"proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Vugoalav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovani Socialistične Zveze glasilo — prosvetne matice j. s. z. iT _NO. 1475. ** J" ""t*-*1 Dsrmkrr «. 1MT, .t (h. .fri«. 11' '_»t UfH*. HL. M4W tke Ar« t Ctacm. «f M.rrh SrSTiV*,. CHICAGO, ILL., 18. DECEMBRA (December 18), 1935. PRIHODNJI REDNI ZDOR JSZ retltekMl »Mkl* ■« *» W. Ntk St. LETO — VOL. XXX. NA DNEVNEM REDU BODO RAZPRAVE IN SKLEPANJE 0 KAZNIH VAŽNIH PROBLEMIH ^i——— Sedež zboru določi članstvo izmed mest Canonsburg, LaSalle in Chicago Zbor Prosvetne matice se bo vriil istočasno. _ Napredek nekaterih klubov JSZ v članstvu ARADI novih političnih tokov, ki sepojavljajo med ameri-škim delavstvom, in vsded razlik, ki so v prošlih par letih nastali v socialistični stranki, bo prihodnja zbar JSZ izredno nien. Ekaekutiva je na seji 11. decembra zaključila, da se prične oa*»bor v petek 3. julija prihodnje leto in konča v nedeljo 5. julija. (Pred našim zborom bo konvencija socialistične stranke, Uae bo vršila v Clevelandu. Zadnji redni zbor je določil mesta Oiaonsburg, Chicago in La Salle, izmed katerih bo zdaj član-ifevo izbralo enega za sedeži-- 3.-5. JULIJA Dar duceju za njegovo roparsko vojno Težkoče vlade pri iztirjevanju njenih posojil •i prihodnjem zboru. Dnevni red in referati za pri-fcodnjl zbor bodo naznanjeni januarja. Zaeno z zborom JSZ se vrši »bor IVosvetne matice, v kateri je zdaj 160 raznih organizacij. Skupno imajo okrog 15,000 članov. Ako frakcijski boj v socialistični stranki ne bo likvidiran, m bo noral prihodnji zbor JSZ pečati tudi z njim in se izreči bodi« za eno a!li drugo struj6, aH pa iti samostojno. V sled-umslučaju bi JSZ sodelovala v splošnem delavskem gibanju kakor bi bilo v danih okolšči-nah in razmerah mogoče in najboljše. SIcer pa se nadejamo, da bo do tedaj edinstvo doseženo in da postane socialistična stranka dovolj jaka, da poseže efektivno v volilno kampanjo. Če pa se bo spor v nji nadaljeval in se širiH, si boodvzela priliko za uspešno tonsko dušal, dokler mu ni duce namignil, da naj počne javno edino le to, kar mu on dovoli. Prošli teden so fašisti v Neaplu priredili proti njemu de-monstractjo, ker ima Belfijko u ženo. To je bilo sa ves dvor jako mučno. Razširile so se vesti, da ja ona selo nesadovoljna, češ, kralj in ti sta samo marijoneti! Na sliki je fašistična mnoiica, ki demonstrira aa duceja in proti sankcijam. Zmage v Kanadi Delavsko gibanje v Kanadi napreduje. C. C. F., v kateri so združene delavske socialistične in strokovne organizacije, postaja politična sila, s katero morajo vladajoči računati. Mesti Toronto in Winnipeg sta pod njihovo upravo. V slednjem je dobil pri volitvah 30. nov. socialist Queen, kandidat za župana, 32,013 glasov, njegov protikandidat pa 21,070. V mestnem svetu je sedem al-dermanov, ki so člani neodvisne delavske stranke, in dva komunista, skupaj devet. Ravno toliko jih imajo buržvazne stranke. Odločeval bo torej županov glas. Shoda o USSR se udeležilo do 1000 ljudi Dne 12. dec. se je vršil v Labor liceju v Chicagu shod, na katerem bi imela predavati Meta Berger o sovjetski Uniji. Zaradi bolezni je ni bilo, namesto nje pa »ta govorila mlada detroitska socialista Victor in VVailter Reuther, avtomobilska delavca, ki sta bila uposle-na v Rusiji 14 mesecev. Dasi je bilo med udeleženci precejšnje razočaranje zaradi odsotnosti sodružice Berger, so vendar ostali do konca, ker sta jim o-menjena fanta s svojima govoroma ugajala. Navzočih, je bilo blizu tisoč ljudi. Vstopnina je bila 25c. Naše pravilo Proletarec ni urejevan, da bi ugajal masi, ampak da ji koristi. Cene življenskih potrebščin še vedno rastejo Odbor National Industrial konference naznanja, da so se <*ne življenskim potrebščinam zadnjih par mesecev znatno zvliale, s čemer so nabolj pri-2*deti mezdni delavci. V septembru so šle cene za 0.6 odstotka višje v primeri s cenami VJ7UStu' kar 31 odstotka vet ko v septembru prošlega le-» in celih 16.8 odstotkov višje v aprilu leta 1933. Kljub temu so cene življenskim potreb-•fcnam 17.2 odstotkov nižje kot •o bile v septembru leta 1929, ob koncu "Prosperitete". Oktobra so se zvišale za pol oanes se z dolarjem kupi manj kot se je recimo j[,ed letom. Zelo so posko-l€ cene Premogu, ker je na letalcev, ki so seja M bombe v mefcto Dessye. "Tile Italijani so zelo veseljaški ljudje," piše Stoneman. "Zadnjič so bili nad mestom štirje aeroplani Capronijevega modela an vrgli 25 bomb na naš tabor in po soseščini. To je tretje deževanje italijanskih bomb nad tem mestom. Iz enega letala so vrgli steklenico z noto, v kateri se norčujejo iz neguša. Slikan je, ko Vleče nogo zo sabo, besedrlo pa se je glasilo: 'Ali ti je dežnik danes kaj koristil? In kako so ti všeč naši biskuti?' "Škoda, da veseljaški fantje niso videli posledic svoje šale z 'biskuti'! Popokali bi od smeha, ako bi videli, kako je ameriški zdravnik dr. A. R. Stadin odrezaval ude; solze bi jim prišle v oči od krohotanja, ko bi videli žensko, kateri je moral odrezati obe nogi, tako sta bili razmesarjeni, in odtrgalo ji je tudi fprsa. In ko bi videli cele čete Etiopcev, katere so oslepili ali pa jim razmrcvarili ude, bi veseli Italijani popacali na tla utrujeni od samega ne- prestanega smejanja. Videli bi lahko mlado dekletce, kateri je 'bi^kut' odtrgal kos obraza. "Italijanski poročevalec je poslal s te fronte časopisom v Rim radiogram, v katerem je dejal, da so italijanski letalci bombardirali etiopske čete, ker so ogrožale italijanske pozicije. "Negušu smo pokazali italijanski napi« "Altissima Cultura Popolo Italiano*. Tolmačili smo mu, da se napis sklicuje na visoko kulturo Italijanov. Tedaj pa m je neig;uš začefl smejati." Isti poročevalec pravi, da so nosili ranjence v bolnišnico dva dni in da so učinki teh napadov grozoviti, kakor je prej opisano. V spopadih z Etiopci uporablja Italija največ domačine iz svojih dveh kolonij, da se jih na ta način čimveč iznebi in napravi prostor za svoje civilizirane Italijane. Vojna je barbarstvo — organizirano klanje in zfočin nad človeštvom. Kljub temu jih je mnogo, ki Italiji to roparsko invazijo odobravajo. Celo kardinali in drugi visoki' svečeniki se dobe med njimi. Na božič pa bodo peli, "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje .. Joseph A. Schoemaker, ki je bil v Tampi, Florida, pred par tedni pred policijsko postajo zaeno z dvema socialistoma u-grabljen in odveden izven mesta, je umrl vsled poškodb, ki so mu jih zadalli napadalci. Vse tri so slekli, mučili in pretepli in jih pomazali s smolo. Schoe-makerja so vrgli v jarek, kjer je ležal več ur, predno so ga našli. Vsled zadanih ran je dobil zastrupljen je v nogi, katero so mu zdravniki odrezali, toda življenja mu niso mogli rešiti. Policija je najprvo udrla v stan tajnika true k drivers unije, kjer so ugrabilli sedem oseb in jih odvedili na policijo. KeT niso zagrešili nikakega prestopka, so jih izpustili, zunaj pa so jih Čakali nekateri policaji v "civilu" in reakcionarni naduteži, "da jim dajo pameten nauk". Izbrali so si tri. Proti brutalnemu napadu in kršenju državljanskih pravic so poslali proteste vsi socialistični župani, razne unije, w m. Green, soc. stranka, C i vil Li-berties unija itd. šerif v Tampi je obljubil napadalce izslediti in jih aretirati, a storili ni nikakega koraka. Civil Liberties unija je razpisala tisoč dolarjev nagrade tistemu ali tistim, ki pripomorejo, da se storilce izsledi in kaznuje. Knjiga, ki je vredna da si jo naročite! Mnogi izmed tistih, ki so ie imeli priliko pre-citati ali vsaj prelistati Ameriški družinski koledar letnik 1936, soglasno menijo, da je po vsebini vreden več, kakor pa povprečna angleška knjiga, za katere zdaj računajo od $2.50 do $3.00. Naš koledar, ki ima 224 strani, in je v platno vezan, stane 75c. Za inozemstvo $1.00. Naročite si ga! Pošljite ga svojcem v starem kraju! Pomagajte, da pride ta knjiga v hišo vsakega slovenskega delavca! PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. '-»L. Prolttarec, Docember 18, 1935. ■t > tj: nm izhaja Vsako sredo. l«Uj« JufoiloviDika DtUfiiu Tiikovu Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; sa četrt leta fl.ČO. Inozemstvo: sa eelo leto $11.(0; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti t našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite* v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Tdgos.av Work.men's Publishing Co., Inc. EstafblishM tm. --------- Editor.................................Frank 3#itx. Business Manager................ .Charles Pogorele«. Assistant Business Manager.............John Itak Jr. SuBSCRjpTlON fcATES: " United States; One Year $3.00; Six Montha $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Tear $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC M39 WEST 26TH STREET CHICACO, ILL. T.UpboiMi ROCKWELL 2M4. VELESILE VADLJAJO Z ETIOPIJO Ekstremnosti v razredni družbi Vladna agencija FERA je nedavno preiskovala iivljenske , razmere v .'55 družinah v raznih krajih, ki so vprašale za relif. Ugotovila je, da pet izmed teh družin ni imelo nikakih finančnih dohodkov skozi mesec dni, 18 drugih pa je imelo do $6 dohodkov na mesec vsaka. Ostale so bile v nekoliko boljših okol-Ščinah, toda vendar v pomanjkanju. Istočasno so listi poročali o »plačt otroka v Hollywoodu, ki prejema tisočake vsak mesec, o komfortu bogatega slaboumnega kapitalista v Californiji, za katerega tro&jo par sto tisoč dolarjev vsako leto, o otroku kapitalista v New Yorku, o katerem je mati pred sodiščem, ki odločuje o zapuščini, pridala, da potrebuje za preživljanje, vzgojevanje in zabavanje svoje hčerke najmanj $40,000 na leto, kar ji je bilo dovoljeno, dalje o ženi bogataša, ki potroši za obleke m lepotičenje povprečno okrog $40,000 na leto. Tako bi lahko naštevali še dolgo. Očetje in matere, ki so s svojim delom prispevali h kupiče-nju bogastev, naj preživljajo sebe in družine z nekaj dolarji na mesec, dočim imajo paraziti vse na svetu, kar more kupiti denar. Take razlike bodo odpravljene, ko se ljudstvo spametuje in odpravi razredno družbo. Sprememba iz Savla v Pavla John L. Lewis je danes priznan voditelj gibanja za industrialni unionizem. S svojim odstopom iz eksekutive A. F. of L. je storil potezo, ki mu je voditeljsko mesto še bolj utrdila. Zanimivo je, da se danes navdušuje za J. L. Lewisa marsikdo, ki ga je še pred par leti napadal. Med njimi na primer tisti socialisti, ki so podprli Progresivno unijo premogarjev v lllinoisu. Pred tem so enako energično podprli reorganizirano U. M. W. s sedežem v Springfiefld-u. Unija Progresivnih premogarjev ni te socialistične podpore nikoli resno upoštevala, dasd ji je bila v veliko korist. Ko pa se je v P. M. uniji spremenilo vodstvo in so odslovili prejšnjega urednika, je njeno glasilo Progressive Miner postalo socialistom odkrito sovražno. Priobčilo je precej uredniških člankov proti Normanu Thomasu in še več proti socialistični f^o-zofiji. Takozvana "stara garda" v New Yorku ni Progresivne unije nobenkrat podprla, zato zdaj poudarja, da so bila njena izvajanja o nji pravilna.MiMtanti ji kajpada lahko od-govarjajo, da če ni naredila zmote v tej — jih je v marsikateri drugi uniji, ki jih je podpirala, oziroma njih odbornike. Progressive Miner je postal proti socialistom še ostrejši od kar je Lewis uposlil za organizacijsko delo med premogarji v IMinoteu znanega socialista in vodilnega militanta Powers Hap-gooda. Dolži ga provokatorstva, špijonstva in drugih sličnih svOjstev, da ubije njegovo efektivnost. Enako brezobzirno napada Progressive Miner akcijo za industrialni unionizem, ki ji načeljuje John L. Lewis in trdi, da je to gibanje nič drugega kakor "kompanijski industrializem". V uradu za propagiranje industrial nega unionizma je upo-slen med drugimi J. Brophy, ki je bil svojeČasno istotako med vodilnimi nasprotniki J. L. Lewisa in njegove diktatiure v UMW. Progressve Mrner mu to s ipoudartfbm očita in vpije, da se je i on prodal za judeževe groše, kakor Hapgood. Lewis se je z ozirom na delavsko akcijo na industrialnem bojišču spremenil, če je to, kar govori, njegovo iskreno prepričanje. Se bolj pa so se kajpada spremenili tisti, ki ga danes hvalijo dočim .»o Ae pred par leti trdili, da je največji falot pod soncem. Nemogoče je pravično zanikati, da je J. L. Lewis danes najjačji in najagresivnejši unijski voditelj v tej deželi. To je bil tudi prej —stavke, v katerih je bila UMW, to pričajo. Ampak okolŠčine so bile drugačne. Njegovo postopanje in njegove izjave — na primer — "mi se ne smemo boriti zoper vlado", so ga v očeh dellavstva takrat zelo diiskreditirale. A danes je deloma s pomočjo NRA, ki mu je pomagala zgraditi UMW znova, in deloma vsled njegove naveličanosti, služiti starim metodam strokovnega unionizma, postal voditelj v katerega zre milijone delavcev, dasi večinoma z dvomom. Ampak vendar, on je edini, ki se je posta*il v naprednejšo vrsto viboju za industrialni unionizem. Kriza fašizma prizadeva skrbi kapitalizmu 0 * O tem in onem To kar sta storilo Francija in Am"!* 1 Eticpijo, jo bilo izdajstvo načol, v katera jo potobno Anglija pri« trjovala to par mosocov nasaj. Ponuditi dvakrat toliko ozemlja kot ga obtoga Italija, na ra£ua tujo doiol«, jo rop, ki ga javno mnonjo v Angliji ni moglo prebaviti. Etiopski negui (cesar) jo angleiko-franceaki do-govor zavrgel in tudi v društvu narodov ni bilo nlka-koga navdušenja sanj. Ta stara igra so bo nadaljevala, dokler ne bo de- lavski razred odločnejši kakor je danes. Niti sovjetska Unija, ki je v društvu narodov, ne more v sedanjih okol-sčinah odločujočo vplivati na potek razmer, ker so baš komunistične stranke, oziroma taktika, ki jim jo bila narekovana od njih poglavarja Zinovjeva, najvoč krive, da danes sila delavskega razreda ne pride v poštev kot bi lahko, če ne bi bila toliko let razdvajana. Na sliki na levi je etiopski cesar in na des ni pa ita« lijanski vojaki, ki so vpadli v Etiopijo. Fašizem v Italiji se je trudil, da ohrani kapitalistično obliko narodnega gospodarstva. Danes je zavoženo bolj ko kdaj prej.- Dr. Hjalmar Schacht, finančni minister v Hitlerjevem kabinetu, je rekel nedavno, da je kapitalizem v Nemčiji v nevarnosti, zato igia je treba ohraniti za vsako ceno. Faftizem torej ni dosegel namena kapitalistov — kajti položaj njihovega razreda je v Nemčiji in Italiji bolj negotov, kakor na primer v Angliji in Franciji, ki se prifttevata med demokratične države. Sedanji ekonomski sistem je v stiskfT Italija in Nemčija sta dokaz, da ga tudi fašizem ne more rešiti propasti. Kapitalizem je v stagnaciji in ljudstva vseh dežel trpe. Ker pa je na svetu vsega v izobilju, je pomanjkanjefmed množicami moralen zločin. Odpravljen bo, ko se narodi izrečejo za socialistično gospodarsko uredbo. Ivan Topli kar: FRIDERIK ENGELS (Nadaljevanje) Kakor vsako drugo delo moramo tudi manifest razložiti iz dobe in iz razmer, ki je v njih nastal. Nastal pa je v dobi, ko sta se Marx in Engels.še u dajala iluziji, da bo vla:la kapitalizma kratkotrajna, ko sta oba-dva menila, da jo bo vsaj v za-padnoevropskih deželah že v revoluciji, ki sta jo čutila v zraku, zamenjala vlada proletari-ata. V svojem življenju pač nista nikoli doživela večjega razočaranja, kakor sta ga doživela 1. 1849, ko se jima pričakovanje ni izpolnilo. Manifest je nastal v revolucionarnem ozračju, tik pred revolucijo, saj je izšel iz revolucionarnega leta 1848, zato je njegovo besedilo zelo smelo. Kasneje sta ubrala oba drugačno pot. Spoznala sta, da bo borba za socializem dolgotrajna in da zahteva ta borba posebnega inštrumenta, namreč delavskih organizacij. Prav zato pa je Marxov govor v "Inavtguralni adresi", ki jo smemo imenovati njegov drugi manifest, — kakor bomo videli kasneje — mnogo bc/lj zmeren. Samo na ta način si smemo razlagati navidezno nasprotje med ^Komunističnim manifestom", ki je program za reorganizirano in 1. 1845 propadlo "Zvezo komunistov", in med "Inavgu-ralno odreso", ki tvori program za I. internacionalo (ustanovljeno 1. 1864). Vkljub temu, da manifest na revolucijo 1848 ni imel vpliva, je postal vendar lastnina pro-letariata vsega sveta. V nemški revoluciji *) Engels je bil človek neposrednega doživljanja, ljubil je razburljivo življenje, prav zato se je v nemški revoluciji mnogo bolj izživljal kakor hladno računajoči Marx. Sodoži-vel je Vse, kar le more človek v taki dobr doživeti: napetost ob prvih početkih, sproščenost ba-rikadnega boja, tragične osebne konflikte, aretacijo in izgon in končno tgloboko razočaranje, da so se dogodki drugače zasukali, kakor si je želel. Ni pa vkljub vsemu doživel Engels enega, namreč obupa, kajti njegova trdna prepričanost v pravilnost njegovega pojmovanja zgodovine mu je pomagala preko vseh porazov. Revolucija je izbruhnila februarja v Parizu, kjer so pro- *) V okviru te razprave ne moremo podrobno analizirati revolucije 1. 1848, marveč govorimo «amo o deležu Marxa in Engelta pri njej. Priporočam o pa čitateljem, da radi laijega razumevanja tega odstavka prebero najprej Talpov članek "Revolucio-tkrno leto 1848" v Koledarju Cmn-karjeve druibe za leto 1935. gnali meščanskega kralja Ixjui-sa Philippa. Marx in Engels sta bila tedaj v Bruslju. Ker so s« belgijske oblasti bale, da ne preskoči Iskra tudi v njihovo deželo, so izdale razne varnostne ukrepe. Ker je bilo v Bruslju največ revolucionarjev mej Nemci, so morali zlasti ti trpeti radi sovraštva belgijskega meščanstva. Prvi pa je to sovraštvo občutil Marx, ki je bil aretiran in spravljen na mejo nove francoske republike, kamor ga je itak vleklo. Engels je smel zaenkrat .ostati še v Belgiji. Radi revolucije v Franciji in vrenja v Nemčiji je oddal londonski Osrednji odbor svoje pravice Bruseljčanom, ker So bi'li bliže središčem gibanja. Ker pa se v Belgiji ni dalo radi varnostnih ukrepov delati, so Bruseljčani te pravice odstopili Parižanom. tyarx je prispel v Pariz 4. marca in je tam takoj organiziral osrednji odbor zveze — njen predsednik je postal sam —, eno me3to v odboru pa je prihranil Engelsu, ki je prispel v Pariz 25. marca. V Parizu sta oba precej odločilno posezala v tok dogodkov. Med drugim sta preprečila namero nekaterih vročekrvnih prena-petežev, nemških beguncev, ki so organizirali v Parizu posebno legijo, ki bi naj vdrla na nemško ozemlje in tam razžga-la revolucijo. Zopet dokaz več za njuno prevdarnost, kajti tak vpad bi samo utrdil reakcijo v Nemčiji, ne pa nasprotno. Seveda je pa oba predvsem zanimal razvoj v Nemčiji, ki sta ga spremljala iz Pariza z budnim očesom, dokler nista odšla sama tja. Naselila sta se najprej v Kftlnu, središču najnaprednejšega nemškega vele-meščanstva, ki sta ga podpirala v borbi proti fevdalizmu. Stopila sta v "Demokratično društvo" in sta z denarno podporo velemeščanstv a ustanovila "Novi renski časnik", *rva številka tega lista je izšlo 1. junija 1848. List je imel izborne »otrudnike, kakor Dronkeja, Wo'lfa in pesnika Freiligratha, vendar po »o vse te prispevke daleč prekašali Marxovi in En-gelsovi članki. Prvi se je posvetil bolj nemškim razmeram, drugi pa je osvetljeval razmere po drugih deželah. V člankih sta rušila različne iluzije, napadala sta frankfurb-ski parlament, ki sta mu očitala, da ni podrl vseh mostov do preteklosti in da ni proklamiral suverenosti ljudstva, proslavljala sta pariško julijsko revolucijo, obenem pa sta opozarjala na nakane reakcije. Engels je predvsem zahteval vojno proti Rusiji, poglavitni za- stopnici evropske reakcije, u pajoč, da bi v tej vojni ne propadla samo ruski carizem in nemški monarhizem, nego da bi ta vojna razbila tudi Avstrijo in zedinila tudi nemški narod v enotno državo, vsem tem člankom bi se danes dalo očitati samo ena: v revolucionarnem elanu sta namreč oba pisca precenjevala tempo razvoja in sta premalo upoštevala ovire in nasprotne sile. (Dalje prihodnjič.) Igra o komunistični mladini v Rusiji Na božični večer, 25. decembra, bo v Blackstone teatru v Chicagu prva predstava igre "Squaring the Circle", v kateri se na satiričen način obravnava življenje med rusko komunistično mladino. Avtor igre je Valentin Katayev. V Moskvi je bila 'vprizorjena 800-krat in v Rusiji okrog 15,000-krat. Vprizorjena je bila že v vseh važnejših mestih v Evropi in zdaj jo vprizarjajo v New Yor-ku prav tako z velikim uspehom. Dasi to delo obravnava življenje v Rusiji in ga je spisal avtor, ki je pristaš sovjetske uredbe, vendar igra ni propaganda, pač pa umetniško delo, pravi S. I. Conner, pod čigar aranžmo bo predstavljena v Chicagu. Iz te igre bo gledalcu razvidno, kako težak problem ima ruska mladina zaradi stanovanj. Ženinov in nevest je veliko, za sobe pa so v stiski, lu in tam živi po več parov v eni sobi. Njihove težkoče in njihovo dobro voljo predstavlja igra "Squaring the Circle". Vstopnice so po 55c, $1.65 in $2, ob popoldnevih pa od 55c do $1.65. Gledališče Blackstone je na 60 East Sevent St. Šport ali svobodomiseln* šola — kaj ? Ivan Jontez piše v Prosveti, da mu je eden mladih vodilnih č>lanov dejal: "Kose je začelo ustanavljati angleško poslujoča društva, se je vse preveč poudarjalo šport in družabnost, trdnejše podlage se pristopajoči mladini v preveliki ihti in kratkovidnosti < I 1 ,11 u ji j i it t mm mil ... .»i. - — / » —• i1" ■ • * w * — — f ■ . i ■ ■1 ** — * ■ j i 11 n'P i • "i i tti rnr m zasluga Mussolinija, ki j« aa demokracijo in ustavno vlado v Egiptu, zato kar s tem škoduj« angleški nadvladi, dočim j« v svojih mejah proti vsaki demokraciji. Slika predstavlja angleško patruljo v Egiptu, ob meji Libije, ki je italijanska kolonija. . , Se o konferenci JSZ in P. M. v VVaukeganu No. Chicago, 111.. — Konferenca klubov JSZ-in društev Prosvetne matice je že par tednov za nami ampak njeni sklepi so danes prav tako v veljavi kakor na dan, ko so bili storjeni. j O zborovanju samem je bilo že v par dopisih poročano, še vet pa v zapisniku. Kavno tako tudi o sporedu po konferenci. Razprave »o bile stvarne in bodo brez dvoma prinesle dobre rezultate, posebno še na polju Prosvetne matice. Na popoldanski proslavi je bila udeležba bolj pičla, a vseeno je gmotni uspeh boljši kot smo pričakovali, toliko bolj pa .'mo uspeli v moralnem oziru. Naši mladi Rdeči Sokoliči so ob tej priliki prvič skupno nastopili in vlili navdušenje v srca vseh, osobito tistim, ki razumejo, kaj je razredna zavest. Spored so otvorili s petjem Internacionale. Tudi precej točk ostalega sporeda je bilo njihovih. Občinstvo so presenetili, kajti ob/toje le par mesecev, pa že tolikšen uspeh! Zasluga zanj spada P. Al-brightovi in A. Žagarjevi. Ob sobotah jih poučujeta in ob enem skrbita, da je tudi orga-nizatorično delo vedno čim-bOljše opravljeno. V »posameznih točkah so se poleg teh odlikovale ix>rraine Miller, ki je deklamirala Voja-novo "Luč", Dorothy Judnich z igranjem na glasovir, Ma-rian Mahnich in Emily Možek v duetu na klavirju in slednja poleg tega še v deklamaciji. V pesmi, "Ko so fantje proti vasi šli", sta se dobro postavili Lorraine Miller tn Gertrude Gržel. Na piano ju je spremljala Dorothy Judnich. Joško Oven je govoril o pomenu našega slavja in dejal, da ie nam JSZ danes potreb ne jša ko kdaj prej. Mimogrede je nam podal tudi sliko svetovnega položaja. Več izmed navzočih so po prireditvi vzhičeno iz- javljali, da ni boljega govornika kakor je on. Zadnja točka sporeda je bila igra ,4Stric Gašper". Ugajala je vsem, le škoda, ker je tako kratka. V imenu konferenčne organizacije in kluba št. 45 JSz, izrekam zahvalo in priznanje vsem, ki so sodelovali ali pa s posetom in na druge načine pomagali k uspehu. Prav tako zaslužijo priznanje in zahvalo nase prijateljice, članice gospodinjskega odseka SNI) Mary Lukanich, Frances Paisar in Frances C i v-ha, ki so imele v oskrbi kuhinjo. S skupnimi močmi smo skon-čali prireditev tako uspešno, da je nam v čast. Frances Zakovšek, tajnica konference. To in ono pri naš Cicero, 111. — Koncert pevskega zbora "Sava" — kot je bilo že poročano — je fino uspel. Ubrano petje je vse navzoče spravilo v dobro vOljo. Užitek, ki smo ga dobili, ima trajen vtis. Tistim, ki prodajajo vstopnice, bo v bodoče delo še bolj olajšano, kajti dobro predvajani sporedi so najboljša agitacija za naslednje prireditve. * V petek 21). nov. se je vršil v Slovenskem delavskem centru spominski shod E. V. Debsa. Aranžiral ga je angleško poslujoči odsek kluba št. 1. Predvajane so 'bile slike iz Debsovega življenja — z njegovih vznesenih shodov, ki so slehernemu v vzpodbudo. O njegovem življenju sta govorila Albert Goldman in Ivan Molek. Večer je bil zaključen z domačo zabavo. * Prosi o soboto se je v Slo venskem delavskem centru vršila domača zabava — ki je bila ob enem nekaka oficielna otvoritev naših novih prostorov. Imeli smo lep večer. Upam, da bo razpoloženje za skup- O potresu in drugih rečeh Eaat Helena, Mont. — Naše hiše, gore in doline so se na Zahvalni dan 28. nov. zopet tresle. Purani »o kar brez perutnic leteli iz peči in z miz, ljudje pa na prosto, kolikor najhitreje so jih nesle noge. Hiše — zidane namreč, so večinoma v razvalinah, lesene pa potresu dobro kljubujejo in se junaško drže. Odkar so se pričeli prvi potresni sunki, ga ni dneva aH noči, da bi bilo mimo. Ko tako tekamo iz hiše na prosto, mi je prišla na misel pesem, ki sem jo slišal v starem kraju od "šuštarja" Matajzla. Pel je: -t "Komar in muha plešeta, nebo in zemljo treseta, komar je muho zavihtel in nogo ji zdrobil. To je bila šala. Ampak potres ni nikak špas, kajti precejšnjemu številu ljudi je polomil ude in »pet je bilo ubitih. V Heleni in Okolici so Indijanci že davno iztrebi jeni. Ampak če pridete zdaj v te kraje, vidite vse naokrog šotore, kakor v indijanskih časih. Ljudje nočejo živeti v zidanih hišah, kajti opeka, omet, tramovje in kamenje so predmeti, katerih se človek zdaj ogiba. V šotorih pa ni nevarnosti, da ti kaj pade na g^avo. Zdravniki priporočajo: spite na prostem! Zdaj spimo kljub hudi zimi zunaj tudi ako nam ne bi nikdar nihče svetoval, dasi naj na ta način izboljšujemo zdravje in podaljšujemo življenje. Spimo zunaj ?ato, ker nočemo, da nam bi kosi opeke kvarili počitek. Tresenju smo se privadili, n<* »pa težkih komadov, ki so nam prve dneve lopali po glavah. Zato se zdaj ognemo vsaki hiši in hodimo po sredi cest — nič več po trotoar-jih. Hudomušnež je rekel, da izgleda kot da je bil tu Benito Mussolini irt ko je zagledal par sto črncev, jih je zamenjal za Etiopce in vpil, marš, bombardirajte, tresite, da se vse podre ! - -Slovencev je v teh krajih precej, kar bi bil drugi vzrok Mus-solinijeve jeze. Višja šola v Heleni, ki stane pol milijona dolarjev, je tudi v razvalinah. Razredi so preme-' ščeni v vagone. Otroci so veseli', ker imajo mnogo svobodnih dni, kakor sem bil vesel jaz v starem kraju, kadar so nam sneženi zameti zaprli pota v šolo.. - V omiki j<* tu li potres. Mnogo ljudi se pomenkuje, da je tresenje šiba božja. Proletarec in Prosveta sta tudi kriva, da se trese. članom društva priporočam, da naj obiskujejo bolne člane in se udeležujejo sej, rieglede na potres. — Poročevalec. ___ Novi odbor angleško po-slujočega odseka kluba št. 1 Chicago. — Na seji angleško poslujočega odseka kluba št. 1 JSZ (Social Study Club), ki se je vršila 13. decembra, so bili izvoljeni v odbor sledeči: John Rak, tajnik; Frank Sodnik, zapisnikar; Jack Groser in Firan-ces Rak, organizatorja. Prosvetni odsek: Alice Artach, Joseph Turpin, Tillie Loč-niškar. Odsek za razpečaivanje literature: Donaild J. Lotrich, Al Rak, Ernestine. Jugg, Joseph Turpin. Veseličnii odsek: Tillie Trojčka, Jean Rak, Ernestine Jugg, Frank Sodnik. ^ Pregledovalca računov: Bili Troyka, Louis H. Karun. Sklenili so pod v zeti agitacijo za razširjenje Proletarca v Chicagu na slličen način kakor angleški odsek kluba st. 27 v Clevelandu. Po dnevnem redu se je vršila zanimiva razprava o načelnih problemih z ozirom na prošlo konferenco angleško poslujo-čih društev SNPJ. — P. O. Veselica kluba št. 49 na božični dan Collinwood, O. — Klub št. 49 JSZ priredi v sredo 25. dec. na božični dan v Slov. del. domu na \Vaterloo lid. veselico, na kateri bo obillo zabave. Vabljeno je vse naše napredno, svobodomiselno delavstvo, vsi, ki so za mir in za boj proti fašizmu in vojni, kajti prebitek je namenjen w te svrhe. Na tej zabavi boste lahko kupili tudi Ameriški družinski koledar letnik 1936. Na svidenje na Božič! Tajnik. Naročite si Proletarca, ki je ed ini pravi delavski list. Upravni odbor JDTD sklicuje posebno sejo v prid agitacije za "Proletarca" Na seji upravnega odbora Proletarca, ki se je vršila 11. decembra, je bilo sklenjeno, da se skliče občni zbor Jugoslovanske del. tiskovne družbe v petek 31. januarja. Prisotni so bili Frank Alesh, Anton Gar-den, Peter Bernik, Filip Godi-ni in Fred A. Vider ter osobje iz urada John Rak, Charles Pogorelec in Frank Zaitz. Odsotna sta bžla izmed članov upravnega odbora Donald J. l/otrich in Joško Oven. Upravnik Pogorelec in pomožni upravnik John Rak sta poročala o gospodarskem stanju ter dohodkih in izdatkih naših publikacij, John Rak pa je med drugim omenil, da je zaposlenost pri agitaciji za koledar povzročila manjšo mero aktivnosti v agitaciji za Proletarca, kar se pozna posebno v novemberskih dohodkih naročnine. Na njegovo priporočilo se bo poleg regularnega dnevnega reda porabilo na bodočem občnem zboru ves čas samo za razprave kako izboljšati agitacijo za Proletarca in druge naše publikacije. Frank Zaitz je poročal o delu, ki ga je imel s koledarjem. Gradivo v njemu je dobro, podatki so izpopolnjevani in tudi ilustriran je vsako leto bolje. Koledar ima nad sto slik. Urednik si je prizadeval, da jih dobi čimveč naposodo, kar nam je prihranilo pri tolikih kliše-jih najmanj par s£o dolarjev. Navajal je tudi sotrudnike. Njihova imena so v koledarju. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. >»»M»M»>MMt>l»tM»M FENCI/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. T«l. Crawford 138- Pristna in ok«sna domača jedila < Cene am«rn«. Postrežba točna. ] < I »♦••••••••••»♦»♦»♦♦••♦♦•M CLOTHCRAFT Union Made OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI IZ CISTE VOLNE 16 .00 Obleke po meri $21 in več; hlače po meri od $3.95 Močnik Clothing, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. V Slovenskem narodnem domu SE PRIPOROČAMO MMitiuiimHfMHiiiintmmMiiimniHiHiHHiiHiittiiMiii Milwaukee Leader Največji ameriiki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 540 W. Juneau A va. MILWAUKEE, WIS. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TINKARM 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo » slovenskem, hrvaškem. slovaškem, češkem. poljskem, kakor t«di v angleškem in nemškem jesiku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCU u Proletarec, D«c«mb«r Ig, 1035. GLAS IZ KANADE Napredek »oc. stranke v Kanadi. Oshavva, Ont., Canada. — Kanadska soc. atranka se je rodila pred dobrimi tremi leti, a kljub mladosti se jako hitro razvija v močno delavsko politično organizacijo. Ustanovil jo je J. S. Woodsworth, ki je tudi njen vodja. To stranko v Kanadi imenujemo Cooperativej Commonvvealth Federation, ali okrajšano COF. Pri zadnjih državnih volitvah 14. oktobra je bilo izvoljenih osem poslancev soc. stranke in dobila je nad 6*0 tisoč glasov. Vseh glasov je bilo oddanih nekaj nad dva muyona. To, da Kanada nima propor-čnega volilnega reda, je vzrok malemu števillu socialističnih poslancev. Mnogi naši kandidati so bili poraieni le z neznatno večino. Vsak kandidat mora položiti kavcijo $200 in tako so kandidatje soc. stranke izgubili na kavcijah, ker niso bili i2a'QJi^ni Ali - dQbili določenega odstotka glasov, 14 tUoč dolarjev. Rezultat te kampanje je bil, da je dobila soc. stranka več glasov ko kdaj prej kaka tretja stranka. Dobila pa bi še mnogo več glasov, da se ni pojavil konservativec H. H. Stevens s svojo Reconstruction Party. Istotako se je v provinci Alberta pojavil nekak Mojzes z novo stranko Social Oredit League, ki je pritegnila nase precej glasov, katere bi drugače dob?la socialistična stranka. Vodja te lige je neki pridigar W. Aberhart, ki je zagotavljal, da bo vsaka družina v Alberti dobila poleg relifa še $25 mesečne dividende. Seveda ljudje zelo radi verjamejo takim obljubam, zato še z mira j čakajo na te mesečne "dividende". Kakor poročajo kanadski časopisi, so začeli ljudje seliti iz sosednih provinc v Alberto, da bodo deležni omenjene podpore. Ta pridigar je v taktiki sličen "fatjiru" Coughlinu v Detroitu. CCF se razvija v zapadnih provincah Kanade mnogo bolj nego v vzhodnih, ker je tu preveč "oranžarjev", posebno v mestu Toronto, Ont. Ta stranka ima več sedežev v provinčnih parlamentih in sicer v Manitobi, Sa*kachewanu, Alberti in Britski Columbiji. V provinci Ontario pa ima samo en sedež, in to iz mesta Hamil-ton. Par velikih mest v Kanadi ima socialiste za župane, na pr. Toronto, VV in ni peg, Regina in Calgary. Mesto Winnipeg ima 340,000 prebivalcev. Poleg župana ima soc. stranka tudi polovico al-dermanov. Zupan tega mesta je John Queen, ki je že presedel eno leto zapora radi delavskega gibanja. Kakor izgleda so se tudi la-ši rojaki začeli zanimati za to stranko, a še bolj pa se bodo ko spoznajo njeno delo. * Mnogo čitamo o "kulturnem vrtu" v Clevelandu in kako so se klerikalni časopisi ponašaJi z evharističnim kongresom. Pravijo, da so bile Slovenke prve, ki so pričele poljubljati prstane kardinalov. (Prav nič čudnega! Vodiško Johanco so ho- teli klerikalci izlizati ud nog do glave. V Vodicah se je nabrala tolikšna množica, da so imeli orožniki dosti dela. predno so jo spravNi v red. Johanca je imela agente v vsaki cerkvi. Trpela je zelo. Gospodje so jo priporočali v molitev, da se reši tega mučen Litva. / Ko pa »o ti kulturonosci izvedeli, da so lizali smrdljivo telečjo kri, jih niiti sram ni bilo. Gospodje so rekli, "Rog jo bo kaznoval!" Te besede so pri gospodih zelo poceni. Prej so pa a^itirali zanjo. * V Kanadi nas je nekaj nad šest tisoč Slovencev m Slovenk, pa nimamo niti enega Slovenskega duhovnika in n-iti ene slovenske cerkve. (Ne tako na glas, da ne slišijo na 22. cesti!—Op. stavca.) V Torontu, Ont., je blizu 100 Slovencev in Slovenk. Skoraj vsi so bili člani KSKJ. Oče Plevnik jih dobi za Veliko noč še 4 moške ki 5 ali 6 žensk. Kaj bo z o*tailimi. V pekel z njimi! Treba bi bilo, da bi "Ameriška Domovina" več romala v Kanado. Poznam samo enega rojaka, ki jo čita, in še tisti jo ne plača sam. V. F. Ručigaj. Vprašanje omejitve oboroževanja na morju pred londonsko konferenco Slovenska naselbina v Clevelandu in naša priredba na Zahvalni dan Cleveland, O. — Slovenska metropola v Clevelandu slovi širom dežele zaradi svojega zastoja in nazadnjaštva. Vse, kar je drugod že preživelo, v Clevelandu vztraja ali pa šele prihaja na površje. Namesto, da bi šla naselbina naprej v duhu časa, se zavija v meglo in se vdaja reakciji ter kramarski politiki. Naselbina trpi valed zameta-vanja principov in idealov. Naši intelektualci »o se prepustili vetru in pa lokalni politični ma-šini, da jih uporablja, ker se jim zdi to lažje jn dobičkonos-nejše. Oni dobro vedo, kaj je prav in kaj ni, ampak plavati s tokom jim ne povzroča nika-kega truda. Zato je v Clevelandu vzbrstelo marsikaj, kar bi drugod ne moglo. V Cleveland-u se je med vojno poveličevalo srbsko monarhijo in se delovalo za tako Jugoslavijo, kot so jo predlagali srbski monarh isti. V Clevelandu so postavili spomenik škofu Baragi, češ, da je on na polju slovenske kulture najzaslužnejši ameriški Slovenec. Slovenski Cleveland se ponaša s svojimi bankami, v katerih leži zamrznjenega par milijonov dolarjev slovenskega denarja. Marsikoga, kf jim je zaupal prihranke, je t« izguba pognala v odvisnost od miloščine in v obup. V Clevelandu imamo slovenske koncilmane, kateri javno zagovarjajo fašizem in hitlerjevce. V Clevelandu imamo meščansko politično' maši no, ki je brez principov in idealov in v kateri se naši intelektualci pehajo za politične službe. Ampak Cleveland ima tudi drugo stran. Imamo napredna društva, kulturne ustanove, socialistične in druge delavske kHube, ki se trudijo naselbino dvigniti in jo prežeti z ideali. Da v teh prizadevanjih nismo osamljeni, je pokazala udeležba na koncertu soc. pevskega zbora "Zarja" in slavju 25-letnice kluba št. 27 JSZ na Za- Ivan Vuk: Štirje nageljni Pogodb« med Anglijo, Zed. državami, Japonsko in J*;ancijo, ki dolrca ▼elikoct vojnih mornaric teh dežel, poteč« drugo loto. Pro«K teden je bila •klicana v Londonu nova konferenca teh velesil in drugih držav, ki imajo več ali manj močna brodovja, da »e dogovore, če je mogoč nov iporaium, ali pa naj »e podajo v neomejeno tekmo v gradnji vojnih ladij, ki bi no-dvomno katastrofalno končala. Japonska zahteva, da se ji dovoli onako močno vojno mornarico kakor jo ima Anglija ali pa Zed. države. Sedanja pogodba določa, da smo japonska mornarica biti dve petini tako močna, kakor ameriška ali angleška. Ker se interesi teh pomorskih sil posebno vsled japonskega imperiali-ima čezdalje bolj križajo, ni verjetno, da pride do stvarnega »poraslima. Na sliki so tri bivše ameriške ladje, ki jih jo vlada v Washingtonu prodala pred leti Grčiji, namesto njih pa je zgradila nove, modernejše dred-navte. —- Enako postopajo vse druge pomorske velesile. hvalni dan. Dvorana SND je bila polna naprednega občinstva, ki je protiutež vsemu, kar sili v nazadnjaštvo. Ta prireditev je demonstrirala, da napreden element živi in da tudi hoče živeti. Poleg tukajšnjega občinstva so bili navzoči zavedni sodrugi in somišljeniki iz Girarda*, To-leda, Salem a itd. I/. Girarda jih je t>i!o nad :>o. "ZSsrja" in klub sta hvaležna vsem, ki so prišli na to prireditev in vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k njenemu uspehu. Priznanje gre tudi sodelujočima pevskima zboroma ^'Delavec" in "Vojan". Velika udeležba in dobro razipoloženje občinstva je bilo nam v vzpodbudo, kajti prepričali smo se, da naše. delo ni zaman. — Leo. Poljšak. Čestitka "družini Zarjanov1 Tema vsenaokrog Hibbing, Minn. — Tukajšnje delavstvo se bolj in bolj pogreza v brezbrižnost. Delavske razmere so obupne — radi 'strojnih* rudarjev, ki kopljejo rudo namesto živih. V politiKi vlada med ljudstvom igno-ranca. To stanje bo ostalo, dokler ne pride delavec na krmilo. F. P. (Dalje in konec.) Kralj se je vzbudil. Dal je takoj poiskati tisto cvetje, kakor mu je bilo v sanjah poka-zano in »glej, vse polno ga je^ bilo v okolici. In vojaki ao pili čaj in glej, sanje so bile resnične. Vojaki so ozdraveli. Ta cvet je bil — nagelj. Ker je bil kralj Ljudevik pozneje proglašen za svetega, je dobila ta legenda tem lažje resničnost. "Kaj bi drugače tista legenda ne bila resničnost?" je vprašala. "Kolikor je resnična in ni resnična", sem odgovoril, "ni važno. Važno je to, da so že takrat ljubki nageljni bili tisti, ki so dajali življenju novo moč in svežost. Slična legenda se pripoveduje tudi o kralju Karlu V., ki je nekako tristo let pozneje vojeval v Tunisu. Menda leta 163.5." "Tudi slikarji so radi slikali nageljne," je rekla moja sopotnica in segla v pripovedovanje. Videl sem, da ni samo ljubila nageljnev, temveč tudi Čitala o njih. "Tako je na neki sliki", je pripovedovala, "namreč na sliki nemškega slikarja Hol-beina iz leta 1532 naslikan baselski trgovec Gvsca. Poleig njega stoji vaza, a v nji trije nageljni različnih vrst." "Da", sem rekeL "Poznam tisto sliko. — Sliko nizozemskega slikarja Dyka poznate?" na o njih. Kratek je bil čas. Niti zavedala se nisva, da je bil že Dubrovnik tu. In pomisli? Ob pol enih popoldan sem kupil nageljne. Ob pol osmih zvečer sem se pripeljal v Dubrovnik. 7 ur vožnje. Pa mi je bilo kakor 7 minut. Ko sva se v Dubrovniku izkrcala, še nisem vedel njenega imena. Ali vsak trenotek se bo trebalo posloviti. V meni je vihralo, da naj vprašam, ali, verjemi, ni to lahko delo. Pred vrati hotela, kjer je vstopila, mi je podala roko: "Srečno!" Njene črne oči so me pogledale in se nasmehnile. Jaz pa sem poljubil roko in vzkriknil: "Srečno!... In če smem, vam pišem pozdrave iz Ljubljane/" Trepet je v mojem giasu. Čutila ga je, ker ji je obraz nalahno zarudel.__------------ ---------------- "Veselilo me bo", je rekla. "Kako smem napisati naslov, da vas pozdrav najde?" "Ana Naigelj, Dubrovnik, Poštno ležeče." — Sedela sva nekoliko minut molče. Poglobljena v zgodbo, obrazu izzivalno, mikavno sil. ko: "Ni.". "Tako sem bil pred nebeškimi vrati", je posegel vrne« moj prijatelj, "da nisem mogel misliti, da boginja moje duše tudi potrebuje ime boga svoje duše. Ali že drugi dan sem ji poslal svoj naslov." "Seveda", se je ponorčevala gospa Ana. "Drugače bi pač nt' mogel dobiti odgovora, ki si gt Čakal. In ni mu bil dovolj odgovor", se je šaljivo-poredno na-šobila in se sklonila k njemu, "pripeljal se je po odgovor." "In", sem smeje vprašal. "In", je razširila roke. "Saj vidite! Kaj bi mu naj pa tudi odgovorila?" Nalila je čaše s Čajem. "Trčimo s čašami", je rekel moj prijatelj, "v spomin 10 letnice najinega srečanja in v spomin 400 letnice nageljnev, ki so nama pokazali cesto, na kateri sva se našla." In trčili smo na njuno srečo in na srečo vsem, ki ljubijo nageljne in ki so srečni v ljubezni. "Cannon Fodder" za Hitlerja Iz Koeningsberga poroča delavska časopisna agentura CS, da je bilo baš kar odpuščenih 180,000 imadih nemških ki je zaživela s pripovedova- fantov iz nemških "delavskih njem mojega prijatelja Ljuto-mira. "In danes je deset let od tistega dne?" sem vprašal. "Danes je deset let", je odgovoril. "400 letnica nageljnev •Umrl je leta 1440. Poznam, in 10 letnica sreče." PET NOV11I K\JUp Cankarjeve Družbe Knjige, ki jih je za leto 1936 izdala Cankarjeva družba, so dospele. V Ameriki jih razpošilja knjigarna Proletarca. Stanejo $1.40 po poiti Sn $1.25, kdor sam pride ponje. Knjige so sledeče: 1.) Koledar Cankarjeve družbe 1936. 2.) Hiša brez oken. Povest. Spisal Tone Seliškar. 1*3.) Splošna zgodovina socializma in socialističnih bojev. III. zvezek. 4.) Nadaljevanje gornje razprave. IV. zvezek. 5.) Med potniki in mornarji. Potopit. Spisal Bratko Kreft. Cankarjeva družba je delavska knjižna ustanova, ki izdaja knjige v korist delavske izobrazbe. Ustanovljena je bila I. 1930. Pošljite naročilo čimprej! Girard, O. — Prireditev soc. pevskega zbora "Zarja" na Zahvalni dan je bila sijajna. Zunanji posetniki smo bili soglasni, da so naši sodrugi in sodružice ter prijatelji v Clevelandu vredni priznanja in čestitk za svoje delo. Upam, da so tudi gmotno uspeli enako dobro kakor v moralnem oziru. Naša karavana iz Girarda se je vozila v avtobusu in v privatnih avtih. Vožnja v oba kraja je bila jako prijetna. Vse točJ* .> . BODOČNOST IN TEHNIKA Največje prekucije na zemeljskem planetu je izvriHa tehnika. Ona je tako stara kakor človeštvo in človek sam je tehnično bitje. Ko je pobral prvi kamen in ga porabil za orodje, je polotil temelj tehniki. Od tedaj se je razvijala čudovito. in z njo se je razvijal človek in njegova družba. Tehnika je dajala človeku delovna sredstva, da jih je rabil aebi v prid. Najvišjo slavo je dosegla, ko je otela prirodi flkrite sile in jih spravila v človeško družbo. Stroj, para, elektrika, to so znamenja tehniškega triumfa. Ali ob vsem svojem napredku je človek še vedno potomec divjaka. Barbarski instinkti imajo izpod vse kulture povla-keše največjo moč. In tehnika, brez katere bi bil ostal na vse večne čase žival, služi Še vedno njegovim nizkim in surovim nagonom. Največje, najčudovitejše iznajdbe ne koristijo člove-Hf<, temveč -posameznikom; najsijajnejši produkti uma pomagajo divjaštvu bolj kakor kulturi. V tehniških smotrah nam prinaša vsaka številka poročila o novih iznajdbah. Včasi so same na sebi majhne; ampak v vest i h drugih imajo tudi svoj pomen in nekoliko malih iznajdb napravi včasi praktično večji u-činek, kakor ena velika. Pa tudi velikih se ne manjka. V sedanjih dneh - se obrača pozornost skoraj najbolj na vojnotehnične iznajdbe. Nepregledna vrsta jih je že. Vojna, ima velikanske potrebe, človeški um pa čudovito lastnost, da je najsposobnejši, kadar je potreba največja. Vsake vi^e o-rožja se je izpopolnilo, tupa-tam tudi tako izpremenilo, da se lahko govori o popolnoma novi iznajdbi. Sredstva za napad in za obrambo, na zemlji, .pod zemljo, v zraku, na vodi, pod vodo se neprenehoma množe. Iz kemičnega laboratorija vzame napadalec strupene plina, da bo z njimi uničil sovražnika; ta iznajde maske, da se jih ubrani. Eden konstruira nove oklopne vozove, drugi ne miruje, dokler ne iznajde naprave, da jih bo razdeval. Rusi naznanjajo, da so izumili najstrašnejši top, ki je kdaj metal smrt na milje daleč; koliko časa bo trajalo, pa izdelajo nemara pri Kruppu še nekaj strašnejšega? Mnogo vojnih iznajdb je takih, da bi prav lahko služile namenom mirne kulture. Toda ker se koljejo narodi, je vojska prva, ki vpraša pri vsaki iznajdbi, če je ne bi mogla porabiti za umor. Včasi se iznajde kaj takega, česar militarizem sploh ne more porabiti. A tudi tedaj se naj-rajše združi z blagoslovom pro-fcletstvo. Tehnik iznajde nov stroj za fabrikacijo stekla. Delo se z njim neznansko oljaša in pospeši. Kruh se lahko izdeluje tako, da se ga človeška roka sploh ne dotakne. Mašino delajo mašine, in njih deli so bili izdelani z mašinami. Mostovi se zdelujejo in sestavljajo s stroji, v rudnike so si stroji izkrčili pot. Cestne jarke, kanale rije-jo in kopljejo že stroji. Za jarek, dolg tisoč, globok deset in dolj dva čevlja, potrebuje ma- Rimljanaki pozdrav' sam na sebi ne bo nasitil Italijanov Berilo Mussolini •• silno rad postavlja v po so svojega "»U«m|« prednika Ciurjt" in |udi na tej »liki •k uic napraviti vspcdbuden vtis, kar pa »a mu ni poirt^ilo. Zdaj, ko te »a zaradi vojna v Etiopiji živi jenske razmer« v Italiji sa bolj ;oil«bule, in hujše šale . pride, j« takih fašističnih pozdravov v Italiji nic koliko. Ko pa bo glad le preveč trkal na vrata, se bodo tudi Italijani naveličali tvojega črnotrajčnega pozdrava in »i pobrskali v pamet. Otvoritvena zabava v Slovenskem delavskem centru 14. dec. je dobro uspela vilic? izredno slabemu vremenu. Vsi prostori ao bili polni gostov. Prišli »o mnogi naši prijatelji,- med njimi precej takih, ki se jih nismo nadejali. Obiskali so nas mladi člani čeških socialističnih kfubov, nekaj Članov Jugoslavenskog Prosvjetnog Saveza, več ameriških sodrugov, med njimi tajnik socialistične stranke in tajnik soc. o-krajne organizacije, ter številni somišljeniki iz vrst naših društev in klubov. V Plesna zabada je trajala do 3. zjutraj. "Vsi se veselimo kakor smo se včasi na plesih še v starem poslopju SNPJ," so poudarjali nekateri "oldtimerji". A prav tako domače se je počutila mladina. • Plesne komade sta oskrbovala Frank Gradišek ml. in Tony Omerza v zadovoljstvo vseh. Račune in vsoto prebitka objavimo čim bo finančno poročilo urejeno. « Peter Benedict iz Detroita je Izmed klubov in društev, ki so tudi prej imeli v tem poslopju svoje seje in privatne nabave, plačuje Bohemian Arts kluo za dva sestanka vsak mesec $15, dasi je po številu žeto majhen, tfeški Rjeger klub, is-totako majhna organizacija, plačuje $5 od seje. * V Centru zdaj predel! u je jo sobe, deloma, da jih povečajo z odpravo nepotrebnih sten, in ob enem so podvzeta druga popravila. Ko bo to delo končano, se preselijo vanj uradi JSZ in Proletarca. Klub št. 1 priredi v prid Slovenskega delavskega centra Silvestrovo zabavo, kršila se bo 31. dec. v duorani SNPJ. Ves prebitek je namenjen v korist našega doma. — P. O. CHILDHOOD BETRAYED VVten* Kugvne Trunchell, ll-year vvorse tli ng.s to other boys and girls old wn o( a family on relief, offered wbo don-t uke ihal way out. What to nai rifice hi* pet rabbit to feed kind of men and women wilJ develop the family and then hanged hinmelf, h*4'caused the nation to sigh in hor-ror. llowever, Kugene'» problem i* now solved, while, throughout the country there are many thousands of boys and girls vvhose bodies vv 11 continue to live but vvhose souU are being slaughtered by th« inhuman economic system vvhich their parents permit to exiat. It iti to the everlasting shame of th«« adults of the ra?e that boys and from this dole-taking mobilization? What ca»i soc.ety expert from the men and women who have been be-trayed by their parents into serfdom and vvant? —Reading l^abor Advocate. Odds and Ends (Continued from page 6) B. , Cod Liver oil. At lur>ch time they girls are suffering from hunger an J w«.rt. »erved a very vvell - balanced heartbreak. This is a wealthy coun-1 meal. To most of the toU 1 believe try. In these United Ktatea are ali the resource* tu make fam ly life happy and secure. Yet little boys and girls are undernourished and underpriv le-ged and young men and vvomen are that vvas the only meal vvhich appeas-ed their appetites for probably at their homes they didn't get enough to *atisfy their hearty appetites. Aa I vvas sitting at the playground various denied their chance of living' useful little girls and boys vvouki come and and normal live*. Capitalism caused little Kugene to talk and give their tale* which cen-tered around poverty, filth, squalor Italija v zadregi za denar, ne za blago Ameriška kompanije ponujajo Italiji vse kar hoče, neglede na ameriško nevtralnost, in Italija je svoja naročila tu res . . i« . , . povečala. V Braziliji pa je na- poslal v sklad Slovenskega de- rodi,t velike količine mesa. Se-lavskega centra $1.50. danje jiifine 8ankcjje ita|iji to- Njegov tovariš v njuni obrti, | rej ne bodo povzročale mnogo Andrew Grum, je plačal prošli kvara, razen ako uvede liga za-mesec delnico in prispeval še eno s sankcijami tudi blokado, Mislečemu človeku mora postati jasno, da je sedanja družba blaznica, če opazuje, da so boljša delovna sredstva kriva večjega stradanja ljudi. Zaradi novih in učinkovitejših strojev vendar ni treba, da bi se pridelalo manj kruha, zgradilo manj hiš, izdelalo manj obleke. I^ogicno mora biti pač narobe; čim boljša BO delovna sredstva, tem več .nora biti izdelkov, tem boljša morajo biti in tem manj truda morajo zahtevati. Uničiti ne moremo strojev, prepovedati njih rabe tudi ne moremo. Torej je le en izhod, ako nočejo delavske mase postati žrtve napredka. Družba se mora tako urediti, da ne bo človek služil delu, ampak delo človeku ; da se ne bo delalo za profit posameznikov, ampak za potrebo vseh; da bo skupno delo in skupen užitek. Tedaj bo pa vsako zboljšano delovno sredstvo korist za vse in nihče se ne bo bal novih izumov. Narobe! Vsi duhovi, ki bodo sposobni za to, bodo skrbeli, da se dvigne tehnika na najvišji vrhunec in če mogoče vse telesno delo nadomestiti z mehaničnim, bo to najvišji triumf človeštva. peta k po vrhu. Rok Božičnik je izvršil svoje zadnje vplačilo na delnico, $5. Frank Brezar iz Cicera meni, da naj bo on prvi član kluba Slovenski center, pa je pos/lal v ta namen vsoto $1 za pristopnino. (Pravila in druge podrobnosti za ta klub še niso urejene. Vsoto $25 za eno delnico je Proletarec ime veliko zalogo uplačal tudi dr. Frank Paulich. .loven.kih in angleških knjig. ki bi zaprla italijanske luke dovozu iz Brazilije, Zed. držav in Nemčije. Italija torej za trge, na katerih kupuje,1'ni v zadregi, pač pa je v stiski za denar, kajti na upanje ji skoro nihče noče prodajati. NO C RIT IC! SM; NO PROGRESS A civ.ilization cannot progress vvithout crfticism and must, therefore, to *av* itself from ntagnation and put-refaction, declare irnpun ty for critie-ism. This means impunity not only for proposltiona vvhich, how?ver kili himself. Perhaps Tt is doing even j and domestic upheavals. Many of the children I'm eertain had more than their shouldens could carry—of an-xiety apd nervous »train. Vet conditions like these exist the wor!d over and the depression goes on and the l»eople are stili sleeping. So vvhat? The same line—Educate and Organ-ize. Here in VVestmoreland County the Socialist vvar horse* are carrying on their fight. During the recent cam- novel, „ .seem interesting, statesman; paign, the county orgapization held l.ke and respeetable but for proposi- meetings every vveek. A very eXten-tions that shock the uncritical a.s ob- sive campaign wa* outlined and our icene, sedit ous, blasphem »us, here- I comrades vvorked. We cannot l>oa»t tičal *nd r*-volutionary. „f a big victory Jike Reading. A So- George Bernard Shaw. eiali.-t alderman vvas elected in Jean- ------------j nette, Pa., and the Socialist vote s.hovved remarkable gain« in praeti-cally every community. We have a long road to travel yet but we're stili on the march. AIN'T IT GRAND? The vvorld .«ure has moved. Twenty years ago vve vvere at vvar. Novv you look around the vvorld and ali you .*ee fs j»eace! WAR CLASSES "So long a> the vvar of classes shall continue, the vveak and helpless must ever look to trade unionism as its most povverful defender." Clarence C. Darrovv. Comrade Anton 16ornik of Hermirrie is stili on the road for subseribers for Proletarec and the sub-list is grovving. Jane Fradel. RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. ZA MESEC SEPTEMBER 1935. Država In mesta 4> B "O M • * g C C i 1"! M S «> t Ou C « S 4 3 c K » O M O C C r a s ° TS a o Vi o"* — $ 6 — — 4 — — Fred Henderson izdal novo knjigo Znani angleški socialistični predavatelj in pisatelj, ki je govoril v tej deželi tudi na par shodih JSZ, je po nevarni bolezni popolnoma okreval. Njegova nova knjiga "Capitalism and the Consumer" je izšla te dni. Dobi se jo v gl. uradu soc. stranke. ILUNOIS: Springfiled 1 6 U Salle 8 6 — — Chicago St. 224 7 — — — Waukegan 4 3 — — Chicago it. 1 36 24 — — Member at large — 6 — — INDTANA: Clinton 1 2 15 — KANSAS: Arma 4 5 2 — MICHIGAN: Detroit Št. 114 10 12 10 — MONTANA: Bearcreek 10 NEW YORK: Govvanda 22 OHIO: Nevvburgh 5 2 Salem 2 6 Girard 12 10 Bridgeport 6 5 Piney Fork 4 4 Maynard 4 4 Collinvvood 14 12 PENfiYLVANIA: Presto * 6 2 Forest City 1 3 West Alkjuippa 10 1 Herminie 4 1 — — Canonsburg 8 1 — — Moon Run 3 2 6 — Bridgevill« 1 — 8 — VVEST VUtttfNIA: Pursglove 8 4 — — 3 — 18 2 — 1 2.75 ► 4.50 2.10 2.25 19.20 2.10 1.75 3.05 7.70 5.10 7.40 2.35 2.70 7.10 4.45 2.40 2.45 8.40 2.50 l..i.r> 345 1.55 2.75 1.90 .70 3.80 $—— % .70 1.40 .70 .70 What a Difference! The essential difference betvveen production for use and production for profits is that in the first in-g _f______ IG O C C-IJa.*^— stance the more the producer pro- doiomon—i^Jd t. a it ion dut.ea< the more of hg want9 ar —.— —.— 9.23 4.50 — —!— 4.49 1.20 2.1754 .70 .80 2.20 1.10 .80 .80 2.60 .80 .40 1.30 .50 .90 .50 .10 Skupaj 191 131 71 1 $105.75 $32.96 ZA MESEC OKTOBER 1935 SILVESTR0VA ZABAVA KLUBA $T. 1 J. S. Z. V TOREK 31. DECEMBRA 1935 V DVORANI SNPJ, S. LAWNDALE AVENUE dve <;omii. • • i»oL\oi.m rito«. Vstopnice v prrclprofhiji 40o, pri Magajni 60o. Ven prebitek namenjen Slovenskemu delavskemu eentru. ILLINOIS: Springfield Chicago it. 224 Chicago it. 16 Chicago it. 1 VVaukegan Virden U Salle KA N8AS: Arma MICHIGAN: Detroit it. 114 Detroit it. 115 OHIO: Pow«r Point Newburgh Salem Bridgeport Piney Fork Maynard PENNŠYLVANIA: Forest City Herrpjnie Burgettstown Sygan Presto Moon Run West Aliquippa Conemaugh Canonsburg WEST VIRGINIA: Pursglove 8 WtSCO|NSIN: West Allis — Sheboygan 15 Milvvaukee — — 56 5 — — 8 8 6 48 48 12 3 3 10 24 2 2 1 17 1 4 11 2 12 4 2 10 24 15 2 2 — 15 7 — 2.05 1.50 5.50 31.80 " 1.70 .75 3.95 — — 2.30 8 2 3 7 2 4 3 2 9 2 2 1 12 1 20 10 36 — 40 5 — 7 — 16 — 5 — — t 3 — 9.80 7.20 3.40 1.55 1.35 7.90 .85 2.45 1.05 4.00 3.75 4.40 1.90 1.58 3.45 11.40 5.00 — — 3.80 10 30 7.50 9.50 12.65 8.50 .60 1.20 $16.12^ $30.70 .50 .50 1.60 9.60 .50 1.30 .70 3.80 2.40 1.00 .40 .40 2.40 .30 .80 .30 1.30 1.10 1.20 .40 .36 1.30 3.60 1.50 1.20 2.00 2.50 3.60 $— — —.— —.— 14.31 6.95 .70 .35 6.20 3.10 . _ _ 5.42 2.65 —.— —— • 11.49 5.62/, 1.20 .60 — 4.05 Skupaj 236 210 117 41 $153.95 <47.82 $23.32f meeting |he major part of the membership of thia sub-braneh of hustlers. They are a group of refined people full of enthusiasm for our movement. VVe cannot talk about Chicago and fail to mention the group of songstem —called singing society "Sava". I hope to have the jvleasure of hearing "Sava" sing over the radio our Song the"lnternationale". Their exception-al ai>ility cannot be surpassed so readily. * Npvv let us focus our attention to the "city of red roofs" — Reading, vvhere the victory song of the Socialists is on every lip. Tncse comrades are cele«brating their victory with dinners, dance s and parades and can't you just see the old war horae Jimmy Maurer bubbling over with enthusiasm as the Victory Parade pasHed his home. Yes, Reading Socialists vvere victorious but our comrade« in that city read, talk and sing Socialism ali day and most of them I believe dream about it ali night. The Pennsylvania dutrhmen didn't falter by the wayside vvhen they vvere defeated by the Fusionists. Instead they continued their fight vvith radio talks, through Reading Labor Advocate and street meetings. The vvomen did their part at the 8traw-berry Socials, Card Parties and Sew-ing Člubs and as a result—a Victory for the Socialists. * . I have been always interested in the "Community Houses" in slum sec-tions that one reads in Oooks. VVhile I vvas in Pittsburgh studying in one of the hospitals I had the opportunity to see one. I vvas sent there for one vveek to observe tbe children, the vvork done etc. The children vvere brought to the house in the morning by the mother as she vvas on her way to vvork or by a big brother or siater. They vvere then taken to the very vvell equipped playground. There they played to their hearts content. At ten o'clock in the morning they vvere given a big glass of milk and some v (Continued on page 5) THIS UOItLD BY FILIPIC The "Family Trouble" In New York It is not pleasant for persons of one family to answer quea-tions about a quarrel amongst them. It isn't pleasant for us to write about the strife among the Socialista in Nevv York. But it is neceaaary to answer questions. The Socialist Party in Nevv York where it vvas numerically stronger than anywhere else, aplit into tvvo definite factiona. Both groups claim that they represent the majority of members. The ao-called "Old Guard" vvas in control of the Party machinery whicb they atill have. * The other group, called "Militants," organized a nevv Socialist' Party under their leadership. Norman Tho mas ia support ing this group. The National Executive Committe of the Party vvill meet in Philadelphia January 4, 1936 to again try to solve this atrife—vvhich in the opinion of many vvill be a futile endeavor, because both factiona in Nevv York are determined to fight among themaelvea until one will be aubdued. The Party as auch, naturally, auffera. VVe are of the opinion that if both groups are Socialista, as they claim to be, then certainly a baais for unity could be found. But if it ia only a quarrel for leadership, aa it see ms to be, they vvill g o to the bitter end regardless of the consequences. Both sides are trying to prove that they are better Socialista than those of the opposing group, and both are using their energies, money and time in this "family quanel". Meanvvhile the American workera everywhere are waiting for something to happen that will vvork successfully and vvith vigor for a program sueh aa our Party has on paper, but not an organization to carry it out effectively. We hope that thia strife wil| soon liquidate, that the res-ponsible comrades vvill turn their energiea and attention to the Party so it vvill grow and forcefully battle the enemies of the vvorking class. The Špirit of the Naval Conference in London I picked up a coljege nevvapaper recently and vvas attrscted by a two-column head on top of the page: "Labor Union Racketeering Exposed By Študent". But I vvas disappointed; the article turned out to be not a sensational expoae of labor unions, but a justification of a guilty con-»cious of a študent vho *waa caught vvorking in a parking lot vvithout be-longing to the union. According to the article, seven or eight non-union employees vvere at-tacked vvith fists by tvvo union organ-izers. Novv, in passing, I think a battle of eight against tvvo certainly inn't much oi an injustice in any land vvhere men don't drink milk out of nippled bottles. Even if one vvere to grant to The »tudent that the organizers vvere not justified in atUcking their non-union brothers, vvhat a perverted scientific mind can the študent hav« to deduce from that one incident that the entire union business is a racket? Is that ali the logic he learnt in his high-school and college cheer-leading? But the študent vvho wrote the article goes further and condescends that he is a friend of the vvorking man. "labor must not be condemned in it's fight for an even break, me-rely because it ia given a 'black eyc' by a group of modem privateers who«e fbusiness aside from profits is to scare the public", he concludea. He never conaidered, hovvever, des-pite ali his "scientific" training and liberal education of the modem American college, that he is one of those unfortunate tools that is being used by manufactuners to prevent giving la.bor an "even break". He does not realize that he is as great a detriment to labor as any racketeering in labor unions. The študent in question wa.s en-rolled in a "cooperative college", one of those vvhich have sprung up lately and which are ervgaged as much in labor-degenerating a* in teaching. These colleges are supposed to aid the poor students by offering their courses in a method vvhere a eertain length of time is divided betvveen class rooms and factories in vvhich the college gets the študent th« job so he can pay his "ezpenses". This system of education is pref«r» red over the regular class room lec-turing, vvere it not for the fact that acheming corporations have saddled the pisce me nt offices of these col-lege s and novv exploit vvith them ths students and labor in general. ~ The študenta, despite ali their education never enlightened to s class consciousness, have only on« goal in mind: to make enough mon«y to get through college. They ara therefore vviiling to vvork ten #r tvvelve hours a day for as lovv as Uwenty-five cents an hour. I knovv of gasoline-filling station*, parking lots, small chemicsl laboratories and deli ver y services, vvhich employ only this sltemste help at a vvage rate half of vvhat the average man lritk a family vvould need. Students are glad to have the poaitlons; to them the amount of money they earn is not as important as meeting their ex-penses in college. They are not en-thusiastic aibout bettering conditions in the vvork they are engaged in bc-cause to them that work is tempo-rary, a make-shift for college ex-penses, after which they dream af better vvork. Besides, these students have besa coached by/tbt* college deans with the old story of success and protno-tion by obeying the boss, and therefore they have hallucinations of tke days that their pay vvill be raiaed, provided they jump at every whim of their superior and do not dis-please him. And joining a union vvould certainly displea.se the boss. Most important is the fact that a bad record vvith the boss also means a bad record at the college and conse-quently expulsion from an institution that must employ men vvho *vill be a "credit to the institution". It is tragic that America should have built up an educational system that vvill turn out men vvith sueh small intelligence as to shout dts-truetion at an entire movement because of a possible flaw somevvhere, but it is more perverted to use our higher educational systems vvith vvhich to pummel the vvorker. - — - - ifc H|i ARCHLICHT IIIIIIM. Donalo Lotrich |llll[jlhi..||||jiil A fine homelike housevvarming took plače at the Slovene Labor Center last Saturday night A goodly number of our friends vvere in attendance and many of them sta^ed until a late hour. Inspection of the pre-mises brought many favorable comments. Hovvever, the remodeling process vvill change the complexion of the entire strueture. It vvill lose a good deal of its present appeal because, as novv arranged, the entire first floor vvill be given over to the officea of Proletarec and the JSF. If we could continue our present clubrooms they vvould attract any numiber of people and this would eventually make our Center a popu-lar spot for people vvho like to read and those vvho like to diseuss various phases of our movement and problema concerning ever) vvorkingman and vvoman. It is imp^/rtant that we preserve Proletarec and the Federation and that they be given suitable quarters and it is »vvorthvvhilc none the less to have some inducement for our members and friends to make them aetive participants in labors' struggles. e The dec per one Jooks into this matter of sanetions the less one l>c-lieves the sincerity of the čapiUlist govemments to enforce them and the stronger becomes the position of the American Socialists as laid dovvn in the NBC declaration on sanetions. Here nd upon capitalist govemments to enforce sanetions no matter hovv much we may be for san<*tions. And the even ta in the past vveeks have clearly demonstrated this. * lAst week vve reported a barl»ar-ous Incident vvhich took plače in Ta m pa, Florida on Nov. 30. VVe add to it today, that om» of the men had died from the brutal treatment ac-corded him hy the murderous mob. VVhen heard of the death of Joseph Shoemaker, for that vvas his name, vve felt unplea^ant and an im-pul«e of revenge burned within. Just to think hovv he vvas taken from a home, 'vvith others, a police squad, questioned and then released into the hands of a prearranged horrid re- actionary mob of petty politiciani and thugs, kicked, bruiaed and beat-en, t&rred and feathered and then dumped into a diteh and left expoaed for hours, to be found unconsciotts taken to a hospital, there to die a •vveek later, make« us feel bitter to-vvards the officials and their ilk. Those guilty covvards, vvorse than that,—rats, novv hide from the day-lig-ht for fear that someone might put their hands around their throata Only enemies of decency and demo-cracy could stoop to sue-h lovv depths. Enemies of freedom and justice; enemies of the vvorking class vvho deserve no consideration. TTve American Civil Libertie* Union, The American Federation of Labor, The Socialist Par-ty and numerous other liberal in-stitutions are novv pressing the Tam-pa officials to find, arrest and coo-viet the culpriU and murderers. Tht American Civil Liberties Union has posted a $1000.00 revvard for the arrest and conviction .of persons res-ponsibility and challenges the Tampa officials to add to the sum. Labor feels deeply for Schoemaker. His life vvas sacrificed for the cause of the dovvn trodden. * Our Social Study Club met last Friday night and elected officers for 1936. A lengthy discussion vvas held on the present controversy in the SNPJ and a code of guidance wa« laid dovvn for our members most of vvhom are also SNPJ members. Tho vve have done some splendid vvork in 1935 the urge vvas to surpass our record in 1936, the national election year. Literature sales for the 1934 and 35 periods vvill net us over $35.00. VVe have had many public meeting« some vvell attended and it vvould be vvell to prepare a report of the 1935 conduct of the club for pub-lication in January. Irreverence That 1» Divine By th«> absence of an irreverent press, Europe has for a thousand years exi«ted merely for the advan-tage of half a dozen seventh-rate families called Monarchs, and some hundreds of rifraff sarcastically called Noble*. Our papers hsv« one pe-culiarity. . . their irreverence,... Th«y are irreverent tf»ward pretty much everything. .. Irreverence is U* champion of liiberty and its only »ure defense.— Mark Twain. The Difference The parties o/ anarchy and die-ordera are the conservative parties The Socialist party is the partjr of order.-— Emil Vand*rv«ld«.