=^TDGOVSKI LISTS celoletno 180 din, za V, leta ■ Ki mJi Wm H ifc H EmRmI ■ * v Llub1^ v Gre*or«- 80 din, za 'U leta 45 din, Q W •P ■ ^ ■ ■■ ■ ~ ZEZ mesečno 15 din; za lno- ^ M vratamo- “ »«*™ P11 tem . n. „.n ., _ P1 v m pošt. hranilnici v Ljubljani Ca In toži se v Ljubljani CSSOPIS ZB fr90Vffl0V f II Cflf S f f* f JO, Obft IH dOtam/ŠiVO ^^.-Teist.25^ Izhaia vsal5 p°ne^cuek, Ljubljana? ponedeljek 12, aprila 1937 Cena števUkf^tbi V50 • sredo in petek ■ ——■ , Da ne bo prepozno Lesna trgovina brez kreditov. Zadnjič je na nekem sestanku označil ugleden slovenski gospodarski delavec položaj v Sloveniji s temi besedami: Naši ljudje ne dobivajo kruha v domovini. Morajo zato v rudnike Francije in Belgije, kjer 500 metrov v zemlji do pasu v vodi kopljejo premog in rudo. Težak kruh je to, a naši ljudje ga morajo biti veseli, ker doma sploh ne morejo dobiti dela. Ko pa morajo naši ljudje na najtežje delo v tujino, pa prihajajo v našo deželo vedno novi tujci, da pobirajo smetano z našega gospodarstva. Prihajajo iz Nemčije in Avstrije Židje, prihajajo iz Italije lesni trgovci in nakupujejo les, da ga z dobrim dobičkom izvozijo iz države. Naši lesni trgovci pa morajo gledati, kako jim tujci prevzemajo kupčije in zaslužek, ker nimajo naši lesni trgovci potrebnega obratnega kapitala za nakup lesa. Težka in dolgotrajna kriza je naše lesne trgovce popolnoma izčrpala in izpraznila vse njih rezerve. Kar je še ostalo, je šlo za davke in dolgove v času popolnega lesnega zastoja, da je oživljenje lesne trgovine našlo slovenske trgovce brez denarja. Ker pa slovenski denarni trg še vedno ne deluje, je tudi slovenskim lesnim trgovcem vsak cenen kredit zaprt in tako morajo gledati, kako se na domači lesni trg, ki je bil deset in desetletja čisto v domačih rokah, vrivajo v vedno večjem številu tujci. Takšna je torej situacija v Sloveniji. Delavci v tujino, domači lesni podjetniki pa so brez posla, ker ne dobe potrebnih kreditov, v deželo pa prihajajo tujci in z denarjem osvajajo naš trg. Kmalu bodo naši lesni trgovci na tem, da bodo morali biti veseli, če bodo našli skromen kruh vsaj kot nameščenci tujih podjetnikov. Ni pa tako samo v lesni stroki, temveč nevarnost je, da bo takšno stanje nastopilo v kratkem tudi v vseh drugih trgovinskih strokah, kajti težave naraščajo povsod, konkurenca velekapitala postaja vedno ostrejša, domači trgovini pa se ne nudi niti najmanjših olajšav. Nasprotno! Davčno se favorizirajo celo tuja kapitalistična velepodjetja na škodo domači trgovini. Do-čim se obdačujejo vse samostojne trgovine po davčnih odborih, so industrijske prodajalnice, veleblagovnice te stroge davčne kontrole obvarovane in vsa njih podjetja se obdačujejo neprimerno niže ko pa samostojne trgovine. Še težja pa je konkurenca raznih nabavljalnih zadrug, ki so sploh oproščene večine davkov in katerim država v primeru izgube plačuje milijonske deficite. Ni čuda, če se potem na občnem zboru hvalijo ti zadružniki, kakor se je zadnjič zgodilo na občnem zboru saveza kmečkih nabavljalnih zadrug v Beogradu, da so le v eni vasi morale zapreti svoje lokale vse štiri trgovine, ker jih je tamošnja nabavljalna zadruga popolnoma uničila. In z divjim veseljem so ploskali ti od države subvencionirani zadružniki, da bodo tudi v drugih krajih na isti način uničili trgovce! A država to uničevanje trgovcev gleda in tolerira ter celo pospešuje, čeprav se s tem uničujejo njeni lastni davkoplačevalci. Ni čuda, če se pri takšnih razmerah loteva zlasti podeželskih trgovcev obup in če je slika na- šega bodočega gospodarskega življenja vedno bolj temna in temna. Domači ljudje brez denarja in brez kredita, slovenski denarni trg še vedno nesaniran, domači ljudje za kruhom v tujino, v našo domovino pa tujci z denarjem in raznovrstnimi ugodnostmi. Tako se dogaja, V četrtek ob 11. dopoldne je tuje velepodjetje »Ta-Ta« odprlo v Zagrebu svojo podružnico, in sicer v Preradovieevi ulici v hiši »Assi-curazioni Generali«. To slednje si morajo slovenski trgovci posebno dobro zapomniti, ker je dobro, da nikdar ne pozabijo, kdo je njihov prijatelj. Podružnica je nameščena v vsem pritličju in v prvem nadstropju hiše »Assicurazioni Generali«. Očividno je, da se nahaja tu podružnica le provizorično, ker za »Ta-To« tako majhni lokali, kakor so sedanji, ne bodo zadostovali. V Zagrebu se tudi že govori, da se >Ta-Ta« pogaja za nakup hiše v samem centrumu mesta. Na vratih podružnice je napis, da si more vsakdo neobvezno ogledati blago. Kakor da bi bilo to nekaj posebnega! Kakor da si ljudje tudi v vseh drugih trgovinah ne bi mogli ogledati blaga, ne da bi kaj kupili. Toda za tuja velekapitalistična podjetja kakor »Ta-Ta« je takšna reklama naravnost značilna. Še bolj značilno pa je to, da je bila podružnica »Ta-Te« odprta v Zagrebu takoj drugi dan, ko je bila razglašena znana razsodba državnega sveta v Beogradu na pritožbo »Ta-Te«. Kdor le količkaj pozna trgovske posle, ve, da takšne podružnice ni mogoče kar čez noč odpreti, kakor je storilo podjetje »Ta-Ta«. Treba je najeti lokal, ga opremiti, skleniti pogodbe z nameščenci, nakupiti blago itd. A vse to je bilo pri »Ta-Tk gotovo čez noč. Na vsak način uganka, ki jo bo treba še prav temeljito razsvetliti. Podružnica »Ta-Te« v Zagrebu je torej odprta. V kratkem bo tudi odprta v Novem Sadu in že se napoveduje tudi v Ljubljani in v drugih mestih. Ofenziva tujega kapitala prodira v Jugoslaviji na vsej črti! A naši odgovorni čini-tclji gledajo to ofenzivo, ki uničuje ves naš srednji stan, brezbrižno, ali pa celo to ofenzivo podpirajo! Brezbrižnost odgovornih činite-ljev je tem bolj neodpustljiva, ker nastopa tuji kapital solidarno in ker se tuja velepodjetja medsebojno intenzivno podpirajo. Lokal podružnice »Ta-Te« v Zagrebu je v hiši »Assicurazioni Generali«, podobna medsebojna podpora tujih velepodjetij se napoveduje tudi v drugih mestih. Proti tem strnjenim vrstam tujega velekapitala pa so naše nacionalne vrste čisto razbite. Edino trgovstvo je v tem boju solidarno in enotno. V tem neenakem boju brani trgovstvo interese vsega narodnega gospodarstva in zato tudi upamo, da se bodo polagoma vsi gospodarski sloji in z njimi tudi vsa narodna javnost trgovstvu priključili. Ce se to ne bi zgodilo, potem nihče ne more preprečiti, da bo Jugoslavija postala čisto navadna kolonija tujega velekapitala! To pa se mora preprečiti za vsako ceno. da prehaja celo lesna trgovina, ki je bila skozi desetletja absolutna domena domačinov, v tuje roke! Mesto gospodarske osamosvojitve doživljamo vedno večjo gospodarsko odvisnost od tujca. A kljub temu so še vedno brez odziva klici našega gospodarstva, da Dogodki zadnjih dni so povzročili, da se je boj trgovstva za svoje pravice razvil v pravi boj trgovstva proti pogubnemu vplivu tujega velekapitala. Izkazalo se je, da tuji velekapital prodira na vsej črti, in sicer sistematično in koncentrično ter da vedno bolj ogroža eksistenco obrtnikov in trgovcev ter vsega srednjega stanu. Zlasti pa se je v zadnjem času poostril položaj zaradi ofenzive »Ta-Te«. Centrala v Beogradu deluje kljub uredbi o prepovedi veleblagovnic nemoteno, v četrtek je bila že odprta podružnica v Zagrebu, v teku pa so tudi že priprave, da se odpreta podobni podružnici še v Novem Sadu in Ljubljani, nato pa še v Splitu in Sarajevu ter v vseh drugih mestih in tudi podeželskih občinah. Tuji velekapital si hoče osvojiti tudi trgovino, ki je bila dosedaj, vsaj v Sloveniji, skoraj izključno v narodnih rokah. Nobenega dvoma pa ni, da se bodo etablirala po >Ta-Ti< tudi druga tuja velepodjetja v Jugoslaviji, ker bodo ta deležna vseh pravic, ki si jih bo znala »Ta-Ta« pridobiti za sebe. Otvoritev podružnice »Ta-Ta« v Zagrebu je bila tudi neposredni povod, da je sklical zaslužni vodja jugoslovanskega trgovstva Nedeljko Savič sejo Centralnega predstavništva v Zagreb. Seja je bila odlično obiskana in so bile na seji zastopane vse zveze trgovskih združenj v Jugoslaviji. Tako so bili delegati iz Banjaluke, Osijeka, Novega Sada, Skoplja, Niša, Beograda, Splita, Sarajeva, Vel. Kikinde, Petrovgrada in zlasti številni iz Zagreba ter Ljubljane. Ljubljansko delegacijo sta vodila podpred- se že enkrat stori nekaj za to gospodarstvo. Ali naj res vse naše domače gospodarstvo propade? Ali bo neverjetna lahkomiselnost še naprej brezbrižno gledala, kako propada-I jo naše najmočnejše gospodarske | enote? sodnik Zveze Ferdo Pinter in podpredsednik ljubljanskega združenja Roman Golob. Iz Slovenije se je udeležilo seje skupno 12 delegatov. Seje so se udeležili tudi vsi uredniki trgovskih stanovskih in strokovnih listov, tako uredniki »Trgovačkih novin«, »Trgovačkega vjesnika«, »Jugoslov. Gvoždjara« in »Trgovskega lista«. Seja je pokazala popolno solidarnost jugoslovanskega trgovstva ter njegovo krepko odločnost, da izvojuje boj za svoje pravice do konca. Sejo je otvoril in vodil g. Prpič kot predsednik zagrebškega saveza. Glavni referat pa je podal predsednik Nedeljko Savič. Podal je najprej pregled dela, ki ga je izvršilo Centralno predstavništvo od svoje ustanovitve. Priredilo je dva kongresa, v Skop-lju in Beogradu, ter celo vrsto sestankov in konferenc. V resolucijah so trgovci natančno povedali, kaj uničuje trgovino in kako se ji mora pomagati. Konstatirali so, da sistematična favorizacija tujega kapitala uničuje trgovino. Na odgovornih mestih pa se ni pokazalo nobenega razumevanja za potrebe trgovstva. Tako se je zgodilo, da je morala deputacija kongresa zaman čakati na sprejem pri odgovornih činiteljih. Trgovstvo je bilo zato prisiljeno seči po močnejših sredstvih. Prišlo je do znanega nastopa trgovcev dne 4. oktobra v V9ej državi. V vseh večjih mestih Jugoslavije so bile takrat zaprte vse trgovine in povsod so bila zborovanja ter z 210 zborovanj poslane odgovornim či-niteljem identične resolucije. Zborovanja so bila takrat plasti potrebna, ker je v oktobru potekla Občni Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani bo v ponedeljek, 19. aprila 1937 ob pol 10. uri dop. v društveni sejni dvorani v palači Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Tyrševa cesta 1 b, II. nadstropje z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. pravil). 6. Slučajnosti. nati! Nihče pa naj ne misli, da je v tem boju za obstanek trgovstva mogoče kakšno kompromisno stališče, da bi kdo mogel biti s tujim velekapitalom, a obenem igrati vlogo prijatelja trgovstva. Ali eno, ali drugo! Slovensko trgovstvo tega konr-promisarstva ne bo trpelo in kdor podpira direktno ali indirektno tuja velepodjetja v boju proti trgovstvu, ta je nasprotnik trgovstva. Z vso doslednostjo bo izvajalo trgovstvo tudi vse potrebne | konsekvence. veljavnost uredbe o prepovedi veleblagovnic. Nekateri vodilni gospodje v vladi so bili mnenja, da se ta uredba ne sme podaljšati, ker da je treba varovati načelo svobodnega dela. Toda za to načelo so tudi trgovci, vendar pa zahtevajo, da velja načelo svobodnega dela za vse enako, da morejo vsi delati po istih pogojih. To pa se danes ne dogaja, ker ne plačujejo ne tuja velepodjetja in ne nabavljalne zadruge istih davkov ko samostojni trgovci. Ne spoštujejo se tudi predpisi o nelojalni konkurenci, če* prav je ta pri nas s posebnim zakonom prepovedana. Tudi dogovorov z nameščenci tuja velepodjetja ne spoštujejo. Ko se tako zelo favorizirajo tuja podjetja, pa se postopa proti trgovcem z vso ostrostjo, da se prodajajo celo solventnim trgovcem, ki imajo zamrzle terjatve, njih premoženja. Zahtevali smo, da se prizna tudi trgovcem moratorij. Ko je bilo to odklonjeno, smo predložili, da se izpremenita konkurzni zakon in zakon o prisilnih poravnavah izven stečaja ter s tem zaščitijo naj-elementarnejše pravice trgovstva. Bili smo pozvani, da predložimo predlog o izpremembi obeh zakonov. To smo tudi storili, toda še do danes nismo mogli izročiti tega predloga odgovornim činiteljem. Stare krivice niso še popravljene, a dogajajo se že nove. Predsednik Savič navaja nekatere določbe finančnega zakona ter navaja vedno brezobzirnejše postopanje kartelov, ki zahtevajo od trgovcev, da sprejemajo blago, čeprav bodo za ceno blaga zvedeli Podružnica t7a-7a4 v odprta takoi naslednji dan po objavi razsodbe državnega sveta — Naš odgovor ..Slovencu at »Slovenčeva« vest. 0 otvoritvi podružnice »Ta-Te« v Zagrebu je objavil »Slovenec« z dne 9. aprila naslednjo vest: »Zagreb, 8. aprila, b. V Preradovičevi ulici 16 je bila danes ob 11. dopoldne otvorjena podružnica tvrdke Ta-Ta, ki ima svojo centralo v Beogradu, j Blago pri tvrdki Ta-Ta je za 10—20 «/o ceneje, kakor pri drugih trgovcih.« »Slovencu« se torej ni zdelo potrebno, da bi pripomnil, da je j »Ta-Ta« tuje podjetje, temveč po- | roča, kakor da je to podjetje domače, ker dostavlja, da ima centralo v Beogradu. Zato pa se je zdelo »Slovencu« potrebno, da dostavi, da je blago pri tvrdki »Ta-Ta« za 10 do 20% cenejše ko pri trgovcih! Vprašamo »Sloven- ca«, v čigavem interesu in po kakšnem naročilu je dostavil to vest, ki pa je poleg tega tudi neresnična! Kdaj je »Slovenec« ugotovil, da so cene pri »Ta-Ti« za 10 do 20 % nižje ko pri trgovcih? Kako si upa nastopiti s takšno neresnico proti trgovcem? Pozivamo »Slovenca«, da svojo trditev ali dokaže ali pa prekliče ali pa odkrito pove, da je proti nacionalnim trgovcem in za tuji velekapital! V času, ko vodi vse trgovstvo Jugoslavije v boju proti velekapitalu boj za obstanek, pač trgovstvo ne more trpeti takšnega nastopa proti sebi, kakršnega je zakrivil »Slovenec« s svojo notico. Če so »Slovencu« tuja velepodjetja bližja kakor so mu slovenski trgovci, naj to kar odkrito pove. Slovensko trgovstvo se bo znalo potem rav- Trgovstvo v tujemu velek Seja Centralnega predstav šele čez tri mesece. Vsaka kalkulacija je s tem onemogočena. Tri glavna zla, ki tarejo trgovstvo, to so karteli, nabavljalnc zadruge ter veleblagovnice in proda-jalnice veleindustrij, se vedno bolj širijo, trgovci pa si morajo vedno bolj zadrgniti pas. V ostrih besedah je nato govoril predsednik Savič o zadnji proračunski debati, ko je 40 trgovcev-poslancev molčalo ko grob in sta branila interese trgovine le neki beograjski profesor in generalni tajnik ljubljanske zbornice. Nato je -obširno govoril o veleblagovnici »Ta-Ta« ter zlasti podčrtal, da je bila zagrebška podružnica tega podjetja odprta takoj naslednji dan po objavi razsodbe državnega sveta. Z denarjem našega naroda se širi to podjetje, ker dobiva blago na kredit, prodaja pa le v gotovini. Naš svet nosi pare v to velepodjetje in kupuje stvari, ki jih sploh ne potrebuje. Tako so prišli kmetje iz Banata in Bačke v Beograd in obiskali prodajalnico »Ta-Te«, kjer je vsak pokupil blaga za par tisoč dinarjev. Na vprašanje, za kaj jim bo to blago, so odgovorili, da sami ne vedo, za kaj jim bo. Ker so bili vsi napori trgovstva brezuspešni, govore že nekateri, da so vse stanovske organizacije odveč. To je nad vse nevarna miselnost, temveč je treba nasprotno nadaljevati boj z vso odločnostjo. Za predsednikom Savičem so govorili predsednik Prpič, delegat Skoplja Vojin Varoščic, Ferdo Pin-ter, Roman Golob, delegati vseh drugih zvez ter se je v debati pokazala popolna enotnost trgovstva. Pokazalo pa se je tudi, da so trgovci odločni, da branijo svoje interese do skrajnosti in da zlasti v boju proti ofenzivi tujega kapitala ne bodo odnehali, pa naj bi bil ta boj še tako težaven. Po izčrpni debati so bili sprejeti tudi konkretni sklepi, kako uveljaviti pravice trgovstva in srednjega stanu, ki je ogrožen od ofenzive tujega velekapitala. O teh sklepih, ko tudi o drugih podrobnostih debate bomo poročali obširneje v petkovi številki. Za danes naj ugotovimo samo še naslednje: Sistematično prodira v Jugoslaviji tuji kapital, njegovo prodiranje pa se ne le tolerira, temveč celo pospešuje. Poleg tujega kapitala pa uničujejo trgovino še karteli in privilegiji na bavljalnih zadrug ter ves naš upravni sistem. S tem se sistematično uničuje tudi ves srednji stan. Trgovstvo se zaveda resnosti položaja, zaveda pa se tudi vseh težav, ki jih bo moralo premagati. Složno in solidarno je trgovstvo odločeno, da vse te težave premaga, ker bi sicer propadla ne le vsa naša nacionalna trgovina, temveč tudi vse naše narodno gospodar stvo. Naš narod ne sme zdrkniti na stopnjo kolonialnega naroda in zato trgovstvo v svojem pravičnem boju ne bo odnehalo! Carinski dohodki narasli za 87-5 milijona dinarjev Carinski dohodki, ki so znašali v proračunskem letu 1985/1936. 752,6 milijona din, so narasli i lanskem na 840,1 milijona. Najbol so se dvignili ti dohodki v mesecih septembru do decembra, ko je znašal povišek od 7,0—9,6 mili jona din. Še bolj pa so 6e dvignili carinski dohodki v letošnjem mar cu, ko so znašali 108 milijonov proti 80,6 milijona din v marcu 1936. 40 milijonov Kč za češkoslovaške turiste Ob priliki pogajanj za revizijo klirinškega sporazuma s Češkoslovaško se je tudi obravnavalo vprašanje obiska češkoslovaških turistov v Jugoslaviji. Poroča se, da so dovolile češkoslovaške pristojne oblasti v ta namen 40 mili jonov Kč. Ni pa še padla odločitev o tem vprašanju. Banovinska tak in pritožbe Politične vesli Banska uprava razglaša: Časopisi so že na kratko poročali, da se od 1. aprila dalje za vloge in pritožbe, ki se vlagajo na bansko upravo ali njej podrejene urade v banovinskih samoupravnih poslih, ne plačuje več državna, ampak le banovinska taksa, in sicer v banovinskih kolkih. Za banovinske posle se smatrajo vse zadeve, ki jih rešuje banska uprava kot samoupravno oblastvo, na primer pospeševanje kmetijstva in živinoreje, urejanje hudournikov, agrarne operacije, socialno skrbstvo, gradnje in vzdrževanje banovinskih cest itd. Za banovinske se smatrajo dalje vse zadeve, ki so zvezi z banovinskim proračunom ali s pravilnikom o tem proračunu, torej vse vloge, prošnje in pritožbe, ki zadevajo odmero in pobiranje banovinskih davščin", ne glede na to, ali se vloga obravnava pri banski upravi ali katerem drugem uradu. Če se kdo pritoži proti odloku, s katerim ga je okrajno načelstvo kaznovalo radi trošarin-skega prestopka z vinom, mora priziv opremiti z banovinskim kolkom za 30 din, ne pa tudi z državnim. Ali če kdo prosi za olajšave pri plačevanju banovinske davščine, mora na prošnjo nalepiti prav tako banovinski kolek, in sicer za 10 din, morebitne priloge prošnje pa morajo biti opremljene kolkom za 4 din. V dravski banovini se pobirajo te-le banovinske davščine: a) banovinske doklade k državnim neposrednim davkom; b) banovinske trošarine: na vino, vinski mošt, pivo, žganje in špirit, na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače, na mineralne vode, na kvas, na bencin, na električno energijo in pnevmatiko; c) banovinske takse: na plesne prireditve in podalj- šavo policijske ure, na lovske karte, na šoferske legitimacije, na zavarovalne premije, na posest in nošenje orožja, na prenos lastništva na živinskih potnih listih, 2% na taksa od prenosa nepremičnin, doklada k državni dopolnilni prenosni taksi, 40% na doklada k državni taksi na vstopnice, administrativne takse in doklade k državnim taksam po zakonu o taksah; č) banovinska davščina na lovišča in ribolove, davščina na dediščino ter odškodnina avtobusnih podjetij za čezmerno uporabo cest; d) izredna davščina delojemalcev in delodajalcev za »bednostni sklad«. Z banovinskimi kolki se morajo torej kolkovati: 1. Vse vloge (prošnje in pritožbe), ki se nanašajo na odmero ali pobiranje zgoraj navedenih banovinskih davščin; 2. vse prošnje za sprejem v banovinsko službo; 3. vse prošnje za kakršne koli podpore iz banovinskega proračuna ali iz proračuna »bednostnega sklada«; 4. vse vloge, ki se predlagajo banovinskim zavodom, med katere spadajo: kmetijske šole na Grmu, v Št. Juriju ob južni železnici, v Rakičanu in v Poljčah; vinarska in sadjarska šola v Mariboru; gospodinjski šoli v Mali Loki in Svečini; kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru; vse banovinske trsnice in drevesnice, kakor tudi tečaji, ki se prirejajo na banovinskih posestvih; ribo-gojni zavod v Bohinjski Bistrici; gozdarska šola v Mariboru; pod-kovska šola v Ljubljani. Dalje gluhonemnica v Ljubljani, deško vzgajališče v Ljubljani, zavod za slepo deco v Kočevju, dečja domova v Ljubljani in Mariboru. Banovinski zavodi so tudi bolnišnice v Brežicah, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju in Slovenjem Gradcu ter hiralnice v Ptuju, Vojniku in Gornji Radgoni. Tudi zdravilišča Golnik, Dobrna in Rogaška Slatina so banovinski zavodi. Taksa na vloge znaša 10 din, za priloge 4 din, za pismene odgovore (odločbe, ki zanjo stranka prosi) 20 din, za pritožbe 30 din. Banovinski kolki se nabavljajo pri razpečevalcih državnih taksnih vrednotnic, ki imajo na vidnem mestu označeno, da so pooblaščeni prodajati banovinske kolke. Občinstvo na to opozarjamo, kajti oblastva, ki bi prejela vloge v banovinskih poslih, a kolkovane z državnimi kolki, ne bodo dotič-nih vlog vzela v pretres, dokler ne bo plačana ustrezna taksa v banovinskih kolkih. Ban: Dr. Natlačen s. r. Popis zalog blagat za katerega ie tr banovinske trošarine Glede popisa zalog blaga, za katere se morajo plačati skupne banovinske trošarine, so bili izdani naslednji predpisi: Finančni organi morajo popisati na dan uveljavljenja uredbe o banovinskih trošarinah vse zaloge blaga, ki jih imajo tako trgovci na drobno ko oni na debelo. Popisati se morajo vse zaloge vsega blaga, za katero se morajo plačati skupne banovinske trošarine. Lastniki obratovalnic, ki prodajajo takšno blago, so dolžni v 10 dneh prijaviti najbližji finančni kontroli te zaloge, če organi kontrole ne bi sami v tem času popisali zalog. Količine teh predmetov, za katere bi se morala plačati trošarina ali razlika v višini din 50 ali manj, se ne bodo popisale in od njih se ne bo pobirala trošarina. Na prošnjo interesentov more pristojna finančna direkcija izjemno dovoliti poček oziroma obročno plačevanje skupnih banovinskih trošarin za blago v zalogi. Ta poček oziroma ta obročna plačila ne smejo presegati šest mesecev. Ta rok more na podlagi ugodnega mnenja pristojne zbornice podaljšati finančno ministrstvo na 12 mesecev. Banovinska trošarina na britvice se plača do konca septembra 1937. Za britvice, ki ostanejo neprodane, se bo že dokazano plačana trošarina vrnila, toda samo za one količine, ki so se proizvele ali uvozile v času od 1. aprila do 30. septembra 1937. Za vračilo te skupne banovinske trošarine velja postopek po čl. 17 tega pravilnika, vendar pa se mora priložiti prošnji tudi potrdilo pri stojnega oddelka finančne kontrole, da je imel prosilec dne 1. oktobra 1937 še v zalogi to neprodano količino britvic. Takšna potrdila izdajajo oddelki finančne kontrole na prošnjo zainteresiranih oseb in potem ko predhodno določijo količine neprodanih britvic. Od blaga, iz čl. 1. pravilnika, ki je dne 1. aprila 1937 na carinarnicah, se plača trošarina v predpisani višini. Za ono fabrično obutev in fa-brično obleko, ki je prišla iz mode in ki je še v zalogi neprodana pri trgovcih na drobno in onih na debelo, se plača banovinska trošarina izjemoma po prvi nižji stopnji. To pomeni: Če je bilo treba plačati za par obutve 12 din od para, se bo zahtevalo le 5 din, če bi se moralo plačati 5 din, se bo zahtevalo le 3, in če bi se moralo plačati 3 din, se bo plačal le 1 din trošarine. Prav tako to pomeni, da se bo moralo za obleko, ki je pri šla iz mode, plačati mesto 20 din le 10 din, oziroma 5 din. To pa ne velja za predmete, za katere bi se morala plačati trošarina po naj nižji stopnji. Ali so posamezni predmeti prišli iz mode, ugotavljajo organi finančne kontrole skupno z zastopnikom trgovinske zbornice ali z zastopnikom industrijske zbornice in s po enim zastopnikom obrtniške zbornice. Oddelek finančne kontrole mora pravočasno zahtevati od teh teles da določijo svoje zastopnike. Banovinska trošarina, ki se mora plačati za takšne predmete, se more plačati v obrokih v enem letu ter po določilih odst. 3. tega člena. w barva, plasira in ze v 2i orali rr itd. Skrobi in ivetlolika srajce, ovratnike in manšete. P ere. snši, menga in lika domače perilo tovarna J O S. R EIC H Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul.'8 Telefon St. 22-72. šušnik predlaga gospodarsko zvezo podonavskih držav V zadnjem času se mnogo piše o tako imenovanem avstrijskem načrtu kancelarja Sušnika, po katerem naj bi sklenile Avstrija, Madjatska in države Male antante gospodarsko zvezo, ki naj bi bila popolnoma prosta vsakršnih obveznosti do katere velesile. Tudi politična svoboda teh držav naj bi se s to gospodarsko zvezo okrepila. Glasilo angleške delavske stranke »Daily Herald« je objavilo o tem nedavno članek svojega di-plomatičnega sotru-dnika, ki o tem načrtu pravi: »Načrt g. dr. Sušnika pomeni obnavljanje starega habs burškega cesarstva, ki je bilo razbito po svetovni vojni. Člani te nove zveze bi se morali zavezati na polno pomoč v primeru napada na katerega člana te zveze ter na strogo nevtralnost v vsakem drugem evropskem konfliktu. Vse v novi zvezi včlanjene države bi sklenile medsebojne trgovinske preferenčne pogodbe, ki bi na vse zadnje privedle do carinske in go spodarske unije vseh teh držav Dr. Šušnik je prepričan, da je to edini način, da se nasledstvene države morejo zaščititi proti narodnemu socializmu in boljše vizmu.« Ugodno stanje angleških financ Ravnokar je bilo zaključeno an gleško računsko leto. Vsi izdatki so znašali 802'9 milijona funtov, dohodki pa 797‘S milijona. Deficit torej znaša 5'6 milijona fun tov. Dejansko pa je bil dosežen presežek v višini 7‘5 milijona ker se je 13‘1 milijona funtov uporabilo za znižanje dolgov. Ta dober uspeh je bil dosežen pred vsem zaradi visoke davčne mora le, ki vlada v Angliji. češkoslovaška nam je dovolila naknadne uvozne kontingente Češkoslovaška nam je dovolila letos naknadne uvozne kontingen te. Tako je dovoljen dodatni kon tingent 150 ton za uvoz pekmeza brez dodatka šladkorja. Iz Sofije se ponovno poroča o bližnji rekonstrukciji bolgarske vlade, ker je trgovinski minister Vicev znova odstopil. Njegova de-misija dosedaj ni bila sprejeta. »Lidove Noviny« pišejo, da je popolnoma izključeno, da bi se med Madjarsko in državami Male antante sklepale bilateralne pogodbe, pač pa bi vse države MA skupno sklenile z Madjarsko pogodbo. Dunajski listi poročajo, da se v kratkem sestaneta čsl. zunanji minister dr. Krofta in poljski zunanji minister Beck, kar bi bilo znak, da so se odnošaji med češkoslovaško in Poljsko znatno zboljšali. Uradno se poroča, da bo predsednik avstrijske republike Miklas obiskal Budapešto v spremstvu kancelarja Sušnika dne 3. maja. To bo prvi oficialni obisk avstrijskega državnega poglavarja na Madjarskem. Po odstopu Baldwina bo imenovan za novega angleškega ministrskega predsednika Neville Chamberlain, dočim bo imenovan za finančnega ministra John Simon. Španski republikanci so začeli pred Madridom po silni artiljerij-ski pripravi ofenzivo. Kakor pravijo vladna poročila, so dosegli znatne uspehe. Prodrli so do bivšega pokopališča in presekali zvezo frankistov z vseučiliškim mestom. Namen ofenzive je, da se omogoči povratek vlade iz Valencije v Madrid, ker bi se s tem prestiž republikancev silno dvignil. Boji pred Madridom so bili silno krvavi ter govore poročila o tisočih mrtvih. Frankisti zanikujejo uspehe vladnih čeit ter trde, da je bila ofenziva vladnih čet povsod odbita. Tudi na baskiški fronti je prišlo do hudih bojev. Vse kaže, da so Baski ofenzivo generala Molle popolnoma ustavili in deloma tudi že sami prešli v napad. Havas poroča, da sta pred kratkim prišla v Alicante dva itali-anska parnika z italijanskimi prostovoljci« za Španijo. Italijanski vojaki pa so se uprli in niso hoteli zapustiti parnikov, ker da se jih Španija nič ne tiče. Vse prigovarjanje, pa tudi vse grožnje niso nič pomagale, na" kar sta bila oba parnika poslana nazaj v Italijo, kjer bodo »prostovoljci« gotovo občutili posledice svoje neposlušnosti. Pod predsedstvom Mussolinija _e italijanska vlada razpravljala o novi organizaciji italijanskih kolonij v Afriki. Kolonialno ministrstvo se preimenuje v ministrstvo za italijansko Afriko. Ustanovi se posebno mornariško poveljstvo, ki bo imelo svoj sedež v Libiji. V Libiji se ustanovi posebna kolonialna vojska, ki bo sestavljena na pol iz Italijanov in na pol iz domačinov. Oficirji pa bodo samo Italijani. Vsa Libija se razdeli v štiri prefekture, le južni del bo še nadalje direktno podrejen vojaški upravi. V Tripolisu bo zgradila Italija veliko radijsko oddajno postajo. Za zgraditev pristanišča v Astapu je določila vlada 85 mili-onov lir, za zgraditev delavskih stanovanj pa kredit 24 milijonov lir. Vodja belgijskih reksistov De-grelle je doživel pri nedeljskih belgijskih nadomestnih volitvah v Bruslju po polen poraz. Van Zee-land je dobil 276.816 glasov, De-grelle pa samo 69.342 ali eno četrtino glasov, kakor jih je dobil De-grelle. Vladni krogi so računali, da bo dobil van Zeeland samo 60 °/o glasov, ker so bili konservativni elementi nezadovoljni, ker so izvolitev van Zeelanda podpirali tudi komunisti. Neverjetna demagogija Degrellea pa je očevidno odvrnila v zadnjem hipu vse treznejše elemente od reksistov in De-grelle je doživel poraz, ki ga bo le težko preživel. Nedeljske volitve so dokazale, da je belgijsko fašistično gibanje svoj višek že preživelo in da se začenja sedaj pot navzdol. Poljsko notranje ministrstvo je izdalo proglas, da se smejo v poljski šleziji vsa imena mest uporabljati samo v poljščini. Čeprav je odredba poljske vlade zelo naravna, je vendar rajhovsko časopisje silno »ogorčeno«. Ker je avstrijski železničar Bruckner demonstrativno položil na grob Hitlerjevih staršev venec, je bil od avstrijskih oblasti obsojen na 250 šilingov globe in izgubo pokojnine. Avstrijske oblasti so sicer pozvale Brucknerja, da vloži prošnjo za pomilostitev, ki bi bila tudi ugodno rešena, a tega Bruckner iz strankarskih razlogov ni hotel storiti. Obsodba je zato postala veljavna. V vso zadevo so se vmešali rajhovski listi in začeli silovito napadati dunajsko vlado. Sedaj pa je bil objavljen komunike avstrijske in nemške vlade, ki sporočata, da je spor popolnoma poravnan. Denarstvo s pogajanji, ki se bodo še ta mesec začela s tujimi lastniki naših ameriških obveznic Na deviznem trgu ni bilo posebnih izprememb. Veliko povpraševanje je bilo po funtih, da so ti 7. aprila narasli na 238'25, a so potem zaradi intervencije Narodne banke padli zopet na 238'—. Nemška marka je zaradi velikih Občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je imela v soboto popoldne občni zbor, ki je bil izredno dobro I ponudb nazadovala ter je zaklju-obiskan. Občni zbor je vodil pod- čila teden 12'12—12'09. Promet je Predsednik inž. Tomo Knez. Ra- bil zelo živahen ter je znašal samo čunska zaključka za 1. 1934 in 1935 9- aprila 170.000 mark. Avstrijski sta bila odobrena z 2207 proti 591 šiling je prvotno nekoliko oslabel, a se je potem zbog intervencije Narodne banke popravil zopet na 8. Po zaključku borze je nazadoval na 7'98. Grški boni so popustili na 31'50, Milan pa je bil glasovom. Leta 1935. so se odpisale razne terjatve v višini 24,5 milijona din. Zaradi teh odpisov je nastala daljša diskusija, ki jo je zaključil komisar Šink z ugotovitvijo, da se zaradi teh odpisov ne | po 2'25 din bo zmanjšal noben dolg, ker se bodo ti dolgovi izterjali v celoti. Sledile so volitve ter je bila nova uprava izvoljena s 1.965 proti 286 glasovom. Nadzorstvo pa je bilo izvoljeno s 529 proti 27 glasovom. Pri volitvah nadzornega odbora ima namreč vsak zadružnik le en glas, dočim je pri volit- # v>vv vah načelstva pluralna volilna I Devizno tržišče pravica. Tendenca čvrsta; Izvoljeni so bili: inž. Vladimir promet din 6,090.286'27. Starc, predsednik, inž. Tomo Knez, „T , . podpredsednik, za člane uprave apram predzadnjemu borzne-pa: inž. Dušan Sernec, minister mU a n0’ . ie vključil s total-v p., Ivan Rus, posestnik v Gro- 'J111' evizrum prometom dinarjev supljem in Pran Juvan, župan v b>11W)00 —, pokazuje zadnji teden Šmartnem. V nadzorstvo so bili Ile malenkostno nazadovanje. Do Ves promet na devizni borzi je znašal 29,5 milijona din, za 2,5 milijona več ko prejšnji teden. Tudi na svobodnem trgu je bilo razpoloženje boljše ter je tečaj na-poleondora napredoval od 312 na 313 do 314 din. Sklromno naraščanje hranilnih vlog pri hranilnicah vedno niso toliko urejeni, da bi moglo čimpreje priti do vidnejših uspehov. Zadnji »Vestnik Saveza štedio-nica kralj. Jugoslavije« objavlja podatke o gibanju hranilnih vlog pri samoupravnih hranilnicah. List piše, da so vse hranilne vloge narastle v i. 1936 za 34,9 na 2062,5 milijona din. v Sloveniji so v tem času narasle vloge za 12,9 na 1.012,7 milijona din. Najbolj so narasle vloge pri zagrebški Gradski štedionici, in sicer za 22,5 na 536,3 | milijona din. Pri Mestni hranilnici | v Ljubljani, ki je druga naj večja ^Tilpravna ^anilnica v Jugo- I lija sedaj veliko rabi zase in za slavlji, so narasle vloge za 1,0 na ' i.nimii- v„ , " 354,8 milijona din. 9VOje k0l0I,1Je- Vzrok tiči v tem, Vloge v drugih denarnih zavodih ker naši medsebojni odnošaji še so znašale: ’ ' pri Hranilnici dravske banovine .........................171,0 štedionici savske banovine . 101,4 Hranilnici dravske banovine Maribor—Celje . . . 89,2 Mlestni hranilnici v Mariboru ..........................85,6 štedionici donavske banovine v Novem Sadu . . . 67,4 Gradski štedionici v Sarajevu ..........................63,7 Gradski štedionici v Osijeku 61,4 Gradski štedionici v Beogradu ...........................43,4 Mestni hranilnici v Kranju 38,7 Mestni hranilnici v Celju . 38,5 Gradski štedionici v Novem Sadu.............................35,2 Vse druge hranilnice imajo manj ko 30 milijonov din vlog. TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO .TRGOVSKEGA LIST A" Lesno tržišče Nove cene lesa: Smreka, jelka: Hlodi I.. II., monte . Brzojavni drogovi . . Bordonali merkantilni Filerji do 5'/6' . . . Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . Škorete, podmerne, do 15. cm............... Deske-plohi, kom, od 16 cm naprej . . . Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . . Kratice, za 100 kg . Bukev: Deske-plohi, naravni, din 90'— 130‘— 120’— 125'— 130 — 290'— din 110'— 140'— 130'— 135'— 140'— 310 — 320'— 350'— 210'- 250'— 240'- 260 — 260'- 25- 290'- 30'- izvoljeni: Viktor Meden, veletrgovec in predsednik Združenja trgovcev v Ljubljani, Zdravko Rus, trgovec na Bledu in Franjo Škrbec, podpredsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani. Lombardna posojila pri Poštni hranilnici sedanji razvoj deviznih kupčij pa kaže na to, da bodo v tem mesecu obavljeni morda največji devizni zaključki letošnjega leta. Iz spodnjih prometnih številk je razviden predvsem porast zaključ kov v devizi London, in sicer za skoro 1*29 milijona dinarjev, prav tako pa padec deviznega prometa v Berlinu (za 337 tisoč dinarjev), Devize Curih 5. IV. Povpr. 996 45 Pon. 1003-52 9. IV. 996'45- 1003'52 London 5. IV. 213'78 215'84 9. IV. 214T5 216*21 New York 5. IV. 434i:01 4377'32 9. IV. 4340-76 4386-07 Pariz 5. IV. 20T29 202'73 9. IV. 199'62 201'06 Praga 5. IV. 152'54 153'64 9. IV. 152’68 153'78 Tret 5. IV. 229'64 232-72 9. IV. 229-69 232'77 Poštna hranilnica daje lom- Dunaju (za 592 tisoč dinarjev) in bardna posojila na podlagi zastav- v New Yorku (za 338 tisoč dinar-ljenih državnih vrednostnih papir- jev), jev, delnic Narodne banke in Pri- pred- vilegirane agrarne banke. Manjše Devize: zadnji minuli Amsterdam Berlin Bruselj Curih Din-deviza Dunaj l.ondon New York Pariz Praga Trst teden (vse v tisočih dinarjev) 15 1835 389 446 1766 435 1063 105 5 57 količine se lahko zastavijo tudi s posredovanjem najbližje pošte. Obrestna mera je 6% letno. Promet na beograjski borzi živahnejši Promet na beograjski efektni borzi kaže vse leto rastočo tendenco. Tako je znašal v januarju 14,8, v februarju 28,5, v marcu pa že okroglo 43 milijonov din. Pri tem pa je stalno tudi rastel promet v vojni škodi, ki se je uveljavila kot naš glavni papir in v kateri je bilo v marcu 50% vsega prometa. Vojna škoda je zato odločilno tudi vplivala na tečaje vseh drugih drž. vrednostnih papirjev. Skok vojne škode je potegnil za seboj vse druge tečaje. Posebno je narastel tudi promet v beglu-ških in dalmatinskih obveznicah kot primeroma novih papirjih, ki še niso v trdnih rokah. Ta splošna tendenca na beograjskem efektnem trgu se je pokazala tudi pretekli teden. Promet | je zopet narastel, in sicer 5,6 na 8,3 milijona din. Na prvem mestu je zopet promet z vojno škodo, ki je skupno s terminskimi kupčijami dosegel nad 3,2 milijona din. Na drugem mestu je bil 7% Selig-mann, ki še vedno drži tečaj 99'50 dinarjev, na 3. in 4. mestu pa 7% Blair in begluške obveznice. Razpoloženje na borzi je čvrsto, kar se vidi najbolj iz tega, da je bila ponudba sicer močna, da pa. . . kljub temu ni povpraševanje po- p®!-"”1 s.e naJbolJ trguje na tukajš pustilo. Tečaji so zato celo neko- "J1 borzl’ Panza> ki j« °fla-liko napredovali. ie Hoai P06110’ er Curiha, Tako je vojna škoda beležila l Jf_ d^fI1®dn° nespremenjeno 2. aprila še 406'50, se dvignila 170 1498 priv. klir. 6 316 382 avstr. pr. ki. 1174 inkl. pr. ki. 1724 inkl. pr. ki. 725 72 8 15 priv. klir. Narodna banka je intervenirala le v Parizu, Curihu ter v Londonu v skupnem din 160.000'— tekom prejšnjega tedna. V privatnem kliringu sta stalno notirala nemška marka in avstrijski šiling, dočim je bil za angleški funt v privatnem kliringu nuden le denar, in sicer din 238'— na vseh borznih sestankih minulega tedna, razen 7. t. m., ko je bila notica v povpraševanju din 238'25. Od ponedeljka 5. t. m. dalje je beležil Dunaj in Berlin v privatnem kliringu takole: nemška marka: 5. aprila din 12'20—12'40 6. aprila din 12'19—12-39 7. aprila din 12T9—12'39 8. aprila din 12-15—12'35 9. aprila din 12'08—12'38 avstrijski šiling: 5. aprila din 7'94—8'04 6. aprila din 7'95—8-05 7. aprila din 7'95—8'05 8. aprila din 7'95—8'05 9. aprila din 7-95—8'05 Devizna tečajnica zadnjega borz nega tedna očituje čvrsto tendenco in porast tečajev vseh deviz, s ka- Efektno tržišče. Tendenca za državne papirje nespremenjeno stalna. Tečaji državnih vrednostnih papirjev so v minulem borznem tednu zelo neznatno oscilirali, razen vojne škode, ki je popustila za din 4'— v povpraševanju in din5‘— v ponudbi. Dne 5. t. m. je bila vojna škoda izvenborzno zaključena po tečaju din 412'—. Notice državnih efektov so bile naslednje: 1937 5. IV.. 7% inv. poe. 8% Blair 7% Blair 7% Seligm. 4% agr. obv. iz leta 1921. 4% gar. obv. iz leta 1934. 9. IV. 5. IV. 9. IV. 5. IV. 9. IV. 5. IV. 9. IV. 5. IV. 9. IV. din 87'50 87'— 96 — 95'— 87'-86- din 88'50 88'— 96 — 90’— 88'— 88'— 98'50 100'-98'- 100'- Pšenica: banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja ..... bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja Kž: 72 kg, 2%, fco. vagon gornjebaoka postaja Ječmen: spomladanski, 67 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, foo. nakladalna postaja . . Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 182'- 187'- 182'- 187'- 142'- 145'- 138'- 142- 115'- 117'- 126'- 131 — Mlevski izdelki: 52'- 52'- 53'- 53'- nato na 408'— in zaključila dne 9. aprila s 408'50. Podobno so se gibali tudi vsi drugi tečaji. 7% Blair je dosegel tečaj 86'75—86'50, 8% Blair 96—95'25 din, dočim je 7% Seligmann zaključil s 100 do 99'25 din. V New Yorku je bil tečaj naših dolarskih papirjev naslednji: dne | Amsterdam 2. aprila 43,6041, 5. aprila 43,5916, 6. aprila 43,5290, 7. aprila 43,55411 Berlin in 8. aprila 43,6150. Tečaj se je I Brug .. torej okrepil, kar je morda v zvezi ni6e 1 noti ral in bil trgovan na bazi dosedanjih tečajev. Tečajni porast znaša (vse izraženo v poenih): Amsterdam -f 3'25, Berlin -f 2'99, Bruselj -j- 0'69, London + 0'37, New York + 8'75, Praga -j- 0'14 in Trst -f 0'05. Devize 1937 5. IV. 9. IV. 5. IV. 9. IV. 5. IV. 9. IV. Povpr. din 2394'41 2397'66 1757'03 1760'02 736'25 737-94 Pon. din 2409'01 2412-26 1770'90 1773'90 741'31 743'01 5. IV. 51'— 53- 9. IV. 51-— 53’ begi. obv. 5. IV. 76'— 76'50 9. IV. 75'— 77-— 2'5% voj. škoda 5. IV. 411-— 414"— 9. IV. 407'— 409'— Tudi tokrat je od privatnih efektov beležila edinole Trboveljska preinogokopna družba, in sicer dneh 6. ter 7. t. m. na bazi dinarjev 260'— za denar, din 280'— za blago, 5. ter 6. t. m. pa din 250'— v povpraševanju, medtem ko je v ponudbi notiral ta papir din 275'— dne 5. t. m., a din 265'— dne 9. aprila 1937. Žitno tržišče Tendenca še vedno zelo čvrsta. Promet je bil tudi to pot naravnost neznaten tako v koruzi kakor v pšenici. Koruza za promntno dobavo se je podražila £ “f Jb narja pri 100 kg, rž za din 2'—, ječmen, oves, ajda in pšenični otrobi pa za din 1'— pri lookg. Ostale vrste žita in pšenična moka so notirale nespremenjeno. ba zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene: Žito: din din Koruza: času primemo suha, e kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja 95'50 97-50 času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v maju 1937 97'— 99-— času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl, postaja, dobava v juniju 1937 98'— 101-— prekomerno suh čin-kvantin letine 1936, zdrav, rešetan, franko naklad, postaja . 117'— 120'— Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekekl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekel. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . din din neobrobljeni, monte 230- 250'— Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II. . 320 — 340 — Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 260'- 290'- Deske-plohi, parjeni, ostrorobi I., II. . . 470'- 520"— Hrast: Hlodi I., II 215'- 245'— Bordonali 810'- 910-— Deske-plohi, neobrob- ljeni boules . . . 895'- 925'— Deske-plohi, neobrob- ljeni, I., II. . . . Deske-plohi, ostrorobi 710"— 810'— (podnice) .... 805'— 905'— Frizi I., širine 5, 6 in 7 cm 750'— 800'— Frizi I., širine od 8om naprej 800'- 930-— Oreh: Plohi, neparjeni, I., II. 810'- 890'— Plohi, parjeni, I. II. &50'- 940’— Parkcti: hrastovi za m’ . . . 46'- 54'— bukovi, za m* . . . 34 — 43'— Železn. pragi 2-60 m 14X24 4 hrastovi, za 1 komad 32'- 34'— bukovi, za 1 komad 22'— 26'- Drva: bukova, za 100 kg . 12 — 13'— hrastova, za 100 kg . 11-— 12'— Oglje: bukovo, za 100 kg . 33- 37-- »canella«, za 100 kg . 38'- 42-— 280'— 285 — 280'— 285'— 260'— 265'— 240'— 245' 106'- 93'- 96-- Lesno tržišče. Tendenca stalnejša. Po praznikih je naš izvoz lesa Povpraševanja. Večje količine smreke in jelke r angleških dimenzijah. I., II. hrastove frize: v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje. I. neparjene in parjene bukove stebriče (ševrone) v rajnih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoča. Zaključi se lahko blago, ki bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih. Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete. Ncparjena obrobljena bukovina, paralelna, v dolžinah od 2 m dalje, s toleranco 15% lm do 1'90 m, v širinah od 14 cm naprej in debelinah od 27—100 mm z nadmero najmanje 2 mm, vse franko vagon Sušak, dobama- u*. tekom šestih tednov. Blago mora 108-— biti točno izdelano, ravno, brez srca v I/II/III kvaliteti. Beli, obrobljeni javor, v I/II kakovosti, strogo paralelno izdelano, brez srca, 'popolnoma belo in povsem zdravo v debelinah 25, 32, 38 mm z nadmero najmanj 2 mm, v dolžinah od 2 m naprej s 15% 1'—/1'90 m in v širinah od 15 cm dalje. Dobava suk-cesivpa, postavljeno franko vagon Sušak. Javorjevi beli frizi, v la kvaliteti, zopet nekako oživel. Izglcdaio je popolnoma belo blago; debelina 25’ že, da bo lesna kupčija z Nemčijo milimetrpv z nadmero 2 mm, dolžina zelo popustila, kar pa se le ni šfrirfa’75Figaro« poroča, da ne bo sprejela britanska vlada pred sestankom britanske imperialne konference, ki bo ob priliki kronanja angleškega kralja v Londonu, nobenih mednarodnih obveznosti gospodarske narave. Šele v tem primeru, če Anglija na tej konferenci ne bi mogla doseči svojega cilja, to je, da ne bi hoteli dominioni dovoliti Veliki Britaniji posebne gospodarske ugodnosti, bi bila Velika Britanija prisiljena, da se obrne na evropske države in na Združene države sev. Amerike glede sodelovanja na gospodarskem polju. Zato ni računati pred sestankom britanske imperialne konference z nobenim sodelovanjem Velike Britanije v kateri koli pomembnejši gospodarski akciji. Povpraševanje po našem v tuiini 275 frankov dividende od delnice borskih rudnikov Uprava družbe borskih rudnikov je sklenila, da se izplača za lansko poslovno leto od ene prioritetne delnice 275 frankov, od vseh drugih delnic pa po 272,36 franka dividende. Občni zbor družbe bo dne 13. aprila v prostorih družbe v Parizu, Zunanja trgovina Nizozemska je znižala uvozne carine na jabolka in hruške od 4 na 2 centa za kilogram. Romunija je do nadaljnjega ustavila uvoz iz češkoslovaške na podlagi individualnih uvoznih kontingentov, ker ni nobenih Kč več na razpolago. Le za oborožitveno industrijo se smejo dovoliti izjeme. Najbrže pa bodo dovoljeni predujmi za 2. četrtletje, da bo s tem češkoslovaški uvoz vendarle mogoč, čeprav v zmanjšani meri. Iz Milana se poroča, da v Italiji zopet računajo z dobavami ruskega lesa Letno naj bi Rusija zopet izvažala v Italijo 120.000 ton lesa. Madjarska državna tvomica za železo, jeklo in stroje bo začela izdelovati avtomobile. Tvomica je dobila licenco Forda Avstrijski proizvajalci nogavic iz svile in Iz umetne svile skušajo doseči povišanje cen v detajlni trgovini za 20 do 25 °/o. Madjarska pohištvena industrija je mogla prodati na Angleško pohištva za okoli 7000 kompletnih jedilnic in spalnic. Lani so uvozili Madjari v Anglijo pohištva za 88.111 funtov ter so v tem pogledu v angleškem uvozu na prvem mestu. V Bruslju so podpisale vse glavne evropske in ameriške premogovne države novo premogovno pogodbo. Z njo se vse države raz-dele na štiri skupine, vsaki državi pa so določeni letni izvozni kontingenti na podlagi premogovnega Izvoza v letih 1834 in 1935. Ameriški avtomobilski koncern General Motors izkazuje za 1.1936. čisti dobiček v višini 238 milijonov dolarjev, dočlm je znašal čisti dobiček v 1. 1935. samo 167 milijonov dolarjev. Prodaja avtomobilov je narasla od 1,7 milijona voz v letu 1935 na 2,03 milijona lani. Les in lesni izdelki: 409 — Tel - Aviv: zastopniška tvrdka se zanima za žagan les ter zaboje za pomaranče, 410 — Le Pirše: brezov les za izdelovanje zobotrebcev, 411 — Hamburg: hrastovina in javorova debla za izdelovanje furnirjev, 412 — Atene: zastopniška tvrdka išče za neko tamošnjo veliko uvozno podjetje naslednje vrste lesa: stavbeni les 12, 18, 24, 38, 48 in 66 mm debeline, hrastov les in hrastove parketne deščice 1—1, 90 in 2—3, 40, 413 — Amsterdam: parjeni bukovi frizi la 26 mm, la obrobljen bukov les 13 mm, bukovi hlodi, parjeni in neparjeni, la bukov les, 414 — Rotterdam: piloti za gradnjo hiš na močvirnatih tleh iz je-lovine ali smrekovine, brez skorje ter naslednjih dimenzij: 1. debeline 12/13—15/16, preč-nica na debelejši strani (na koncu) 22/23 cm, na tanki stranki minimum 11—13 cm, 2. debeline 10/14, 10/15 cm, a ostanek 16—22 cm, prečnik na debelejši strani 24/26 cm, na tanjši 13—15 cm, 3. debeline 10/14, 10/15, a ostanek 16—22 m, prečnik na debelejši strani 27 cm, na tanjši pa 14 do 17 cm, 415 — Amsterdam: doge za popravljanje sodov za surovo maslo in malih sodov iz bukovega lesa za 60 slanikov, cilindrično žagane, 7 cm debeline, 4—12 cm širine z ustrezajočim dnom in pokrovom, popolnoma in na pol izdelane. Deželni pridelki: 416 — New York City: neka tvrdka išče zastopstvo naših izvoznikov fižola in drugih proizvodov, 417 — Dunaj: zdravilne rastline (kamilice, lipovo cvetje), 418 — Aleksandrija: seme buče, 419 — Praga: ponuja se zastopnik za zdravilne rastline, 420 — Liberce (Češkoslovaška): seme konoplje, sončnic ter repe. Proizvodi sadjarstva: 421 — Bremen: suho sadje (orehi in češplje) ter drugi sadni proizvodi, 422 — Berlin: zastopniška tvrdka se zanima za sveže jagode in razne sadne proizvode. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 423 — Mexiko: gnjat v dozah in zavita gnjat brez kosti, 424 — Pariz: neka tvrdka išče zastopstvo naših izvoznikov črev, 425 — Liberce: ptice in razne druge živali, zlate ribice ter hrana za nje kakor vodne bolhe, muhe, mravljinčna jajca itd., 426 — Trst: dlaka, 427 — Carigrad: kvas za izdelovanje sira. Razno: 428 — Bagdad: oljčno olje, paradižnikove konzerve, pekmez in volneno predivo, 429 — London: ponuja se zastopnik za naše tvornice za krtače, 430 — Tel - Aviv: neka tvrdka išče razne jugoslovanske proizvode, 431 — Pariz: zastopniška tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki raznih živil, da bi jih dobavljali pariškim tržnicam za čas pariške svetovne razstave, 432 — Amsterdam: ponuja se zastopnik za naše tvornice umetne kože, železnega in kovinskega blaga, klobučevinastih predmetov itd., 433 — Stockholm: neka tvrdka išče kataloge naših tvornic in veletrgovin s kožami ter kožnatih izdelkov, čevljev ter sedlarskih proizvodov, 434 — Carigrad: ponuja se zastopnik za žarnice, klej, tuljce od volne za moške klobuke, bombažne tkanine, sukno in damske tekstilne proizvode. Opomba št. 1. — Groningen (Nizozemska): neka tvrdka išče velike količine izenačenih, rabljenih vreč, prikladnih za izvoz deželnih pridelkov. * Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Oobave - licitacije Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 15. aprila ponudbe za dobavo 30.000 kg negašenega apna, 4000 kg masti za jamske vozičke, 10.000 m jelove skorje, raznega materiala za popravilo čopičev; do 22. aprila za dobavo električnega motorja. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 23. aprila ponudbe za dobavo bakrenih cevi in medi v šipkah. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 5. maja ponudbe za dohavo 70.000 kg mila za pranje. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 8. maja ponudbe za dobavo večje množine raznih olj ter bencina za motorje in do 10. maja za dobavo 4500 kg podplatov. LICITACIJE: Dne 7. maja bo pri Komandi mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo raznih kocev, sukna in. tkanin. Dne 19. aprila proda direkcija šum v Vinkovcih na javni licitaciji 288'40 m3 obdelanih hlodov. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Doma in po svetu KUSE) E por "/K pinij 555 m f*±tLvrsn-% KU.vrJf«/# KS nai KS! k ST-DIU 535 HUB LIANA KS DALMATINOVA 13 ajuoiidneji* I iš a mo V Beograd sta prispela v nedeljo zvečer turški ministrski predsednik Izmet Ineni in turški zunanji minister dr. Ruždi Aras. Na postaji so oba pričakovali ministrski predsednik dr. Stojadinovič in zastopniki držav Male antante in Balkanske zveze. Pred svojim odhodom v Beograd je dal ministrski predsednik Izmet Ineni novinarjem daljšo izjavo, v kateri je zlasti naglašal iskrene simpatije Turčije za Jugoslavijo ter solidarnost, ki veže Jugoslavijo in Tur&jo v vseh zunanje političnih vprašanjih. Obe državi sta za utrditev miru storili že mnogo žrtev. Med beograjsko združeno opozicijo se opaža v zadnjem času živahno gibanje, da bi prišlo, v njenih vrstah do enotnosti, kakor zahteva dr Maček. Voditelji opozicije izjavljajo, da se bo to tudi posrečilo. v, Dr. Lazar Markovič, blvsl radl-kalskl minister je bil sprejet od dr. Mačka ter imel ž njim dveumo konferenco Nato je sprejel dr. Maček še beograjskega univerzitetne- ga profesorja dr. Stanojeviča, ki je ostal pri njem eno uro. Kancelar predsedništva češkoslovaške republike dr. Šamal je prišel na Hvar, kjer ostane nekaj tednov. Trgovinsko ministrstvo je izdelalo načrt o uredbi o zatiranju šušmarstva in ga poslalo vsem gospodarskim zbornicam v izjavo. Prvi podstarešina Sokola Gangl je bil sprejet od kneza namestnika Pavla v posebni avdienci, v kateri je poročal o delu Sokola. Na bmski univerzi je bil promoviran slavni jugoslovanski izumitelj Tesla za častnega doktorja. V soboto je bila v Beogradu zaključena konferenca vseh inšpektorjev dela v državi. Na konferenci se je razpravljalo o enotnem in uspešnejšem izvajanju delavske zaščite. Zlasti se je govorilo o posledicah uvedbe minimalnih mezd, ki stopi 14. aprila 1937 v veljavo. Ugotovilo se je, da bodo minimalne mezde obremenile naše gospodarstvo za 20 do 30 milijonov din. Z minimalnimi mezdami se bo zlasti zboljšal položaj tekstilnih in lesnih delavcev ter onih v obrtnih delavnicah. V društvu hrvatskih književnikov je prišlo do razkola. Okoli 25 mladih hrvatskih književnikov je izstopilo iz društva. Na posebni seji romunskega ministrskega sveta, katere so se udeležili tudi najodličnejši zastopniki romunskih strank ter prvi romunski generali, je bilo prečitano poročilo vlade o poroki princa Nikolaja z vdovo Dumitrescu. Kralj je princu Nikolaju to poroko prepovedal, vlada jo je razveljavila, a se princ Nikolaj ni za prepoved zmenil. S tem se je pregrešil proti pravilniku o kraljevskem domu in zato vlada predlaga, da izgubi princ Nikolaj vse pravice člana romunske kraljevske hiše. Predlog vlade je bil soglasno sprejet in preneha zato biti princ Nikolaj član romunske kraljevske rodbine. V Sofijo pride na obisk italijanska kraljica, ker pričakujejo v kraljevi rodbini vesel dogodek. Cela vrsta obiskov se napoveduje v Rim. Tako bodo odpotovali v Rim Goering, Neurath, Goebbels in maršal Blomberg. Napovedan pa je tudi že obisk Sušnika. Podonavsko vprašanje stopa v ospredje političnega zanimanja. Iz Berlina demantirajo vest, da bi prišlo do zbližanja med Nemčijo in Rusijo. To je popolnoma nemogoče, ker sta zadnja narodno socialistična kongresa odklonila vsako sodelovanje s sovjetsko Rusijo. Italijanski gen. konzulat v Dublinu je bil izpremenjen v poslaništvo pri svobodni irski državi. Nagajati znajo v Rimu. Za sovjetskega veleposlanika v Parizu je bil imenovan dosedanji berlinski sovjetski veleposlanik Surič. Milanski velesejem, na katerem razstavljajo razne tvrdke iz 29 držav, je bil v nedeljo slovesno otvorjen. Prošnja norveške nepolitične organizacije, da bi nemška vlada dovolila Ossietzkemu, ki je prejel Noblovo nagrado za mir, potovanje na Norveško, da prejme nagrado, je bila odbita. Odbil jo je Goermg, ki je izjavil, da smatra Ossietzkega za politično nezanesljivega to da mu zato no moro dovoliti odhoda v tujino. . . . Italijanska vlada je izgnala iz Etiopije vse angleške in ameriške misijonarje, ker da so delovali pod neposredno kontrolo angleške vohunske službe. Italijanski listi očitajo nadalje misijonarjem, da so bodrili etiopske otroke v odporu proti Italiji. V Indiji so pristaši fakirja Ipija napadli v gorah Vazistana angleško kolono tovornih avtomobilov. 6 angleških oficirjev je bilo ubitih, več pa ranjenih. Mleko se je v Zagrebu podražilo za 50 par, surovo maslo pa za 4 ao 6 din za kg. -t_ Falzifikatorji raznih tujih post nih znamk so bili aretirani v Zagovornica samokresov v Birminghamu je imela lani 100 »/o Č1yetvondcr»Explosia« v Trenčinu pri Pardubicah na češkoslovaškem te nastala eksplozija. 4 delavci so bili ubiti, 4 so bili zelo nevarno, 22 pa laže ranjenih. Stavka v angleških ladjedelni cah, tako trgovskih ko vojnih, se vedno bolj širi. Občni zbori Združene opekarne d. d. v Ljubljani imajo 18. redni občni zbor dne 21. aprila ob 11. v družbenih prostorih na Miklošičevi cesti 15. 10 delnic upravičuje do 1 glasu. Delnice treba položiti šest dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni, Kmetski posojilnici v Ljubljani ali pri Jadransko-Po-dunavski banki v Beogradu. Industrija platnenih izdelkov d. d. v Jaršah ima 3. redni občni zbor dne 19. aprila ob 9.30 v sejni dvorani Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Strojilna lesna in kemična industrija d. d. Polzela ima redni občni zbor dne 19. aprila ob 11. v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani. Delnice treba položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni ali pri Jadran-sko-Podunavski banki v Beogradu. Tovarna klobukov »Šešir«, d. d. v Škofji Loki ima 16. redni občni zbor dne 20. aprila v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke. Delnice treba položiti 3 dni pred občnim zborom pri blagajni Zadružne gospodarske banke ali pri Ljubljanski kreditni banki. Tovarna zaves »Štora« ima 14. redni občni zbor dne 21. aprila ob 11. dopoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Delnice treba položiti vsaj tri dni pred občnim zborom. Mariborski svinjski sejem Na svinjski sejem dne 2. aprila 1937 je bilo pripeljanih 40 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari kom. din 80—110, 7 do 9 tednov stari din 125—130, 3 do 4 mesece stari din 135—155, 5 do 7 mesecev stari din 220—310. Prodanih je bilo 10 svinj. Radio Ljubljana Torek, dne 13. aprila. 11.00: Šolska ura: Križem po Sloveniji — prirodoplsne sličice iz raznih krajev naše ožje domovine (prof. Bačar) — 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Narodna glasba severnih Slovanov (radijski orkester) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Glasba morja (igra radijski orkester) — 18.40: Vpliv islama v evropski kulturi to njegov zaton (Franc Terseglav) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Žan d’Ark, prva pobomica nacionalizma v srednjem veku (Fr. Terseglav) — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: IV. skladateljska ura: Risto Savin. Sodelujejo: ga. Marta Osterc-Valjalo (klavir), Tone Petrovčič (samospevi) to Slavko Osterc (predavanje) — 20.45: R. Savin: Odlomki iz opere »Matija Gubec« (uprizoritev ljubljanske opere, posnetek na ploščah) — 21.15: Mandolinistični trio (M. An-tunovič, J. Privšek, Sr. Haršlag) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Plesna glasba na dveh klavirjih (gdčni Silva Hraševčeva to Božena šaplja). Sreda, dne 14. aprila. 12.00: Razni zbori (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Ob 2001etnicl rojstva Alojzija Galva-nija (prof. M. Adlešič) — 18.20: Miadtoska ura: Akvarij H. predavanje (Miroslav Zor) — 18.40: Mladi ljudje to kazenski zakon (Roman Rus) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Mesečni kulturni pregled — 19.50: šah — 20.00: Prenos sinf. koncerta mariborske Glasbene Matice — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Reproduc. koncert plesne glasbe. Švicarska tovarna išče zastopnika Švicarska tovarna, ki izdeluje raznovrstne črpalke za motorsk i pogon ter kletarske stroje, išče kvalificiranega zastopnika. Interesenti naj se obrnejo s ponudbami na Švicarski konzulat v Zagrebu, Draškovičeva ulica 30/1. Štev. 3124/37. Nabava. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za potrebe Prometne uprave drž. rudnika Zabukovca na dan 28. aprila 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo okrog 2106 kg »I« nosilcev NP 20, 26 in 30, okrog 450 kg žel. pločevine 1 mm debeline, okrog 303 kg enakokrakega železa 45 X 5 mm. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika v Velenju, dne 9. aprila 1937. izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek. vsi v Ljubljani