na tem splošno narodnem manifestacijskem zborovanju sodelovala vsa ljubljanska društva, proei tem potom vse osrednje nacionalne, kulturno-prosvetne, gospodarske ln druge organizacije, da zanesljivo pošljejo svoje zastopnike na razgovor, ki ee bo vršil v četrtek, 28. januarja ob 18 v restavracijski sobi kavarne Emona (klet). Posebna vabila ee društvom zaradi kratkega časa ne bodo razpošiljala. Vabljena vsa osrednja društva brez izje-mel — Odbor JBL.
1 Tivolski smučarji, pozorl Dolga želja ljubljanskih smučarjev, ki so mislili, da letos ne bodo prišli na svoj račun, vsaj tisti ne, ki si ne morejo privoliti daljših izletov na Gorenjsko, je izpolnjena. Zima je pogrnila svojo belo odejo čez hribe in doline. In ljubljanska mladina že vneto pripravlja svoje smuči. Seveda smučarska mladež ne izbira rada svoji poti do najbližjih gričev in pobočij. Najbližja pot do tivolskih bregov in šišenskih gričev je kajpak preko tivolskih vrtov. Ze pri Trubarju si navežejo svoje »dilce« in potem hajdi preko rož in cvetličnega grmovja v gozdi Pri tem pa prav nič ne pomislijo, koliko s tem škodujejo rastlinam, rožam, ki jih spomladi in poleti občudujejo in se nad njimi radujejo. Ne dajo si dopovedati, da pod snegom raeto rastline in da jim škoduje, če jih smučar s smučkami pritisne ob tla in da je nevarnost, da jim odlomi vršičke. Zato je mestno poglavarstvo izdalo sledeče opozorilo: Mestno poglavarstvo v Ljubljani vsako leto opo-sarja smučarje, da ni dovoljeno smučanje in sankanje v tivolskih nasadih in gozdovih. Smučarji spravljajo v nevarnost tudi starejše izprehajulce ter delajo škodo po nasadih in mladem drevju. Zato bo vsak. kdor se bo smučal ali sankal po javnih tivolskih iiprehajališčih, prijavljen in Kaznovan. Smučanje in sankanjo v Tivoliju je dovoljeno samo na travniku nail velesejmoin. povsod drugod pa je strogo prepovedano. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani.
1 Jugoslovanski vojni dohrovoljei so lani prnz-novali dvajsetletnico slavnih bojev I. dobrovoljske divizje v Dobrudži. Ker je bilo v dobrovoljskib vrstah mnogo Slovencev in ker so zasluge dobrovoljcev v borbah za oevobojenje bile izredno velike, zato je Prosvetna zveza naprosila vojnega dobro-voljca primarija dr. V. Meršola, da predava »o jugoslovanskih vojnih dobrovoljcih t Rusiji in Do-brudiic. Predavanje bo v petek, 29. januarja ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union.
1 Tržni dan v snegu. Včeraj je bil običajen tržni dan. Dovoz blaga je bil skrčen, perutninar-ski oddelek ie bil razmeroma še najbolje zaseden. Mestni delavci so na vse zgodaj očistili trg snegn Splošno je bil obisk tak, kakor ob navadnih dnevih. Tudi gospodinje so raje ostale doma zaradi snega.
I Rezervne častnike opozarjamo, da se zglaee v društveni pisarni podpisanega pododbora v Kazini, II. nadstr. med uradnimi urami v petek, dne 29. jan. t. 1. od pol 18 do pol 19. ako si žele nabaviti železniško legitimacijo. Od 1. februarja t. I. dalje se bodo zbrane prijave za železniške legitimacije oddajale poveljstvu Vojnega okrožja mesečno samo enkrat in sicer koncem vsakega meeeca. V interesu vsakega je, da legitimacijo naroči pravočasno in ne šele v zadnjem trenutku. — Združenje rezervnih častnikov v Ljubljani.
1 Šivalni in prikrojevalni tečaj Nabavllalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani (dnevni in večerni) prične zopet s 1. februarjem t. 1. Ukovina je minimalna. Prijave sprejema vodstvo gospodinjskih tečajev v pisarni Zelezničarske menze, Pražakova ulica št. 19, Ljubljana, dnevno od 10 do 16. Tam so dobe tudi tozadevne podrobne informacije.
I Lovei — opozicijonaleil Družabni večer e predavanjem se bo vršil v četrtek. 28, t. m. ob 20 v restavraciji glavni kolodvor.
I Namočena polenovka Fr. Kham, Miklošičeva cesta 8.
Jesenice
Podruitiiea SPD na Jesenicah priredi danes, dne 28. januarja ob 20 v telovadnici osnovne šole na Jesenicah predavanje s skloptlčnlml slikami »Ekspodlctja naših planincev v Švicarske alpe«. Vabimo vas. iIh pridete k predavanju v čiln večjem šlevilu. Vstopnine ni.
GornSi grad
Zborovanje koroških borcev. V nedeljo 24. t. m. je bil v Radnurju ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koro-kih borcev «a gornjegrajski okraj. lega zbora se je udeležile nad 70 zavednih in resnih mož — članov Legije, ki so z vso pozornostjo sledili izvajanjem predsednika pripravljalne ga odbor*. Delegat glavnega odbora Legije iz Ljubljane je podrobneje poročal o gibanju organizacije ier o vseh aktualnih vprašanjih Nato je bil «oglasno izvoljen odbor
Maribor
m Ne pozabite Mohorjeve družbe. V mariborskih župnijskih pisarnah se še vedno zbirajo novi udje Mohorjeve družbe. Ne pozabite, te naše najstarejše kulturne ustanove! Za 20 din dobite letos šest Upih knjig!
m Suša pozimi. Kljub hudi zimi se^ pozna letos
_ suša. Na Pobrežju, v Radvanju in Studencih so
usahnili nekateri vodnjaki, v drugih pa je čim dalje manj vode. Tudi kmetje v okolici se pritožujejo, da je v studencih čim dalje manj vode, usahnili pa so tudi že manjši potoki.
m Jugosiov.-bolgarska liga v Mariboru priredi v četrtek, dne 4. februarja t. 1., zvečer ob osmih pri Orlu svečano proslavo prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo. Vsa prosvetna in narodna društva že sedaj opozarjamo na to proslavo.
m V Ljudski univerzi predava v četrtek in petek zvečer ob osmih biolog zagrebške univerze dr. Lorkovič o: Zakonih podedovanja in kako se prenašajo dedne lastnosti.
m Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 31. januarja popoldne ob pol petih v dvorani na Aleksandrovi cesti svoj redni letni občni zbor, na katerega so članice in člani vabljeni.
m Drevi premiera. V gledališču uprizorijo danes zvečer ob osmih Nušičevo komedijo »DR«. Slovenski prevod je oskrbel dramaturg dr. Dornik. delo je pa zrežiral J. Kovič.
m »Beli pekel«. Film s tem imenom predvaja te dni kino Union. Film je kvalitetno tak, da se ga izplača videti.
m Okoliški trgovci! Združenje trgovcev za okraja Maribor levi in desfli breg sporoča, da je treba do 31 januarja prijaviti pridobnino in davek na poslovni promet za 1. 1937. Podrobna navodila dobijo člani v zadružni pisarni.
m Umrla je v starosti 30 let lotograflnja Frida Dolinšek. Umrla je v Ptuju, truplo pa je bilo včeraj prepeljano v Maribor ter bo danes položeno k večnemu počitku. Naj počiva v mirul
m Za 2 din; Koledar, avtobusne proge, postojanke na Pohorju, smuške ture, prva pomoč v nesreči, žepna lekarna, načrt Pohorja. V Cirilovi in vsaki kiijigarn; ter trafiki
m Zmedena žena, ki spi v vagonih. Železniško osebje je našlo na kolodvoru zjutraj v vagonu III. razreda Angelo Kališnik iz Golavabuke pri Slo-venjgradcu z njenim 8 letnim sinčkom. Oba sta v vagonu prenočevala. Ženska je precej zmedenega duha. Že pred daljšo dobo je pobegnila od svojega moža ter vzela s seboj tudi sinčka, s katerim se sedaj klati okrog, prenočuje pa, kjer le more. v železniških vagonih. Prenočevanje v vagonih je neka njena fiksna ideja.
m Za 3000 din obleke ukradene. Zasebna uradnica Neža Merslavič je bila te dni okradena. V njeno stanovanje v Cankarjevi ul. 6 je nekdo vdrl ter ji odnesel iz omare črn ženski plašč, dežni plašč, črno svileno obleko te' raznega perila, vse skupaj v vrednosti 3000 din. Slučaj preiskuje sedaj policija.
m S ponarejenim kovancem plačal članarino.
Ko so v Sokolskem domu v Studencih pri Mariboru pregledovali blagajno, v katero plačujejo člani članarino, so našli 20 dinarski falzifikat. S tem novcem je plačal članarino neki delavec. Zadevo preiskujejo orožniki.
m Iz smučarske skakalnice si je zgradil svinjak. V Betnavi pod Pohorjem ima mariborska Zimsko-športna podzveza smuško skakalnico. Zgornij del skakalnice s strmim spustom je napravljen iz lesa, ki pa je očividno bodel v oči neke tam v bližini stanujoče ljudi. Ko so nedavno začeli skakalttiott urejati za nameravane skakalne tekme, so opazili, da je zmanjkalo veliko lesa. Preiskava'je dognala, da si je neki Jurij Oman v Radvanju zgradil z desk, ki jih je dobil na skakalnici, svinjak. Oman je povedal še za druge ljudi, ki so hodili po deske na skakalnico. Vsi so sedaj prijavljeni.
Celie
c Iz šahovskega življenja V boju za prvenstvo dravske banovine se je celjski šahovski klub dobro aiirmiral. Prišel je po trdi bofbi v linalno tekmovanje z ljubljanskim šahovskim klubom. Tekmovanje bo v soboto, dne 30 in v nedeljo, dne 31. t. m. v Ljubljani Svoj obračun bo odbor in klub predložil na občnem zboru 1. februarja t I.
c Ustanovitev Jugoslovansko-bolgarske lige v Celju. V Celju se je sestavil pripravljalni odbor, ki ima namen pripriviti vse potrebno za ustanovitev Jugoslovansko-bolgarske lige. V Celju živi mnogo iskrenih prijateljev bratskega bolgarskega naroda, zato bo nova organizacija eden med tistimi členi, ki delajo za lepšo bodočnost jugoslovanskih narodov.
c Razprava proti morilcem nerojenih življenj.
jutri, v petek bo pri okrožnem sodišču razprava proti 35-letni ^Josipini Filipičevi. ženi brivskega pomočnika iz Nove vasi ter še proti štirim drugim ženskam in dvema moškima, zaradi odpravljanja telesnega plodu.
c Določite primeren prostor za sankanje Mestno občino prosimo, da bi določila primeren prostor, kjer bi se smela mladina v zimskem času, ko je nebo vendar pœlalo zaželjeni sneg, primeren prostor za sankame S tem bodo odpadle upravičene pritožbe e strani občinstva, katere smo morali čuti vsako zimo, preprečena bo pa tudi na ta način mar-sikaka nesreča.
c Občni zbor krajevne Protituberkulozne lige v Celju bo drevi ob 8 v mestni posvetovalnici na magistratu. Proeirno občinstvo, ki se zanima za to plemenito organizacijo, da se udeleži občnega zbora.
c Kino Metropol. Panes ob 18.15, 20.30 «Otroci sreče« in zvočni tednik.
Radovljica
Komaj je preteklo teden dni po žalnem sprevodu Tepinove mame v Predtrg]u, že smo v četrtek 6 solzami v očeh spremili njenega vornega soproga Jožefa na božjo njivo Eden za drugim. Skuf>-na borba v življenju, skupni blažen počitek v še daljši večnosti. Rajni lepinov oče je bil mož starega, klenega kova. a je povsem doumeval tudt novo dobo Dasi 87-letnik, je г Živim zanimanjem prebiral dnevnega »Slovenca« in rad debatiral zlasti uvodne članke. Vesel je bil vseh veselih dogodkov v katoliški javnosti in žalosten, da ne more več aktivno sodelovat! Tudi m bil tisti, ki ga veter maje, ampak možat, trden značaj, kakor je trden diamant, ki je krasil 60-letno zakonsko skupnost. V odborih raznih korporacij je vedno zastovil svojo modro besedo, ki je vplivala odločujoče. Njegov vzorno urejen vrt. je bilo niegovo kraljestvo, kjer se je najraje mudil. Dolgotrams življenjska skušnja v zdravniških zadevah in hišna lekarna z domačimi zdravili je bila vsakomur na razpolago. Vse svoje delo in oddih je na povezal / dnevno molitvijo sv rožnega venca. Res. žtvel je iz vere. kakor pravi sv pismo o pravičnem. Velik rogreb pokojnega je bil javno priznanje 'epemu moškemu značaju. V zadnji pozdrav so mu v dolgem špalirju saiutlraii gasilci in pevci Prosvetnega društva, kateremu je bil v mlajših letih pred-ednik. so mu zapeli ganljivo: Le križ nam sveti govori, da vidtuo se nad zvezdami. N. v m. p.l
Gospodarstvo
Mestne finance 1929-1934
Mestna občina ljubljanska objavlja sedaj svoj računski sklep za leto 1031. obenem pn tudi za prva tri mesece leta 1935. Z novim zakonom o mestnih občinah se ludi proračunsko lelo mestnih občin prilagodi državnemu in tako se je prvo proračunsko leto v tem smislu začelo dne 1. aprila 1935 ter Je trajalo «to 31. marca 1936, v drugem pa smo še sedaj. Za prve tri mesece 1936 so si morale mestne občine pomagati z dvanajstinaml iz leta 1934.
V naslednjem podajamo lz teh računskih sklepov nekaj najnačilnejšik podatkov o bodočih financah leta 19S4, oziroma 3 mesece t93S leta obenem i podatki za nekaj let nazaj.
Redni dohodki so se razvijali razmeroma ugodno ter eo znašali (vso v milij. din):
			končni
leto	proračun	fakt.	zaostanki
1920	44.0	42.76	5.4
1080	47.0	50.76	6.16
1931	49.5	64.8 1	5.86
1932	45.3	47.77	4.2
1933	45.86	46.56	3.7
1984	47.8	47.0	2.9
(S m.) 1936	12.0	11.44	2.7
Tabela nam	kaže, da Je od leta		1930 dO
bilo taktičnih dohodkov več kot proročunanih, leta 1934 pa ee je položaj izpreinenil in so faktični dohodki začeli zaostajati za proračunanimi, kar se je nadaljevalo leta 1935, v kolikor so objavljeni
Poštna hranilnica v 1.1936
Objavili smo že vrsto podatkov iz poslovnega poročila Poštne hranilnice za leto 11)36, pa tudi nekatere najvažnejše bilančne postavke v zadnjih letlb. Sedaj Je objavljen celotni računski zaključek zavoda v »Službenih iiovinah«, pa v naslednjem v zaokroženje našo slike o poslovanju zavoda podajamo še nekatere podatke:
Zaradi povečanja tujih sredstev za nad 400 milijonov dinarjev eo narasla gotovinska sredstva Poštne hranilnice, ki so v gotovini In v naložbah pri Narodni banki, nadalje pa dolžniki od 1.3 na
1.5	milijarde dinarjev.
Gotovina se razdeli naslednje: gotovina 79.4 (58.7), naložbe pri Narodni banki 403.5 (384.8). Med dolžniki je omeniti poleg velikega naraščanja kreditov drž. uradom tudi povečanje prehodnih dolgovanj pošt od 101.55 na 121.6 milij. dinarjev, j
V	računu zgube in dobička se pozna znatno j povečanje dohodkov radi donosa obresti. Skupno j je donoe zavoda narastel od 106.5 na 114.3 milij. dinarjev. Od skupnega donosa v letu 1936 tvorijo: ! obresti (v oklepajih številke za 1935) 07.56 (59.6), provizije 6.8 (6.8), pristojbine 10.35 (9.8), dohodki od nepremičnin 0.7 (1.0), dohodki od kuponov vredn. pairjev 28.8 (23.3), razni dohodki (odprodaje obrazcev itd.) 55.06 (6.04) milij. dinarjev.
Med izdatki pa eo bili tile: obresti za hranilne vloge 35.4 (30.24), osebni izdatki 13.4 (13.2), ma-terijalnl izdatki 4.0 (3.8), odpisi: nepremičnin 1.2 (1,8), inventarja 1.06 (1.06) milij. Din. i ,?;Pisti dobiček zavoda se je razdelil sledeče: za povečanje rezervnega »klada 17.75 (17.06), nagrade-članov nadzorstva 0.18 (0.18), naarade osebju
1.6	(1.4), Združenju poštno-brzojnvnih uslužbencev tn Združenju uslužbencev PoMne hranilnice za zdrnvstvene svrhe 0.6 (0.57), drž. blagajni 39.17 (87.64) milij. Din.
Delež države pri dobička
V	naslednjem podajamo pregled čieteg« dobička zavoda in deleža države pri njem v milijonih dinarjih:
žieti dobiček od tega delež države
1927	28.9	26.86
1928	35.76	23 26
1929	35.03	22.07
1930	35.35	31.1
1931	24.0	15.1
1932	27.45	17.3
1933	51.37	32.36
1984	53.2	35.2
19®5	56.9	37.64
1936	59.17	39.17
Iz tega pregleda je razvidno, da Je imela Poštna hranilnica v 10 letih, od 1927 do 1936, 407.1 milij. Din čistega dobička in da Je od lega čistega dobička dala državi 209.0 milij. Din ali skoraj tri četrtine. Če ne bi bilo leta 1931 in 1932 z velikimi odpisi pri tečajnih državnih papirjih, bi bil čisti donoe PoMne hranilnice še stalnejši in bi dosegel še večje vsote.
Notranji državni dotg
Po poročilu na podlagi uradnih podatkov iz Belgrada Je znašal naš notranji konsolidiran drž. dolg dne 1. jan. letos 7.008.6 milij. din. Ta vsota se razdeli na 11 naših dolgov, od katerih so trije v inozemskih valutab (dva Blaira in 7 odstotno slab. posojilo). V naslednjem podajamo sliko dolgov po začetnem in sedanjem stanju v milij. din:
izdano stanje nomin. sedaj vojna škoda	4.916.6 4.149.9
5% dolg pri PoStni hran 600,— 596.6 6% begi obveznice	600.— 577.4
7% lnvest. posojilo	600,- 478.2
,7% Blalr	»78.9 878.9
5% obv. Javna dela 300,— 282.0 7% stab. posojilo	171.0 171.»
8% Blalr	144.7 144.7
\% agrarji	180,- 114.2
6% dalm. agrarji	146.5 146.7
K tem številkam Je pripomniti, da znaša jugoslovanska transa 7% Blaira 8.703.200 dol., 8% Blaira pa 3.346.400 dol., dočim znaša jugoslovanska tranša 7% stab. posojilo 77.304.000 francoskih frankov. V teh treh papirjih ee ne vrši amortizacija.
6% dalmatinskih agrerjev bi moralo biti emitiranih okoli 400 milij. din, toda na podlagi razsodb je bilo stvarno izdanih samo 140.4 milij. din. Nadalje Jo bil o lani izdano 6% agrarna posojilo v znesku 50 mlUJ., ki se polagoma spušča v obtok. Četrta emisija begi. obveznic v znesku 100 milij. din se Je začela 15. decembra 1936.
Skupno je naša država v koledarskem letu 1936 izdala za obresti noSih notranjih posojil 286.4 milij, od tega 12.7 milij. ze kupone iz projllljlh let. Za amortizacio je porabila država 38.6 mlllj. 1 din (e prostim odkupom na borzi) in sicer za nominalnih 98.2 mlllj. din.
џ
Promet belgrajske borze v letu 1936. Lani je
znašal promet n» belgrajski borzi! 1714 milij din ter je bil lanski promet za 46% večji kot leta 1935, odnosno za 106% večji kot je bil leta 1934.
podatki. Leta 1994 ee pozna predvsem v dohodku od lake In posestev, da faktični dohodki niso dosegli proročunanih dohodkov.
V rednem prometu imamo beležiti tole gibanje dohodkov (v milij. din):
leto
1929
1930
1931
1982
1983
1984
proračun 11.67 37.0 46.4 13.3 17.2
fakt. doh. 6.0 11.6 13.4 3.4 11.0 0.7
V	Izrednem prometu se ne opaža tolika skladnost med proračunanimi zneski in faktični dohodki, ker so bili to veČina dohodki od jiosojil, katere je bilo najemati.
IZDATKI.
V	namen primerjave podajamo Se kratko pregledno eliko izdatkov tako rednih kol izrednih v primeri s proračunanimi v milij. din:
redni
izredni
	prorač.	takt.	prorač.	fakt.
1929	43.4	43.6	12.4	3.8
1900	48.5	51.1	B7.0	13.0
1931	50.7	52.3	46.4	13.2
1932	45.3	46.7	13.3	2.2
1933	45.8	46.4	11.6	10.5
1934	46.6	48.6	1.2	0.9
1935 3 m. 11.6		11.1	0.3	0.1
Ljubljanska kreditna bank« ▼ Ljubljani. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani naznanja, da izplačuje v smislu čl. 20 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, počenši ■ 1. februarjem 1937, stara dobroimetja pri njej kot sledi: 1. vsem starim vlagateljem na tekoče račune in vlož-ne knjižice dospele obresti za čas od L julija do 31. decembra 1936; 2. vse »tare vloge na tekoče račune in vložne knjižice do 5000 din po stanju 26. maja 1932. Po 31, marcu 1937 nedvignjene obresti in vloge do 5000 Din se prenesejo na nove vsak čas razpoložljive račune.
Jugoslovanski-romnnski sporazum e cenah lesa. Iz Bukarešte poroča »Prager Tagblalt«, da se v trgovinskih pogajanjih mod Romunijo In Jugoslavijo misli tudi na to, da bi se učvrstil položaj obeh držav na področjih, kjer nastopajo kot konkurenti, posebno v mednarodnih lesnih poslih. Ker kaže leena konjuktura Izredno dobro, hočejo na ta način preprečiti, da bi kdo imel preveč koristi t zniževanjem cen. Premišljujejo o načinu skupnega nastopa proti odjemalskim državam, posebno ker je ponujanje pod ceno od Rusije prenehalo, tako da ni pričakovati motitve po tretjih državah.
Davine karle ta hišne posle. Davčni oddelek finančnega ministrstva je odredil, da bodo počenši s 5. februarjem prodajale davčne karte za hišne posle samo davčno uprave. Na samih kartah bo označen dan, mesec in leto. kdaj je bila karta Izdana, pečat davčne uprave In podpis blagajnika. O prodanih kartah bodo vodile davčne uprave posebno evidenco.
Konkurz Je razgNSen o imovini Engeleta Val-terja, trgovca v Ljubljani, Miklošičeva cesta 36, prvi zbor upnikov 1. februarja, oglasitveni narok do 1. marca, ugotovitveni narok 8. marca.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini zapuščine po pok. Dereaniju Jakobu, posestniku in trgovcu v Žužemberku št. 31, zastopane po prijavljenih dedičih, narok za sklepanje o poravnavi bo 4. marca, terjatve je prijaviti do 23. februarja, dolžnik nudi upnikom 50 odstotkov v šest tromesečnih obrokih.
Potrjena poravnaval Groznik Marija, neproto-kolirana trgovka v Višnji Gori za 50 odstotkov v 6 tromesečnih obrokih.
Novi zadrugi! V zadružni register sta bili vpisani Živinorejska selekcijska zadruga v Mačkovcih, r. z. z o. z. (načelnik Beznec Aleksander), in Produktivna zadruga v Trbovljah, r. z. г o. z.
Borza
Dne 27. januarja.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu pa n a 287.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil nn 7.98—808, v Zagrebu jo ostal neizpremenjen na 7.96—8.05.
Italijanske Ure so bile v zasebnem kliringu zaključene v Zagrebu po 2.45.
Nemški čeki so nadalje popustili v Ljubljani na 12.40—12.G0, v Zagrebu na 12.26-12.46, za konee januarja so beležili v Zagrebu 12.30—12.50, za sredo februarja 12.3450—12.5150, za konec februarja 12.1750—12.3750, in za sredo marca 12.20 do 12.40.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.90—32.00.
Ljubljana, — Tečaji e p r I m o m.
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2387.66—21012 25 Berlin 100 mark ...... 1753.06-1766.91
Bruselj 100 belg...... 734 69- 739.76
Curih 100 frankov.....99645-1003.52
London 1 funt	213.41— 215.46
Newyork 100 dolarjev .... 432850—4364.82
Pariz 100 frankov......203.22— 204.66
Praga 100 kron...... 152.04— 158.14
Trst 100 lir........228.70- 231.78
Promet na zagrehškl borzi Je znašal brez kompenzacij 2,556.510 din.
Zurich. Belgrad 10.00, Pariz, 20.375. London 21.425, Newyork 437.26, Bruselj 73.725. Milan 23.025, Amsterdom 239.50. Berlin 176. Dunaj 78,20 (81.60), Stockholm 110.675, Oslo 107 775. Ropen-hogen 96.75, Praga 15.26. Varšava 82.50, Budimpešta 86.75. Atene 3.90, Carigrad 3.25, Bukarešta 3.25, Helslngtors 9.40, Buenos Aires 1.29.75.
Vrednostni papirji
LJubljana: 7% Investicijsko posojilo 8650 do 87. agtarjl 53—55, vojna Skoda promptna 384— 385, begluSke obveznice 71—73, 8% Blerovo posojilo 88—89 7% Blerovo posojilo 78.50—79.50, 7% TKWOjilo DHB 93-04, Trboveljaska 225 denar.
Zagreb, državni papirji: 7% Inveet. posojilo 86.50 denar, agrarji 52.50—53, vojna Skoda promp. 384—383 (384, 387), bogluške obveznice 71—72.50, dalm. agrnrji 69-69.50. 8% Blerovo posojilo 89— 90, 7% Blerovo posojilo 70.12—79 25 (79, 79.12), 7% posojilo Drž. hip. banke 04 -98. 7% stab. pos. 85.50 denar. — Delnice: Norodna banka 7200 den., Priv. agrarna banka 195 200, Trboveljska 225 den.. NaSička 650 den., Gutmann 50 bi.. Osj. Hv. 180-190 (170,190). Os|. slndk. tov 174-176 (170 177), Rečkerok 700 denar. Dubrnvocka 320 (|епнг. Jadr. plov. 360 denar, Oceanio 250 denar.
Dunaj. Tendence je bila večinoma slaba, ker je špekulacija e prodajo skušala realizirati tečajne dobičke. Večinoma so papirji oslabeli razen papirjev kovinske in papirne stroke. Beležili so: Donavsko-savsko-jadranska železnica obligacije 80.10, avstrijsko stavbne srečko iz lela 192« 18.96, delnice: Narodna banka 176, Donavsko-savsko-jadranska 20.25, Steg 29 65, Siemene-Schuckert 160.50, Sleweag 30.09, Magnesit 95.25. Trboveljska 31.45, Alpine 46.75, Rima Murony 105.50, Steyr-Dalniler-Puch 232.50, Leykam 06.
Živina
Mariborski živinski sejem, dne 2Л. januarja:
Na današnji živinski sojein je bilo prignanih 6 konj, 8 bikov, 162 volov, 306 krav, 8 telet, skupaj
480 komadov. Povprečne ene so bile slodeČ^: De-bolt voli kg žive teže 4—4.50, poldebell voli 3.50 —4, plemenski voli 8.30-3, biki za klanje 3.25— 3.40, klavne krave debele 3—3.60, plemenske krave 2.75—3.25, krave za klobasarje 1.75—2, molzne krave 3—8.0O. breje krave 2.(iO—3.20, mlada živina 3.60—4.10. teleta 4.50-6. Prodanih je bilo 262 komadov. Mesne cene so v Mariboru sledeče: Volovsko meeo I. vrste 8—10, II. vrste 6—8 din, meso bikov, krav, telic 5—8, telečje meso 1. vrsto 10—12, IL 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 din.
Zahtevajte povsod nas list!
Jugoalav. T. Beleradort & Cn. d. a. e. J. Maribor
KULTURNI OBZORNIK
Geno R. Senečić
Zagrebška Tipografija d. d. Je ponatisnila novo odrsko delo »Slučaj i ulice«, ki ga je napisal Geuo R. Senečlć. Teh «osem tragikomičnih slik o nekem dekletu s periferije« znova pokazuje, kako Je mladi hrvatski pisatelj razpoložen do molih ljudi, ki so naše ljubezni najbolj potrebni in ki jo najbolj pogrešajo. Senečlč je že s »Ferdinandom« razodel velik smisel za ta življenja, ki se nikoli ne prerinejo v ospredje našega gledanja, pa vendar nosijo prav za prav mnogo večji delež trpljenja in radosti, sreče in nesreče od nas samih — predvsem vendar trpljenja. »Slučaj z ulice« je zgoščen življenjepis 18-lelne tovarniško delavke Mire, ki se je vsa predala ljubezni nekega gospoda Viktorja, ki »nosi lakirane čevljet. Posamezne slike so značilne (»staje žalostne poti, po kateri ee je izgubila Mira: Periferija, »E1 Prado«, Okrožni urad. Pred porodnišnico, Otroška kolonija v Mraclinu, Socialni oddelek na policij. Salon in na koncu Ulica. Sene-čiču se ne da oporekati, da je dober opazovalec in zaznavale« dogajanj, ki se vršijo okoli njega in nas, zmerom zna pograbiti značilnosti iz neposrednega nehanja in jib postavil! na oder. S to svojo »tragikomedijo« je dosegel v Zagrebu največ priznanja. Mnogo stvari bo seveda še moral izpopolniti, če se bo hotel prebiti do umetnine, ki ji bodo dali veljavo, mnogo nJemu in drugim priljubljenih gest bo moral opustiti, če bo hotel izoblikovati delo krepkega duha. Senečić teži k boljšemu in ee razvija od lela do leta, ima tudi svojo publiko v Zagrebu, in je samo škoda, do je njegovo Bnovanje od zunoj zastavljeno, e predhodnim premislekom na vplivanje. Nepozaben in močno Izdelan jo lik poslednjega zagrebškega izvoščka št. 7 in dobro so začrtane eocialne okolnosti z navideznim nasprotnikom šoferjem. Resničnost nekaterih slik je pretresljiva.
Zagrebško gledališče je vprizorllo to delo že v drugi polovici novembra pod režijskim vodstvom dr. Slavka Batušića. V februarju lanskega leto pa so predstavljali Senečičevega »Ferdinanda, satirično komedijo o sodobnem Zaerebuc, katero jo na češko prevedel dr. Bohuš Vybirol, nn francoski jezik Margila Bekova in na nemški Božena Begov ič.
Kmalu za Senečlčem je prineslo zagrebško
Gledališče Feldmanovo dramo pod naslovom Srna. a srna je dekle z dežele, ki jo Je nekaj prignalo v mesto, kjer potrka pri neznanem zdravniku in potem ostane pri njegovem prijatelju slikarju. Zdravnik, še najbolj pa slikar in književnik so nekam bledi, duševno skoraj pohabljeni ljudje, in Iz njihove družbe odide dekle na cesto, dokler so^ nekega dne ne povrne in ustreli. Na dolgo je Feld-tnan raztegnil svojo nenavadno dialektlko podzavestne erotike in iz nje Izhajajoče človeške odločitve, ki so daleč od življenja s svojim vednim, nesmiselnim In dobrim prehajanjem v nasprotno.
Kar je najbolj zanimivo pri prvih dveh dramskih novostih v Zagrebu, pa je slikanje iste ženske usode, saj oba pisatelja živita v isti sredini. To se pravi, da je položaj deklet, ki prihajajo v Zagreb, v ospredju socialnega vprašanja, ln da Je zelo otipljiva stvarna In moralna beda tistega sloja, h kateremu prištevajo tudi slovenske služkinje in delavke, ki hodijo tja doli za kruhom. —c.
Naši narodno-obrambni problemi
Lačni *o pogoeto božje	besede
ln slovemske knjige ,.,	Ce-snik
Prosvetna zveza v Ljubljani j* v posebni knjižica pod gornjim naslovom izdala predavanje gospoda dr. Ivana Čeenika, ki ga j« v novembru imel na njenem tečaju. Česmikov pregled občega vse Slovence, ki eo ee izselili ati eo drugače oddaljeni od naše skupnosti. ter nam v glavnem in dovolj jasno slika položaj elovenskih služkinj in rudarjev, poljskih delavcev, uradnikov in trgovcev, oz. podjetnikov po ožjem in širšem «vetu. Vsi ti naši ljudje imajo ponekod organizacije, društva in družbe, da ne ginejo kar tako v tuji sredini, drugod pa, kjer eo posejani na širokem proetoru, izgubljajo počasi vezi in spomine na dom, ker |im primanjkuje žive slovenske besede, dobrih prijateljev in duhovnikov. Tako «e jim godi po krajih južno od Skoplja, kjer vrii apostolsko deio med njimi škof dr. Gnidovec, in tu je pač najbližje polje za slovensko misijonsko delo in žrtvovanje. Prosvetna zveza je že pozivala z durovaujem knjig in časopisov, da more pošiljati zbirke v posamezne naselbine. Velikega pomena je vzdrževanj« stalnega etika iz osebnega poznanstva in pobude s prijateljskim dopisovanjem, pa naj bodo naši znanci v Kanadi ali na Japonskem, v Ireki ali v Egiptu. Dr. Česnik opozarja na važnost Mohorjevih knjig in na Družbo sv. Rafaela, ki rešuje naše ljudi gmotno in moralno. Dotaknil se je naših izselje-niških vprašanj v državi in izven nje, pokazal na življenje in uspeh Slovencev na vseh petih kontinentih. Poleg rudarjev eo povsod na prvem mestu slovenske služkinje, ki uživajo dr«gor*n «lovci zaradi svojih odlik In potrebujejo tudi posebne
pažnje. Prvi pa, ki vodi skrb o naših ljudeh, je povsod katoliški duhovnik.
Knjižica, prav za prav predavanje ni pozabilo seveda koroškega in primorskega vprašanja in nae torej dobro seznanja z vsemi Slovenci, ki so izven naše domačije, z njihovim položajem in potrebami.
Iz čehoslovaškega političnega tiska. Založba
■>Orbis* v Pragi XII., I ocliova 02, je v preteklem letu izdala več brošur, ki obravnavajo najbolj pereča vprašanja iz današnje politične arene v Ceho-slovaški in njenem sosedstvu. Posamezni avtorji so svoje probleme jasno zastavili, zgodovinsko osvetlili, statistično podprli ln pojasnili njih današnji položaj. Brošure so pisane v nemškem jeziku. Tako je Josef Chmelaf opozoril in obdelal Nemški problem v Češkoslovniki, kjer nemška narodna ninnjšina obsega 22,5% vseh državljanov. Zadeva te manjšine, ki ni nikjer čisto sama naseljena in je deležna vseh ustavnih demokratskih svoboščin v kulturnem, socialnem in gospodarskem pogledu, je postala akntna. ko je po letu 1933 precejšen njen del povzel totalitarno idejo nar. socializma in « tem trčil ob veliko demokratsko misel CS republike, ki ima vso pravico zadržati svoje zgodovinske meje. Profesor na visoki vojaški šoli bmanuel Moravcc pa je razložil Strateški pomen češkoslovaške republike v zapadni Evropi. Ta pomen leži v zaviranju imperialističnih teženj s severa, ki gredo v smeri zgodovinske »transverzalne evrazijske osi« na črti Hamburg — Iraga — Carigrad — Perzijski zaliv. — .t aro-1 u v Popovšek pobija v razpravi Češkoslovaška, Sovjetska unija in Nemčija z lažnimi argumenti opremljene očitke na račun Češkoslovaške, češ da gre boljševizaciji naproti, ter pojasnjuje vsa vprašanja lega kompleksa. Češkoslovaška je namreč v evojem paktu s Sovjeti udej-stvila le mirovne težnje Društva narodov. — Kot 18. zvezek »-češkoslovaških virov in dokumentov« pa je Izšel Božični govor, dr. Edvarda Beneša.
V Isti zbirki je pod št. 36 izšlo poročilo češko-slovoškeaa mlniRtra zunanjih zadev g. Kamila Krofte, ki ga je dal koiiiielii za zunanje zadeve iz skupščine in senata v oltlobru 1936. V uvodu poudarja, da delitev evropskih političnih zasnov v dve fronti ne poenostavlja, temveč vnaša še večjo zapletenost. Saj ČSR v skladu z angleškim in ludi francoskim naziranjem noče v noben ideološki blok. Krofta daje pregled in političen obračun do-
?odkov v preteklem letu, kjer je najprej vprašanje )N v zvezi z ilalijansko-abesinsko vojno, in dogovor Nemčije z Avstrijo, ki je Nemčijo približal Italiji in s tem omogočil zbližanja v Podonavju. češkoslovaška zunanja politika se s spremenila v ministrovi osebi ne spreminja. Tudi Krofta izpodmika tla nemški propagandi.
Ista založba je izdala še dvoje zanimivih knjig političnega značaja. Prva je pisana v slo-vaščlni in ima naslov »Predsednik med nami« ter
Çodnoslov »Beneš Slovaški — Slovaška Benešu!« a knjiga prinaša vso triuinfirajočo pot predsednika Beneša po Slovaškem, kakor tudi vse njegove govore. Uvod il je napisal dr. J. H a 11 a, kjer se ustavlja ob Masaryku, sinu Slovaške, ter njegovih nnjožjih sodelavcih Stefanlku in Benešu. ki se je Izrazil o Slovaški takole: >Slovoško je na|irn-vilo Iz češke republike to, kar je, namreč: vzdignilo je ČeSko lz lokalnega srednjeevropskega okvirja ter napravilo moRt med evropskim vzhodom In zapadom...« — Posebej je izšel Benešov »govor Slovakom o naši narodni sedanjosti in bodočnosti«, ki obravnava v zgornjem smislu vprašanje Češkoslovaške lz gledišča mednarodne politike. —
Druga morda Se važnejša knjiga je razprava dr. Vaflava Kiala »Sodobna Poij>ko« (Soudohé Pois ko), kl je izšla v isti založbi v zbirki »Politična knjižnica«. Dr. Fiala jo napisal svojo knjlco najprej na pobudo urednika pariškega lista >Le Monde Slave« dr. Elseninanna za njegov francoski list, kjer je v resnici izšlo nekaj |>oglavij. Pozneje jih Je razširil in Izdal v francoščini. Knjigi je napisal uvod sam Elsenmann. Po dogodkih zadnjega čosa jo pisatelj dopolnil svojo knjigo do dogodkov konca 1. 1935. ter jo izdnl v Češkem prevodu, kateremu je zopet isti Elsenmann nnpisnl poseben uvod. Dr. Fialn, kl je več let kot kores-pondeut Prager Presee preživel v Varšavi, je opisal najprej Poljsko v zemljepisnem In socialnem položaju, dalje podal psihologijo poljskih političnih strank lu njih vpliv nn potek javnih zadev, usodo poljske notranje politike zn časa življenja maršalu Pilsudekegn; dalje poljsko zunanjo politiko ter njene povojne uspehe, položaj Poljske med Rusijo in Nemčijo, Zadnje poglavje pa je posvečeno Poljski po smrti maršala Pilsudskega, in je deljeno v notranjo in zunanjo politiko. — To Je vsebina knjige, ki hoče ter tUdI kolikor mogoče varuje objektivno podajanje dejstev. Zanimivi sla poglavji o razmerju Poljske do CoSkoslovaške, kjer avtor pravi, da je »kljub vsem nopadom e poljske elranl ostala za čudo mirna« ter je Se danes pre-pričona kakor tudi velik del Poljakov, da je »potrebno sodelovanje obeh strani«; ter o razmerju do Jmioslavije, kjer aovori že o zadnjem obisku ministra Berka v BeUiradu.
Povodenj pri Londonu: Tudi povodenj dobro služi takemu le malemu paglavcu. Medtem ko mora avto bresti po poplavljenih cestah, možiček priveže ra avto svojo kad ali kak čeber ter se potem kakor v motornem čolnu pelje proti Londonu.
Velika zima po svetu
Od vseh etrani poročajo o veliki zimi, ki ee je začela, 2e včeraj emo poročali o velikih viharjih v Severnem morju. Danes poročajo, da je v teh viharjih izginil nemški parnik »Uhlenhorst«, ki se je skoraj gotovo potopil.
Z Danskega poročajo, da eo tamkaj v ledu skoraj vee luke in vsi otoki zabarikadirani z ledom. V nekaterih zalivih in fjordih se je led nakopičil 5 metrov visoko. Popotniki, ki so se a parnikom peljali domov na otok, se niso mogli izkrcati v luki, ampak jih je parnik moral postaviti zunaj luke na led, nakar so morali peš po ledu, da so prišli do obrežja. K «reči ee pri tem ni zgodila nobena nesreča.
Kakor na eni stTani poročajo o velikih snežnih zametih in hudi zimi iz sosednje Avstrije tako poročajo tudi iz Italije. V vsej gorenji Italiji je nastala velika zima z globokim snegom. Celo v Milanu, Turinu in Veroni je zapadlo mnogo snega Tudi na Ogrskem so veliki zameti, zaradi česar je železniški promet hudo oviran ter imajo vlaki velike zamude. Ponekod je zapadlo tričetrt metra snega.
O nenavadno hudi zimi poročajo iz Vzhodne Prueije. Tamkaj že celih 14 dni vlada velik mraz, a brez snega. V torek je bilo v Treuburgu 20 stopinj pod ničlo.
Poljski maršal Rydz-Smigly je sprejel veterane izza sloveče poljske narodne vstaje leta 1863. Malo jih je še, ki bi živeli, zato so jih Poljaki toliko bolj počastili.
Narednik vpraša vojaka: >Kaj storiš, kadar se ti sanja o generalu?« Vojak: »Spim.«
Narednik: »Butelj. salutirnti moraš!« Stotnik (novincu) »Kje si se učil plavati?« Novinec: »V vedi.«
Narednik: >He, Cene, jaz ti bom pokazal, ti umazanec. Kakšna je tvoja puška? Blatna in umazana je kakor gnojne vile. Takoj mi pojdeš k ra-
POr Cene: »Prosim, gospod narednik, šele zdaj vidim, da sem v naglici vzel — vašo puško.«
Vsakdanje laži.
Brivec: »Takoj pridete na vrsto.«
Natakar: »Takoj vam prinesem rebrca.«
Dobra prijateljica: »Vaš novi klobuk vam nebeško pristoja.«
Zobozdravnik: »Zob vam izdorem brez t lečin.t
Zet tašči: »Veseli me. dn vas vidim.«
Čevljar: »Vaši čevlji bodo Se danes zvečer gotovi.«
Prodajalec: »Jaz sam nosim takšno perilo.«
Esperantist: »Espéranto se naučite v par tednih.«
Stric: »Zakaj jokaš, Mlcika?« Mjçlka: »Млј hrat ml je vrgel žemllo v vodo.« Stric: »Ali z namenom?« Micika: »Ne, s sirom.«
V Kaliforniji je velik mraz, zaradi česar morajo farmarji v pomorančnih nasadih kuriti, da preprečijo p ozebo.
Skok v temno praznino
Pretresljiva izpoved francoskega pisatelja in komunista, ki so se mu v Rusiji oči odprle
Ni še dolgo, ko smo brali, da je sloveči francoski pisatelj André Gide, ki je bil čez vse navdušen boljševik in komunist ter zaradi samega navdušenja za komunizem popotoval v Rusijo, da bi se v komunizmu še bolj izpopolnil, izdal knjigo, v kateri izjavlja, da ga je boljševiški raj v Rusiji razočaral ter da mora napisati resnico o razmerah v Rusiji, da popravi svoje nekdanje zmote, s katerimi je mnogo mladih ljudi zapeljal.
Kmalu nato je znani francoski pisatelj L. F. Celine napisal svojo knjigo »Mea culpa« — Moja krivda, v kateri naglaša da je bil navdušen komunist, da pa je študiral resnico na licu mesta v sovjetski Rusiji, kjer se je prepričal, da ima komunizem drugačen obraz, kakor pa si ljudje mislijo.
In prav zadnje dni je vstal še en francoski komunistični pisatelj Jean Fontenoys. ki je tudi napisal knjigo o svojem razočaranju nad komunizmom in njegovim pravim obrazom. V tedniku »Candide« je te dni francoski pisec André Rousseaux napisal študijo o pogovoru, ki ga je imel s pisateljem Fon-tenoysom, kateri je odkrito popisal svojo dosedanjo svojo tragiko, ki se je razvijala v njegovem življenju pod vplivom komunizma. Žalostno je vzkliknil:
»Svoje prihranke sem zaupal sleparjem Sta-viskega!« S tem je hotel povedati, da je vse svoje zaupanje dal ljudem, ki so toliko vredni, kakor je bU Staviski. »Toda ti ljudje Staviskega sorte so me ogoljufali in okradli. Zato sedaj lahko kličem: Držite tatul V svoji mladosti sem bil od komunizma zapeljan ter nato sramotno osleparjenl«
Nato je Fontenoys popisoval svojo mladost, kako je zrastel sredi revnih francoskih kmetičev. ki so za zimo imeli edino krompir in fižol za svoj živež, kako je potem, ko je bil deset let star, prišel na gimnazijo, kjer so ga marsičesa naučiil, v nobeni stvari pa vzgojili. V tej zvezi obtožuje moderno šolo, ki otroke sicer marsičesa uči, ne da jim pa nravne podlage, ki se imenuje vzgoja. Ko se je začela svetovna voina, je bil Fontenoys 16 let star ter o tem takole kramlja: »Gimnazijo sem komaj še prenašal Najmlajši in najboljši učitelji so morali v vojsko. Imeli smo manj dela, zato pa več anarhije. Zapustil sem šolske klopi ter se zadnje leto udeležil svetovne vojne Ko je bilo vojne konec, nisem za nadaljevanje študij imel niti veselja niti
denarja Sicer pa mladi ljudje, ki so bili v vojni, niso bili nikaki mladiči več. V trdih poskušnjah so dozoreli v može.<
Nato poroča pisatelj, kako se je po končani vojni začel učiti ruščine, ker se je tako zelo začel zanimati za sovjete. Potem je prišel pod veliki vpliv Andreja Gideja ter je v svojih letih med 18. in 25. letom njegovo knjigo »Paludes« vsak dan prebiral Nato pa prehaja k jedru svojih izpovedi: • Leta 1924 sem odšel v Moskvo. Če lako zelo trpim, kar se tiče sovietske Rusije, ker sem bil v svojih upih iz leta 1917 in 1918 tako hudo razočaran, ker te nekdanje upe danes tako močno obsojam, storim to zaradi tega, ker so se mi zdeli tako lepi in potrebni. Manj trpim zaradi tega, ker me je revolucija razočarala, bolj zaradi tega, ker sem kdaj sploh verjel vanjo Sov. unija nam je obljubljala svet poln samih sanj. Velela pa nam je, naj skočimo v praznino, v zadnjem hipu pa nam je izpodmaknila skakalne deske in žimnice. kamor naj bi skočili. Tako je rdeča Rusija naši generaciji zdrobila hrbtenico. Sedaj ležimo na svoji nosilnici ter svojim mladim tovarišem lahko razlagamo, da je bolje, ako ne poskusijo skakati.«
Za Rusijo je pisatelj obiskal tudi Kitajsko. Tudi o svojih tamkajšnjih vtisih takole kratko poroča: »Tukaj sem videl isto, kar v Franciji in v Rusiji. Mladino, katero so zmedli njeni vzgojitelji in pa pretresi ua svetu, da je nazadnje zavrgla vse spomine na preteklost: spoštovanje do starosti, vezi krvi, skušnje in vse drugo. V teh Ireh deželah, ki jih dobro poznam, sera povsod videl isti tip mla-
de duše, kl se ml je zdela podobna mladiki, katero je nekdo odtrgal od drevesa ter jo sedaj mečejo vetrovi, ter bo kmalu zamrla Najbolj obžalovanja vreden je mladi Kitajec. Ne da bi mogel kaj videti pred seboj, je ves odsekan od preteklosti.«
In naposled popisuje svojo vrnitev ter sklepa: »In mi, ki smo se razvijali v taki krivulji kakor je šel razvoj v teh treh deželah, mi smo se vrnili r svojo francosko vas ter smo tam zopet našli sami sebe Ko smo po svoji neumnosti naredili toliko razdejanja, se sedaj trudimo in prizadevamo, da bi našli svoje ravnotežje, opravičilo svojega življenja, svoje veselje in mil svoje vesti. S kakšnimi sredstvi pa naj to dosežemo? Vrnimo se nazaj k rodni grudi, k čednostim, k dobrim navadam Preveč smo sanjarili o tem, da bi ustvarili srečo vseh ljudi na svetu. Težje, toda koristnejše, je ustvarjati srečo svoiega bližnjega Ta modri svet ki sem ga slišal že v svoji mladosti, a se zanj nisem zmenil, je danes klic vse generacije, katero so privedli tako daleč, da se briga za mužike in Tatarje, namestu da bi skrbela za svojega očeta, za svojega otroka, za svojo ženo in za svojega soseda Kmetje v moji rojstni vasi ne godrnjajo zaradi svojih težav Njihove težave so zdrave in dobre in kmetje imajo svoje ravnotežje. Stanje današnje Francije zahteva, da se vrnemo h grudi, kakor moramo bolnim otrokom dajati piti ribjega olja.«	j>qf;
Tako se danes glasi izpoved francoskega .pisatelja, ki je v mladosti, katera niti ni še daleč za njim, norel za rdečo internacionalo, dokler v letih zrelosti na lastne oči ni spoznal, da je vse skupaj strašna zabloda, ki je toliko hujša, ker zanemarja svoje ljudi, svojega resničnega in pravega bližnjega samo zaradi neke zlohotne pokvečene vere. ki je vera v zlo človeško naravo. Kaj drugega namreč materialistični marksizem in komunizem tudi nil
r!
V soboto 27. januarja 1877.
Sloga je od Boga.
Naša notranja politika bila je že velikokrat » hudih zadregah, toda toliko zmešnjav kakor sedaj menda še ni bilo nikdar Najprvo toliko različnih narodov, m ne dva ne vlečeta na eno stran skupaj. Madjarji gravitirajo proti Carigradu; Nemci proti Berlinu: Slovenci simpatizirajo s Srbi, Hrvatje od Srbov nečejo nič slišati; Cehi so za Ruse. Poljaki jih kar vidite ne morejo; Rusini hočejo zmirom to, kar Poljaki nečejo. Madjarji nesejo sabljo Kerim paši, Čehi Černajevemu, ogerski Srbi Horvatoviču, Hrvatje knezu Nikolaju: Nemci bi io narajši nesli Moltke-ju, južni Tirolci Garibaldiju, Rumuni zopet kakemu rumunskemu junaku itd.
Pa zmešnjav še ni dosti; še posamezni narodi niso edini temveč v stranke razcepljeni, imamo še mnogo različnih veroizpovedanj, imamo celo brezverce; nadalje politične stranke; federaliste. centraliste, avtonomiste itd.; socialne stranke: krščansko, judovsko-liberalno-krahovsko, socialno demokratično.
Tudi v drugih državah so različne stranke, pa k večemu dve. tri ali četiri; toda take zmešnjave, kakor pri nas, je nimajo nikjer. Z absolutizmom dala se je Avstrija za silo skupaj držati; odkar je pa ta premagan, ni se še našel mož, kteri bi bil mogel le malo edinosti in sloge v državo spraviti Ne pridemo do miru in sloge, ker nobena stranka, noben narod v Avstriji ni zadosti močen, da bi zamogel svojo voljo povzdigniti za večno postavo, da bi zamogel sebe okoristiti na škodo drugih da bi zamogel zatreti vso opozocijo Le ena stranka je, ktera bi se zamogla v Avstriji vtrditi, ktera bi mogla vse zadovoljiti, in vsem prav storiti, ter tako iz sedanje zmešnjave narediti mir in slogo, m to je stranka — pravice.
Manila na Filipinih
Kjer se v začetku svečana začne svetovni evkaristični kongres
Papežev delegat za evharistični kongres v Manili, prestolici Filipinov, kardinal Dougherty, se je ravnokar odpeljal na daljno pot, da v tem največjem katoliškem velemestu v Tihem morju in v Vzhodni Aziji zastopa svetega očeta pri svetovni počastitvi sv. Evbarislije. Ta dogodek naj
PORMOSA
Men,Id VU „PHILIPPINEN

bo povod, da naše bravce s par stavki seznanimo z mestom Manilo.
Manila je bila tako rekoč ustanovljena še le 1521 leta, ko je veliki raziskovalec Ferdinand de Magalhaes na svojem potovanju okrog zemlje slučajno zadel na neštevilno otočje, ki je pozneje dobilo ime Filipinov in se ustavil tudi v obrežni ribiški vasici, kjer leži sedaj mesto s skoraj 400-tisoč večinoma katoliškimi prebivalci, prestolica Filipinov, ki so ravno lansko leto poslali samostojna država pod silno odaljenim nadzorstvom
Združenih držav Severne Amerike Leta 1565 so prišli prvi misijonarji tja in leta 1571 že se je začelo graditi novo mesto.
Manila ima čudovito naravno lego in nebeško podnebje. Morski zaliv na otoku Luzon, kjer leži Manila obdaja jata malih otočičev, ki so poraščeni z gozdovi ali posejani z navpičnimi skalami, ki se zde da se potapljajo v morje v večno trajajoči igri. V ozadju pa se penjajo hribčki daleč nazaj in rodovitna polja. Manila leži sredi svetovnih pomorskih gospodarskih cest, ki gredo na vse strani, na Japonsko, na Kitajsko, v Avstralijo, v Ameriko in v Evropo. Samo strašni tajfuni včasih divje razsajajo in potresi radi obiskuiejo to prelepo mesto.
Prebivalcev ima Manila 366.000, od katerih je 290.000 domačinov, nekaj nad 3.000 Amerikancev, nekaj okrog 2.000 Evropcev, 20.000 Kitajcev. So to zdravi narodi, saj znaša njihova rodovitnost začenši z domačini pri 52%, le Evropci so že padli pod 20%.
Manila je v prvi vrsti trgovsko mesto, velikansko trgovsko mesto Druga azijska velemesta, kot Singapur ali Honkong ali Sanghaj so Manili odvzela prvenstvo, toda ostala je še vedno velikansko trgovsko središče ob pomorskih potih, ki vežejo vse kontinente Ima tudi svoje vseučilišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1611 in je leta 1908 dobilo svojega dvojnika v državni univerzi in znamenit narodni muzej.
V verskem pogledu je Manila katoliško mesto. Sicer šteje tudi nekaj drugih veroizpovedi, Hindu-budistov, mohamedancev kitajskih budistov, toda značaj mesta je katoliški. Središče tvori ogromna stolnica, kjer imajo menda edini na svetu dovoljenje, da se na praznik Brezmadežnega spočetja pri božji službi in procesiji poslužujejo sinjemodrih duhovniških oblačil Sedanja katedrala je že četrta. Prejšnje tri so bile porušene v potresih, ki so pogostokrat rušili filipinsko otočje. Iz istih razlogov tudi nobena starejše cerkve ni. Samo ena je starejša od leta 1863, ko je divjal zadnji potres. Je to samostanska cerkev očetov Avgušlincev. — Mnogo je v Manili tudi samostanov in so zatopani vsi veliki redovi. Katoliška univerza v Manili ima silen vpliv na vso Vzhodno Azijo, mnogo večjega kot šangajska. Dijakov šteje trenutno 2.000. Tudi ostalo katoliško šolstvo je sijajno organizirano in zadostuje za vse tudi najmodernejše potrebe. — Manilski nadškof je Michael O Doherty, ki ima pomožnega škofa — Nemca dr. Finnemanna. Škofija je bila ustanovljena leta 1578, v nadškofijo pa dvignjena leta 1595. V Manili je tudi sedež apostolskega delegata (nuncija).
ZA LEDVIČNE BOLNIKE (Holandska omaka. (Tudi brez soli.)
V kožico daš 2—4 zmečkana poprova zrnca, nekaj sesekljanega peteršilja, pol kozarca belega vina. postaviš to na štedilnik in dušiš, dokler ni suho. V drugo kožico daš % kg presnega masla, da se na ognju razlaja. V prejšnjo kožico ubijeS 5 rumenjakov in daš 2 žlici sveže vode in to na ognju do pen vtepeš in dolivaš med vtepaniem prav polagoma raztopljeno, toplo presno maslo Paziti je. da omaka ni vroča, sicer se strdi Ko je omaka narejena, jo daš v prtič iz etamina in precediš in po okusu dodaš soli, limonovega soka in podobno.
Pečena jetra.
Dve rezin! telečjih jetere nnvaljat * 125 gr moke, urno opečeš v razbeljenem maslu, osoliš, daš na krožnik in na mizo s pečenimi čebulicami
Imenitna goepa: »2an, povejte, ali je to zadnia stopnjical«
Veledela medicine
V dvorani Delavske zbornice je v torek zve-JSer predaval šef-zdravnik sanatorija na Golniku g. dr. Neubauer o zanimivi temi z naslovom »Veledela medicine«. Predavatelj je v poljudni obliki podal kratko zgodovino zdravniške vede od vsega začetka do danes.
Dočim je v starem veku ovijal učenjake, ki so utrli pot medicini, nimbus božanstva, dočim so v srednjem veku medicino ln furniakologijo zu-činjali z mističnimi obredi, je v novem veku zdravniška veda vzjjoredno z drugimi znanostmi napredovala z ogromnimi koraki. Iznajdbe na polju tehnike in prav poeebno kemeji so medicini odkrile dotlej neslutene možnosti. Iznajdbi toplomera in pulsomera je sledilo odkritje cepiva proti črnim kozam, in kmalu zatem digitalisa, sredstva, ki ae še danes z velikim uspehom uporablja za zdravljenje erčne napake S perkusijo in auskul-taeijo je prišla možnost ugotavljanja pravilnih diagnoz, ki so se dotlej oelanjale le na zunanje simptome. Važen mejnik v zgodovini zdravilstva je desinfekcija, čije pomembnost je bila priznana šele v 40 letih preteklega stoletja. Odkritje narkoze, ki se je, kakor toliko drugih, izvršilo čisto slučajno, je izredno olajšalo stališče kirurgiji, ki je dotlej bila zadnje sredstvo, b kateremu se je ubogi bolnik zatekal, umevno, če pomislimo, da so si zdravniki t voskom morali maSiii ušesa, da pri kirurških intervencijah niso slišali kričanja bolnikov. Odločilen korak v medicini pa pomeni vz(Mredno c iznajdbo dovršenega drobnogleda odkritje mikrobov in v zvezi s tem razvoj serolo-gije in bakterijologije. V novejši dobi smo bili priča odkritja rôntgenovih žarkov in radia, ki njih pomen pozna domalega vsak laik. Omenjajoč napredek farmakologije je predavatelj konstatiral dejstvo, da bi ista danes bila še na višji stopnji, kot je, če bi ne bilo žalostne okolnosti, da je večini proizvajalcev zdravil važnejša dobra konjunktura in konkurenčni duh, kot skrb za kvaliteto proizvodov. Ob koncu je g. primarij primerjal socialno skrbstvo za bolnike pri nas in drugod in ugotovil, da v tem pogledu se nismo dosegli drugih narodov, kar pač v največji meri zavisi od zunanjih vzrokov, od budžeta in od dotacij. Predavatelj je zaključil poudarjajoč važnost načina, kako zdravnik ravna z bolnikom, г mislijo, naj se vsak zdravnik po svojih močeh z ljubeznijo jk>-sveča ne le atrogo terapevtskemu udejstvovanju, temveč tudi socialni oskrbi bolnikov, ki se ji pri nas posveča, žal, premalo pažnje.
Predavanje, ki je bilo poljudno, je bilo dokaj skromno obiskano. G. primarij je žel za svoja izvajanja topel aplavz.
Novo mesto
Tretja Javna seja novega občinskega zastopa je bila v ponedeljek G. župan dr. Polenšek je še enkrat na kratko poročal o občinskih dolgovih pri Mestni hranilnici, ki so bili najeti zlasti za novo šolsko poslopje in o katerih sino že pisali, ter povedal, da se komaj, komaj odplačujejo obresti, pa še te ne preveč redno. Poročal je tudi, da je občina nabavila za vodovod v Stopicali vodovodno črpalko na oglje. Te vrste pogon bo mnogo cenejši kot pa dosedanji električni. — Zlasti zanimivo pa je bilo njegovo poročilo glede novega perišča v Kandiji, katero meščani desnega brega že tako težko pričakujejo. To perišče je bilo že zdavnaj obljubljeno, vendar do uresničitve do danes še ni prišlo. Sedaj pa je stvar že toliko dozorela, da bo perišče v najkrajšem času postavljeno; Stalo bo na občinskem svetu in sicer med Vovkovo in Skedljevo hišo. — Sprejet je bil osnutek naredbe o policijski varnostni straži, ki je izšla v »Samoupravi«. Končno je občinski odbor sklenil dati dovoljenje tukajšnjim kramarjem, da smejo postaviti svoje stojnice na trgu le ob sejmih in sejmicah, ob drugih tržnih dneh pa ne, z ozirom na obstoječi tržni red iz leta 1902, ki je še v veljavi.
lugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Sušeč Stefan. Neposredni davki (to so: davek na dohodek na zemljišča, zgradarina, pridobnlna, rentuina, družbeni davek, uslužbenski) s pravilniki, uredbami in komentarji ter Zakon na neože-njeno osebe ter davčni prostosti oseb z 9 ali več otroki. Vezana 160 Din. Od istega pisatelja je izšla pred kratkim knjiga, ki radi evoje precizne obdelave tega davčnega vprašanja zasluži pozornost vseh pridobitnih slojev. To je: Zakon o taksah s pristojbinskim pravilnikom, o dednih in darilnih pristojbinah ter komentarjem in Zakon o sodnih Mksah s pravilnikom in komentarjem. Knjiga stane vezana 260 Din. Obe knjigi obsegata poleg zakona tudi pravilnike, uredbe in komentarje in sta torej najzanesljivejši in najboljši prijsomoček nele davčnim tn samoupravnim uradnikom, sodnikom, odvetnikom, trgovskim, obrtnim podjetjem, zadrugam, denarnim zavodom temveč slehernemu davkoplačevalcu. ki se hoče poučiti o zamotanih davč-
Barrlay:
Rožni venec
Spod
Smučarske lehme S K Ljubljane
Smučarski klub Ljubljana razpisuje za nedeljo, dne 21. januarja 19T7 inedkltibsko propagandno tekmo v smučarskem teku, in sicet za eeniorje na 12 km, za juniorje (15 do 10 let na 5 km), /a naraščaj (12 do 15 let) na 2 kin. Start pri gostilni Strelišče pod Rožnikom ob 10. uri, cilj istotain. Prijave se sprejemajo najpozneje še pol ure pred startom. Prvi trije v vsaki kategoriji sprejmejo diplomo. Start radi propagandnega namena dovoljen tudi neverificiranim Tekmuje st po pravilniku JZSZ. Prijavnine ni.
Smučarske tekme SK Reke
V nedeljo 31. t. m. priredi SK Reka v Ljubljani pod Rožnikom smuške tekme, in sicer v treh kategorijah:
1.	Seniorji od 18 let dalie na 12 km.
2.	Juniorji od 16 do 18 let na 6 kin
3.	Mladina do 16 let na 2 km.
Tekme so obvezne za vse verificirane in ne-verificirane člane kluba. Izven konkurence pa je stari dovoljen tudi nečlanom kakor tudi verificiranim članom drugih klubov
Prvi trije vsake kategorije prejmejo lične diplome, mladina tudi praktična darila.
Prijave na dan tekme od 9. do 9.30 na startu. Žrebanje ob 9.30
Start točno ob 10. uri na Strelišču pod Rožnikom. Cilj istotam.
V sporazumu s Smučarskim klubom »Ljubljano« se vrše tekme obeh klubov istočasno na ietl progi. SK Reka.
Smučarska tekma
Smrekovec-Crna
Smuška tekma Smrekovec—Črna. ki se je vršila dne 24. januarja za prehodno darilo, katerega je podarila jx>kroviteljica Mrs L. Bargate, soproga generalnega ravnatelja svinčenih rudnikov v Mežiški dolini, ie na tej tekmi ponovno zmagal tekmovalec Podlesnik Albin, član SPD Crna-Mežica, ter si s tem priboril in osvojil prehodno darilo v trajno last.
Razdelitev nagrad ee je vršila ob 16. uri v go stilni Prah v navzočnosti pokroviteljice in prijateljev zimskega športa.
Predsednik tujsko prometnega društva v Črni pri Prevaljah g. dr. A. Ramšak, se je v lepih besedah zahvalil za požrtvovalnost in za njeno vidno zanimanje za ta sport, kateri je že v tako lepem razmahu v tem kraju, ki ga je razvilo tukajšnje Tuj-sko-prometno društvo. Obenem se je zahvalil tudi vsein smučarjem in njenim sodelavcem, kateri eo prijiomogli, da so vse dosedanje tekme s takim zanimanjem vsega občinstva brez vsakih najmanjših nezgod s prav dobrim uspehom izpadle.
Dne 31. januarja se vrši mladinska smuška tek-mu ob 1. uri v Črni v zveri s proslavo smučarskega praznik, na katerega ste vsi prijatelji belega športa vabljeni. Smuki
Razois
propagandnega slaloma, ki bo dne 31. januarja 1937 pri Senjorjevem domu na Pohorju
Mariborska Zimsko-Sportna podzveza razpisuje propagandno «lalom-tekmo dne 31. januarja 1937 pri Senjorjevem domu.
Start ob pol 11. uri. Pravico starta tma)o vsi verificirani in neverificirani tekmovalci. Prijave se sprejemajo do pol 10, ure na Senjorjevem domu. Tekmuje se po pravilh in pravilnikih JZSZ. Razglasitev rezultaov in razdelitev daril po tekmi na 'enjorjevem domu.
Magistra farmacije
s kvinkveniiem, iSCc večji laboratorij. Obširne pismene ponudbe s curriculum vitae na ALOMA COMPANY d. z o. z., Liubljana, Aleksandrova cesta 2/1. pod it. 45201
Skakalne tekme v Celju
Smučarski klub Celje priredi dne 31. t. m. med-klubske skakalne tekme v Liscah pri Celju z mednarodno udeležbo Ker je upati, da bodo tudi v nedeljo snežne razmere izvrstne, je, po dosedanjih treningih sodeč padec rekorda skakalnice možen. Začetek ob 14. uri.
Dne 2. februarja t. 1. se vrši na Istem kraju mladinski dan, in sicer za fante tek od 1 do 4 km ter skoki, in za dekleta smuk in slalom. Skupen odhod mladine je ob 9 uri od Savinjske brvi. Tekme se vršijo ves dan. t j. dopoldne teki in smuk, popoldne skoki za stareiSi razred do 17. leta, in sla-om za dekleta. Skoki se vršijo na mali skakalnici do 12 m.
fc
t'so/fo disharmoni/o žiol/en Juh tunkcii takoi o začetku norm a I tztra/te z našo nu/bohšo m naiboli zdravo Dnrodno mineralno oodo
ono z rdečimi srci,
RADENSKO!
Programi Radio Ljubljana »
Četrtek, i» januarja 12 Uverturi" (plošče). - li« Vreme, poročila. — LS Cas, «pored, obvestila - M.1S Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po ieljub). -- 1« Vreme, borza. — lfc l'tu. le I ypored (Kudijski orkester).
—	18.4(1 Slovenščina ta Slovence (gosp. dr. ttudolf Ko-Inrifii. — IS Cas, vreme, poročila, spored obvestit«. — lH.fti Nacionalna ura: Sokolsko picdaviuije. - I!'Ml Zabavni prizorček. — jo Cigan.ki uupevi (ploščei. — J".K) Rezervirano гa premih. - 21.He Francoska ura (Radijski orkoater). — 22 fas vreme, poročila, spored.
—	Î2.LS Venci koneo (Radijski orkester).
drugi programi
Četrtek. Љ. januarja. Hclurad-laureb: 'JU.Od Пи-ohov božični oratorij — Чипај: 20.UI Shakuspearjeva tratogija «Kihard III.« — Trsl-MUan: 17.li Vokalni koneort — 20.40 Heuatzkyjeva opereta «I'rl belem ko ujičku. - Ihm-Hari: JO.tO Beethovnova opera .Kidello«
—	Vraga: 20.(10 Musorgskcga opera >l)oris Uodunov. — Herlin/lambui џ-Stuttgart: 20 10 Plesni večer — Kii-nigsberg: 20.10 «Petersenova III. simfonija. — 21.10 Sohuberto» večer — ISerorniinstcr: 20.00 Simfonični koncert.
MaribcrsEir atedalt&fc
Četrtek, 38 januarja ob ». urt: «Dr«, Premiera.
Petek, 29. Januarja: Zaprto.
Sobota, 50. januarja ob 20 nrt: «Sveti \nton, vseh za-ljubljenih patron« Red O. Prvič. Gostovanje Pav-lo Udovičeve.
Uradna vremenska poročila
Zveze zn tujski promet v Sloveniji. Ljubljana, Тчјккч-prometne zveze v ilariboru, Jugoslov. zimsko športne Z vete in Slovenskega planinskega drultva z Hne tî. januarja 193? po stanju ob 7. uri.
V vsej Sloveniji precej hud mraz, povsod sneit. Bistrica. Bohinjsko jezero, dane«: — 11, 28 pršiča na U podlage.
Dom nn Komni, danes: — 10, 40 pršiča na M podlage.
Sobe na razpolago. Bled, danes: — 11. 27 pršiča.
Kranjska gora. danes: — I, 25 pršiča na it jK>dlage.
sankolišče in drsališče uporabno. Krjavčeva koia na f'ritiu, danes: — 10, 50 novega »nega na podlagi. Kaleče, danes: — 9, *S pršiča na 15 podlage. Planica, danes: — 10, 25 pršiča na 30 podlage, skakalnice uporabne, drsališče odlično. Tamar, danes: 30 pršiča na ,10 podlnge. Dom na Krvavcu, danes: — 10, 40 novega snega na
podlagi, vzhodnik. Velika planina, danes: — 7, 40 novega snega na 50 podlage.
Ruška koia, <1апеч - 8, 40 pršiča, sauknllšče uporabno. I.obnieii [hinrt; — », 2« pršiča na 80 podlage. Petek, ilanes; — lil, SO pršiča, skakalnica uporabne. Senforjev dom, danes: — 15. 10U pršiča, »ankališče
uporabno. St. Lovrenc, danes: — 7, 25 snega. Itimski vielec, danes: — 10, 40 snega. Mozlnka koto. danes: — 8, JO snega na M podlag«. Celjska kofa. dano«: - 5, li snega na 10 podlag«. Celje, danes: — 5. 20 «nega.
Isigarska rlolina. danes: — 9. 20 snega na Jin podlage.
Maribor, danes: — 8, 25 novega snega.
H K Пека. Vsi Igralei, ki še niao oddali gospodarja
Vlubovo opreme, naj jo oddajo zanesljivo do »obot« ■*l. t. m. na njegovem domu. — (Nogometna sekeijal) Igralci, ki posedujejo zvezne članske Izkaznice, naj jih prinosejo na prihodnji članski sestanek, ki ho pravočasno javljen.
V neizmerni žalosti naznanjam, da je moj ljubljeni soprog, »tn, brat, svak in (trie, gospod
Ivan Troha
podpreglednik lin. kontr.
dane» v sredo, dne 27. januarja 1937 po dolgi, mučni bolezni previden в tolažili »v. vere mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 29. januarja 1937 ob 9 dojx>l<lne na farno pokopališče v Planini pri Rakeku.
Planina pri Rakeka, Maribor, Ljubljana, Idrija, Unec pri Rakeku, 27. jan. 1937.
Globoko ialujoča soproga ■ sorodniki.
+
Dotrpela je naša zlata mama. teta In
babica, gospa
Marija Lasbaher
soproga rilj. pošt. knntr. r pok.
v 68. letu svoje starosti, previdena в tolažili sv. vere.
Pokojnieo bomo spremili iz hiše žalosti Smoletova ulica št. 4 v petek, 29. t. m. ob 2 pop. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. januarja 1937.
Kari, soprog: Mara, hči; Kari, atn; Lado in Blaženko, vnuka: Francka, nečakinja — in ostalo sorodstvo.
1, •• . . :■..
nih vprašanjih Prednost teh knjig je v tem, da je snov, ki je bila do sedaj raztresena po raznih Uradnih listih in knjigah, sedaj v eni knjigi lepo razvrščena, da uajde vsak takoj potrebne podatke. Kako velike važnosti jo to, ve le eno, ki ima opravka s davčnimi vprašanji, posebno še s taksi ranimi vlogami. Leta 1934 je pa izšla od istega pisatelja knjiga: Našo linačno pravo, ki vsebuje nejx>sredne davke, državne trošarine ln takse. Ta stane vezana 100 Din. Vf- te tri knjige dobite v Jugoslovanski knjigarni v Lji jani.
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem, da je po
kratki, mukapolni bolezni, previden r tolažili sv. vere, izdihnil svojo blago dušo naš nadvse ljubljeni so|irog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Franc Bučar
iel. ▼ p. in posestnik
Pogreb blagopokojnega se vrši v petek, dno 29. januarja 1937 ob 2. uri pojxjidne iz hiše žalosti, Opekarska c. 20, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1937.
Žalujoči ostali.
29
iimian
Kakor da je spet otrok, je skoro obšlo Jano, ko je četrt ure pozneje nalivala čaj sebi in svojemu dolgoletnemu prijatelju. Kolikokrat sta bila nekdaj pila čaj v učilnici njene rojstne hiše, ko je kot dvajsetleten mladenič preživljal doma svoje počitnice! Kako vesela sta posedala pred ognjem v levi in si pekla kostanj, pri čemer je Deryck skrbno pazil, da je jemal sani vroči sad iz ognja, ho teč jo tako varovati pred opeklinami. Na tihem je vedno občudovala njegove ozke prste, ki so prijemali tako rahlo, in bili vendar tako močni. Molče ga je opazovala, ko ji jo šilil svinčnike ali ji risal vse mogoče podobe v zvezke, in si je pri tem predstavljala v duhu, koliko človeških življenj bodo rešile s svojo spretnostjo, kadar bo kdaj pozneje izvrševal z njimi težke operacije. V tistih davnih dneh se ji je zdel mnogo starejši ko ona sama. Potem pa je naglo dorasla in bila malone tako velika ko on. tako da je razlika v starosti domalegm čisto izginila Z leli seje začela ona čutiti starejšo in mu tega tudi ni prikrivala. Potem se je pojavila Flover in z njo čudni zapletljaji. Jana je opazovala, kako je hujšal in so mu na sencih siveli lasje. Globoko je sočustvovala z njim in mu tega vendar ni smela kazati Pa se je vse obrnilo na dobro, njegovo hrepenenje se je izpolnilo tako v poklicu kakor v družabnem življenju — predvsem, da je smel odpeljali ljubljeno Flowero na svoj dom. Jana se je tega odkritosrčno veselila, čutila se je p« posloj še U)1 j osamljeno. Vendar sta ostala z Deryckoni
prijatelja slej ko prej, le Flower se jima je kot tretja pridružila — hvaležna družabnica, ki ni želela ničesar bolj, kakor učiti se od ženske, ki je bila njenemu mož.u tako draga prijateljica. In Jana se je navezala na oba, toda ob njuni sončni sreči jo je večkrat prešinil občutek trpke osamolosti.
V uri njene stiske bi ji ne mogel nihče biti trdnejša opora ko Deryck In doktor je čutil, da je prišel čas, ko ji lxi mogel povrniti njeno dolgoletno vdanost.
Samovar je šumel na mizi pred njima iu obema je nehote vstajala preteklost pred očmi. Spomnila sta se, kako sta pekla kostanj in se smejala brezupnim prizadevanjem uboge gospodične Millier, ki ju ni mogla krotiti, na um so jima prihajale vse zvijače, ki sta si jih bila izmišljala, da bi se izmuznila njeni ču-ječnosti. Vsa leta poslej so potonila v pozabo, in Jana se je čutila čisto domačo pri tovarišu svoje mladosti.
Ko je pa odrinil zdravnik čajno mizico stran, je Jana vendar nekoliko oklevala, preden je spregovorila.
iVse bi vam rada povedala,« je zaječala. «in govoriti želim o svojem srcu. čustvih in mislih, kakor bi šlo za kosti, mišice ali pljuča. Bodite mi za trenutek zgravnik in spovednik.«
Zdravnik jo ogledovul svoje prste; zdaj «e je bežno ozrl na Jano. pokimal in se obrnil z glavo proti pra-sketajočemu ognju v lovi.
»Sami veste, kako samotno mi je teklo življenje. Deryck,« je nadaljevala. »Nikoli nisem bila komu potrebna za srečo in nikoli ni kdo tuišel poti do mojega srca. Še poskušal toga ni nihče.«
Zdravnik je odprl usta, da bi spregovoril toda noliena beseda mu ni prišla čez uslnice. samo kn-p kejše jili je nato zaprl in molče prikimal z. glavo.
»Nihče me ni nikoli ljubil, kakor ljubijo tiste, ki jim pomenijo vse na svetu, in nikoli nisem sama ljubila moškega. Rad imeti in ljubiti je dvoje, in med obema velik razloček.«
»Imela sem dosti prijateljev, in med njimi zares dobre može; večino od njih mlajše ko jaz, ki so mi pravili v obraz .gospodična Champion', za hrbtom me pa imenovali ,dobro staro Jano'.
Doktor se je nasmehnil. Sam je bil večkrat čul ta vzdevek; a krilo se je v njem le neko posebno spoštovanje in ljubezen, ne kaj drugega.
»Navadno izhajam z moškimi boljše ko z ženskami. Velika sem in močna in pravim lopati lopata ne vrtno orodje, zato nte imajo ženske za robato. Med mojimi moškimi prijatelji jo bil tudi Garth Dalmain.«
Jana jo obmolknila, pn tudi zdravnik se ni oglasil z nobeno beeedo.
»Zanimala sem se zanj, deloma ker je bilo njegovo vedenje prav izvirno, drugačno ko vsakega moškega. deloma pa tudi« — njena od sonca ožgana lica so temno zardela — no, četudi se lt>ga takrat nisem zavedala, mislim, da nie je vlekla k njemu njegova lepota. Tudi drugače je bilo mod nama dosti sličnegn. Suma na svetu, premožna, nikomur odgovorna, kaj po-čneva ali ne počneva, sva imela dosti istih prijateljev in se pogosto zadrževala p<i delj časa pri tej ali oni družini. Tako se je zgodilo, da sva sčasoma postala lK>!j in bolj domača in mi ni bilo nikjer tako dobro kn v njegovi družbi. In neveste sem mu izbirala ter resnično želela, da bi so odločil za kakšno njemu primerno dekle. A nekega dne se je nenadoma vse spremenilo. Takrat, ko sem pri tetinem koncertu nadomeščala olndelo pevko Velmo.«
S9
< Z
S <
qQQ O
o o o -
a c n ^ ° « « 2
2 = 2*
BBB<
2
-5 • » i
a c c. £
« -J -: ,»
S S 5 o
- S
(Л
o o
3
• »
o
л li ;
" 'Z a -a «J « s L 3
5 o c
2-5
o B M
a o "S
O 6
e i .si
c o. S .b
S » C JO
ф -"»v
^ufiife gadošei
/
оШбг 19.-Žensfe29,imšfo59.
		I N O *
BS	UNION 1	
Danes nepreklicno poslednjlii Wlllu rorslo»
Burgtheater
Werner Krauss, Horienee Kalty. Olga Oehova, Wuiy Elchderger, Bana мовег
ШИШ
Vesela dunajska opereta glaebe ln hamorja
Jaz in It
Frledl Szapa, Otio WallDurg, Feliks Bressart
TEl. . 21-24
Premiera razkošne operete s temperamentno Marlko ROkk
tUnd un шеш scbati umret mit) Partner HANS 8 0 ti N K E R

MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ienltovanjekl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Malt oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snačaja se računa enokolonske S mm petllna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Ilužbodobe
Kar potrkaj! — Le naprej! Kaj tel4 li. nam povej
Sluibe «o na razpolago, tu iskanje tu predrago.
Mlado služkinjo
z dežele, zdravo ln pošteno, lahko tudi začetnico, sprejmem v dobro lilšo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1339.
Meteor pade z neba
19.
Kje je meteor?
V bližini, kjer je še malo prej ležal meteor, je Tonček avtomobil ustavil in rekel:
»Po tem kamenju avtomobil ne sme voziti, drugače mi popokajo gumijasti obroči na kolesu.c
Dečki so skočili iz avtomobila in jo mahnili peš dalje.
Lahko si mislite, kako gromozansko presenečeni so bili, ko so videli, da meteorja ni bilo več tam.
»Nekdo nam ga je ukradel!« je zakričal Tinček.
»Prav gotovo imata škorpijon in Gorila svoje prste vmes!? je pristavil Debeluhar.
»Meteor je naš, mi smo ga prvi našli k je kričnl Tinček in od jeze stiskal pesti ter škripal z zobmi. »Gorje tatovom, če mi pridejo v pest!«
Umrla nam je, vdana v voljo Vsemogočnega in povsem spravljena z Njim, naša dobra mama, stara mama, sestra, teta, tašča, gospa
arija Stelè
Pokopali jo bomo v petek, dne 29. januarja 1937 ob pol štirih popoldne na Žalah.
Zadušnice se bodo brale v nadžupni in frančiškanski cerkvi.
V Kamniku, dne 27. januarja 1937.
M i e i por. IManinc, Cilka in Janko, otroci in ostalo sorodstvo.
Kupimo
Denarja r iepu kot petka: Prav radi bi ti dali aa Kar nudii nam ve
kupimo in vse poSteno plačamo
Vsakovrstna
zlato kupuje
po oaiviijib cenah CERNE, luvelir, Liubl.an» Wolfova uliea št. 3.
Kupujemo stalno
pristen čebelni vosek. Ponudbo pošljite tvrdkl : J. Hutter ln drug, Maribor.	(k)
\шшш\
t.epe godbe glas gre t; dei>i-to vas — pa Se (i <1 kupi «pompardon In 6as*.
Za mal «Inarla dosl muzkeI
cloSCe, gr amotone, rano gramotone radio i paraie Itd. prodajano po ugodnih cenah udi пл obrane.
Drezplatno pošiljamo
polskusno altailllco originalne
CREME DARUVAR1.
Za stroške priložite 3 Din
v poštnih znamkah. Prepričali se Doete aami, da le to izvrstno polep-Sevaino eredsivo ki čez par dni odstrani vse nečistosti odraza. V vaeh strokovnih trgovinah
škatljica Din 15'—
Po poŠti noSllja: LEKARNA BLUM SUBOTICA 107
Ameriški advokat
Slovenec, lz Clevelanda, ki ee mudi nekaj časa tukaj, sprejema odvetniške posle za Ameriko. — Wlly J. Kennlck, Clrll-Metodova 19 (pri Sega), dnevno ob dveh. (r)
JU*'
mil
I
Automofor
i
Ce hoče) hitro daleč priti, murai avtu «t kupiti. 1'ee bi delal rad г
motor Jiml Glej. )аг z nji m le davno orjeml
Motorno kolo 200 cm"
kupim. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor St. 250
Posestvo dela ti nkrbi! Oglat tvu) kupca bri dobi Л it- v ikrbih »i ta denar bok hiSa kupil gotpodar!
Vež stavbnih parcel
naprodaj pod ugodnimi pogoji pri kolodvoru Sent Vld-Viitmarje. Pojasnila se dobo: Vižmarje 59. (p
Od Ljubljane pa do
Kranja toien liček ttanornnja, le zakaj ne ineerirai'
Dvosobno stanovanje
pripravno za dve do tri osebe, ter prazno prijetno sobo oddam dvema gospodičnama. Cena zmerna. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1330. (C)
Stanovanje
eno-, dvo- ali trisobno oddam. Pojasnila: Cojzo-va cesta (Clber). (6)
Trisobni prostori
na TyrSevI cesti št. 29-1., primerni za lokal, se oddajo. Vprašati pri Gospodarski zvezi.	(n)
Prijatelj, kam pa na vit
гд-tdajl Prodajat, kar imam
naprodal PosluiaJ' Kdnt pri na»
POnM'/t, proda t lahkoto in »e — tudi
Zimsko perilo
po skrajno znižanih cenah — do 20% popusta — dobite pri : Krelto, Tavčarjeva 3.	(1)
Šivalni stroji
rabljeni, raznih najnovejših ln starejših znamk, poceni naprodaj »Pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica.	(1)
Volna, svila, Lombaž
stalno v bogati Izberi vseh vrstah — za strojno pletenje tn ročna delo po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog. Ljubljana 21dovska ul. In Stari trg
Prvovrstne smuči
kompletne, ln sanke — dobite najugodneje pri Izdelovalcu : Fajfer, Trnovska ulica 25, telef. 34-10.
Nekaj plesnih oblek
sivi komplet s pelerino, za srednjo postavo, mno go knjig, slike, kuhinjsko orodje posodo — ugodno prodam. Beethovnova 15'1
Uenar — »veta vladar/ Le plataj pa' oglasov, pa kmalu zlo'th časov lamjf tebi tar
AL Planinšek
lastnik trg agentiire za bančne In kreditne posle
v LJubljani. BeethovnovH ulica 14-1. . Telefon 85-1
vam izposluje
vnovčenje terjatev In pri denarnih zavodih najku lan>»-Rje t .kol v во> vin
Pisarniške prostore 250.000 Din posojila
oddam za dobo dveh me-. Iščem na prvo mesto seccv proti zmerni najem- vrednost 1,250.000. Ponud
nlnl. — Naslov v upravi »Plovrnca« pod št. 1332.
be upravi »Slovenca« pod »-Popolnoma varno« 1343
„Slovenčeva" podružnico
ilubliano, rursevo cesto
(palača Poštni dom)
Zahvala
V svojem, kakor tudi v imenu svoje matere, se prav prisrčno zahvaljujem vsem za vse tople izraze sožalja ob priliki tako tragične smrti mojega dobrega očeta
Martina Kirarja
cerkovnika v Stari vasi, Skocijan pri Mokronogu
predvsem preč. gg. duhovnikom iz Skocljana za spremstvo pri pogrebu, zlasti še preč. g. župniku in dekanu Anžiču za tako lepe besede tolažbe ob odprtem grobu; vsem onim mnogim, ki so pomolili ob mrtvaškem odru, zlasti tudi cenj. učiteljstvu iz Ško-cijana; vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba iz škocijanske, šmarješke, belocerkovske in bučenske župnije; dalje vsem gg. duhovnikom in drugim, ki so mi v toliko pismih izrazili sožalje, da mi je težko vsakemu posebej se zahvaliti. Vsem še enkrat hvala in Bog plačaj! — Ohranimo umrlega v dobrem spominu in prosimo zanj nebeškega plačila!
Franc Kirar, župni uprav, v Novi Oselici.
ra
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
mm va v bs	■
Zorcic Franjo
knjigovodja
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 29. januarja 1937 ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1937.
Globoko žalujoča soproga Štefanija in ostalo sorodstvo.
+
Naznanjamo tužno vest, da je danes nenadoma umrl naš predobri oče in stari oče, gospod
Filip Feigel
Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 29. januarja 1937 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Hranilniška ulica Št. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1937.
Žalujoči: Marija Feigel roj. Bendek, soproga; rodbine: Južina, Voiepič, Belihar, Pavlič.
Po dolgi in mučni bolezni nas je dne 27. januarja 1937 za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in svak, gospod
Karel Szillich
višji kontrolor drž. žel. v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 29. januarja 1937 ob pol treh popoldne iz Vidovdanske ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1937.
Žalujoča žena in otroci ter ostalo sorodstvo.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
sporoča žalostno vest, da jc umrla njegova dobra in marljiva uradnica, gospodična
Pretnar Bosi
Pogreb sc bo vršil v četrtek, dne 28. januarja 1937 ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Gajeva ulica 6.
V L j u b 1 j a n i, dne 27. januarja 1937.
Pokojninski zavod za nameščence
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenïiï