Pozdrav iz domovine
štev, s. našim vojakom na bojišču. Leto i.
Izhaja dvaHrat ne mesec._Ljubljana, to. junija 1916._Cena četrtletno SO »in., polletno 1 K, celoletno 2 K.
Za dom med bojni grom!
Zastava že razvita je, morilna cev nabita je,
nabrušen bridki meč! Zdaj puško v dlan in meč ob stran, napočil je krvavi dan, uril u boj besneč!
Naš boj je svet in svet naš roj, saj kliče nas u hrabri boj
naš Bog, naš car, naš dom! Nezmagana mi četa smo, brez straha in trepeta ?mo, uri, med bojni grom!
Še en pozdrav ti, dragi dom, poprej, ko gremo v bojni grom, med bitve hram in šum! Še en pozdrav vam, dragi vi, spomin na vas podžiga kri, povzdiga nam pogum.
Kot orel čuva dom in rod, tako svoj rod in dom nezgod
braniti hčemo mil Kot iz oblakov blisk in tresk, orjaške hraste stere v pesk, sovrage stremo mi!
Naprej tedaj, junaški roj, za dom, za drage v hrabri boj
tja sred sovražnih čet! Med nami vsak je cel junak, naj pade tretji, drugi vsak, da bo le dom otet!
S. Gregorčič.
Na obletnico vojne z Italijo
je generalni polkovnik Boroevič izdal sledeče dnevno povelje:
Vojaki armade ob Soči!
Jutri bo obletnica, ko nas je vero-lomna Italija, ko smo se borili na drugih bojiščih proti premoči, zavratno napadla, da nam zada smrtni udarec.
Če je ta nezvesti sovražnik po enem letu vojne bridko razočaran, če se mu kljub njegovi znatni premoči ni posrečilo ničesar priboriti, če danes mi stojimo tam, kjer smo stali v začetku vojne, če so Trst, Gorica in Tolmin trdno kakor skale v naših rokah, tedaj je to Vaše slavno delo in Vaša nesmrtna zasluga.
Božja kazen se bliža nasprotniku, katerega so Vaši udarci omajali. Vaši tovariši na Tirolskem so ga vrgli precejšen kos nazaj, nekaj tisoč ujetnikov, dosti topov in velik vojni plen je v naših rokah.
Prav kmalu bo tudi armada ob Soči zbrala sadove svojih naporov. Vaše že ves čas izpričano junaštvo mi daje poroštvo, da bo Vaše delo uničevalno.
Na bojišču, 22, maja 1916.
Generalni polkovnik pl, Boroevič.
Spolna nevarnost.
Napisal c, kr, črnovojni nadzdravnik in primarij deželne bolnice dr, Fr, Derganc.
(Dalje,) TII. poglavje.
Splošen potek in posledice mehkega Cankarja.
Enako ostudna bolezen je mehki čan-kar, ki se istotako prenaša s človeka na človeka s posebno bakterijo (Streptoba-cillus Ducrey). En ali dva dni po izvenzakonskem spolnem občevanju se prikažejo na spolovilu gnojni mozoljčki, včasih eden, navadno pa več. Gnojni mozoljčki razpadejo in se spremenijo v razjedne rane (razjede), ki se širijo v globino in širino in se naposled združijo v eno samo veliko, ostudno se gnoječo rano (razjedo). Vsled razjedajočih ran zgnije včasih med hudim trpljenjem velik del spolovila.
V četrtini vseh slučajev zatečejo in se zgnojijo tudi bezgavke v obeh dimljah (Leistengegend). Zgnojene dimeljne bezgavke se imenujejo b u b o n i ; isti povzročajo dolgotrajno, ostudno gnojenje iz razjedajočih ran v obeh dimljah.
IV. poglavje.
Splošen potek in posledice trdega .Cankarja (sifilitike).
Najnevarnejša po svojih posledicah je tretja spolna bolezen, trdi čankar ali sifi-litika (sifilis). Tudi sifilitika se, kakor vsaka druga nalezljiva bolezen, prenaša s posebnim živim strupom (Spirochaete pallida), ki ga je odkril leta 1905. učenjak Schau-dinn. Iz pet vzrokov presega nevarnost sifilitike obe drugi spolni bolezni, in sicer: 1, Sifilitičen strup se razširi vedno po vsem telesu in zastrupi vsako kapljico človeške krvi; ni tako malega in skritega dela v človeškem telesu, ki bi mu prizanesla sifilitika in ga ne bi obiskala s svojim živim strupom, da izvrši v njem svoje uničevalno delo bolečin in razdejanja, 2, Ker zastrupi sifilitika celo telo in vse sokove človeškega telesa, ker utegne bolezen prenesti vse, kar pride iz sifilitičnega telesa, je sifilitičen človek velika nevarnost za svojo okolico, tudi za nedolžne ljudi. Posebno nevarna je slina iz sifilitičnih ust,
ker prenese lahko s poljubom, z žlico, s kozarcem itd. strašno nalezljivo bolezen na nedolžnega človeka. 3, Ker je sifilitika posebno trdovratna in dolgotrajna bolezen, ki traja in se ponavlja 10 do 20 let, 4. Po preteku 10 do 20 let povzroči sifilitika dve najtežji živčni bolezni, združeni z blaznostjo (umobolnostjo): tabes (sušenje hrbtnega mozga) in paralizo (sušenje možgan). 5, Najpogubnejša nevarnost sifilitike obstoji pa v tem, da jo kri sifilitičnih staršev prenaša na nedolžne otroke, tako da dobi nedolžni otrok od svojih staršev prvo doto že v spočetku, in sicer v obliki — sifilitike.
Tako razlikujemo dve obliki sifilitike: 1, pridobljena sifilis, s katero se odrasel človek okuži v izvenzakonskem spolnem občevanju po lastni krivdi; 2. dedna sifilis, katero je podedoval nedolžni otrok brez lastne krivde od staršev.
Kake tri tedne po izvenzakonskem občevanju se razvije na spolovilu gnojen mozoljček, ki razpade v malo rano (razje-do) kakor pri mehkem čankarju. Razlika obeh se kaže le v tem, da je okolica sifi-litične razjede trda. Radi te trdine pravimo sifilitiki tudi trdi čankar. /Iz trdega čankarja se razširi sifilitični strup s krvjo po celem telesu, za kar potrebuje bolezen navadno 8 tednov. Polagani razvoj bolezni zasledujemo po tem, da v tem času zapored različne bezgavke zateko, da bolnik oslabi, shujša in obledi, da nastopajo zlasti ponoči (dolores nocturni) hude bolečine v glavi in po sklepih. Po preteku 8 tednov spoznamo splošno sifilitično za-strupljenje po rdečih pegah, ki se izpuste po celem telesu. Istočasno se pojavi sifilitični izpuščaj tudi po ustih in v grlu (hripavost) v obliki belkastih peg. Včasih se spremene rdeče pege v široke mozolje, iz katerih solzi sokrvica na mestih, kjer se drgne koža ob kožo, kakor n. pr. pod pazduho, v ustnih kotičkih, med prsti na nogi itd. Sokrvica sifilitičnih mozoljev je posebno strupena in nalezljiva. Sedaj obole lahko najrazličnejši deli telesa, nekateri prej, nekateri šele po letih, vsled kroničnega sifilitičnega vnetja: možgani, hrbtni mozeg in živci, oči in ušesa, srce in krvne žile, jetra in ledvice, kosti in skle";. Zastarela sifilitika se odlikuje v poznejših letih zlasti s tem, da tvori po vsem telesu, oso-bito na koži čela in podkolena, v jeziku in na mehkem nebu trde bule (čuma) v velikosti graha do oreha. Bule (gume) razpadejo in na njih mestu nastanejo globoke rane (razjede) z ostrimi robi, tako da zgnije človek ob živem telesu. Najopasnejše je sifilitično vnetje na srcu in krvnih žilah, na možganih in živcih (tabes in paraliza).
Vsled vnetja na možganih nastopi zgodaj mrtvoud, vsled vnetja se kosti po najmanjši poškodbi prelomijo.
Statistika je dokazala, da postane dosti sifilitičnih mož neplodnih, da sifilitična mati ni sposobna donesti, da izgubi sad ali splavi vsaka sifilitična mati povprečno po štirikrat. Ako pa otrok dozori, pride s podedovano sifilitiko na svet. Tak otrok je slaboten po duši in telesu; podvržen vsem boleznim, tako da malokdaj doseže višjo starost. Če pa človek s prirojeno sifilitiko vendar odrase in stopi v zakon, ostane zakon vsled neplodnosti brez otrok, tak človek je vedno bolan na živcih in krvi, nadleguje svet kot večen bolnik ali rojen zločinec, prebije večino življenja v bolnišnici ali v ječi.	(Konec prih.)
Kako je z vojsko?
Naše prodiranje na južnem Tirolskem in v severni Italiji vztrajno napreduje. Zadnjega maja sta padli dve izmed najvažnejših laških opirališč pred beneško ravnino: trdnjavi Arsiero in Asiago. Italijani so zasedli novo trdnjavsko črto, ki se vleče na južnem bregu Posine proti severovzhodu pod Arsierom in Asiagom, Za te utrdbe se vrše ljuti boji. Naši so zasedli tudi tu že več sovražnih postojank, tako ves južni breg Posine, Monte Cengio (1351 metrov), vzhodno od Arsiero, Monte Priaforo (1653 metrov, jugozahodno od Arsiero). Monte Paccio (vzhodno od doline Astico) in Monte Meletta (severovzhodno od Gallio), dalje kraje Gallio (vzhodno od Asiago), Gesuna in Busibollo (med Arsiero in Asiago). — Naši letalci so bombardirali kolodvore v Veroni, Ali in Vicenzi. — Dosedanji plen znaša na tej fronti blizu 40.000 ujetnikov, 320 topov, okrog 700 koles, 150 strojnih pušk, mnogo konj in ogromno množino municije. Nekateri topovi so bili popolnoma porabni in so se lahko takoj porabili proti sovražniku. Junaštvo, da mu ga ni kmalu para v zgodovini, je izvršil poročnik Albin Mlakar. Naše uradno poročilo o tem činu se glasi;
Dunaj, 27. maja. Uradno se poroča:
V naših rokah se nahaja k skupini utrdb Arsiera spadajoča oklopna utrdba Časa Ratti, ki zapira cesto neposredno južnozahodno od Barcarole. Poročnik Albin Mlakar, saperskega bataljona št. 14, je vdrl v trdnjavo ne glede na ljuti ogenj z obeh strani, ujel je sovražne saperje, ki so nameravali trdnjavo razstreliti, in je na opisani način zaplenil tri nepoškodovane težke oklopne havbice in dva lahka topova.
Nekaj zanimivih podatkov o tem junaku, ki je Slovenec, prinašamo na drugem mestu. — Iz ogroženih laških krajev se je izselilo mnogo prebivalstva. Beguncev je polno po vseh severnoitalijanskih mestih, kar provzroča med laškim ljudstvom veliko razburjenost. — Civilni promet na železnicah je zelo omejen. Glede vojnih poročil vlada najstrožja cenzura. — Listi prinašajo vest, da je laški kralj obolel. — Odstavljenih je mnogo laških generalov.
Na francoskem bojišču se boji za Ver-dun nadaljujejo z vedno hujšo silovitostjo. Nemci so iztrgali Francozom zopet utrdbo Vaux (Vo). — V Belgiji so osvojile nemške čete pri Ypernu važne angleške postojan-
ke. — V začetku junija je postalo tudi na ruskem bojišču zelo živahno. Posebno ljuto napada sovražnik ob Dnjestru in spodnji Stripi, severozahodno od Tarno-pola in v Volinji. Naša armada povsod hrabro odbija sovražne navale. — Tudi na Balkanu se pripravljajo novi dogodki. Grško mejo je prekoračilo 25.000 bolgarskih vojakov, ki so zasedli prelaz Rupel ob reki Strumi in zavzeli kolodvor in most čez Strumo. Bolgarski častniki so se predstavili grškemu poveljniku utrdbe. Pozvali so ga, naj jim utrdbo izroči, da se more levo bolgarsko krilo braniti proti napadom sporazuma. Svojo zahtevo so utemeljili z razlago v Atenah glede na grško nevtralnost. Poveljnik je brzojavil v Atene, kjer so mu dovolili, da sme izprazniti utrdbo, če mu zagotove, da jo pozneje zopet vrnejo Grkom. Brez vsakega ugovora so nato prepustili Grki Bolgarom utrdbo, Bolgari so poleg forta Rupel zasedli še štiri druge utrjene kraje, med njimi Dragotin. Bolgari hitro prodirajo proti Kavali. Seres je že zaseden, prav tako tudi kolodvor in mesto Demir Hisar. (Vsi ti kraji leže severovzhodno od Soluna ob reki Strumi, oziroma ob železnici, ki je izpeljana po južni Macedoniji proti vzhodu in Carigradu.)
Tudi prostor proti Kavali (zaliv in mesto vzhodno od Soluna in polotoka Kal-kidike blizu bolgarsko-grške meje) so Bolgari zasedli ter prekrižali ententi njene pohlepne načrte. Grki so se umaknili. — V Parizu so zaradi tega strašno vznemirjeni. Grška vlada je vložila pri vseh kabinetih ugovor, podobno kakor takrat, ko je ententa zasedla Solun. — V Atenah je proglašeno obsedno <š-tanje. Ker so Bolgari zasedli utrdbo Rupel, so se deloma močno razburili duhovi med grškimi politiki. Ve-nizelovski listi očitajo Skuludisu, da namerava ob primernem času pristopiti na stran osrednjih sil.
Rumunska vlada je odpoklicala svoje čete od avstrijske meje. Tudi bolgarske čete so šle od rumunske meje na fronto proti Solunu. Ententa je zaradi tega Rumu-nijo s posebno noto pozvala, naj že vendar enkrat odločno pojasni svoje stališče. — Dne 31. maja se je vršila v Severnem morju ob zapadnem obrežju Danske velika pomorska bitka med nemškim in angleškim brodovjem, ki je trajala od 5. ure popoldne dalje celo .noč. Angleži so bili zastopani skoraj s celim vojnim brodovjem. Bitka je izpadla zanje z velikimi izgubami (skupno nad 100.000 ton), nekako šestkrat toliko kot na nemški strani. Angleška ad-miraliteta sama priznava, da je bilo potopljenih 13 velikih bojnih ladij, med njimi njihov največji drednot, mnogo pa da se jih pogreša. Splošno se trdi, da je bila to največja dosedanja pomorska bitka v svetovni zgodovini. Boja se je udeleževalo okrog 150 ladij, podmorski čolni in več Zeppeli-nov. — Kmalu za tem je zadel Angleško nov, nič manj občuten udarec. Dne 6. junija se je v Londonu uradno razglasilo, da se je potopila na potu v Rusijo zahodno od orkneyskih otokov (na severu Škotske) vojna ladja »Hampshire«, na kateri se je nahajal vojni minister Kitchener s svojim štabom. Potoval je v Rusijo na carjevo povabilo, .da se posvetuje o važnih vojaških in finančnih vprašanjih. Njegova smrt je provzročila v celi Angliji veliko senzacijo. Kitchener je bil eden glavnih organizator-
jev angleške armade. Veliko vlogo je igral svojedobno v Egiptu, ki ga je takorekoč on končnoveljavno zasedel z zmago pri Char-tumu leta 1898. On je končal tudi bursko vojsko. Nato je bil vrhovni poveljnik indijske armade. V sedanji vojski je igral veliko vlogo. Dardanelska in solunska akcija sta bili njegovo delo. Njegovo zadnje glavno opravilo je bilo zbiranje milijonske angleške armade,.
Vojaške in druge vesti.
601etnica nadvojvode Friderika. V
maršalovem glavnem stanu so zelo slovesno praznovali maršalovo šestdesetletnico. Vse častništvo mu je na predvečer 3. junija priredilo impozantno bakljado in se-renado, katero je gledal nadvojvoda z balkona svojega stana.
Drugi dan so pod vodstvom Conrado-vim čestitali nadvojvodi vsi zastopniki oblastev ter odposlanci nemške in b°lgar' ske armade.
Ob 11, uri so se zbrala društva in šolska mladina, ki so v slavnostnem obhodu prišla pred stan maršalov, Le-ta je prišel med nje in na pozdrav mestnega župana odgovoril tako:
»Izredno sem vesel, da morem obhajati današnji dan tukaj sredi ljudstva, ki se je vedno odlikovalo po visoko domoljubnem mišljenju in ki dokazuje zopet sedaj v najsrditejši vseh svetovnih vojn, kaj zmore ljubezen do domovine, zvestoba in pogum. Sinovi mestnega prebivalstva in okraja so se bojevali pri vseh velikih delih svetovne vojne. Pomagali so, da smo premagali Ruse in Sfbe; sedaj so baš na tem, da dajo čutiti verolomni Italiji železno pest. Povsod, koder so se bojevali, so si priborili nevenljivo slavo. Nič manj priznanja ne zasluži prebivalstvo samo, ki prenaša potrpežljivo in z brezprimerno požrtvovalnostjo težko dobo, Z veseljem lahko rečem: Jaz, vaš maršal, sem ponosen na vas,«
Potem je govoril nadvojvoda z različnimi oblastvenimi in občinskimi zastopniki in dal razdeliti otrokom spominsko sveti-njico, nakar je slavnostni sprevod defili-ral pred njim.
* * *
V imenu deželnega zastopa je deželni glavar dr. Šusteršič brzojavno čestital Nj. c. in kr. Visokosti feldmaršalu nadvojvodi Frideriku k šestdesetletnici in izrekel zahvalo kranjske dežele za sijajne uspehe, ki jih je dosegla nad vse hrabra armada pod vrhovnim poveljstvom Nj. c. in kr. Visokosti.
Na to čestitko je došla sledeča brzojavka:
Gospodu
deželnemu glavarju dr. Ivan Šusteršiču,
Ljubljana,
Najtopleje se zahvaljujem za prijazne čestitke, ki ste mi jih povodom mojega rojstnega dne poslali v lastnem in v imenu deželnega odbora. Iz celega srca delim zadoščenje dežele nad zvestim izpolnjevanjem dolžnosti in sijajnimi dejanji hrabrih sinov Kranjske na vseh bojnih poljih, kakor tudi skalnato trdno prepriča-
/
nje o končnoveljavni zmagi naše pravične stvari, h kateri zmagi bodo tudi v bodoče bistveno pripomogli vrli Kranjci.
Feldmaršal nadvojvoda Friderik.
Deželni predsednik kranjski, Henrik grof Attems, je 1. junija sporazumno z deželnim glavarjem dr. Ivanom Šusteršičem poslal nadvojvodu Evgenu naslednjo brzojavko:
Njegovi c. in kr. Visokosti generalnemu
polkovniku nadvojvodu Evgenu!
Povodom zavzetja trdnjav Asiaga in Arsiera, s čimer je dosegla naša junaška armada, v katere vrstah se hrabro bore za cesarja in domovino tudi kranjske čete, pod vodstvom Vaše c. in kr. Visokosti važno stopinjo svojega zmagoslavnega pohoda, blagovolite Vaša c, in kr. Visokost najmilostneje sprejeti prespoštljive čestitke in najboljše želje dežele Kranjske.
Deželni predsednik grof Attems.
Deželni glavar dr. Šusteršič.
Nato je dospel od nadvojvoda brzojavni odgovor:
Deželni predsednik grof Attems,
Ljubljana.
Vam, gospod deželni predsednik, kakor tudi gospodu deželnemu glavarju se najtopleje zahvaljujem za patrijotične želje Kranjske, katere hrabri sinovi so se v bojih zadnjih dni posebno odlikovali.
Generalni polkovnik nadvoivoda Evgen,
Kranjski deželni odbor je nadalje tudi čestital vrhovnemu poveljniku naše mornarice Antonu Hausu k imenovanju velikim admiralom ter generaloma pl. B o-roeviču in Rohru, ki neposredno branita kranjske meje, k častnemu imenovanju generalnim polkovnikom.
Vsi trije gospodje so se pismeno zahvalili za čestitko deželnemu odboru oziroma deželnemu glavarju.
Veliki admiral Haus je pisal v slovenskem jeziku:
Marinekommandant.
Dne 12. maja 1916. Visokospoštovani gospod deželni glavar!
Čestitke prebivalstva vojvodine Kranjske, izražene v tako toplih besedah, so me s ponosom in veseljem napolnile. Prosim Vas, velespoštovani gospod deželni glavar, blagovolite sprejeti za čestitke, ki ste mi jih v lastnem imenu izrazili, mojo najpri-srčnejšo zahvalo ter sporočite tudi isto našim vrlim Kranjcem, ki na suhem in na morju tako častno in hrabro pri branitvi države sodelujejo.
Naj bodo vsi mojega najtoplejšega so-čustva na usodi lepe dežele Kranjske zagotovljeni.
Z velespoštovanjem in srčnimi pozdravi beležim
A. Haus 1. r., Gr. Adm.
Deželnemu odboru vojvodine Kranjske v
Ljubljani.
Vojnopoštni urad št. 305, dne 11. maja 1916.
Za zelo časteče me čestitanje k mojemu povišanju izrekam slavnemu deželnemu odboru prisrčno zahvalo. Prizadeval si bom slejkoprej, da branim vojvodino Kranjsko, katere prebivalstvo je s svojim patrijotičnim obnašanjem rnojo nalogo bistveno olajšalo, pred vpadom nasprotnika.
Boroevič m. p., g. p.
Generalni polkovnik Rohr je odgovoril:
Vaše preblagorodje!
Ves vesel ljubeznivih čestitk povodom mojega imenovanja, prosim Vaše preblagorodje kakor tudi kranjski deželni odbor, da sprejme mojo najtoplejšo zahvalo.
Z izrazom najodličnejšega spoštovanja
Boroevič rn. p., g. p.
Nadvojvodinja Cita je dne 31. maja povila sinčka. Nadvojvodinja Cita se je dne 21. oktobra 1911 poročila s prestolonaslednikom nadvojvodom Karlom Francem Jožefom. Dosedaj imata sledeče otroke: nadvojvoda Franc Jožef Oton, rojen 20. novembra 1912, nadvojvodinja Adelheid, rojena 3. januarja 1914, in nadvojvoda Robert, rojen 8. februarja 1915. Tudi ob tej priliki se vedno zvesti slovenski narod veseli z visoko cesarsko hišo in spremlja v duhu z najiskrenejšimi željami visoke sta-riše v njihovi molitvi, da Bog novemu nadvojvodi da na pot največjo srečo. Bog čuvaj Habsburg in daj sijati na našo cesarsko hišo samo solnce sreče! Mogočna Avstrija bo sreča Evrope!
Junaštvo Albina Mlakarja, Iz vojno-dopisnega stana se javlja: »Poročnik Albin Mlakar 14. saperskega bataljona, ki je, kakor znano, s patruljo osvojil popolnoma nepoškodovani fort Barcarola (Časa Ratti) med obstreljevanjem po lastni težki bateriji 30"5 cm možnarjev in v sovražnem šrapnelskem ognju in preprečil razstreli-tev forta po italijanskem moštvu, ki je bilo v to svrho ostalo v utrdbi, je izvršil že dne 15. maja drug znamenit junaški čin. Pri Se-conda Posta (severno od Monte Costona) je tekom skrajno nezanesljivega desetmi-nutnega odmora lastne artiljerije udri iz lastnega jarka in odstranil s pomočjo sa-perske patrulje 300 do 400 korakov oddaljeno sovražno oviro. Poročnik Mlakar je bil izrednim potom povišan v nadporoč-nika in odlikovan z vitežkim križcem Leo-poldovega reda.« — Oče našega junaka, Štefan Mlakar, je rojen v Vrhlogu, ' fara črešnjevska pri Slov. Bistrici, in je sedaj star 64 let. Albin je bil rojen na Planini na Kranjskem, kjer je oče dolgo let služboval. Kakor je oče zaveden Slovenec, tako je tudi mati navdušena za slovensko stvar. V družini občujejo samo slovenski. A tudi junak Albin je zaveden Slovenec in če pride med svojce, govori edino slovenski. Albin se je že odlikoval v bojih z Rusi. Napadli so ga trije kozaki, branil se je z golim revolverjem in jih je tudi premagal, a sam je bi! le nekoliko ranjen. Nato je bil klasificiran za šest mesecev kot nesposoben za vojaško službo. Ko pa je izbruhnila vojna z Lahom, se je prostovoljno glasil, dasiravno še ni popolnoma okreval. Bil je vedno na Tirolskem, — Na oče-
tovem domu v Vrhlogu gospodari brat Anton, ki pa služi sedaj kot črnovojmk pri 47, pešpolku v Mariboru, Drugi brat Simon, ki kmetuje v Leskovcu, župnija Čreš-njevec, ima sedem sinov pri vojakih. Slava slovenskemu junaštvu!
Visoko odlikovanje. Naš cesar je dovolil fml. prestolonasledniku Kari Franc Jožefu, da sme nositi red »Pour le merite« (za zasluge), ki mu ga je podelil nemški cesar.
Nove vojaške zaslužne svetinje. Naš
cesar je ustanovil novo stopinjo vojaške zaslužne svetinje in pa železni zaslužni križec s krono in brez krone — za moštvo, ki se odlikuje v vojski.
Dalmatinci opora armade in mornarice. Šibeniška občina je čestitala velikemu admiralu Hausu, ki se je zahvalil in rekel: »Neizbrisna je slava, ki so si jo v tej težki borbi priborili sinovi Dalmacije. Pa tudi naša mornarica se opira na zvesto vdanost in izkušeno požrtvovalnost junaških Dalmatincev, in čuvati njih rodno obrežje pred sovražnikom je naša najvišja naloga.«
Občina Vojsko je v svoji seji dne 4. t. m. soglasno imenovala prebl. g. Sv. Boroe-viča za svojega prvega častnega člana v znak hvaležnosti, da je preprečil laški vpad v naš kraj in nas s tem rešil usode beguncev.
Ljubljana in zavzetje Arsiera in Asiaga. Ljubljana je bila vsa v zastavah. V sredo zvečer je vojaška godba svirala po Ljubljani. Spremljale so jo množice vojaškega in civilnega prebivalstva. Na Slovenskem trgu, kjer se je pred cesarjevim spomenikom zbral tukajšnji častniški zbor s polkovnikom pl. Kleinschrodtom na čelu, je bila velika manifestacija. »Gospodarska zveza« je svoje poslopje slovesno razsvetlila.
Slavnost 501etnice bitke pri Kustoci
se vrši v Ljubljani 25. julija. Slavnostni odbor se sestavi prihodnji teden, nakar priobčimo podrobnosti. Take patrijotične slavnosti pa naj bi se vršile tudi v vsaki župniji, ker se samoobsebi razume, da bo radi prometnih ovir udeležba v Ljubljani mogoča le iz bližnjih krajev. Želeti pa bi bilo, da se v spremstvu svojih županov v Ljubljani zbero vsi veteranci Kranjske, ki so sodelovali v bojih leta 1866.
Podaljšanje oprostitve do 30. juni'a vojaške službe oproščenih poljedelcev. Vojni minister je na prošnjo poljedelskega ministrstva odredil podaljšanje oprostitve vsaj do 30. junija vojaške službe oproščenih poljedelcev, voditeljev poljedelskih gospodarstev in poljedelskih uradnikov do dne 30. septembra t. 1.
Birma pri goriških beguncih. Na Vne-bohod je delil dunajski knezonadškoi dr. Piffl v begunskem taboru v Brucku na Litvi 663 otrokom zakrament sv. birme. Visokemu cerkvenemu knezu so priredili begunci in uprava taborišča prav lep sprejem. Dobra slovenska srca doma in v tujini so z raznimi darovi poskrbela, da so bili vsi birmanci in birmanke primerno obdarovani.
Ta mesec bo vojaška uprava začela pobirati zvonove, kolikor jih mora oddati vsaka cerkev. Plačeval se bo kilogram po 4 krone.
Na Kitajskem je umrl 6. junija predsednik republike Juanšikaj. Nekaj časa je
\
nosil celo cesarski naslov. Bil je eden naj-spretnejših državnikov, kar jih pozna zgodovina. Zadnje vesti pa govore, da ni še nobenega uradnega poročila o Juanšika-jevi smrti.
Umrl je turški general Šukri paša, znani branitelj Odrina v balkanski vojni.
Pretekli teden je pobila toča po Gorenjskem od Breznice do Jesenic skoraj vso prvo setev. Pač hud udarec ob sedanjem času!
„Resna beseda vojakom!"
Tako je naslov mali lični knjižici, namenjeni v prvi vrsti vojakom. Izšla je že prejšnji mesec in med tem jo je že marsikateri vojak dobil v roke. Ko pa jo je prebral, je rekel: »Prav tako je, kakor knjižica piše! Bog jo blagoslovi! Kar sem sam moral videti, je že strašno!« — Vojaki so možje; ž njimi se lahko brez ovinkov govori. Tako govori tudi knjižica. Knjižica govori o neči s t o v anju , o tistem strašnem in tako lahkomiselnem kršenju šeste zapovedi božje, ki se — kakor znano — v eni ali drugi obliki povsod pojavlja, kjer je mnogo vojaštva skupaj. Vsak vojak zna povedati o tem reči, da se domoljubnemu in bogoljubnemu človeku kar srce krči notranje bolečine. Zgoraj navedena knjižica dopoveduje, kako sramotna je ta pregreha pred Bogom in ljudmi, kako strašno usodna za dušo in telo posameznikov in celih narodov. Vojaki — možje in fantje — ki tako hrabro branijo domovino pred Rusom in Italijanom, morajo domovino tudi pred tem sovražnikom obvarovati! Kajti gorje narodu, v katerem nečistovanje nastopi! On je uničen, ako se sovražniku pravočasno ne postavi v bran! Boj torej — dragi vojaki — tudi temu sovražniku! To zahteva od Vas Bog, domovina in družina, kateri pripadate. Vse to Vam z veliko ljubeznijo razlaga naša knjižica, ki je izšla od zelo visoke osebe duhovskega stanu goriške nadškofije. Oseba, ki jo je sestavila, ve iz lastnega opazovanja, kako je kuga nečistovanja usodna za versko življenje, za dušno in telesno zdravje vojakov in domovine. Zato sezi vsak po knjižici, kdor le more! In ko jo prebereš, daj jo drugim v čitanje naprej! — Knjižica se prodaja v KatoL Bukvar-ni in Prodajalni Ka t. tisk, društva v Ljubljani, v Knjigarni K a t. tisk. društva v Gorici in v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. 1 izvod stane 10 vin., 100 izvodov 8 K, še več izvodov skupaj ceneje po dogovoru s prodajalcem.
Trebanjskim in mirenskim fantom pozdrav!
Možje in fantje, naši junaki! Dokaj dni smo že prešteli, odkar vas ni doma. Kajne, da že hrepenite po domu? Radi bi videli svoje drage. Toda božja volja še ni tako. Zato vam hočemo poslati vsaj par novic in prijazen pozdrav od doma. Trebanjci smo bolj tihi, odkar ste nas zapustili, zlasti fantje »Orli«, ko ste še zadnji odšli branit domovino.
Nesreča je zadela Hribskega pri Jezeru. 23. maja mu je pogorelo vse poslopje. Revež! Kako bo delal na novo v tej draginji? — Eno veselje nas pa čaka, na katero bi radi povabili tudi vas, namreč — nova maša. Novomašnik bo g. M. Bukovec iz Mrzle luže. Žal, da se mora ta slavnost vršiti v tako burnih časih. — Kaj pa na Mirni? Gotovo vas bo zanimalo, če povemo, da so nas zapustili dosedanji g. župnik A. Kocijančič. Dolgo so bili pri nas. Vse dobrote jim Bog obilno povrni! Namestnika še nismo dobili. Imamo pa novega župana v osebi g. Jožefa Bule, po domače Marin. — Nesreča nikoli ne miruje in tako je doletela tudi Baltenkovega Lojzeta iz Ševnice. 18. maja je bil na delu v premogo-kopu v G. vasi, kjer mu je padel kos premoga na čelo. Težko ranjenega in nezavestnega so peljali v Mokronog k zdravniku, ki ga je takoj poslal v bolnišnico. Žal nam je dobrega fanta, zakaj on se ni sukal po sedanji fantalinski modi, ampak je ostal poštenjak, kakršnih si naša fara želi še več. Ni se dal voditi od slabih tovarišev. Bil je miren in vljuden fant. Kot cerkvenega pevca ga tudi težko pogrešamo. Upamo, da mu Bog kmalu vrne zdravje. — Gotovo vas, dragi fantje in še posebej možje, skrbi, kaj je z našim ženstvom doma. Bodite brez skrbi! Naše ženske so poštene. Delajo kot mravlje od zore do mraka, skrbe za posestvo, za dom, za otroke in — molijo. Molijo za dom, molijo pa še posebno za vas, ki ste jim tako dragi, da vas nikdar ne morejo pozabiti, nikar še, da bi vam postale nezveste. To bodi v tolažbo vam, ki ste izmučeni do smrti! Gospod je z vami, Gospod bo blagoslovil delo človeških rok. Res moramo trpeti, a to trpljenje je prišlo po zasluženju. Ako bi imeli godrnjati, rajši recimo: »Gospod, tukaj žgi in tepi, samo da v večnosti pri-zaneseš!« Junaki naši, potrpite v križih in težavah, priporočajte se v stiskah in skušnjavah Njemu, kateri edini vam more pomagati! — Srčne pozdrave pošiljamo vsem trebanjskim in mirenskim fantom in možem doma ostali. — M. Z., Mirna.
Koledar za julij.
1.	Sobota: Teobald, pušč.
2.	Nedelja: 3. pobink. (Evg, Prilika o izgubljeni ovci.) Marijino obiskovanje. — Proces in Martinijan, voj, ,muč.
3.	Ponedeljek: Heliodor, šk.
4.	Torek: Urh, šk.
5.	Sreda: Ciril in Metod, šk.
6.	Četrtek: Izaija, prerok.
7.	Petek. Vilibald, šk.
8.	Sobota: Elizabeta, kr.
9.	Nedelja: 4. pobink, (Evg. Obilni ribji lov.) Anatolija, dev,
10.	Ponedeljek: Amalija, dev.
11.	Torek: Pij I„ pap.
12.	Sreda: Mohor in Fortunat, m.
13.	Četrtek: Marjeta, d. m.
14.	Petek: Bonaventura, šk.
15.	Sobota: Henrik, cesar.
16.	Nedelja: 5. pobink. (Evg. O farizejski pravičnosti.) Karmelska M. B.
17.	Ponedeljek: Aleš, sp.
18.	Torek: Kamil Lelij, sp.
19.	Sreda: Vincencij Pavi., sp.
20.	Četrtek: Elija, prerok,
21.	Petek: Olga, dev,
22.	Sobota: Marija Magd., spokorn.
23.	Nedelja: 6. pobink. (Evg. Jezus nasiti 4000 mož.) Apolinar, šk, m,
24.	Ponedeljek: Kristina, d, m.
25.	Torek: Jakob, ap,
26.	Sreda: Ana, mati Mar, Dev.
27.	Četrtek: Pantaleon, m,
28.	Petek: Inocenc, pap,
29.	Sobota: Marta, d.
30.	Nedelja: 7. pobink, (Ev, O lažnivih prerokih.) Abdon in Senen, m,
31.	Ponedeljek: Ignacij Loj., sp.
Proces in Martinijan, vojaka-mučenca
(2. julija).
Proces in Martinijan sta bila rimska vojaka in sta s štirideset drugimi tovariši stražila mamertinsko ječo v Rimu, ko sta bila v njej zaprta prvaka apostolov sveti Peter in Pavel. Apostola sta stražnikom s oznanjala Jezusov nauk, nakar sta se Proces in Martinijan izpreobrnila. V ječi je na čudežen način privrel na dan studenec in sv. Peter je kar tu krstil novoizpreobr-njenca. Ko izve to višji vojaški poveljnik Pavlin, pokliče Procesa in Martinijana pred-se ter ju skuša odvrniti od krščanstva. Ker nič ne opravi, jima da s kamnom razbiti usta in zobe. Pripelje ju pred kip malika Jupitra, da bi mu darovala, a junaka ostaneta stanovitna. Poveljnik ju ukaže še na groznejši način mučiti, a vse zastonj. V svojih bolečinah neprenehoma hvalita Boga rekoč: »Češčeno bodi Gospodovo ime!« Naposled jima odsekajo glavi zunaj mesta ob Avreljski cesti. Pobožna gospa Lucina iu da pokopati na svojem posestvu, kasneje pa so prenesli njuni trupli v mesto in ju pokopali v baziliki sv. Petra in Pavla, kjer še dandanes počivata pod njima posvečenim oltarjem.
V zabavo.
Oče da otrokom 5 kron in sicer tri novce po 1 krono in enega za 2 kroni, — »Dajmo, razdelimo si!« pravi najstarejši; »Tonček naj ima 1 krono, Jakec 1 krono in ti Francka 1 K, jaz pa, ker sem najstarejši, bom imel 2 kroni.« — »Kako pa!« zavpijejo vsi hkratu, »potem imaš ti trikrat toliko kot vsak drugi,« In ga zatožijo očetu, Oče jim vzame denar ter ga vnovič razdeli tako, .da je dobil najstarejši za kazen le pol toliko kakor vsak drugi. Kako je oče denar razdelil?
DAROVI ZA NAŠ LIST.
Dekanijski urad Šmartno pri Litiji (zbirka) 54 K 14 v; župni urad Selca nad Škofjo Loko 50 K ; dr. Franc Sal' Knavs, dekan, 20 K; nadp. dr. Martin Malnerič 10 kron.
LISTNICA.
Prosimo še enkrat, naj se vse, kar je namenjeno našemu listu, pošilja i z -ključno na naslov: Pozdrav iz domovine, Ljubljana, Ljudski dom. P. n. naročnike opozarjamo, da je z zneskom 50 vin. poravnana naročnina samo za prvih 6 številk. Ker so z izdajanjem lista združeni veliki stroški, prosimo vse, naj čimpreje store svojo dolžnost.