Pritličje Trgovskega doma bo uporabno prihodnje leto £ 11 r /20 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Pöno rdrnd Primorski TOREK, 31. MAJA 2011 Št. 128 (20.143) leto LXVII. Zapihal je nov veter Dušan Udovič Po pravici povedano, po rezultatu prvega kroga teh upravnih je bilo zmago leve sredine v drugem krogu čutiti v zraku. Previdnost je bila sicer na mestu, kajti za-rečenega kruha smo prav na raznih volitvah požrli veliko. Vendar si je bilo težko predstavljati, da bo zmaga leve sredine tako izdatna, kot smo jo doživeli včeraj. Milan, Neapelj, Cagliari, Trst in druga mesta ter pokrajine. Levosredin-ski kandidati so svoje tekmece povsod pustili daleč za seboj. Očitno je, da je na teh volitvah res zapihal nov veter, ki ne bo mogel ostati le na ravni javnih uprav. Ob nedvoumni zmagi leve sredine je jasno, da je največji poraženec volitev Berlusconi. On je hotel te volitve spremeniti v neke vrste plebiscit za ali proti njemu, osebno se je angažiral in diktiral agresivne in iz dneva v dan bolj de-magoške tone volilne kampanje, da je zašla na mejo sprejemljivega in jo tudi presegla. Leva sredina tokrat ni nasedla nastavljeni pasti, nagrajen je bil njen umirjen dialog z ljudmi, bolj kot kdaj prej je znala še v pravem času umakniti v ozadje svoje razprtije. Za tak rezultat j e gotovo več razlogov, vendar se zdi, da so se ljudje (končno) naveličali jalove politike vladnega zavezništva, ki je svojo pozornost, kljub hudim problemom v državi, pretežno usmerjala k osebnim zadevam predsednika vlade, začenši z njegovimi sodnimi peripetijami. Očitno pa je tudi notranji razkroj desne sredine, ki se je začel s Fi-nijevim odklonom konec lanskega leta prispeval svoje. Pri nas je rezultat volitev najbrž kombinacija vsedržavnega dogajanja in krajevnih dejavnikov. V Trstu je šla desna sredina na volitve tako razbita, da česa takega ni pomniti ne v bližnji, ne v daljnji preteklosti in je s težavo sploh prišla do dovolj uglednih kandidatur. To ji pa očitno ni zadostovalo,da bi prepričala volivce. Še manj je pomagalo, da je v zadnjih dneh po milanskem in neapeljskem zgledu zaostrila tone volilne kampanje. Leva sredina je v drugem krogu z velikim uspehom ohranila Tržič in tržaško pokrajino, kar nam je lahko v veliko zadovoljstvo. Zlasti zmaga Cosolini-ja na tržaški občini pa izstopa kot sijajen rezultat marljivega dela in učinkovite, večmesečne volilne kampanje, osnovane na realističnem programu, viziji prihodnosti in dialogu z ljudmi. Lep je občutek, da tudi v Trstu stvari niso nepremične, Illyjeva uprava sedaj ni več izjema in mesto ni vnaprej oddano desnici, kot je marsikdo mislil doslej. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € balotažne volitve - Pekoč poraz vladnega zavezništva v veliki večini občin in pokrajin Zmaga leve sredine Cosolini tržaški župan, Bassa Poropat predsednica pokrajine, Pisapia v Milanu, De Magistris v Neaplju Giuliano Pisapia ansa Luigi De Magistris ansa Roberto Cosolini in Maria Teresa Bassa Poropat sta upravičeno zadovoljna kroma TRŽIČ - Zmaga leve sredine Silvia Altran nova županja TRŽIČ - Silvia Altran je nova tržiška županja. Za kandidatko levo-sredinskega zavezništva je glasovalo 56,23 odstotka volivcev, medtem ko je njena desnosredinska protikandi-datka Anna Maria Cisint zbrala 43,77 odstotka glasov. Delo, stanovanjska politika in integracija priseljencev so glavne prioritete prve županje, potem ko je od leta 1948 dalje tržiško občino vodilo štirinajst moških. »Priseljence je treba vključiti v družbeno tkivo, pri nas se morajo počutiti kot doma,« je takoj po izvolitvi poudarila Altranova. Na 6. strani TRST, RIM, NEAPELJ - Roberto Cosolini je od včeraj novi župan Trsta, Maria Teresa Bassa Poropat pa bo še naprej vodila tržaško pokrajinsko upravo. Leva sredina je v nedeljskem in ponedeljkovem balotažnem glasovanju gladko premagala razbito in razklano tržaško desno sredino. Roberto Antonione in Giorgio Ret sta bila poražena na vsej črti, kočljiv poraz pa so doživele vse des-nosredinske stranke, začenši z Ljudstvom svobode. V novoizvoljenem tržaškem občinskem svetu bodo še naprej sedeli trije Slovenci, in sicer Igor Švab in Stefano Ukmar iz vrst Demokratske stranke (Švab pripada Slovenski skupnosti) ter Iztok Furlanič (Zveza levice). V novem tržaškem pokrajinskem svetu je šest Slovencev in sicer Nadja Debenjak, Sandy Klun in Štefan Čok (vsi trije iz Demokratske stranke), Elena Legiša (Zveza levice), Majda Canziani (Italija vrednot) in Maurizio Vi-dali (Slovenska skupnost). Stranka lipove vejice se torej spet s svojim uradnim zastopnikom vrača v tržaški pokrajinski svet. Leva sredina je prepričljivo slavila tudi v Pordenonu, kjer je Claudio Pe-drotti (dobil je 59,6 odstotka glasov) premagal desnosredinskega kandidata Giu-seppeja Pedicinija. Sicer pa je leva sredina slavila še marsikje po Italiji, začenši v Milanu in Neaplju. V Milanu se je županski kandidat Giuliano Pisapia uveljavil z več kot 55 odstotki glasov, v Neaplju pa je Lui-gi Di Magistris zbral celo več kot 65 odstotkov glasov. Levosredinskega župana bodo po dolgih letih imeli tudi v Ca-gliariju in Novari, medtem ko je desna sredina ohranila npr. Varese, osvojila pa občine Rovigo, Cosenza in Iglesias. Globalen izid letošnjih pokrajinskih volitev je podoben tistemu izpred petih let. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je na osnovi volilnih izidov zahteval odstop vlade premierja Silvia Berlusconija, ta pa je poziv že zavrnil. Sicer je Berlusconi Neapeljčanom sporočil, da se bodo »kesali«, Milančanom pa je priporočil, naj »molijo«. Na 2.,3. in 4., 5. in 10. strani Trst: uspeh slovenskih šol na natečaju krvodajalcev Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 Na 7. strani Korošci zahtevajo spremembo zakona Na 10. strani Pipistrel v Gorici kljub sporazumu Slovenija-ZDA cenTRO Revisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. Na 20. strani V Sloveniji kljub krizi priložnosti za delo Na 25. strani 2 Torek, 31. maja 2011 UPRAVNE VOLITVE 201 1 / italija - Leva sredina slavila v glavnih preizkušnjah v drugem krogu volitev Pisapia je novi milanski župan De Magistris doživel triumf v Neaplju Desna sredina izgubila tudi v Cagliariju in Novari - Globalen rezultat pokrajinskih volitev kot pred 5 leti RIM - Leva sredina je nesporna zmagovalka drugega kroga krajevnih volitev. Njeni kandidati za župane oz. za predsednike pokrajin so v veliki večini prevladali na balotažnih volitvah, ki so bile na sporedu v nedeljo in ponedeljek, 29. in 30. t. m. S političnega vidika izstopa dejstvo, da je leva sredina osvojila milansko občino, ki je od nekdaj veljala za trdnjavo desne sredine premierja Silvia Berlusconija, pa tudi da je uspela ohraniti v svojih rokah neapeljsko občino, pa čeprav z županskim kandidatom Luigijem De Magistrisom, ki formalno pripada Italiji vrednot, a je v bistvu neodvisen. Občina Milan Novi milanski župan je kandidat leve sredine Giuliano Pisapia. Izvoljen je bil s 55,1 odstotka glasov, medtem ko je dosedanja županja Letizia Moratti zbrala 44,89 odstotka glasov. Pisapia je v drugem krogu povečal prednost, saj je dva tedna poprej prehitel svojo tekmico za šest odstotnih točk. Na tak način bo v palači San Marino levosredinski župan sedel prvič po 18 letih. Kot znano, se Pisapia sicer prepoznava v stranki Levica, ekologija in svoboda. Giuliano Pisapia prejema čestitke pred milansko stolnico ansa Občina Neapelj Predstavnik stranke Antonia Di Pie-tra Luigi De Magistris je v Neaplju doživel pravi triumf, saj je zanj glasovalo kar 65,37 odstotka volivcev, medtem ko je desno-sredinskega kandidata Giannija Lettierija podprlo le 34,62 odstotka volivcev. De Ma-gistrisov uspeh je po svoje presenetljiv, če pomislimo, da bi se po splošnih napovedih v prvem krogu ne smel prebiti niti v drugi krog. Verjetno je zmagal zato, ker predstavlja alternativo Berlusconijevi desni sredini, a tudi tradicionalni levi sredini, ki je doslej vladala v Neaplju. Da so Neapeljča-ni kritični do tradicionalnih političnih sil, potrjuje tudi komaj 50-odstotna volilna udeležba v drugem krogu. Giuliano Pisapia (Leva sredina) 365.657 - 55/10% Letizia Moratti (Desna sredina) 297.874 - 44/90% 1 1.2S1 volišč od 1.2S1 Luigi De Magistris (Italija vrednot) 264.730 - 65/37% Gianni Lettieri (Desna sredina) 140.203 - 34/63% 886 volišč od 886 Massimo Zedda (Leva sredina) 50.055 - 59/43% Massimo Fantola (Desna sredina) 34.176 - 40/57% 17S volišč od 17S Andrea Ballaré (Leva sredina) 24.516 - 52/92% Mauro Franzinelli (Desna sredina) 21.815 - 47/08% 91 volišč od 91 Novoizvoljeni neapeljski župan Luigi De Magistris se veseli triumfa ansa Druge občine Sicer pa je bila leva sredina uspešna v številnih drugih občinah. Tako je po 19 letih osvojila občino Cagliari z županskim kandidatom Massimom Zeddo, ki se je uveljavil z 59,42 odstotka glasov. Leva sredina je slavila tudi v Novari z županskim kandidatom Andreo Ballarejem, ki je v »fevdu« severnoligaškega predsednika Pie-monta Roberta Cote prodrl z 52,91 odstotka glasov. Na balotaži je v levosredin-ske roke padla celo občina Arcore, kjer ima stalno bivališče Silvio Berlusconi. Od 13 občin pokrajinskih javnih mest, v katerih je bil drugi krog, jih je leva sredina osvojila 9, desna sredina pa 4, medtem ko je bilo prejšnjo razmerje 8 proti 5. Desna sredina je uspela odvzeti levi sredini med drugimi občine Rovigo, Cosenza in Iglesias, ohranila pa je v svojih rokah npr. občino Varese, tradicionalni »fevd« Severne lige. Pokrajine Od šestih pokrajin, v katerih so v nedeljo in ponedeljek potekale balotažne volitve, jih je leva sredina osvojila štiri (Trst, Matova, Pavia, Macerata), desna sredina pa dve (Vercelli in Reggio Calabria). Pred volitvami je leva sredina upravljala 3 od teh pokrajin, ostale 3 pa so bile v rokah desne sredine. Če bi vzeli v poštev vseh 11 pokrajin, v katerih so bile v tem mesecu volitve, potem pa bi lahko ugotovili, da je globalen rezultat pravzaprav isti kot pred petimi leti. Pred volitvami jih je namreč leva sredina upravljala 7, desna sredina pa 4, po volitvah pa ostaja globalno razmerje nespremenjeno. = ^BO^ 37.137-49,09% Cari0R™VeC?!10"' 38.513 - 50,91% 218 volišč od 218 B Alessandro Pastacci 94.213 - 57,28% (Leva sredina) ' H GiOvanniFa™ 70.293 - 42,72% (Desna sredina) 375 volišč od 375 DanieleBOsOne 104.154 - 51,21% (Leva sredina) Ë Ruggero i^ernizzi 99.268 - 48,79% (Desna sredina) 606 volišč od 606 i Antonio petrn^ 71.365 - 54,55% (Leva sredina) FraD!CO Cap/Oni 59.451 - 45,45% (Desna sredina) 322 volišč od 322 2Ë Giuseppe M°orabit° 80.817-47,34% (Leva sredina) GiUDseppe Rff 89.932 - 52,66% (Desna sredina) o 698 volišč od 698 odzivi - Komentarji politikov na izide drugega kroga administrativnih volitev Leva sredina zahteva Berlusconijev odstop Premier priznava poraz, a namerava naprej RIM - Po zmagi v vseh pomembnejših mestih in v številnih občinah, kjer je bil drugi krog volitev, je vodja Demokratske stranke Pierlugi Bersani končno zadihal s polnimi pljuči. »Med prvim in drugim krogom volitev se je sprožil pravi plaz. Prišlo je do civilnega in moralnega odziva, ki ga je Demokratska stranka v celoti podprla,« je dejal v prepričanju, da je to v bistvu odmeven poraz vladne večine. »Nova politična faza se odpre z odstopom vlade, potem pa so najboljša rešitev predčasne volitve. Vendar smo mi pripravljeni tudi na drugačne rešitve, da bi prišli do novega volilnega zakona, s katerim bi bilo bolje iti na volitve.« Silvio Berlusconi poraza svoje strani ne zanika. V Bukarešti, kjer se mudi na uradnem obisku, je najprej previdno molčal, ko pa je imel zanesljive izide ba-lotaž, je priznal: »Izgubili smo, to je jasno.« Vendar mu poraz ne jemlje poguma: »Nobene druge poti ni, kot da ohranimo mirne živce in gremo naprej. Večina je strnjena in odločena za izvedbo reform, od davčnega sistema do pra- Pierluigi Bersani ansa vosodja in načrta za jug.« In še: »Jaz sem bojevnik, vsakokrat ko izgubim, potro-jim svoje sile.« Kaj pa Bossi? »Strinja se, da moramo nadaljevati skupaj,« je zagotovil premier, ki se je z vodjo Severne lige pogovarjal po telefonu. Notranji minister Roberto Maroni, ki velja za zmernega moža v Severni ligi, je bil zelo jasen: »To je bil hud udarec, takoj je potreben razmislek.« Fiskalna reforma in dokončanje federalistične reforme pa sta po njegovem mnenju temi, ki se ju mora vlada lotiti pri priči, če hoče relansirati svojo dejavnost. ansa Rezultatov je vesel tudi nekdanji premier Romano Prodi, ki pa opozarja demokrate, da morajo takoj na delo za alternativo sedanji vladi: »Ko nastopijo tako velike spremembe, se povečajo odgovornosti. Zato je za veselje dovolj pol ure, nato pa je treba takoj na delo za organizacijo in programe, s katerimi naj bi spremenili to državo.« Di Pietro, ki si je na prsi takoj pripel medaljo za De Magistrisovo zmago v Neaplju, je seveda zahteval takojšnji Berlus-conijev odstop, medtem ko je predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini ozna- nil, da je »berluskonizem arhiviran«. Tudi za Vendolo je izid teh volitev »poziv za deložacijo iz palače Chigi«, hkrati pa da je tudi signal za levo sredino. »Kadar se odloči za oligarhije, izgubi, kadar pa zaupa preprostim ljudem, ki jih izbere na primarnih volitvah, zmaga,« je dejal vodja stranke Levica, ekologija in svoboda. Tudi v sredinski UDC so prepričani, da je Berlusconiju odzvonilo. Sekretar Casinijeve stranke Lorenzo Cessa je dejal, da je Berlusconi te volitve vzel za referendum o samem sebi in ga izgubil, zato bi moral po porazu odstopiti. S tem se strinja tudi Rocco But-tiglione, za katerega »se je končala zgodovinska faza Silvia Berlusconija, v kateri se je mislilo, da ne sme biti enotnosti katolikov«. Napočil je torej čas za združitev katolikov, je napovedal. Vidni predstavniki Berlusconijeve stranke, med njimi Frattini, Lupi in Qua-gliarello so že včeraj pozivali k razmisleku, medtem ko je Sandro Bondi po odhodu iz vlade včeraj odstopil tudi kot koordinator Ljudstva svobode. \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Mislite, da bo poraz na upravnih volitvah vplival na usodo Berlusconijeve vlade? Da Ne / UPRAVNE VOLITVE 201 1 Torek, 31. maja 2011 3 OBČINSKE VOLITVE - Prepričljiva zmaga kandidata enotne leve sredine Cosolini župan Trsta Novi upravitelj, ki pripada Demokratski stranki, prekinil desetletno prevlado desne sredine Roberto Cosolini 57,51% 42,49% o 9.197 Roberto Antonione NOVI ŽUPAN - Roberto Cosolini »Hvala Trst!« »Zazrti bomo v prihodnost, ne v preteklost« Roberto Cosolini je odšel včeraj zjutraj na delo. Po enomesečnem neplačanem dopustu se je vrnil na delovno mesto, »ker sem moral nujno opraviti nekaj zadev,« je pripovedoval na balkonu občinske palače, potem ko je bil že postal župan. Po štiriurnem delu se je vrnil domov, si pripravil kosilo (»suho hrano,« je razkril svoj kuharski recept), si ogledal video-posnetek koncerta Bruca Spring-steena v londonskem Hyde parku iz leta 2009 (The Boss je za Coso-linija pravi glasbeni konjiček: Petru Verču je v intervjuju povedal, da si je ogledal kar 42 njegovih koncertov v živo...) ter prebral nekaj strani knjige Vrnitev malezijskih tigrov mehiškega romanopisca Paca Ignacia Taiba Segunda. Sledilo so pričakovanje na štetje glasov, prvi rezultati in naposled - zmaga. Na Velikem trgu najprej, nato pa v dvorani občinskega sveta se je njegovo zmagoslavje prepletalo z novinarskimi vprašanji. »Hvala Trst, hvala Tržačani!« so bile njegove prve besede. Tako prepričljive zmage ni pričakoval, a nekaj mu je pravilo, da bo zmagal: »Med volilno kampanjo sem imel občutek, da hoče Trst končno pogledati v prihodnost in ne več ostati zazrt v fantazme preteklosti. Mesto se je odločilo za prihodnost. To je za nas velika odgovornost, a tudi za desno sredino. Mesto potrebuje moderno politiko, v kateri naj se desna sredina in leva sredina soočita o prihodnosti, ne več o preteklosti.« Kaj je bilo odločilno za zmago? »Oni so bili odločilni!« je pokazal na množico, ki je spremlja- la novega župana s skandiranjem: »Ro-ber-to! Ro-ber-to!« in Tri-e-ste! Tri-e-ste!« »Odločilni so bili ljudje, njihovo navdušenje, mladi, pa seveda, trdnost koalicije. To je bila velika preizkušnja za vse. Prestali smo jo, sedaj nas čaka pravo, trdo delo.« Prav delo, kriza v svetu dela, bo prvi preizkusni kamen novega župana. »Nova občinska uprava bo storila svoje. Politika ne more storiti vsega, bomo pa pozorno sledili temu, kar se v svetu dela dogaja,« je napovedal. Eno od vprašanj je zadevalo, kajpak, njegovo upravo. »Sestavil jo bom v nekaj dneh, saj je treba čim prej začeti z delom.« Fabio Omero odbornik za urbanistiko? »Nobene anticipacije, prosim!« Kaj pa slovenski odbornik? »Mogoče. Treba pa je dobiti "pravega" odbornika. To je možno.« Ali so stranke vsilile kako ime? »Ne! Nihče!« M.K. § Novega tržaškega župana Roberta Cosolinija je na Velikem trgu navdušeno pozdravila množica privržencev leve sredine kroma Roberto Cosolini (55 let) je nov župan Trsta. Po desetletni prevladi desne sredine se leva sredina vrača za krmilo mestne uprave, ki ga je izgubila z zmago Roberta Dipiazze in z odhodom Riccar-da Illyja najprej v rimski parlament, nato pa na Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Cosolini, očitno »tekač na dolge proge«, je svojo župansko kandidaturo skrbno pripravil. Najprej znotraj svoje Demokratske stranke, nato pa še v levo-sredinskem zavezništvu, ki mu je žu- pansko kandidaturo zaupalo na primarnih volitvah. Cosolini je v balotaži gladko premagal Roberta Antonione, kandidata stranke Ljudstva svobode, ki ga je v drugem krogu v sklopu desne sredine podprla le Severna liga. Novoizvoljeni župan je v prvem krogu dobil 41.220 glasov, v nedeljo in včeraj pa 53.050. To pomeni, da so ga v odločilnem glasovanju podprli tudi tisti, ki so pred dvema tednoma ostali doma oziroma so takrat podprli druge županske kandidate ter SESTAVA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA LEVOSREDINSKA VEČINA (25) Roberto Cosolini - Župan Demokratska stranka (15): Giovanni Coloni, Igor Švab, Stefano Ukmar, Laura Famulari, Giovanni Barbo, Pietro Fara-guna, Anna Mozzi, Marco Toncelli, Alessandro Carmi, Maria Grazia Cogliati Dezza, Antonella Grimm, Mario Ra-valico, Manuel Zerjul, Fabio Petrossi in Stefano Beltrame; SEL (3): Marino Sossi, Daniela Gerin in Umberto Laureni; Italija vrednot (2): Emiliano Edera in Paolo Bassi; Zveza levice (2): Marino Andolina in Iztok Furlanič; Občanska lista (1): Patrick Karlsen; Lista Cosolini (1): Roberto Decarli. OPOZICIJA (16) Ljudstvo svobode (7): Roberto Antonione, Paolo Rovis, Mau-rizio Bucci, Piero Camber, Everest Bertoli, Claudio Gia-comelli in Manuela Declich; Lista Dipiazza (2): Roberto Dipiazza in Carlo Grilli; 5 Stelle-Grillo (2): Paolo Menis in Stefano Patuanelli; Un'Altra Trieste (2): Franco Bandelli in Alessia Rosolen; Severna liga (2): Massimiliano Fedriga in Roberto De Gioia; FLI (1): Michele Lobianco. njihove stranke. Antonione je v prvem krogu dobil 27.927 glasov, v balotaži pa 39.197. Prejel je več kot deset tisoč glasov kot pred dvema tednoma, toda premalo, da bi lahko ogrožal novega župana. Antonione je bil včeraj videti zelo utrujen, razočaran in de-moraliziran, v volilni kampanji ga je njegova stranka praktično pustila samega. Podobno usodo je na pokrajinskih volitvah doživel Giorgio Ret, ki se je - podobno kot An-tonione - v prvi osebi izpostavil v sklopu razklane in razbite desne sredine. Za razliko od Cosolinija, ki je stalno imel za seboj združeno levo sredino. V novoizvoljenem občinskem svetu (40 svetnikov) bo Cosolini užival podporo 24 svetnikov, v opozicji pa bo 16 svetnikov. V glavnem bodo to predstavniki razbite desne sredine ter dva svetnika gibanja komika Beppeja Grilla. Del njegovih volivcev je glasoval za Cosolinija. Demokratska stranka je večinska stranka v novi skupščini in bo zato imela največje odgovornosti v vsakdanji podpori župana in njegovega občinskega odbora. Na papirju bi moral opozicijo voditi poraženi županski kandidat Anto-nione, ki pa morda sploh ne bo prestopil praga mestne skupščine. V tem primeru bi opozicijski vodja postal dosedanji župan Roberto Dipiazza, velik Antonione-jev »sponzor«. Morda pa se bo tudi Di-piazza odločil za odstop še pred umestitvijo novega sveta, kdo ve. Za balotažo je na volišča šlo nekaj nad polovico (51,56 odst.) volivcev in volivk, kar je pet odstotkov manj kot v prvem krogu. Podatek o volilni udeležbi gotovo ni spodbuden, za drugi krog pa je bila napovedana še nižja udeležba. S.T. balotaža - Z zmago Cosolinija potrjen za občinskega svetnika Veselje Iztoka Furlaniča Švab: »V Trstu se je zavrtelo kolo zgodovine« - Ukmar slovansko telegrafski: »Sad slobodno po Trstu idemo!« Iztok Furlanič V novem tržaškem občinskem svetu bodo ponovno sedeli trije slovenski svetniki. Igorju Švabu in Stefanu Ukmarju, izvoljenima že v prvem krogu, se je pridružil Iztok Furlanič. Cosolinijeva zmaga mu je omogočila ohranitev svetniškega mesta. Iztok Furlanič (Zveza levice) je bil ves iz sebe. Za prepričljivo zmago leve sredine v Trstu in tudi drugod po državi. »To je zgodovinski dan za državo. Italijani so siti Berlusconija,« je ocenil. »V Trstu rasistična propaganda desne sredine zadnje dni ni obrodila sadov. Prav nasprotno. Tržačani so hoteli poslušati programe, ne Igor Švab napade. Mi smo stalno vztrajali pri predlogih, kar je nazadnje tudi prevladalo.« Igor Švab (Demokratska stranka-Slovenska skupnost): »Danes (včeraj, op. av.) se je v Trstu zavrtelo kolo zgodovine. S političnega vidika, seveda. Po desetih letih desnosredinske uprave bo lahko Trst končno zaživel in načrtoval svojo boljšo prihodnost za mlajše generacije. To smo vseskozi poudarjali tudi v volilni kampanji. Dokazati hočemo, da je možno tudi mladim rodovom dati v tem mestu boljšo prihodnost. Mesto je bilo doslej znano po italijanskem tržaškem reklu »non se pol«. Stefano Ukmar Sedaj bomo začeli načrtovati in graditi prihodnost za naše mesto, da bi zaživelo novo obdobje. Trst svoje sredinske evropske lege ni znal doslej izkoristiti. Ni znal izkoristiti sodelovanja z okoliškimi občinami v tržaški pokrajini in sodelovanja s čezmej-nim območjem, to je s kraji v Sloveniji in na Hrvaškem. To je res pomemben trenutek za naše mesto!« Stefano Ukmar (Demokratska stranka) je bil slovansko telegrafski: »Veselje se širi na sve strane. Sad slobodno po Trstu idemo!« S titovko ali brez? »Eh, brez.« M.K. 4 Torek, 31. maja 2011 UPRAVNE VOLITVE 201 1 / pokrajina trst - Gladka zmaga kandidatke levosredinske koalicije Ponovno Bassa Poropat Potrjena predsednica prevladala v vseh občinah - Ret ni bil dejansko nikoli »v igri« Maria Teresa Bassa Poropat 58/67% 61.115 41/33% 4 o 4 __. y-j Giorgio Ret g Med prvimi sta Marii Terese Bassi Poropat čestitali dosedanja pokrajinska odbornica Marina Guglielmi in senatorka Tamara Blažina kroma Maria Teresa Bassa Poropat bo še naslednjih pet let vodila pokrajinsko upravo. V drugem volilnem krogu je zastopnica združene leve sredine gladko premagala svojega desnosredinskega tekmeca Giorgia Reta, ki dejansko ni bil nikoli »v igri«. Znova izvoljena predsednica je dobila 61.115 glasov, kar je 6 tisoč glasov več kot v prvem krogu. To pomeni, da je zanjo glasoval tudi del volilvk in volilcev, ki so pred dvema tednoma ostali doma ali pa takrat podprli druge predsedniške kandidate in njihove stranke. Ret je dobil enajst tisoč več glasov kot v prvem krogu, vsekakor premalo, da bi nadoknadil velik zaostanek izpred dvema tednoma. pokrajina - Mnenja slovenskih svetnikov Veselje, nov veter in velika odgovornost SESTAVA NOVEGA POKRAJINSKEGA SVETA LEVOSREDINSKA VEČINA (15) Maria Teresa Bassa Poropat - predsednica Pokrajine Demokratska stranka (7 svetnikov): Nadja Debenjak, Sandy Klun, Luca Salvati, Maria Monteleone, Štefan Čok, Matteo Puppi in Eugenia Fenzi; Italija Vrednot (2): Fabio Longo in Majda Canziani; SEL (2): Sabrina Morena in Marcello Bergamini; Zveza levice (1): Elena Legiša; Slovenska skupnost (1): Maurizio Vidali; Lista Bassa Poropat (1): Roberta Tarlao. DESNOSREDINSKA OPOZICIJA (10) Ljudstvo svobode (5): Giorgio Ret, Massimo Romita, Daniela Pallotta, Claudio Grizon in Viviana Carboni; Severna liga (2): Paolo Polidori in Roberto De Gioia; Lista Dipiazza (2): Roberto Dipiazza in Giorgio Rossi; Un' Altra Trieste (1): Francesco Cervesi. Volišča so tokrat Na balotažnem glasovanju za Pokrajino je glasovalo nekaj več kot polovica volilnih upravičencev, točneje 51,2 odst., kar je šest odstotkov manj kot v prvem krogu. V devinsko-nabrežinski občini je v nedeljo in v ponedeljek šlo na volišča 55,6 odstotkov volivcev (prej 59,6 odst.), v repen-tabrski občini 58,5 odst. (62,6 odst), v Miljah le 39,9 odst. (62,6 odst.), v dolinski občini 49,3 odst. (54,4 odst.), v zgoniški občini 58,7 odst. (60,5 odst.) ter v tržaški občini 51,5 odst. (56,6 odst). Zelo nizko volilno udeležbo v Miljah gre povezati tudi z dejstvom, da je bil tamkajšnji župan izvoljen v prvem krogu in da je torej med volivci močno padlo zanimanje za pokrajinsko balo-tažno glasovanje. Majda Canziani IZIDI POKRAJINSKIH VOLITEV PO OBČINAH Maria Teresa Bassa Poropat Giorgio Ret Glasovi % Glasovi % Devin-Nabrežina 2.513 60,64% 1.631 39,36% Zgonik BB7 82,50% 187 17,40% Repentabor 388 88,18% 52 11,80% Dolina 2.042 81,29% 470 18,71% Milje 3.047 63,68% 1.738 36,32% Trst 52.23B 57,27% 38.978 42,73% Najpogostejše besede, ki smo jih slišali, ko smo včeraj telefonirali šestim novim slovenskim pokrajinskim svetnikom, so bile: izredno veselje, lep dan, nov veter. A tudi: velika odgovornost in težko delo. Slovenci, ki bodo po novem sedeli v pokrajinski skupščini (vsi spadajo v levo-sredinsko večino), so bili včeraj upravičeno zadovoljni. »Danes me nihče ne moti, ker je to res lep dan zame in za to mesto,« nam je nasmejano odgovoril najmlajši med njimi Štefan Čok (Demokratska stranka). »Dosegli smo res odličen rezultat: to potrjuje, da je leva sredina na Pokrajini dobro delala, zelo pa me veseli, da bosta z Občino končno na isti valovni dolžini.« Čok je posebno zadovoljen, ker je Demokratska stranka izvolila sedem pokrajinskih svetnikov, »med katerimi smo kar štirje mlajši od 30 let«. Med novimi člani pokrajinske skupščine bo tudi Majda Canziani (Italija vrednot), ki je bila sinoči skoraj brez besed. »Vedno sem upala, da se bodo ljudje zbudili in zdaj se je končno zgodilo. Vsega je bilo že preveč, upam, da bomo lahko s pošteno politiko marsikaj naredili.« »Danes je dan veselja, res se mi zdi, da je zapihal nov veter,« nam je z Velikega trga zadovoljno razlagal Sandy Klun (DS). »Ljudje so morda razumeli, da so politiki na vladi veliko obljubljali, malo pa naredili. Upam, da bomo mi znali boljše delati, predvsem pa poslušali ljudi in njihove potrebe.« V delo na teritoriju trdno verjame tudi Maurizio Vidali (Slovenska skupnost) , ki je prepričan, da mu je izvolitev omogočilo ravno delo od vrat do vrat. »Upam, da mi bo na Pokrajini uspelo delati tako kot doslej v repentabrskem občinskem svetu: po svojih močeh bom skušal reševati probleme naših ljudi.« »Taka zmaga potrjuje, da je Maria Teresa Bassa Poropat odlično delala,« je prepričana Nadja Debenjak (DS),»čaka pa nas še veliko delo, predvsem na področju sociale, zaposlovanja mladih. Zdaj bomo to lahko naredili v sinergiji z Občino,« je še dejala zadovoljna zgoniška odbornica, ki je včerajšnji dan ocenila za zgodovinskega. »Upam, da bo sedaj tudi tržaška občina zadihala s polnimi pljuči,« je zaželela Elena Legiša (Zveza levice), ki se ponovno vrača v pokrajinsko skupščino. »Bojim se, da je desnica pustila na Velikem trgu težko situacijo, zato bo moral Cosolini zelo resno in trezno poprijeti za delo. Zelo pa sem vesela, da bo Občino in Pokrajino vodila ista koalicija: res, končno je zavel nov veter!« (pd) / UPRAVNE VOLITVE 201 1 Torek, 31. maja 2011 5 OBČINA TRST - V dvorani mestne skupščine volilni generalni štab »Lep dan za Trst!« Tako je občinski svetnik Igor Švab ocenil dan zmagovitih volitev - Cosolini: Odgovornost in prihodnost S s c a» 15 -Sš Igor Švab je bil v svoji oceni jedrnat: »Lep dan za Trst!«. Malo po 16. uri je potrjeni občinski svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti - po tretjini preštetih glasov - takole ocenil pomen Cosolinijeve zmage v drugem krogu volitev. Dobre pol ure kasneje se je veliki zmagovalec pojavil na Velikem trgu. Množica ga je ustavila, vsak mu je hotel čestitati, ga objeti. Roberto Cosolini se je potil v suknjiču pod žgočim soncem. Med tistimi, ki so mu skočili v objem, je bil tudi nekdanji evroposlanec Giorgio Ros-setti. Slabo uro prej je poslal bivšemu vodji Demokratske stranke Fabiu Omeru in-timno-ganljivo mobitel-sporočilce: »So-no in cesso a piangere dalla gioia!« Omero se je smejal, kot domala vsi predstavniki leve sredine, ki so včeraj popoldne »zasedli« dvorano mestne skupščine, občinski volilni generalni štab. Radost je bila velika. Kolikšna? Za Iztoka Furlani-ča 111 na 110. Več kot maksimalno. Cosolini je prvič prestopil prag Ber-lamove občinske palače kot župan točno ob 17.01. Podal je roko mestnemu redarju Ita-lu De Ponteju in drugim redarjem ob vhodu ter se podal v prvo nadstropje. Velik aplavz ga je sprejel v generalnem štabu, in že so ga novinarji obsuli z vprašanji. Dve besedi sta izstopali v njegovih odgovorih: odgovornost in prihodnost. Nekaj minut kasneje je generalni štab spet zaploskal, tokrat velikemu poražencu, Robertu Antonioneju. Prišel je, priznal poraz in prevzel odgovornost zanj. Zelo džen-telmensko. Brez izgovorov, brez iskanja zunanjih krivcev, pa čeprav bi lahko pokazal s prstom nanje. V občinsko palačo le-teh ni bilo. Izognili so se »sramoti« poraza. Nekateri predstavniki desne sredine so vsekakor prišli. Giorgio Ret je bil med prvimi. Dejal je, da ni bilo možno nadoknaditi zamujenega v prvem krogu, in da je poraz pač jasna posledica delitev v desni sredini. Ponovil je tisto, kar je bil povedal že po prvem krogu volitev: pustili so ga samega. Od včeraj je še bolj osamljen. Pred upravnimi volitvami pred petimi leti je desna sredina upravljala Pokrajino (Scoccimarro), Milje (Gasperini), Trst (Dipiazza) in Devin-Nabrežino. Sedaj je Ret ostal sam, »zadnji Mohikanec« desne sredine na Tržaškem. Do prihodnjega leta, do prihodnjih občinskih volitev v njegovi občini ... Prisotni predstavniki desne sredine so bili poparjeni. Priznati pa jim je treba korajžo in poštenost. Tudi v uri poraza so se vendar prikazali: bivši podžupan Paris Lippi, bivši odborniki Paolo Rovis, Giorgio Rossi, Carlo Grilli in svetniki Antonio Lippolis, Lorenzo Gior-gi. Furlanič je čestital Giuseppeju Co- Levo Cosolini in Bassa Poropat sta z balkona občine pozdravila množico na Velikem trgu; desno, Cosoliniju je čestital tudi nekdanji evropski poslanec Giorgio Rossetti (v sredini) kroma lottiju (Dipiazzova lista, ni bil potrjen): »Complimenti per essere venuto.« Dosedanji odbornik Claudio Gia-comelli ni hotel govoriti o »krivdah«: »Napak je bilo toliko, da bo potrebno mnogo časa, preden jih bomo lahko do potankosti analizirali.« Namestnik deželnega koordinatorja Ljudstva svobode Seregio Dressi je čestital potrjeni predsednici Pokrajine Bassi Po-ropat in novemu županu Cosoliniju. »Potrebovala bosta mnogo sreče, kajti glasovala je le polovica občanov, morala pa se bosta soočiti z zelo trdim obdobjem.« Cosolinija je v dvorani prestregel predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Kot je bil nekaj minut prej iz veselja dvignil v zrak svojega strankarskega somišljenika, novega pokrajinskega svetnika Slovenske skupnosti Maurizia Vidalija, tako je hotel pozdraviti tudi novega župana. Dvignil ga je, a le za nekaj centimetrov. »Cosolini je pa res težak. Imel bo kakih 130 kilogramov,« ga je »instant« stehtal. Župan se je tudi v občinski dvorani večkrat fotografiral s potrjeno predsednico Pokrajine Mario Tereso Bassa Poropat. Dve minuti pred pol šesto popoldne sta skupno, z dvignjenimi rokami z občinskega balkona pozdravila množico privržencev na Velikem trgu. V plapolanju triko- lornih zastav Demokratske stranke, rdečih zastav Levice, ekologije in svobode in rumenih zastav Občanov sta jima odzdravila tudi zahodnokraški rajonski svetnik Ivo Starc z največ preferencami (75) in rajonska tajnica Rossana Ravbar. Zmaga je bila izdatna. Nepričakovano izdatna? To ne! Kajti: v anketi, ki jo je bil Primorski dnevnik opravil 23. aprila med tržaškimi občinskimi svetniki o imenu zmagovalca in o obsegu zmage, je Marco Toncelli (Demokratska stranka) pravilno določil zmagovalca in odstotke zmage: 57 proti 43. »Povej mi številke, da jih zaigram na loteriji,« ga je zaprosil eden od njegovih starih-novih občinskih kolegov. Emiliano Edera (prej Rovisova lista, sedaj Italija vrednot) je žarel od radosti. Di Pietro-va lista bo prvič zastopana na občini, imela bo dva predstavnika: njega in nosilca liste Paola Bassija. Ta je takoj poudaril doprinos nove stranke k skupni zmagi in izrazil pričakovanje: mesto v novi upravi. Bil je edini, ki je včeraj govoril o »stolčkih«. Na Velikem trgu se je zbralo kakih 500-600 radostnih somišljenikov leve sredine. Med njimi gotovo ni bilo priletne gospe s komunistično rdečimi ustnicami, ki se je bila približala velikemu ekranu za oknom urada za stike z javnostjo pod arkadami občinske palače in vprašala, kdo je zmagal. Ko so ji odgovorili, da je Cosolini novi župan, je jezno siknila: »La gente e proprio scema a Trieste!«, ob čemer si je zaslužila odgovor neznanca: »Ma poglej se v ogledalo!« Med tistimi, ki so pričakali prihod novega župana, sta bila tudi nekdanji slovenski senator Miloš Budin in sedanja senatorka Tamara Blažina. Miloš: »Poleg radostnega navdušenja se velja zamisliti, kako bomo znali upravljati to zmago. Trst, pa tudi država, očitno pričakujejo spremembe. Sprememba pa ne more biti prehod z desne na levo z dosedanjimi parametri, ampak nekaj bolj razčlenjenega. Prepričan sem, da bomo znali v Trstu to pravilno interpretirati, kar pa ne bo lahko, kajti Trst je problem, v katerem smo vsi v določeni zadregi, Italijani in Slovenci.« Tamara je ocenila vsedržavne razsežnosti včerajšnjega volilnega dne: »Končno je v državi zapihal nov veter. Nujno je bilo, da dajo italijanski volivci signal, da ne morejo več prenašati te vlade in tega predsednika. Prišli smo do dna, po eni strani, ker ni bila izvedena nobena reforma, po drugi pa zaradi ugleda, ki ga je država izgubila na mednarodnem prizorišču. Ponavljam, nov veter v Trstu in po državi.« Ali v dopolnilo uvodnemu stavku Igorja Švaba: »Lep dan za Italijo!« Marjan Kemperle POKRAJINA TRST - Slavje na sedežu na Trgu Vittorio Veneto Bunkerji so Marii Teresi prinesli srečo Sproščeno čakanje na štetje glasov - Potrjeno predsednico najprej čakajo srečanja z občinskimi upravitelji, nato pa imenovanje novih odbornikov - Sodelovanje s Cosolinijem Prvo steklenico penine so na generalštabu tržaške pokrajine v Palači Galatti odprli že okrog 16. ure. Po enournem preštevanju glasov je bilo namreč takoj jasno, da je bila dosedanja predsednica Maria Teresa Bassa Poropat potrjena na čelu Pokrajine. Vzdušje je bilo sicer že od 15. ure dokaj sproščeno. Dosedanji odborniki Adele Pino, Mariella De Francesco, Vittorio Zollia in Mauro Tommasini ter poslanec Ettore Rosato, novi svetnik Maurizio Vidali, nekdanji deželni svetnik Igor Dolenc in še drugi so v predsedniški dvorani v udobnih naslanjačih in prijetnem hladu pred ekranom umirjeno čakali na izide in od minute do minute komentirali njihov potek. Ko so se jim malo pozneje pridružili še predsednica Bassa Poropat, senatorka Tamara Blažina, odbornica Marina Gu-glielmi, pokrajinski tajnik DS Francesco Russo in re-pentabrski župan Marko Pisani, pa jim ni ostalo drugega kot praznovati. Sicer je bilo vse skupaj zelo hitro. Novinarjev ni bilo, tako da so se predsednica in ostali po večkratnem nazdravljanju, vzdihih olajšanja in telefonskem obveščanju o zmagi, podali na županstvo, da bi se pridružili Cosoliniju. Potrjena ženska komanda Naravnost navdušena sem, je bila njena prva ocena. Ganjena je bila tudi zaradi Cosolinijeve zmage, kar kaže na potrebo po spremembi, ki je bila očitno potrebna na državni ravni. »Moja zmaga je dokaz, da so mi volivci zaupali in obljubim, da jih ne bom razočarala.« V okviru volilne kampanje so ji podporo izrazili res številni, ki so potrdili, da so sadovi njenega de- la vidni, predvsem pa realni. »Nadaljevala bom torej po tej poti, lahko vam tudi napovem, da bom najprej poskrbela za sistematska srečanja na teritoriju z upravitelji in ljudmi, tako kot sem že delala v preteklem mandatu, da bi vsi spoznali, kaj delamo, ter nam hkrati izrazili svoje želje in nasvete.« Poropatova bo z delom začela tam, kjer ga je prekinila. Nekaj je namreč še odprtih vprašanj glede javnih del, šolskih poslopij in cest, nato pa so na programu bližajoči poletni festivali v sodelovanju z vsemi občinami. Imen odbornikov nam Poropatova včeraj ni želela zaupati. »Raje jih ne bi razkrila. V tem mandatu ne bo po zakonu več sedem odbornikov, pač pa pet, tako da moram še nekoliko preštudirati porazdelitev funkcij.« Prav gotovo pa bom marsikoga od dosedanjih potrdila. »Če sem bila prej nekoliko osamljena in sem si morala v mestnem tkivu le s težavo izboriti svoj prostor, bom sedaj nedvomno v boljši družbi.« Bunkerka Maria Teresa Kot je bila obljubila, je predsednica Pokrajine ob novici, da je bila spet potrjena, oblekla majico Repen-cev - bunkerjev. Novoizvoljeni pokrajinski svetnik Mau-rizio Vidali ji je namreč prinesel rumeno-oranžno majico Bunker partyja. »Nekako v stilu televizijske oddaje Le iene, mar ne... To pomeni, da tudi bunkerji prinašamo srečo,« je hudomušno zaupal Vidali in se Po-ropatovi zahvalil za upravljanje. Presrečna Poropato-va si jo je z veseljem nadela in se nastavila fotografom, ki so ovekovečili simbolično in res prisrčno gesto. (sas) Bunkerja Poropatova in Vidali sta bila navdušena nad rezultatom kroma 6 Torek, 31. maja 2011 UPRAVNE VOLITVE 201 1 / volitve - Po drugem krogu občinskih volitev Silvia Altran prva županja, Tržič levosredinska trdnjava bonaventura Bivši župan Gianfranco Pizzolitto s svojo naslednico Silvio Altran volitve - Nova županja Silvia Altran Priseljenci, delo in stanovanjska politika Delo, stanovanjska politika in integracija priseljencev so glavne prioritete nove tržiške županje Silvie Altran. »Priseljence je treba vključiti v družbeno tkivo, pri nas se morajo počutiti kot doma,« je včeraj takoj po izvolitvi poudarila Altranova in nakazala, da se bo takoj lotila vprašanja velike prisotnosti priseljencev v mestu ladjedelnic, ki je med Tržičani zelo občuteno, desna sredina pa ga je med volilno kampanjo uporabila z izrazito demagoški-mi prijemi. »Tržičani morajo spet začutiti, da so del mestne skupnosti, nikakor pa ne smejo nasesti nekaterim politikom, ki podpihujejo ločevanje. Priseljenci ne morejo živeti paralelnega življenja; razumeti moramo njihove potrebe, hkrati pa jih moramo poučiti glede svojih kodeksov obnašanja,« poudarja Altra-nova, ki je ponosna, da je uspela prepričati večino volivcev, potem ko so volilno kampanjo zaznamovali tudi številni nizki udarci; seveda je večina izmed njih prihajala iz desnosredinske-ga tabora, ki je svojo volilno kampanjo zgradil tudi na koži priseljencev. Nova županja hkrati poudarja, da bo maksimalno pozornost namenila težavam v gospodarstvu. »Tržič preživlja poseben trenutek; ladjedelniški sektor je v razburkanih vodah, s krizo pa se spopadajo tudi številna druga podjetja,« pravi Altranova in pojasnjuje, da je prihodnost Tržiča v veliki meri odvisna ravno od ladjedelnice Fincantie-ri in od načrta za super-pristanišče, katerega uresničitev bi zagotovila veliko delovnih mest in priložnosti za gospodarsko rast. Altranova je tudi prepričana, da je treba občinsko upravo približati ljudem; prisluhniti je treba njihovim težavam in se čim prej lotiti njihovega reševanja. »Napeti toni, ki so bili značilni za volilno kampanjo desne sredine, našim ljudem niso všeč, zato pa des-nosredinskim obljubam niso nasedli,« ugotavlja Altranova, ki je bila v izvolitev vse prej kot prepričana. Položaj je bil po njenih besedah zelo težak, k sreči pa se je vse izteklo po najboljših prizadevanjih. »Zdaj nas čaka uresničevanje programa. Vem, kje moramo začeti,« poudarja Silvia Altran. Silvia Altran je prva tržiška županja, potem ko je mesto od leta 1948 naprej vodilo štirinajst moških. Za kandidatko leve sredine, ki so jo podpirali Demokratska stranka, Italija vrednot, Zveza levice in lista Re-sponsabilmente con Silvia, je glasovalo 6.866 oz. 56,23 odstotka volivcev, medtem ko je njena desnosredinska protikandidatka Anna Maria Cisint zbrala 5.344 oz. 43,77 odstotka glasov. Altranova je povečala število zbranih glasov glede na prvi krog, ko je zanjo glasovalo 5.642 oz. 41,63 odstotka volivcev. Tudi Cisintova je zbrala večjo podporo kot pred dvema tednoma, ko je zanjo glasovalo 4.816 oz. 35,53 odstotkov volivcev, vseeno pa je krepko zaostala za svojo levosredinsko tekmico. Volilna udeležba se je glede na prvi krog znižala; pred dvema tednoma je glasovalo 14.099 oz. 64,18 odstotka volilnih upravičencev, tokrat pa 12.445 oz. 56,56 odstotka. Izvolitev Altranove in potrditev leve sredine za krmilom tržiške občinske uprave pozdravljajo tudi slovenski politični predstavniki. »Zelo smo zadovoljni z uveljavitvijo Silvie Altran. Nedvomno bo dobro vodila upravo in bo znala odgovarjati tudi na potrebe slovenske narodne skupnosti iz Tržiča,« poudarja pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čavdek, ki je seveda zadovoljen tudi z razpletom na državni ravni, glede katerega ugotavlja, da si bo moral marsikateri desnosredinski voditelj zelo resno izprašati vest. »Zadovoljni smo z izidi v Tržiču, Trstu in sploh po vsej Italiji,« poudarja pokrajinska koordinatorka stranke Levica, ekologija in Svoboda Loredana Panariti in pojasnjuje, da so pripravljeni na sodelovanje z Altranovo. »V drugem krogu smo županjo podprli, čeprav z njo nismo podpisali formalnega dogovora. Bolj kot stolčki in od-borništva nas zanimajo programske smernice, zato pa upamo, da bo Altranova pripravljena na sodelovanje z nami,« pravi Pa-naritijeva. Da so Tržičani dokazali veliko zrelost in niso nasedli neuresničljivim obljubam desne sredine, je prepričan pokrajinski koordinator Slovencev v Demokratski stranki Aleš Waltritsch »V novem občinskem odboru in svetu bo veliko novih obrazov in žensk, tako da bo nova občinska uprava nedvomno kos izzivom, vezanih na gospodarsko krizo in prisotnost priseljencev, ki jih ima Tržič pred sabo,« pravi Waltritsch. Po včerajšnjem drugem krogu je znana tudi dokončna sestava občinskega sveta. Poleg županskih kandidatov Anne Marie Cisint, Luigija Blasiga in Giovvanija Iacona bodo v njem sedeli predstavniki Demokratske stranke Paola Benes, Omar Greco Marina Turazza, Paolo Frittitta, Giorgia Polli, Marco Ghinelli, Anna Raspar, Barbara Zilli, Paolo Frisenna, Lucia Scaffidi in Lucia Giurissa; listo Responsabilmente con Silvia bo predstavljal Elisa Di Ilio, SKP-Zvezo levice Cristiana Morsolin, Ljudstvo svobode Suzana Kulier, Giuseppe Nicoli, Ciro Del Pizzo in Loris Mosetti, Severno ligo Federico Razzini in Sergio Pacor, listo Cambiamo Monfalcone Gianpiero Fasola, Italijo vrednot pa Claudio Martin. a c s o « s Nova županja se veseli zmage s svojimi sodelavci in volivci bonaventura volitve - Anna Maria Cisint »Niso razumeli, da ne volijo za Berlusconija« Mrko razpoloženje v volilnem taboru Anne Marie Cisint po objavi izidov bonaventura »Tudi v Tržiču smo občutili negativne učinke krize desne sredine na državni ravni. Volivci enostavno niso razumeli, da ne volijo za Silvia Berlusconija, pač pa izbirajo župana svojega mesta.« Tako pravi Anna Maria Cisint, županska kandidatka desne sredine, ki ji ni uspel preboj: Tržič ostaja levosredinska trdnjava. »Tržičani so izgubili veliko priložnost, saj smo prepričani, da nova levo-sredinska uprava ne bo sposobna voditi mesta. Volivci niso izbirali med kandidatkama, sledili so svojim ideološkim prepričanjem. Znano je, da se leva sredina poenoti, ko gre na volišče, za desno sredino pa to očitno ne velja,« poudarja Ci-sintova in se nanaša tudi na razprtije, ki jih je tržiška leva sredina znala preseči, desna sredina pa tega ni bila sposobna. Silvia Altran je namreč pridobila glasove, ki so jih v prvem krogu prejeli ostali trije le-vosredinski županski kandidati, za Ci-sintovo pa je glasovalo le del volivcev občanskih list, s katerimi je po prvem krogu sklenila zavezništvo. Pred dvema ted- noma so desno sredinsko kandidatko podpirali Ljudstvo svobode, Severna liga, Lista Tricolore, Upokojenci in lista Rin-noviamo Monfalcone, nato pa so se zanjo izrekla še liste CambiAmo Monfalcone, Un'altra Monfalcone in Nuovo polo, ki so v prvem krogu kandidirale za župana Luigija Blasiga. »Poraz smo začutili, ko so bili objavljeni podatki o nizki volilni udeležbi. Takrat nem je bilo jasno, da imamo malo možnosti za zmago: Volivci, ki so ostali doma, niso bili dovolj pogumni, da bi se odločili za spremembo,« zaključuje Cisintova. »Poraženi smo, o tem ni dvoma. Ni se obnesel naš politični projekt za Tržič, ki je bil dostojanstven in razvojno naravnan, če pomislimo na načrt t.i. super-pri-stanišča, ki ga prepričano zagovarjamo,« je volilni izid komentiral pokrajinski koordinator Ljudstva svobode, Gaetano Valenti, in dodal, da se ni obneslo volilno zavezništvo z listo Luigija Blasiga in da »je tudi po nas udaril vsedržavni negativni trend«. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu proseška postaja - Spominska svečanost ob 67. obletnici usmrtitve enajstih talcev 7 Torek, 31. maja 2011 APrimorski ~ dnevnik krvodajalci TRST Pozornost položaju ženske Slovenski šoli in vrednotenju volilne pravice nspešniv ( Priložnostna govornika sta bila člana pokrajinskega vodstva Cgil Elisabetta Faidutti in Renato Kneipp na natečaju Položaj ženske še vedno zaznamuje neenakost, pravica do demokratičnih volitev pa ni darilo, saj se je bilo zanjo potrebno boriti. To je bilo sporočilo nedeljske dopoldanske spominske svečanosti pri Proseški postaji, kjer so počastili spomin na enajst žrtev nacifašističnega terorja. 29. maja 1944 so namreč nacistični okupatorji v odgovor na partizansko akcijo, v kateri je bil ubit karabinjerski podčastnik, na travniku pri postaji obesili enajst talcev. Znana so imena desetih: šlo je za Giorgia Ben-so, Andreja Brezca, Maria Derina, Rocca Klarina, Alberta Matuliča, Silvana Pe-tracca, Josipa Švaro, Armanda Valeria, Sveta Vatovca in Lidia Zubina, poleg njih pa so usmrtili še neznanega mimoidočega mladeniča, mlade domačine pa prisilili, da so prisostvovali okrutnemu zločinu. Na kraju tragedije so po vojni postavili spomenik, pri katerem vsako leto poteka svečanost. Tako je bilo tudi letos, ko so komemoracijo priredili proseško-kontovelska sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI v sodelovanju z Mladinskim krožkom Prosek Kon-tovel in Slovenskim dramskim društvom Jaka Štoka ter ob udeležbi predstavnikov Občine Zgonik z županom Mirkom Sar-dočem na čelu (kraj zločina namreč leži na ozemlju zgoniške občine) in sodelovanju Ženskega pevskega zbora Prosek-Konto- grožnje - Izjava Po pištoli solidarnost sindikata Deželni novinarski sindikat Assostampa je po sobotnem ustra-hovalnem dejanju, ko je dobro znan tržaški prestopnik položil pred sedež Primorskega dnevnika aktovko s pištolo in grozilnimi pismi, izrazil solidarnost našemu časopisu. Sindikat je v tiskovnem sporočilu poudaril pomen dnevnika Slovencev v Italiji in njegovo vlogo od leta 1945 dalje. Po telefonu pa se je tudi tokrat (tako kot po podobnem dogodku z dne 17. marca) oglasil vsedržavni tajnik novinarskega sindikata FNSI Franco Siddi, ki je obžaloval »zločinsko dejanje proti časopisu, ki je branitelj demokracije«. Policisti demonstrirajo proti vladni politiki Danes bodo policijske sindikalne organizacije SIAP, SILP (za CGIL), COISP in ANFP priredile protestni shod, ki bo od 9. do 11. ure tako pred prefekturo na Velikem trgu kot pred kvesturo na Ulici Tor Bandena. Podobne pobude bodo na vrsti tudi v Gorici, Pordenonu in Vidmu. Sindikati v skupnem tiskovnem sporočilu napovedujejo, da bodo protestniki s transparenti in informativnimi letaki opozorili občane na probleme pripadnikov varnostnih organov. Tiskovno sporočilo brez ovinkarjenja poudarja, da je »popolno nezanimanje, ki ga sedanja vlada izkazuje že od prvega dne, pripomoglo k poniževanju osebja policije in ostalih sil javnega reda. Tak odnos je z rezanjem sredstev privedel do rušenja sektorja javne varnosti«. Sindikati odklanjajo politiko omejevanja policijskih sil, »ker varnosti ne moremo obravnavati kot strošek, temveč kot naložbo za našo državo«. Pri Proseški postaji so tudi letos počastili spomin na usmrčene talce kroma vel, Moškega pevskega zbora Vasilij Mirk in Godbenega društva Prosek, medtem ko so častno stražo pri spomeniku zagotavljali taborniki Rodu Modrega vala. Ob polaganju vencev ter pevskih in glasbenih točkah je bila skrb za priložnostno misel poverjena članoma pokrajinskega vodstva sindikata Cgil: tako je Eli- sabetta Faidutti opozorila predvsem na položaj žensk in priseljencev spričo vse večjega krčenja pravic, zlasti na področju izobraževanja in socialnega skrbstva. Še vedno se dogaja, da za isto delo prejema ženska nižjo plačo in se lahko posveča svojemu materinstvu le zahvaljujoč se velikim žrtvam in odrekanju, saj so za zagotavlja- nje dostojne življenjske ravni družine prisiljene delati ves dan. Kneipp pa se je navezal predvsem na nedeljsko in včerajšnjo volilno preizkušnjo ter pozval prisotne k množični udeležbi. To spričo dejstva, da pravica do demokratičnih volitev, je namreč opozoril, ni bila podarjena, ampak pridobljena z dolgotrajnim bojem. Nemirno morje Helene Klakočar v Minervi V knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo 20) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Helene Klakočar Mare inquieto 1 - Adriatico. Z avtorico se bosta pogovarjala novinar Alessan-dro Mezzena Lona in pisatelj Marko Sosič. Še isti večer bodo ob 19.30 v razstavni dvorani Stazione Rogers (Nabrežje Grumula 12) odprli razstavo Mare inquieto. I disegni. Helena Klakočar živi in dela na Hrvaškem in Nizozemskem. Diplomirala je iz grafike, slikarstva in animiranega filma. Njena knjiga Mare inquieto je bila nagrajena leta 2000 na francoskem festivalu v An-gouleme. 41. Praznik vina v Borštu Od četrtka, 2. junija, do nedelje, 5., bo v parku Hribenca v Zabrežcu potekal že 41. Praznik vina, ki ga organizira domače SKD Slovenec s pomočjo lepega števila vaščanov. Praznik se bo začel v četrtek z odprtjem kioskov ob 17. uri, nakar bo bo od 20. ure dalje igral za ples ansambel Hram. V petek, 3. junija, bodo kioski začeli delovati od 17. ure ure. Ob 19. uri bo v sodelovanju z Didaktičnim ravnateljstvom iz Doline in Srednjo šolo S. Gregorčič iz Doline, na sporedu kulturni programi, ki ga bodo oblikovali otroci dvojezične osnovne šole Štefanovci iz Porabja, otroci COŠ F. Venturini iz Boršta, Bo-ljunca in Peska ter dijaki srednje šole S. Gregorčič iz Doline. Omeniti je treba, da rojaki iz Porabja vračajo obisk, ki so ga naredili otroci iz Brega v aprilu leta 2010, ko so pod vodstvom Bože Hrvatič gostovali v Porabju z otroško glasbeno igro Mavrična ribica. Zvečer pa bo vse zabaval zamejski ansambel Radiowave. V soboto bo ob 19. koncert Godbenega društva Monperin iz Bal blizu Pule na Hrvaškem, sledil bo nastop pevskega zbora iz Kočevja, nakar bo za ples igral ansambel 3 Prašički. V nedeljo bo ob 18. uri koncert godbenega društva Nabrežina , zvečer pa bo za ples igral ansambel 3 Prašički. Ve štiri dni bo razstava vin, na kateri bo s svojim vinom sodelovali domači vinogradniki. Polega tega bodo delovali tudi dobro založeni kioski s pivom, drugo pijačo in raznovrstnimi specialitetami na žaru. Na 41. Prazniku vina bo poskrbljeno tako za pester kulturno - zabavni spored, za pristno domačo kapljico kot tudi za bogato kulinarično ponudbo. Slovenski osnovni šoli Alojza Gradnika z Repentabra in Frana Milčinskega s Katinare sta se dobro odrezali na drugi izvedbi natečaja Mladi in prostovoljno delo: darovanje krvi, ki ga je priredilo tržaško Združenje krvodajalcev pod pokroviteljstvom Pokrajinskega šolskega urada za Trst. Nagrajevanje v okviru natečaja, ki je obsegal sekciji za pisne in digitalne izdelke, je potekalo v soboto popoldne v gledališču Miela, učenci četrtega in petega razreda repentabrske šole pa so se v kategoriji osnovnih šol uvrstili na prvo mesto v sekciji digitalnih izdelkov skupaj s 4.B razredom italijanske šole Libero Mauro. Repentabrski učenci so si odlični rezultat prislužili z dvd-jem, ki so ga oblikovali pod mentorstvom učiteljice Anamarije Antonič in drugih kolegic in na katerem je opisana pot, ki jo po telesu opravi kri, ki priteče iz rane, vse do pomoči krvodajalca. Otroci so najprej zgodbo narisali, potem pa so zaporedje risb dali na dvd. V isti kategoriji so si priznanje za sodelovanje prislužili učenci drugega razreda OŠ Frana Milčinskega s Katinare, za pisni izdelek pa je prvo mesto zasedel 4.B razred šole Don Milani, drugo pa peti razred šole Longo. V kategoriji nižjih srednjih šol je za pisni izdelek prvo mesto zasedla Stefany Angie Fangliulo s šole Dante, drugo in tretje mesto pa sta šli njenima sošolkama Guendalini Distefano in Giorgi Acri, medtem ko je sošolec Leandro Urbani zmagal v sekciji digitalnih izdelkov. V kategoriji višjih srednjih šol je za pisni izdelek zasedla prvo mesto Jessica Jer-manis z zavoda Deledda, druga je bila Giu-lia Paris z liceja Galilei, tretje mesto pa si delijo skupine dijakov licejev Petrarca in Galilei ter zavoda Carli. V okviru sekcije digitalnih izdelkov je prvo mesto zasedla Annalisa Poropat z liceja Oberdan, drugo Pie-tro Tomsig prav tako z liceja Oberdan, tretje mesto pa si delijo Rosaura Conti in Lorenzo D'Eri z liceja Galilei in 5.F razred li-ceja Petrarca. Posebno nagrado Združenja krvodajalcev je prejela dijakinja liceja Car-ducci Anna Contri, poleg tega je ocenjevalna komisija dodelila svojo nagrado za digitalni izdelek Davidu Salucciju z liceja Oberdan in Hariju Bertoji z zavoda Foscolo, priznanji za sodelovanje pa sta prejela 3.A razred liceja Carducci in 3.C razred liceja Galilei. prosek - Občni zbor jusarskih upravičencev Boj za lastninske pravice je upravičeno »bitka za zemljo« Minuli torek se je v Kulturnem domu na Pro-seku zbrala skupščina vaščanov jusarskih upravičencev in obnovila staroselsko združenje. Občni zbor je sklicalo Združenje jusarskih upravičencev, ki je bilo na Proseku ustanovljeno že leta 1975 v Soš-čevi hiši. Najprej je Edi Bukavec v svojstvu podpredsednika omenjenega združenja pozdravil prisotne člane in se zahvalil gostom za njihovo prisotnost. V svojem poročilu je orisal zgodovinsko pot, ki ga je pro-seški jus prehodil od prvih dokumentov, ki segajo od leta 1830, do danes. Poudaril je, da razvoj dogodkov in dejanj, ki so jih proseški jusarji doživeli in opravili v vseh teh letih izraža jasno željo domačinov po uveljavljanju lastninske pravice nad skupnim premoženjem, ki je polnopravno vpisana v zemljiško knjigo. Ta proces lahko prepričano imenujemo »bitko za zemljo,« ki jo celotna slovenska narodna skupnost vodi v prostoru, kjer je zgodovinsko naseljena. Pozdrave občnemu zboru so prinesli tudi predsednik Agrarne skupnosti dr. Vladimir Vremec in deželni predstavnik Vsedržavne konzulte jusov in srenj Karlo Grgič, ki sta podrobno osvetlila zgodovinsko in današnjo vlogo skupne lastnine in njene organiziranosti na Tržaškem, v deželi FJK in širše v sosednjih dežalah. Sledil je pregled članstva, dopolnitev in odobritev statuta, v katerem so prisotni opredelili organiziranost in bodoče delovanje združenja. Tajniško funkcijo skupščine je zbor soglasno zaupal Sandorju Bukavcu, ki je med drugim podal podroben pregled popravkov in dopolnitev statuta, ki ga je občni zbor soglasno odobril. Nazadnje je skupščina izvolila še statutarne organe. V glavni svet so bili izvoljeni Sandor Bukavec, Borut Sar-doč, Matija Spinazzola, Žarko Bukavec, Vojko Pahor, Sergij Ukmar, Danjel Gerbec, Daniele Zužič, Sergij Stocca in Andrej Rupel. V nadzorni odbor pa Franco Regent za predsednika, Annamaria Sca-bar in Edi Bukavec za člana ter Barbara Sardo in Paolo Škabar kot namestnika. Ime predsednika proseških jusarjev pa bo znano na prvi seji glavnega odbora, ki se bo sestal predvidoma v pri-hodnem tednu. Na koncu se je predsedujoči toplo zahvalil gostom in članom za sodelovanje in pomoč zlasti mladim, ki so številčno pristopili v vodstvo jusa ter poudaril prepričanje, da tolmači misli vseh prisotnih, če izrazi trditev, da je bilo storjeno pomembno dejanje v korist vaške skupnosti in uveljavljanja njenih pravic tako na družbeno-gospodarski kot narodni ravni. (eb) policija - Trgovina s heroinom Prijeli še ženo vodje tolpe Tržaški policisti so v nedeljo zvečer po poldrugem mesecu iskanja aretirali 34-letno srbsko državljanko (ima pa tudi italijansko državljanstvo), ki jo dolžijo, da je skupaj z možem vodila mednarodno trgovino s heroinom. To je sklepno dejanje preiskave, ki je sredi aprila privedla v Trstu do aretacije petih ljudi, še štiri italijanske državljane pa so prijavili na prostosti. Skupina je v nekdanjih jugoslovanskih republikah kupovala afganistanski heroin, ki v Evropo potuje po balkanski poti. Preiskavo je v sodelovanju s policijo vodila javna tožilka Lucia Baldovin. Sonja Ačimovic Pesola je bila še zadnja na spisku iskanih oseb, potem ko se je 14. aprila, na dan aretacij, nahajala v Srbiji. Prijeli so jo ob njenem povratku v Italijo, trenutno pa je baje v hišnem priporu, ker ima mladoletne otroke. Aprila so prijeli njenega moža Franca Pesolo, ki ga policija pozna kot »rocolskega razpečevalca«. Pesola v resnici ni bil samo razpečevalec, temveč trgovec z drogo in domnevni vodja omenjene tržaške skupine. Heroin so kupovali pretežno zelo mladi kupci, pogosto še neizkušeni najstniki. Po podatkih kvesture naj bi tolpa prek raznih razpe-čevalcev v povprečju prodajala po dvesto gramov trde droge na mesec, najpogosteje se je to dogajalo v dveh stanovanjih v ulicah Udine in Petronio. Preiskava se je začela jeseni, ko so sile javnega reda opazile skrb vzbujajoč porast porabe heroina med mladimi. 8 Torek, 31. maja 2011 TRST SSG - Abonma Romaneskni-Resna glasba Vidnonevidno v baletu Gostovanje SNG Opera in balet Ljubljana, orkester bo vodil Marko Ozbič - V sodelovanju z Glasbeno matico Obvestilo izletnikom PD Izletnike, ki so se prijavili na izlet Primorskega dnevnika na Škotsko, prosimo, da poravnajo zadnji obrok potovanja v torek, 7. junija, med 9. in 10. uro v našem uredništvu v Trstu, Ul. Mon-tecchi, 6 ali pa med 15.30 in 18.30 v agenciji Aurora v Ul. Milano, 20. Zaradi odpovedi ene osebe je na razpolago še ena soba, ki je lahko eno ali dvoposteljna. Interesenti naj se javijo direktno v agenciji Aurora, tel 040 631300. Kuharica za dušo in telo Ica Krebar je avtorica knjige Kuharica za dušo in telo, ki je nastala na podlagi njene težke življenjske izkušnje. Pri osemnajstih letih je hudo zbolela in kot sama pravi so ji diagnosticirali različne bolezni, vse do raka. »Ker mi zdravniki niso znali pomagati, sem se odpravila na pot lastnega raziskovanja in učenja, kar mi je rešilo življenje.« Iz tega učenja je med drugim nastala tudi knjiga o domačih jedeh po načelih makrobiotike, ki jo bodo predstavili danes ob 18. uri v Tržaški knjigarni. Degustacije v Sesljanu Konec tedna, in sicer 4. in 5. junija od 10. do 21. ure bo zaživela prireditev Vip - Vino na trgu, ki jo v kopališču Castelreggio v Sesljanu prireja državno združenje Citta del vino in društvo AutoctonO. Gre za prijetno degustacijsko srečanje avtohtonih italijanskih vin, ki so značilna za severno, srednjo in južno Italijo. Ob njih bodo svoje mesto našla tudi kraška vina DOC. Ob vinu pa bo lahko vsak segel tudi po kraških proizvodih - po medu, siru konzorcija Moisir, kraškem surovem pršutu in plavi ribi. V primeru slabega vremena, bo prireditev pod večjim šotorom. Ljubljanski baletniki bodo plesali na odru Kulturnega doma jutri in v petek zvečer Sezona Slovenskega stalnega gledališča se izteka v znamenju izrednih dogodkov. 1. in 3. junija bo zaživela premiera baletne predstave v izvedbi SNG Opera in balet iz Ljubljane, ki spada v izbirni abonmajski program Romane-skni-Resna glasba. Vidnonevidno je naslov produkcije, ki jo ljubljansko narodno gledališče postavlja v teh dneh na oder velike dvorane tržaškega gledališča. Zaradi obnovitvenih del operne hiše je SNG prisiljen gostovati v raznih dvoranah za izvedbo letošnje sezone in Slovensko stalno gledališče je v sodelovanju z Glasbeno matico sprejelo predstavo, ki ima poseben pomen za tržaško občinstvo, saj gre za prvo sodelovanje tržaškega, mednarodno uveljavljenega dirigenta in bivšega učenca Glasbene matice Marka Ozbiča z ljubljanskim opernim gledališčem. Dirigent Marko Ozbič je študiral kompozicijo in dirigiranje na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, kjer je začel svojo kariero kot kapelnik zbora Dunajskih dečkov in je nato prevzel umetniško vodstvo Dunajskega mladinskega zbora. Od leta 1999 do 2005 je bil zaposlen kot namestnik zborovskega direktorja v Državni operi na Dunaju. Sledila je večletna zaposlitev v neapeljskem Teatro di San Carlo, kjer je bil vodja opernega zbora. Leta 2009 je zmagal na mednarodnem tekmovanju za dirigente V. de Sabata v tržaškem opernem gledališču Verdi. Baletni večer sestavljajo trije prizori. Prvi je Septet po baletni glasbi iz opere Francesca iz Riminija Ambroisa Thomasa. Koreograf Irek Mukhame-dov je svojo koreografsko postavitev poimenoval na podlagi sedmih glasbenih stavkov in sedmih baletnih plesalcev, ki bodo na odru poustvarili njegovo doživljanje glasbe. Drugi del triptiha bo svetovna premiera Miniatur za godala po glasbi Marijana Lipovška; koreografijo za osem plesalcev je podpisal Juanjo Arques, ki poskuša skozi glasbo kombinirati različna razpoloženja in občutja in jih asociativno povezati z različnimi pomeni, ki se skrivajo v njej. Poleg podlage, ki jo tvori harmonično ravnovesje vsebine in oblike tega glasbenega dela, je bil glavna gonilna sila pri ustvarjanju koreografije skladateljev kompozicijski slog, v katerem se zrcalijo vplivi neoklasicizma, neoromantike in ekspresionizma. Namen te zaokrožene stvaritve je, da po eni strani skozi glasbeno partituro ponazori slovensko nacionalno identiteto ter jo po drugi poveže z mednarodno identiteto plesa, ki pa jo ponazarja v njej uporabljeni gibalni jezik. Večer bo v klasičnem slogu sklenila Serenada z glasbo Petra Ilijča Čaj-kovskega po koreografiji prvega baleta, ki ga je George Balanchine ustvaril leta 1952 v ZDA in je postal ključni del klasičnega baletnega repertoarja mnogih baletnih odrov po svetu. Pri vseh delih triptiha bodo nastopili solisti baletnega ansambla in glasbeniki orkestra SNG Opera in balet. Obe predstavi se bosta pričeli ob 20.30. Zaradi posebno številnega abonmajskega reda SSG v sredo, 1. junija in velikega števila abonentov SNG iz Ljubljane, ki bodo napolnili parter v petek, 3. junija, gledališče priporoča zainteresiranim obiskovalcem, da pohitijo z nakupom vstopnic in si tako zagotovijo boljše sedeže. Predprodaja poteka pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure - tel. št.800214302 ali 040 362542. Na dan predstave bodo vstopnice na voljo uro in pol pred pričetkom. Včeraj danes Danes, TOREK, 31. maja 2011 ANGELA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.26 - Luna vzide ob 4.05 in zatone ob 19.40 Jutri, SREDA, 1. junija 2011 FORTUNAT VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,9 stopinje C, zračni tlak 1019 mb ustaljen, vlaga 42-odstotna, veter 12 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,1 stopinje C. [13 Lekarne Do srede, 1. junija ter od petka, 3. do sobote, 4. junija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256), Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). Četrtek, 2. junija 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica (040-226165). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni 2«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Il ragazzo con la bicicletta«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.05, 19.05, 20.10, 21.10, 22.15 »Una notte da leoni 2«; 16.15, 17.15, 19.00, 20.00, 21.45 »Pirati dei Caraibi - Oltre i con- fini del mare 3D«; 16.30, 19.10, 21.50 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«; 17.00, 20.00 »Red«; 18.10, 22.10 »Beastly«; 16.30, 19.00, 21.45 »Fast & Furious 5«. FELLINI - Danes zaprto. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'albero della vita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Mr. Beaver«. KOPER - KOLOSEJ - 16.10, 19.00, 21.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi 3D«; 18.40 »Rio (podnap.)«; 20.40 »Odklenjen«; 16.30 »Rango (sinhr.)«; 16.40, 19.10, 21.40 »Dekli-ščina«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 15.10, 18.00, 19.25, 20.50 »Pirati s Karibov 4 - 3D«; 15.40, 18.20, 21.00 »Dekliščina«; 17.00, 19.50 »Pirati s Karibov 4«; 19.00 »Rdeča kapica«; 16.45, 19.05, 21.25 »Prekrokana noč 2«; 16.30, 21.10 »Cena resnice«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red«; Dvorana 2: 16.15, 18.45, 21.15 »Pirati dei Caraibi - Ol-tre i confini del mare 3D«; Dvorana 3: 17.00, 19.30, 22.00 »Pirati dei Ca-raibi - Oltre i confini del mare 2D«; Dvorana 4: 20.15, 22.15 »Fast & Furious 5«; 16.40, 18.15 »Rio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Pirati dei Caraibi - Oltre il confine del mare«; Dvorana 2: 17.30, 20.10, 22.10 »Una notte da leoni 2 (dig.)«; Dvorana 3: 18.10, 21.30 »Pirati dei Caraibi - Oltre il confine del mare (dig. 3D)«; Dvorana 4: 17.30, 20.20 »The three of life«; Kinemax d'Autore: 17.40, 20.00, 22.00 »Ta-tanka«. H Čestitke Starši OŠ A. Gradnika na Re-pentabru iskreno čestitamo učiteljicam in učencem ob prejemu 1. nagrade na natečaju »Mladi krvodajalci in solidarnost«. Dragi MAURO iz Krogelj doma je te dni praznoval svoj 50. rojstni dan. Vse najboljše, mnogo zdravja in sreče v krogu tvoje družine ti želita Marta in Bruno. V Trebčah naš RUBEN 5. rojstni dan praznuje. Mi vsi, ki ga imamo radi, mu pošiljamo 5 poljubčkov na vsako stran. Da bi bil vedno tako srečen, mu iz vsega srca želi vsa žlahta. 0 Prireditve FOTOVIDEO TRST 80 prireja danes, 31. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20) »Srečanje s člani in prijatelji fotografije«. Na večeru bo dolgoletni član Vili La-vrenčič pokazal nekaj svojih fotografiji. Vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Iconothe-ca Valvasoriana v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik ogleda: ponedeljek in petek od 17. do 19. ure; torek, sreda, četrtek od 10. do 12. ure. ŠMARNIČNI KONCERT Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni koncert Marijinih pesmi ob 80-letnici pridige msgr. Jakoba Ukmarja o krščanskem sožitju med narodi, ki bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah danes, 31. maja, po šmar-nični sv. maši ob 20. uri. Nastopili bodo: OPS in MlDPS Vesela pomlad, MoPZ in MeCPZ Sv. Jernej ter zbor Societa Polifonica Santa Maria Mag-giore. Odlomke iz pridige msgr. Uk-marja bo podal Tomaž Susič, ki bo program tudi povezoval. OBČINA DOLINA v sodelovanju z Društvom slovenskih lovcev Doberdob, Lovsko družino Žavlje-Dolina in Slovenskim prosvetnim društvom Mačkolje, v okviru 38. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, vljudno vabi na posvet: »Divji prašič: nadloga ali priložnost?« v sredo, 1. junija, ob 20. uri v sprejemnem centru Naravnega rezervata doline Glin-ščice v Boljuncu. Spregovorila bosta dr. Andrea Cadamuro iz dežele FJK in g. Blaž Krže podpredsednik FACE. Sledil bo lovski golaž. -/ OBČINA REPENTABOR IN DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK Doberdob vabita v okviru pobud ob 38. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov (Trst, 4. junija) na predvajanje dokumentarca »Živali v našem okolju« - Uvodna beseda g. Edo Kra-šna, ki bo v Kulturnem domu na Co-lu v sredo, 1. junija, ob 20. uri. SKD TABOR prireja v sredo, 1. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah plesno prireditev »Zaple-šimo«! Nastopile bodo društvene plesne skupine osnovnošolk in srednješolk ter gostujoče skupine iz Šempolaja, Trsta in Dutovelj. Vabljeni! ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek -Kontovel prireja koncert »Old por-traits« - blues, folk in gledališče - v sredo, 1. junija, ob 21. uri v Kulturnem domu na Proseku. JUNIJSKI VEČERI V DOLINI - SKD Valentin Vodnik kot običajno prireja Junijske večere. Na prvem bodo nastopili, s kabaretno predstavo Oprostite za zamudo, Peter Verč, Tom-maso Scarcia in Vesna Hrovatin. Komedija je na programu v petek, 3. junija, ob 21. uri sredi vasi in sicer na terasi nove večnameske stavbe! Prisrčno vabljeni! ORGELSKI KONCERT - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na »Koncert ob zaključku orgelskega tečaja«, ki bo v petek, 3. junija, ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. V PRIČAKOVANJU KRIŠKEGA TEDNA 2011 - SKD Vesna v sodelovanju z Ljudskim domom Bita, vabi na »Aperitiv z umetniki«: otvoritev likovne razstave združenja umetnikov Paviljon iz Svetega pri Komnu. Glasbeni utrinek: Kvartet flavt - Glasbena šola Sežana, mentor prof. Tamara Tretjak. Otvoritev razstave bo v prostorih Ljudskega doma v Križu v petek, 3. junija, ob 19.00. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na koncert zbora »Kraški cvet - Sv. Ivan« pod vodstvom sestre Karmen Koren. Koncert bo v soboto, 4. junija, ob 19. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27/1. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši Skd Tabor prireja v torek, 7. junija, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah večer o Bosni s predstavitvijo knjige Azre Nuhe-fendic Le stelle che stanno giu. Ob prisotnosti avtorice bo knjigo predstavila prof. Dunja Nanut. Na večeru sodelujejo dijakinje liceja F. Prešerna iz Trsta. Vabljeni! SKD VESNA v sodelovanju z ZSKD, Rajonskim svetom za zahodni Kras, Združenjem za Križ vabi na Kriški teden 2011: 12. junija, Ljudski dom ob 21.00 (vstopnina) otvoritev Kriškega tedna, Pupkin Kabarett: Esse-re e benessere; 14. junija, dom Alberta Sirka ob 20.00 Mjuta Povasni-ca, Olgica in Mavrica, produkcija SSG, priredba in režija: Marko Sosič, igra: Lara Komar; 18. junija, Ljudski dom ob 21.00 večer srbskih ljudskih plesov, Kulturno i sportsko udruže-nje Srba Vuk S. Karadžic, Trst; 21. junija, dom Alberta Sirka ob 20.30 po-kušnja vin kriških vinogradnikov, MoPZ Vesna, nagrajevanje najboljših »fanclov z dušu«; 23. junija, pri Procesji ob 21.00 Glasba pod zvezdami, Glasbena skupina I Benan-danti, sledi »Svetoivanski kres«. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Kulturnega doma Alberta Sirka. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, ob praznovanju farnega zavetnika sv. Ivana, vabi na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo v soboto, 18. junija, ob 20.30 v gledališču »San Giovanni«, Ul. San Cilino, 99/1. ¿PogzeStto podjetje H UVII^AILMIll ALABARDA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 / TRST Četrtek, 26. maja 2011 9 1 flEflRte IfflTfy SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE rptunl I Abonma Romaneskni-Resna glasba SNG Opera in balet Ljubljana V sodelovanju z Glasbeno matico T/»//m/»M/JI»»//M/I koreografije: I. Mukhamedov, J. Arques in G. Balanchine orkester SNG vodi: Marko Ozbič v sredo, 1. junija ob 20.30 (abonmajska) v petek, 3. junija ob 20.30 (izven abonmaja) Prosimo cenjene abónente, da najavijo morebitno odsotnost. Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave tel. št. 800214302 ali 040 362542. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic učnega osebja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem z ustreznimi prilogami. Rok za predstavitev prošenj zapade 9. junija. M Izleti KRUT obvešča, da so na razpolago dodatna mesta za petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Z rich in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem. Vsa dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče v svet«: izlet Po Balkanu... zgodovina, kultura in kuli-narika od 2. do 5. junija - Sarajevo, Medugorje, Mostar in Beograd ter družinski izlet v Gardaland 11. junija (še zadnja mesta!). Informacije na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni vsi Trebenci in prijatelji, pohitite z vpisi! TPPZ P. TOMAŽIČ organizira za člane in prijatelje v četrtek, 2. junija, izlet v Cerkno in bolnico Franjo. Prijave in informacije na tel. 380-3584580 in 3492577630 ali info@tppz.net. Hfl Osmice BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu 43. Vljudno vabljeni! Tel. 040-232223. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vabljeni! Tel. št.: 040281153. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. NA KONTOVELU je pri Lisjaku odprta osmica. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782. Ü] Obvestila INTERCAMPUS 2011 - ZSKD in JSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb razpisujeta 7. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus, ki bo v Dijaškem domu v Kopru od 17. do 24. julija. Rok za prijavo zapade danes, 31. maja. Vabljeni godbeniki med 10. in 18. letom. Informacije na tel. št.: 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNI PLESNI CENTER za otroke od 4. do 10. leta starosti v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheer-dancemillenium.com ali 349-7597763. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 31. maja, generalka za nastop, ki bo v soboto, 4. junija, ob 18.30 v Krminu (odhod avtobusa iz Padrič ob 16.30). ZAKLJUČEK ŠMARNIC V GROPADI bo kot vsako leto na zadnji dan meseca maja. Ob 20. uri bo najprej Marijina maša, nato procesija z lučkami po vasi, nagrajevanje otrok, ki so se udeleževali šmarnične pobožnosti in na koncu družabnost. Lepo vabljeni. BRANJE SVETEGA PISMA: (Nova zaveza), poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu ob sredah in sicer: 1., 8. in 15. junija, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! OBČINE OKRAJA 1.1. (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: 1. in 8. junija: »Solna mavrica«, »Mozaik«; 3. in 10. junija: »Obdelujemo slano testo«, »Slike s sladkorjem«; Informacije: Igralni kotiček Palček, tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 1. junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. SKD SLOVENEC vabi na 41. Praznik vina v parku Hribenca v Zabrežcu: četrtek, 2. junija, ples z ansamblom Hram; petek, 3. junija, ob 19.00 kulturna prireditev s sodelovanjem dvojezične osnovne šole Štefanovci iz Porabja, COŠ F. Venturini Boršt-Bolju-nec-Pesek in NSŠ S. Gregorčič iz Doline, sledi ples z ansamblom Radio-wave; sobota, 4. junija, ob 19.00 koncert godbe na pihala Monperin iz Bal (Hr), sledi nastop pevskega zbora lovcev iz Kočevja in ples z ansamblom 3 Prašički; nedelja, 5. junija, ob 18.00 koncert Godbenega društva Nabreži-na, sledi ples z ansamblom 3 Prašički. Vse štiri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specialite-tami na žaru. 10 LET MATURE: večerja bo v petek, 3. junija, ob 20. uri v restavraciji na Jezeru. Prijavi se na 328-5849935. KRUT obvešča, da v petek, 3. junija, bodo društveni uradi zaprti. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo v petek, 3. junija, zaprta. ARTEDEN/11 - Skd Lonjer-Katinara in Društvo za umetnost Kons prirejata od ponedeljka, 4. do petka, 8. julija, v Lonjerju, likovno delavnico za osnovnošolske otroke, ki jo bo vodila umetnica Luisa Tomasetig. Informacije in prijave na naslov jana@arteden.org ali pa na tel. št. 333-5062494 (proti večeru). KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Terme Radenci v nedeljo, 5. junija, ob 14.00 iz Trsta - trg Oberdan, izpred Deželne palače. Prosimo za točnost. AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki '99 in mlajši) od ponedeljka, 13., do srede, 22. junija. Informacije in prijave na ZSŠDI (040-635627) do torka, 7. junija, od 8. do 14. ure. NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2011« za deklice in dečke letnikov 1998 - 2006 od 13. do 17. junija, na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko), 040-2171044 (ob delavnikih od 10. do 12. ure). OBČINA DOLINA obvešča, da do petka, 10. junija, potekajo v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure) predhodne prijave za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza v š.l. 2011/12. Obrazci in podrobnosti o prijavah so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. Do- datna pojasnila: tel. 040-8329240/281, faks 040-228874, scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. OBČINA DOLINA obvešča, da potekajo do petka, 10. junija, v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure) vpisovanja v občinska poletna centra, ki se bosta odvijala od 20. junija do 1. julija (športni kamp nogometa/odbojke/košarke v konvenciji z A.Š.D. Breg) in od 4. do 29. julija (tradicionalni poletni center). Obrazci in podrobnosti na www.sandorligo-dolina.it. Dodatne informacije: 0408329240/281, scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. 1. tedenski - od 11. do 15. julija od 10. do 16. ure. Tečaji ob vikendih: 17., 18., 19., 25. in 26. junija; 22., 23., 24., 30., 31. junija. V petek ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Vpis in info: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org DELAVNICE SLOVENŠČINE ZA OTROKE od 9. do 12. leta v okviru projekta Jezik-Lingua: v slovenščini o glasbi, filmih, računalništvu, o mladinskih revijah, o slovenski pop in rock pevcih, o hrani, o oblačilih, predmetih in o drugem, kar je mladim všeč in o šoli v neformalni slovenščini. V prostorih Slovenskega dijaškega doma S. Kosovela, Ul. Ginnastica 72, Trst, vsak torek in četrtek od 9.30 do 11.30 od 13. junija do 1. julija. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu. ELIC - Proste šole otrokovega raziskovanja vabi na konferenco »Vzgoja otroka za talent in mir - predstavitev 6. Svetovnega Kongresa Otrokovega Talenta«, ki bo v ponedeljek, 13. junija, ob 18.30 - Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, na sedežu CCYJ (Centro Culturale Yoga Jnanakanda). Informacije: 040-2602395, 320-0488202. ELIC - Proste šole otrokovega raziskovanja vabi na otroško delavnico »Astronomija in precesija enakonoč-ja« v ponedeljek, 13. junija, ob 16.45 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Vodila jo bosta glavna mednarodno odgovorna fundacije - predsednica in ustanoviteljica Inž. Maria Nilda Cerf Arbulu in podpredsednik dr. Jose Miguel Esborronda Andrade. Informacije: 040-2602395, 3200488202. JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 1. tečaj od 13. do 24. junija; 2. tečaj od 20. junija do 1. julija; 3. tečaj od 4. do 15. julija; 4. tečaj od 18. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL organizira od 4. julija do 5. avgusta poletni center za otroke, ki obiskujejo jasli in vrtec. Od 13. junija do 5. avgusta pa bo Poletni center namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Uradi so na razpolago za prijave in informacije od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, na tel. št. 040-573141. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Datumi tečaja »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. 1. tečaj: od 13. do 24. junija; 2. tečaj: od 27. junija do 8. julija; 3. tečaj: od 11. do 22. julija. Datum tečaja »EuropaLaser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 11. do 22. julija. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040-422696, fax: 040-4529907, in-fo@tpkcntsirena.it. EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6. do 12. leta, v organiza- ciji KD Festival Kras in Glasbene matice Trst in v sodelovanju s Skladom M. Čuk, v sklopu 13. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 20. do 24. junija (z urnikom 8-14) v novem središču Sklada M. Čuk (Re-pentabrska 66, Opčine). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vabljeni k vpisu do srede, 15. junija! Informacije: www.festivalkras.com, in-fo@festivalkras.com, tel. 3472576505. AMATERSKO ŠPORTNO DRUŠTVO AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ul. 109, 16. redni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; izvolitev organov zbora; poročilo predsednika, tajnika, blagajnika; poročilo nadzornega odbora; odobritev bilance za leto 2010 in proračuna za leto 2011; razrešnica staremu odboru; pozdrav gostov; razno; izvolitev novega odbora. Vabljeni! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno do 18. junija. Informacije: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL IN ZSŠDI organizirata košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opči-nah: 1. izmena od ponedeljka, 20. junija, do petka, 24. junija, 2. izmena od ponedeljka, 27. junija do petka, 1. julija. Kamp je namenjen otrokom letnika 1998 in mlajšim. Otrokom bodo sledili izkušeni vzgojitelji in trenerji. Info: Andrej Vremec 338-5889958, email: marinandrej@alice.it. SLOVENSKA PROSVETA IN DSI sporočata, da bo ob 100-letnici rojstva in 35. obletnici smrti Jožeta Peterlina sv. maša v njegovem rojstnem kraju na Vinjem vrhu pri Beli Cerkvi na Dolenjskem v nedeljo, 26. junija, ob 11. uri. Vse, ki bi se radi udeležili te slovesnosti, vabimo, da se prijavijo v uradih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846 od 9. do 13. ure. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE - ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Združene mešane pevske zbore bo letos vodila zborovodja Cin-zia Sancin. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. San Francesco 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. Za skupne vaje bomo naknadno obvestili soudeležene zbore. H Mali oglasi HIŠO s pogledom na morje, na Krasu prodajam. Tel. 338-4719734. IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot negovalka starejših oseb tudi čez noč. Tel. 0038651-852892. NA DOBERDOBSKEM KRASU prodajam zazidljivo zemljišče; informacije po tel. 331-1232901 v večernih urah. PEUGEOT 207 bencin 1.600, tri vrata, letnik junij 2006, 39.000 km, edini lastnik, vedno v garaži, nove gume, v odličnem stanju, prodam. Tel. št.: 3482341176. TRI SOBNI PROSTOR 50 kv.m., v centru Opčin, dajem v najem. Tel. št.: 040420604 v večernih urah. V BOLJUNCU NA PLACU dajem v najem prostor. Tel. št.: 348-3667766. ö Poslovni oglasi VIA VALDIRIVO v strogem središču mesta v zadnji, pred štiridesetimi leti zgrajeni palači, obokani z marmorjem, v petem nadstropju, STANOVANJE, uporabno tudi za pisarno, v odličnem stanju: lep vhod, prostoren salon (7.00x3.50), oba s podom iz marmorja, samostojna kuhinja z možnostjo njenega prenosa v salon in s tem pridobitev ene sobe, velika spalna soba (5.50x3.00) z balkonom na dvorišče, kopalnica, stranišče, shramba, popolna klimatska in alarmna naprava, protiv-lomna vrata, novo centralno plinsko ogrevanje s plačilom uporabe. Podzemna garaža v isti palači z vhodom iz dveh ulic: velik box za dva avtomobila, luč in voda. Prodam direktno. Cena eur 310.000,00 Kontaktna številka 345/6407888 ob večernih urah V CENTRU PROSEKA dajem v najem prostore, površina 45 kv.m.. Poklicati tel. št.: 348-4208079. V LJUBLJANI dajem v najem študentom nekadilcem enosobno stanovanje, primerno za dve osebi. Informacije: studentlj@yahoo.com. Prispevki Ob 5. obletnici smrti drage žene Ivanke Guštin daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras. Ob 5. obletnici smrti drage mame Ivanke Guštin daruje Zvonko z družino 50,00 evrov za AŠK Kras. Ob 8. obletnici smrti dragega očeta Ludvika Maurija daruje hči Sonja z družino 30,00 evrov za SKD Slovenec. V spomin na mamo Angelo ob 2. obletnici smrti daruje sin Miloš z družino 50,00 evrov za cerkvene pevce iz Šempolaja. V spomin na Ladija Rebulo darujejo prijatelji, ki so se družili ob rojstnih dnevih, 55,00 evrov za SLPZ Doberdob in 55,00 evrov za DSL FJK Doberdob. V spomin na Marijo Grgič darujeta Marija in Silvan Žagar 20,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Marijo Grgič darujejo sosedje 110,00 evrov za SKD Lipa. 31.5.2GG7 31.5.2G11 Dušan Žerjal V spomin žena Maria in brat Branko z družino 3G.5.2GG6 3G.5.2G11 Ivanka Guštin por. Simoneta Spomin nate je vedno z nami, tvoj'i najdražji Zgonik, 31. maja 2011 10 Torek, 31. maja 2011 ALPE-JADRAN / furlanija-julijska krajina - Drugi krog v Pordenonu in Cordenonsu turizem V Pordenonu še naprej HKSL na oblasti leva sredina pas*>nomsko Claudio Pedrotti slavil s skoraj 60% glasov - V Cordenonsu župan Mario Ongaro (Severna liga) ponudbo PORDENON - Pordenon tudi po desetih letih »vladanja« Sergia Bolzonella prepričljivo ostaja v rokah leve sredine. Bolzonellov »naslednik« na županskem položaju bo naslednjih pet let Claudio Pedrotti, ki so ga podpirale občanska lista Vivo Pordenone, Demokratska stranka in Lista Bolzonello. Podprlo ga je 14.195 volivcev oziroma 59,6 odstotka vseh gla-sujočih. Njegov nasprotnik Giuseppe Pe-dicini (Upokojenci, Severna liga, Ljudstvo svobode in Novi Pordenon) je dobil 40,4 odstotka glasov, kar v številkah pomeni 9.605 glasov. V primerjavi s prvim krogom je Pedrotti dobil 3.332 glasov več, čeprav je bila volilna udeležba bistveno nižja kot v prvem krogu (68,57% - 60,43%), medtem ko je njegov nasprotnik v drugem krogu dobil le 58 glasov več kot v prvem krogu, ko je bila razlika med obema veliko manjša. Očitno pa je v drugem krogu tudi večina volivcev Liste Del Ben, Italije vrednot in SEL podprla Pedrottija, čeprav niso bili z njim povezani. Takoj po izvolitvi je Pedrotti izjavil, da je edina obljuba, ki jo v tem trenutku daje prebivalcem Pordenona ta, da jih ne bo razočaral. Dejal je še, da je zmaga veliko bolj prepričljiva, kot je pričakoval in da bo dosedanji župan Bolzonello njegov najboljši svetovalec pri gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo mesto. Sergio Bolzonello, ki je bil dva mandata pordenonski župan, pa je poudaril, da gre za nagrado občinski upravi, ki je zadnjih deset let vodila mesto. »Kampanja je bila napeta, toda mesto je razumelo, da ima v Pedrottiju izvrstnega županskega kandidata, ki je nov v politiki, po drugi strani pa je izredno dobro pripravljen, zelo sposoben in zato tudi cenjen. Poleg tega ga je prepričano podprla le-vosredinska koalicija, ki je pozabila na nekatere polemike,« je volitve v Pordeno-nu komentiral Bolzonello Poraženec Pedicini je bil seveda manj razpoložen za izjave. Je pa čestital zmagovalcu in mu zaželel uspešno delo, rahlo polemičen pa je bil do volivcev. »Prebivalci Pordenona imajo župana, ki so ga izvolili. Želim jim veliko sreče,« je dejal potem, ko je bilo jasno, da bo župan Pordenona iz nasprotnega tabora. V drugem krogu so včeraj župana izbirali tudi v Cordenonsu. Ta bo naslednjih pet let v rokah desne sredine. Rezultat je bil izredno tesen, saj je kandidat desne sredine Mario Ongaro (Severna liga) dobil 50,37 odstotka glasov (4.901 glas), kandidat leve sredine Car- lo Mucignat pa 49,63 odstotka (4.829) glasov. Kot je bilo pričakovati, so se po drugem krogu volitev v Furlaniji-Julijski krajini najprej oglasili iz Severne lige. Deželni tajnik Pietro Fontanini, ki je tudi predsednik videmske pokrajine, je že napovedal prenovo pokrajinskega odbora, zahteva pa tudi preverjanje na deželni ravni. »Prva stvar, ki nas zanima, je, ali namerava predsednik Renzo Tondo preveriti stanje v večini, ki ga podpira, in pri tem naj začne z UDC ter ugotovi, na kateri strani je,« je bil zelo jasen Fontanini. Deželni tajnik Severne lige je najbolj zaskrbljen zaradi poraza Antonioneja v Trstu, ki ga je pripisal trenjem v Ljudstvu svobode, pa tudi dejstvu, da volivci Severne lige kljub pozivom niso šli na volišča. Oglasil pa se je tudi videmski župan Furio Honsell in poudaril, da je zdaj manj osamljen. »Veliko lažje bomo zdaj pripravljali skupno strategijo v korist ljudi, zadovoljen pa sem tudi zaradi spodbudnega prebujanja leve sredine na deželni ravni,« je še dejal videmski župan. Claudio Pedrotti je prepričljivo premagal svojega nasprotnika iz vrst desne sredine in bo naslednjih pet let župan Pordenona ZAGREB - Artičoke v olju, ocvirki in viška pogača, hlebinska juha, buzara, istrska mineštra, čabranske krvavice ter rabska torta bodo lahko del ponudbe avtohtone hrvaške kuhinje, projekta, ki ga je v nedeljo v Zagrebu predstavilo hrvaško ministrstvo za turizem. V gastro-nomskem pravilniku so omenili nekaj sto tradicionalnih jedi od predjedi do sladic. Na seznamu so še številne tradicionalne jedi kot so pašta fižol, fuži, šurlice, aram-bašici (sinjske sarme), šokol (suhi svinjski vrat), lignji s krompirjem, žolca, jota, različne regionalne enolončnice, kot je li-ška ali primorska, ter piškoti baškotini, bo-bici, paprenjaki ... Seznam ni dokončen, so še sporočili iz ministrstva. Raziskava o navadah turistov je namreč pokazala, da je gastronomija na četrtem mestu med razlogi za obisk tujih turistov na Hrvaškem. Pričakujejo tudi, da bodo prvi lokali z avtohtono hrano gostom na voljo že junija in da bo Hrvaška na ta način naredila korak naprej od podobe turistične države, ki ponuja zgolj sonce in morje. avstrija - Ustavni zakon o manjšinah Kritike nikakor ne potihnejo Ljudski iniciativi vnovič opozarjata na neenakost v zakonu - Tudi Zeleni zahtevajo spremembe - Kritični tudi pravniki iz Slovenije in Avstrije --Ji 5 ' Na vas Dobajna v občini Hodiše opozarja samo enojezični kažipot ivan lukan CELOVEC - Kritični glasovi do osnutka ustavnega zakona o manjšinah v Avstriji, ki ga bo avstrijska vlada obravnavala že junija, avstrijski parlament pa v začetku julija, ne utihnejo. Po skupnem pismu slovenskih političnih organizacij (NSKS, ZSO, SKS), ki zahtevajo spremembe zakona, sta se vnovič oglasili ljudski iniciativi iz dvojezičnih občin Dobrla vas in Škocjan, ki ponovno opozarjata na pravico vseh občanov obeh omenjenih občin do uporabe slovenščini v občinskem uradu. Tudi avstrijski Zeleni vidijo potrebe po spremembi novega zakona, prav tako številni pravniki v Avstriji in tudi v Sloveniji, kot se je izkazalo na posvetu pravnikov o načrtovanem zakonu v soboto v Ljubljani. Slovenska Gospodarska lista Škoc-jan v izjavi za javnost poudarja, da njena kritika osnutka novega ustavnega zakona o manjšinah, ki sloni na memorandumu, ki so ga 26. aprila letos podpisali državni sekretar Josef Ostermayer, deželni glavar Gerhard Doerfler in predsednik treh političnih organizacij koroških Slovencev, evropska unija - Francoski veleposlanik v Zagrebu za Večernji list Francija za opazovanje Hrvaške do vstopa v EU za sklenitev pristopnih pogajanj konec junija letos ZAGREB - Francija je predlagala opazovanje Hrvaške do njenega vstopa v EU, da bi pomagala Zagrebu skleniti pogajanja z Brusljem do konca junija, je za včerajšnji Večernji list izjavil francoski veleposlanik na Hrvaškem Jerome Pasquier. Pojasnil je, da bi nadzor pomenil redna poročila o izvajanju pravosodnih reform na Hrvaškem. Za končanje pogajanj je potreben konsenz vseh 27 članic, ki v tem času ne obstaja, je dejal Pasquier. Dodal je, da ga bodo morda dosegli v prihodnjih tednih, morda pa tudi ne. "Zato smo predlagali opazovanje in povprašali, ali lahko zaključimo pogajanja do konca junija z določeno obliko opazovanja. Nismo prepričani, čutimo pa, da je možnost sklenitve pogajanj do tega roka večja z omenjenim opazovanje kot brez njega," je pojasnil francoski diplomat. Če bodo pogajanja sklenjena junija, bomo pristopno pogodbo podpisali jeseni, nato bo sledila ratifikacija v parlamentih vseh članic. Polnopravnega članstva ne bo pred letom 2013, to je dolgo obdobje, je še dejal Pasquier. "Kot polnopravna članica EU, bo imela Hrvaška vse pravice pa tudi obveznosti, vendar je vprašanje, kaj se bo zgodilo dotlej? Kaj se bo zgodilo, ko bodo britanski, nemški ali francoski parlament vprašali, kaj je Hrvaška storila od konca pogajanj?" se je vprašal francoski veleposlanik pred včerajšnjim obiskom direktorja za EU na francoskem zunanjem ministrstvu Jean-Mic-hela Casaja v Zagrebu. Pojasnil je še, da se njihov predlog opazovanja Hrvaške razlikuje od tistega za Romunijo in Bolgarijo, ker bo potekal do polnopravnega članstva države v EU in nikakor ne po vstopu. "Naša ideja je, da bi opazovanje izvajali z rednimi poročili o izvajanju reform v poglavju o pravosodju in temeljnih pravicah," je dejal in izrazil prepričanje, da Hrvaška ne bo imela težav z izvajanjem omenjenih reform. Hrvaška tiskovna agencija Hina je v nedeljo poročala, da ima EU v veliki meri že določen koledar, ko gre za odločitev o sklenitvi hrvaških pogajanj junija, čeprav ni izključeno, da bi tehnični del pogajanj zaključili julija. Evropska komisija bi lahko poslala članicam načrte pogajalskih stališč za odprta poglavja do srede junija, napoveduje agencija, ki se sklicuje na neimenovane diplomatske vire. Medvladna konferenca bo 21. junija, a je težko pričakovati, da bi Zagreb takrat zaprl vseh pet preostalih poglavij. Tedaj bi lahko zaprli eno ali dve poglavji, zagotovo poglavje o ribištvu, morda poglavje o konkurenci, dodaja Hina. Nato bi lahko sklicali še eno medvladno konferenco med vrhom EU 24. junija in koncem madžarskega predsedovanja 30. junija ali v začetku poljskega predsedstva. Kot možni datum se omenja 7. julij, sklene Hina. (STA) Francoski veleposlanik v Zagrebu Jerome Pasquier izraža skrb številnih škocjanskih občanov. »Če imajo pravico do uporabe slovenščine v občinskem uradu v Škocjanu evropski državljani, naj jo imajo tudi vsi občani občine Škocjan,« meni vodja frakcije v občinskem odboru Mihi Lipnik in poudarja, da občina dejansko ne bi imela nobenega dodatnega dela s tem, če omogoči uporabo slovenskega uradnega jezika vsem svojim občanom in ne le tistim, ki prihajajo iz krajev z dvojezičnim napisom. S sklicevanjem na Splošno deklaracijo o človekovih pravicah Organizacije združenih narodov, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice, Lipnik zahteva, naj se to odraža tudi v novem (ustavnem) zakonu o narodnih skupnostih. Čeprav predloženi osnutek novega zakona o narodnih skupnostih pretežno odgovarja kompromisu med predstavniki koroških Slovencev in zvezne vlade na Dunaju ter deželne vlade v Celovcu, manjšinski govornik Zelenih Wolfgang Zinggl kljub temu meni, da je žal zaznati tudi nekaj odstopanj od prvotnega dogovora. Kot piše Zinggl v tiskovni izjavi, ne more razumeti, da npr. kraj Dobajna, mala vasica v Hodišah z več kot 20-odstotnim deležem slovensko govorečih, ne bo dobila dvojezičnega napisa. »Tega kraja niso pozabili, temveč so popustili tamkajšnjemu županu Oleschku iz vrst desničarskih svobodnjakov (FPK),« je opozoril Zinggl. To ni samo diskriminacijsko, temveč priča tudi o pomanjkanju velikodušnosti, še kritizira Zinggl, za katerega je kamen spotike tudi le delna ureditev slovenskega uradnega jezika v občinah Škocjan in Do-brla vas. »Koroška in republika Avstrija se glede manjšinskih pravic še vedno gi-bljeta na minimalnem limitu,« je še pristavil manjšinski govornik v avstrijskem parlamentu. Zelo kritični do osnutka ustavnega zakona so bili tudi na skupni prireditvi Zveze društev pravnikov Slovenije in pravne fakultete na Dunaju konec preteklega tedna v Ljubljani, ko je bil govor o izpolnjevanju obveznosti Republike Avstrije iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe za ureditev položaja slovenske in hrvaške manjšine. Prireditvi na pravni fakulteti v Ljubljani bo konec junija sledil še drugi krog na pravni fakulteti na Dunaju. Tam naj bi predvidoma sprejeli sklepne ugotovitve, stališča in predloge okrogle mize, ki jih bodo posredovali najvišjim državnim organom Republike Avstrije in Republike Slovenije, ter slovenski, avstrijski in mednarodni javnosti. Ivan Lukan Sirena uspešno organizirala regato za najmlajše Bor Radenska in Breg že jutri za finale / 16 Giro 2011: Bo Contador tudi po zaslišanju ostal na prvem mestu? Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika nogomet - Ob zaključku sezone POGLED Z VEJE Konec ciklusa(ov) p«*¡» in boks Marij Cuk Jar Martini je eden redkih Krasovih igralcev, ki bo za ekipo repenskega kluba igral tudi v prihodnji sezoni kroma Vrtoglavi športni konec tedna bi in je predramil še tako zakrknjenega lenuha. Košarkarji Bora in Brega so si prislužili polfinale, Trie-stina si je končno zagotovila tretja ligo, za kar si je skozi vse prvenstvo močno prizadevala, Contador je zmagal kolesarsko krožno dirko po Italiji, Vettel pa pravi kavbojski rodeo v kneževini na Azurni obali, Inter je premagal slovensko nogometno kolonijo na Siciliji, Barcelona je dvignila samozavest manjšinskih jezikov v razmerju do vse bolj prevladujoče angleščine, na igriščih Roland Garrosa v Parizu pa sta zasijali italijanščina in srbščina. In še: v Mačkoljah so zobali češnje, v Zgoniku pa pili vino in občudovali ferrarije, marsikoga je zaščemelo, da bi vanje tan-kal žlahtno kapljico, ker cena bencina že velja buteljko malvazije z zaščitenim poreklom... Pravi koktejl vsega mogočega torej, tako da je težko v tem Babilonu dogodkov izluščiti pravo tematiko, kajti vse bi bile vredne ustrezne obravnave, da sploh ne govorimo o balotažah, ki so predmet zase in njihov izid še najbolj vpliva na naše počutje. Dobro, slabo? Odvisno pač od politične opredelitve in naravnanosti posameznika. Pa vendar bi tokrat namenil nekaj vrstic tenisu, najbolj čudnem in kompliciranem športu na svetu (vsaj zame), ki združuje vse tisto, kar je v človeku: fizično pripravljenost, večji ali manjši talent, večjo ali manjšo inteligenco, domišljijo, strogo taktiko in strategijo, psihološko trdnost ali labilnost, skratka, ta igra je pokazatelj celotne človekove osebnosti, njegovega mišljenjskega in življenjskega sloga, zavrte ali izražajoče čustvenosti, avtokontrole ali eksplozije živcev. V tenisu ni nič vnaprej znano, v tem športu lahko vsak, ženska ali moški (na prvih stotih mestih svetovne lestvice), premaga vsakogar, čeprav se redko zgodi, da bi Kavčič premagal Nadala, a možno je, da se tudi to zgodi, zgodijo se čudeži. Takega je pripravil na primer italijanski teniški igralec Fabio Fogni-ni, ki je po štirih urah in pol igre pod soncem na osrednjem pariškem igrišču premagal Španca Alberta Montanesa. Premagal ga je tako rekoč na eni nogi, saj se je v petem setu v odločilnih trenutkih poškodoval. Kljub bolečini pa je vztrajal, z zadnjimi atomi moči je v krčih pošiljal žogico na drugo stran mreže in Španca, ki je bil gotov v zmago proti invalidu, povsem iztiril in ga prisilil v poraz. Nauk po Ezopovem zgledu: tudi v življenju se je treba do konca boriti, ne popuščati, verjeti v svoje ideje vse dotlej, dokler nam kdo ne dokaže, nas prepriča, da so napačne. Teniški igralci in igralke so samotni jezdeci, ki pa vendarle niso tako osamljeni, kot bi kazalo na prvi pogled. Notranje morajo biti mirni in potešeni, za kar skrbijo čuječi partnerji in partnerice, ki jim dajejo psihološko sigurnost, ljubezen. Nič čudnega, da so ob igriščih v posebnih ložah vedno prisotni zaročenci/zaročenke, mama ali oče, ki nastopajočemu nudijo moralno trdnost. A to velja za vsakogar... No videli bomo, kako se bo Fognini odrezal v naslednjem dvoboju proti Boko-viču, na katerega aretacija generala Mladiča sploh ni vplivala, saj še dalje ruši vse rekorde nepremagljivosti. Da je čustveni mir zelo pomemben, kaže tudi primer v Miljah. Tam je prišlo do čustvenega nemira! Jasno, tržaški mladenič je dahnil usodni DA svoji izbranki. Kdo ne bi bil ob taki življenjski odločitvi vznemirjen ? A tokrat je šlo predaleč. Vznemiril se ni le ženin, ampak tudi svatje, ki so že prej pogledali globoko v kozarec. In začel se je pretep, da so posegli orožniki in novoporočenca, ki se je prelevil v boksarja, pospremili v zapor, kjer je preživel svojo prvo poročno noč in je v samici našel svoj mir. Torej je res: čustveni mir je bistven. Ne le v tenisu... Končala se je nogometna sezona. Ju-ventina in Primorec sta kot zadnji ekipi naših društev igrali še zadnji tekmi. Poslovila sta se na precej klavrn način. Pri Primorcu so z zvrhano mero smole (in tudi majhno dozo podcenjevanja) zamudili lepo priložnost, da bi prvič v zgodovini društva napredovali v promocijsko ligo. Ju-ventina pa je tudi v play-offu, podobno kot med sezono, igrala zelo nihajoče. Bržkone bo konec tudi nekaterih ciklusov. Pri repenskem Krasu gotovo. Vodstvo kluba in večina dosedanje zasedbe, ki je bila neke vrste slovenska in tržaška selekcija hkrati (ekipo so sestavljali najboljši slovenski in tržaški nogometaši), je prekinilo sodelovanje. Predsednik Goran Kocman je izbral drugo pot, čeprav cilj ostaja enak: vrnitev v D-ligo. Nekatere igralce naj bi v brk stroškom najeli celo v Venetu ali drugje po državi. Pozitivno je, da bodo pri Krasu še več sredstev namenili mladinskemu sektorju. Pri tem naj še bolj aktivno sodelujejo vsa naša društva. Vzgoja dobrih mladih nogometašev je v interesu vseh. p* 360° Alex Kuret ALI ALI Mateja Clarici TA JE PA DOBRA ME (NE) ZANIMA Luka Cimprič Nad B-ligo in Triestino padel zastor Na 12. strani Nekaj novosti pri Slogi Tabor Na 13. strani Nesrečna Čupina jadralca končala 49. Na 16. strani Polom Juventine Na 17. strani Šahovski turnir za osnovnošolce v Križu Na 17. strani 12 Čet rtek, 26. maja 2011 ŠPORT / INTERJU POKAL Inter je letošnji zmagovalec italijanskega pokala. Na finalni tekmi je v Rimu premagal Palermo s 3:1 (1:0) in sedmič osvojil pokal. Za milansko ekipi sta gole dosegla Eto'o (26., 76.) in Milito (92.), za Palermo pa Munoz (88.). EVROBARCELONA Rokometaši Barcelone so sedmič zmagali v ligi prvakov. Na finalni tekmi zaključnega turnirja v Kölnu so v velikem finalu premagali Ciudad Real 27:24. V tekmi za tretje mesto je HSV iz Hamburga ugnal Rhein-Neckar Löwen s 33:31. NE GRE V NEAPELJ Šempetrski napadalec Tim Matavž v prihodnji sezoni ne bo oblekel dresa Napolija, kot je sprva računal. Matavž bo ostal na Nizozemskem. Z Groningenom ga pogodba veže do leta 2013. Do junija istega leta pa je za nemški Duisburg podpisal Goran Sukalo. ALONSO DRUGI Nemec Vettel (Red Buli) je zmagovalec šeste dirke svetovnega prvenstva formule 1. Na preizkušnji v Monaku je bil drugi Španec Alonso (Ferrari), tretji pa Britanec Button (Mciaren-Mercedes). NOGOMET - Barcelona najboljša v Evropi Inter je bil evropski prvak pred letom dni, toda zgleda, kot da je minila cela večnost SANJSKA BARCELONA - Pred letom dni so zmagoslavje v ligi prvakov praznovali v Milanu. Lani je Mourinhov Inter pometel z vso konkurenco, tudi z letošnjim zmagovalcem Barcelono. A In-terjeva zmaga se v tem trenutku zdi nekaj povsem oddaljenega, skoraj da sodi v prejšnje tisočletje. Lani je zmagal nek povsem drugačen koncept, ki je v popolnem nasprotju z igro, ki jo predvaja Barcelona. Nogomet je šport, kjer lahko o zmagovalcu ali poražencu odloči zgolj dogodek, vendar nikogar ne bi presenetilo, ko bi se v prihodnjih letih nadaljevala diktatura Barcelone. Nekateri že govorijo o najboljši ekipi vseh časov, kar je morda še prerano trditi, a premoč, ki jo je v vseh letošnjih nastopih pokazala Guardiolova ekipa, je bila tolikšna, da lahko vsi tekmeci zgolj nemo občudujejo sanjsko moštvo s še bolj sanjskimi igralci. Začenši z Leom Messijem. Pri 24 letih morda že sodi med pet najboljših igralcev vseh časov, ob koncu kariere pa ga bomo lahko brez težav postavljali ob bok Maradoni ali Peleju. Manjka mu le še zmaga z Argentino na svetovnem prvenstvu, a imel bo na razpolago vsaj še dve prvenstvi, da osvoji zadnjo manjkajočo lovoriko. Prav številni neuspešni nastopi za reprezentanco so edini madež, ki ne omogočajo Messiju, da se lahko (še) kosa z njegovim idolom Ma-radono. MOURINHO - Začeli smo pri Mourinhu. Portugalski trener je resda marsikomu antipatičen, vendar je v zadnjih dveh sezonah edini uspel zaustaviti Barcelono. Z igro, ki bi jo lahko brez težav označili za nekaj podobnega »cate-nacciu«, vendar navsezadnje je isto poskušal narediti Ferguson v soboto, le da izkušenemu trenerju Manchestra ni uspelo. Obratno je Mou lani premagal Barcelono v ligi prvakov na klopi Interja in letos v finalu španskega pokala na klopi Reala, medtem ko se je v španskem prvenstvu moral zadovoljiti z drugim mestom kljub 92 osvojenim točkam v 38 tekmah! Res je, z izključno obrambnim nogometom, vendar ekipe, kot je Barcelona, ne uspeš premagati z istim orožjem. Nihče drug nima namreč na sredini igrišča Xavija in Inieste, torej hočeš nočeš se moraš proti Ka-taloncem že vnaprej posuti s pepelom in priznati, da so močnejši. Mourinho je dobro vedel, da ni nujno, da boljši zmaga. In prav v tem je bila morda veličina portugalskega trenerja. Navzven je bil zelo aroganten in samovšečen, a v resnici se je zavedal, s kom ima opravka, in izbral edino možno taktiko, ki bi ga lahko popeljala do zmage: že vnaprej priznati, da je nasprotnik močnejši. Prilagodil se je nasprotniku, ker svoje igre Barceloni nikakor ne bi uspel vsiliti. SLAVJE - Nogometaši Barcelone, sveži evropski prvaki, so medtem v nedeljo zvečer s prestižno lovoriko prispeli domov, kjer jih je na stadionu Camp Nou pozdravilo skoraj 100.000 navdušenih navijačev. Igralci so se na paradi s pokalom predstavili tudi več kot 400.000 navdušencem, ki so se zbrali na ulicah katalonske prestolnice. Za razliko od sobotne noči, ko se je slavje v Barceloni po prepričljivi zmagi nad Manchester Unitedom sprevrglo v divjanje s policijskim posredovanjem, 90 aretacijami in 130 poškodovanimi, je bilo v nedeljo zvečer in ponoči veselje ob uspehu bolj mirno. Nogometaši so se na tradicionalni vožnji z odprtim avtobusom v klubskih barvah predstavili navijačem na mestnih ulicah. Pokal z velikimi ušesi je nepoškodovan prišel do stadiona Camp Nou, kjer je moštvo Barcelone, zdaj že štirikratni prvak stare celine, slavilo skupaj z navijači na nabito polnih tribunah. Največji aplavz so navijači blaugrane namenili največjemu zvezdniku kluba Lionelu Messiju. »Kaj naj rečem? Prepro- Na ulicah katalonske prestolnice je osvojitev lige prvakov praznovala nepregledna množica sto, uživajte. Hvala za podporo v vsej sezoni in upam, da bomo še velikokrat takole slavili,« je dejal Messi, znan kot zadržan govornik. Eric Abidal, ki je okreval po operaciji tumorja na jetrih, se je še enkrat zahvalil kapetanu Carlesu Puyolu za športno potezo, ko mu je prepustil kape-tanski trak in čast, da prvi dvigne pokal na stadionu Wembley: »To je bil najlepši dan v mojem življenju. Hvala kapetanu za to potezo,« je dejal Abidal. Gerard Pique pa je zbodel velike tekmece iz Madrida, ki so pred in po porazu v polfinalu lige prvakov obtoževali Barcelono, da si na poti do uspehov pomaga na nedovoljene načine in da so na njeni strani tudi sodniki. »Ne dopingiramo se. Ne kupujemo sodnikov. Ne goljufamo. Mi zgolj igramo nogomet,« je navdušenim navijačem zavpil Pique. Tako on kot številni soigralci in navijači so slavnostni sprejem končali na koncertu njegovega dekleta, slavne pevke Shakire na olimpijskem stadionu na Monjuicu. V SLOVENIJI - Zadnji krog: Celje -Primorje 2:3, Maribor - Domžale 2:0, Olimpija - Triglav 1:3, Hit Gorica - Rudar 0:0. Končni vrstni red: Maribor 75, Domžale 67, Luka Koper 60, Olimpija 55, Gorica 48, Rudar 46, Triglav 39, Celje in Nafta 37, Primorje 29. Tako naprej: Maribor, prvak, v predkrog lige prvakov; Domžale, Luka Koper in Olimpija v prekkrog evropske lige, Primorje je izpadlo, dodatna tekma za obstanek Nafta - Interblock (dru-gouvrščena ekipa v 2. SNL). V prvo ligo je napredoval Aluminij. (O O -o (O . NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.662,76 +1,01 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.450,02 - Nasdaq 100 2.329,23 - S&P 500, New York 1.325,82 - MSCI World, New York 1.338,46 +0,87 DAX 30, Frankfurt 7.160,30 -0,04 FTSE 100, London 5.880,99 - CAC 40, Pariz 3.942,53 -0,21 ATX, Dunaj 2.750,00 +0,51 PX, Praga 1.238,2 -0,06 EUROSTOXX 50 2.814,34 -0,18 Nikkei, Tokio 9.504,97 -0,18 STI, Singapur 3.140,60 +0,16 Hang Seng, Hongkong 23.184,32 +0,29 Composite, Šanghaj 2.706,12 -0,14 Sensex, Mubaj 18.232,06 -0,19 24 Torek, 31. maja 2011 DNEVNE NOVICE / AFGANISTAN - Eden od napadov se je zgodil v bližini vojaške baze mednarodnih sil Isaf V samomorilskih napadih v Heratu mrtvi in ranjeni V napadu ranjenih tudi pet italijanskih vojakov ter pripadnica slovenskega kontingenta HERAT - V dveh samomorilskih napadih v Heratu na zahodu Afganistan so bili včeraj ubiti štirje ljudje, najmanj 30 pa je ranjenih, so sporočile afganistanske oblasti. Eden od napadov se je zgodil v bližini vojaške baze mednarodnih sil Isaf, v kateri je nameščena skupina za obnovo provinc (PRT) pod italijanskim vodstvom. Po navedbah afganistanskih oblasti je ena od eksplozij odjeknila pred vhodom v vojaško bazo Isaf, potem ko se je v avtomobilu, naloženem z eksplozivom, raznesel samomorilski napadalec. Druga eksplozija je odjeknila v središču Herata. Po podatkih italijanskega obrambnega ministra Ignazia La Russa je bilo ranjenih pet italijanskih vojakov, od teh eden huje. Gre za pripadnike 132. regimenta iz Ma-niaga v Furlaniji-Julijski krajini. Med ranjenimi je tudi več afganistanskih civilistov, je povedal predstavnik zdravstvenih oblasti v Heratu Gulam Sajed Rašid. Tiskovni predstavnik Isafa, major Tim James je potrdil, da med pripadniki Isa-fa ni smrtnih žrtev, ampak le ranjeni. Čeprav so lokalni mediji predtem poročali, da je avtomobil bombo razneslo znotraj vojaške baze, pa je James zanikal, da bi napadalci vstopili v bazo. Odgovornost za napad so prevzeli talibani. Njihov predstavnik Kari Ju-suf Ahmadi je potrdil, da njihovi pripadniki izvajajo operacije v Heratu. Italijanski premier Silvio Berlusconi je po napadu italijanskim vojakom izrekel podporo in ob tem poudaril pomembno vlogo, ki jo ima italijanski kontingent pri stabilizaciji razmer v Afganistanu. Italijanska zunajparlamentarna opozicija pa je ob napadu zahtevala predčasni umik vojakov iz Afganistana. 'Vsak dan se dogajajo v Afganistanu novi napadi. Naše vojake je treba umakniti, če želimo preprečiti nadaljnje napade in žrtve,' je dejal predstavnik Federacije levice Oliviero Diliberto. V Afganistanu je okoli 140.000 pripadnikov Isafa, med njimi tudi 89 pripadnikov Slovenske vojske (SV). V Heratu, ki velja za eno varnejših afganistanskih mest, naj bi afganistanske sile julija prevzele varnostni nadzor od zveze Nato. Lažje ranjena pripadnica slovenskega kontingenta LJUBLJANA - V napadu na vojaško bazo Vianini mednarodnih sil Isaf v Heratu na zahodu Afganistana je bila lažje ranjena civilna funkcionalna strokovnjakinja, sicer pripadnica slovenskega kontingenta v Afganistanu. Kot so zapisali v sporočilu za javnost Mors, je pripadnica slovenskega kontingen- ta zaradi detonacije utrpela lažjo površinsko poškodbo in bila takoj zdravstveno oskrbljena. Slovensko pripadnico so nemudoma prepeljali v vojaško bazo Arena v Heratu in se zdaj dobro počuti. Na območju Herata v dveh drugih bazah deluje še 15 pripadnikov slovenskega kontingenta, ki svoje dolžnosti opravljajo nemoteno. Na novico o napadu, v katerem je bil prvič doslej poškodovan kak pripadnik slovenskega kontingenta v Afganistanu, se je odzval predsednik republike Danilo Türk. Kot je dejal je po prvih informacijah o napadu z olajšanjem sprejel vest, da je civilna pripadnica slovenskega kontingenta utrpela le lažje poškodbe ter da okreva in se dobro počuti. Obenem ji je zaželel uspešno okrevanje in čimprejšnjo popolno ozdravitev ter ponovno vključitev v delo in prispevek mednarodnemu miru in varnosti. Premier Borut Pahor je medtem izrazil zadovoljstvo, da je dogodek minil brez hujših posledic. Premier je govoril tudi z materjo Melite Šinkovec in jo prosil, naj hčerki ob naslednjem pogovoru prenese vse dobre želje, so še sporočili iz Pahorjevega kabineta. (STA) Prizorišče napada v bližini vojaške baze mednarodnih sil Isaf ansa NEMČIJA - Odločitev za visoko učinkovito in ekološko energijo Vladna koalicija za zaprtje jedrskih elektrarn do leta 2022 BERLIN - Nemška vladna koalicija se je po večurnih pogajanjih v noči na ponedeljek v Berlinu sporazumela o zaprtju jedrskih elektrarn do leta 2022. Kot je sporočil okoljski minister Norbert Röttgen, naj bi večina nemških jedrskih elektrarn prenehala delovati do leta 2021, tri najnovejše pa bi delovale do leta 2022. Vodstvo strank črno-rumene koalicije, ki jo sestavljajo krščanski demokrati in krščanski socialisti (CDU/CSU) ter liberalci (FDP), je po skoraj 13-urnih pogajanjih in vroči razpravi v noči na ponedeljek doseglo dogovor o tem, da bo večina od skupno 17 nemških nukleark prenehala delovati do konca leta 2021. V primeru, da bi prišlo pri odklapljanju jedrskih elektrarn in prehodu na alternativne oblike energije do težav, bodo tri jedrske elektrarne obratovale še do leta 2022. Minister Röttgen je odločitev desnosredinske koalicije označil kot "nepreklicno". Žgočo razpravo o prihodnosti jedrske energije v Nemčiji sta sprožila marčni potres in cunami na Ja- ponskem, ki sta resno poškodovala jedrsko elektrarno v Fukušimi. Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da bi bila Nemčija lahko prva velika industrijska država, ki bo prešla na visoko učinkovito in okolju prijazno energijo. To po njenih besedah prinaša tudi možnosti za izvoz, tehnologijo in delovna mesta. Pot do popolne odpovedi jedrski energiji pa bo po besedah nemške kanclerke velik izziv za Nemčijo, obenem pa tudi velika priložnost za prihodnje generacije. 15. marca se je Nemčija odločila za tri mesece ustaviti delovanje sedmih od 17 nemških jedrskih elektrarn, zgrajenih pred letom 1980. Okoljski ministri 16 nemških zveznih dežel pa so pred dnevi odločili, da omenjenih sedem najstarejših nemških jedrskih elektrarn dokončno zaprejo. Nemška vlada naj bi o prihodnosti jedrske energije v Nemčiji dokončno odločila 6. junija. Vlada bi sicer glede odločitve rada dosegla konsenz z opozicijo, kar je poudarila tudi kanclerka. Vodja največje opozicijske stranke, socialdemokratov (SPD), Sigmar Gabriel, je včeraj izrazil pripravljenost na pogajanja, meni pa, da vladni načrt pušča odprta številna vprašanja. Vodja zelenih Renate Künast je vladni načrt označila za "vrnitev na status quo", pri čemer je namignila na načrte nekdanje vlade. Nekdanja levosredinska nemška vlada, ki so jo sestavljali SPD in Zeleni, je namreč že pred desetletjem načrtovala zaprtje jedrskih elektrarn do leta 2022, a vlada kanclerke Merklove se je lani odločila, da podaljša delovanje elektrarn v povprečju za 12 let. Letos pa je Merklova sporočila, da je spričo nemoči tehnološko napredne Japonske po nesreči v Fukušimi ponovno razmislila o tveganjih jedrske tehnologije. Slednji ostro nasprotuje tudi veliko Nemcev. Več deset tisoč je po nesreči v Fukušimi vlado na ulicah večkrat pozivalo k zaprtju jedrskih elektrarn. (STA) Preiskava proti Berlusconiju, Minzoliniju in De Scalziju RIM, MILAN - Rimsko tožilstvo je na seznam preiskovanih oseb vpisalo predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija ter odgovorna urednika televizijskih dnevnikov prve in druge mreže državne radiotelevizije RAI TG1 in TG2, Augusta Minzolinija in Maria De Scalzija, ki jih sumijo storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja zaradi objave televizijskega pogovora z Berlusconijem v vlogi predsednika stranke Ljudstva svobode preteklega 20. maja. Dogodek so sodstvu prijavili radikalci, za katere je šlo za pravcate volilne spote z volilnim simbolom, ki jih je po zakonu prepovedano objavljati v okviru televizijskih dnevnikov. Berlusconijevega primera verjetno ne bo obravnavalo sodišče, pristojno za ministre, saj je bil na seznam preiskovanih oseb vpisan kot predsednik stranke. Radikalci so tudi prijavili milanskemu tožilstvu urednike televizij-sikih dnevnikov mrež družbe Mediaset TG4, TG5 in Studio Aperto. Umrl nekdanji direktor RAI Biagio Agnes RIM - V noči na ponedeljek je v Rimu v 83. letu starosti umrl Biagio Agnes, eden najbolj markantnih generalnih direktorjev RAI. Doma je bil iz Serina blizu Avellina, kjer se je rodil leta 1928. Svojo časnikarsko pot je začel pri krajevnem dnevniku Corriere dell'Irpinia, leta 1958 pa je vstopil v RAI. Od navadnega časnikarskega urednika je kmalu napredoval, tako da je postal namestnik direktorja televizijskega dnevnika TG1, bil je med ustanovitelji televizijskega dnevnika TG3, prevzel vodstvo radijskega odseka, od leta 1982 do 1990 pa je bil generalni direktor RAI. Pod njegovim vodstvom so zgradili televizijski center v Saxa Raubri pri Rimu, uvedli teletekst, začeli poskusno oddajanje po satelitu in še marsikaj, po njegovi zamisli pa je nastala tudi popularna medicinska oddaja Check-up. Politično je bil blizu Krščanski demokraciji, čeprav ni bil v stranko nikoli vpisan. Južnoafriški predsednik z Gadafijem o rešitvi krize TRIPOLI - Južnoafriški predsednik Jacob Zuma se je včeraj med obiskom v Tripoliju sestal z libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem. Srečanje, namenjeno rešitvi krize v Libiji, je potekalo v kompleksu Bab al Azizija, kjer biva Gadafi od februarja, ko so izbruhnili spopadi med uporniki in njegovimi silami. Zuma je obiskal tudi ruševine hiše, v kateri so bili v letalskem napadu zveze Nato ubiti Gadafijev sin Saif al Arab in njegovi trije vnuki. To je Zumov drugi obisk v Libiji, odkar so izbruhnili spopadi med Gadafijevimi silami in uporniki. (STA) SRBIJA - Predsednik Boris Tadic je sicer poudaril, da so razmere pod nadzorom Mladičev odvetnik poslal pritožbo na odločitev o izročitvi V nedeljo več kot 10 tisoč ljudi demonstriralo proti njegovi aretaciji BEOGRAD - Odvetnik haaškega obtoženca Ratka Mladiča je včeraj okoli 17.15 s priporočeno pošto poslal pritožbo na odločitev o izročitvi nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov haaškemu sodišču. Miloš Ša-ljič je pojasnil, da v pritožbi navaja, da se sodišču ne more izročiti človeka, ki se ne more zagovarjati in ki ne bi preživel poti v Haag. Ko bo pritožba prispela do sodišča, kar bi se lahko zgodilo že v danes, bo o njej odločal tričlanski sodni senat, ki mora odločitev sprejeti v treh dneh. Če bo zavrnil pritožbo, bo odločitev o izročitvi postala pravnomočna, nakar bo posredovana ministrici za pravosodje, ki bo imela zadnjo besedo o izročitvi Mladiča Haagu, pojasnjuje srbska tiskovna agencija Tanjug. Odločitev, da so pogoji za izročitev Mladiča izpolnjeni, je minuli petek sprejel preiskovalni sodnik oddelka za vojne zločine višjega sodišča v Beogradu. Šaljič je pred tem vložil tudi zahtevo za oblikovanje neodvisne zdravniške ekipe, ki bi vključevala kardiologa, nevrologa in ne-vropsihiatra in bi preučila po navedbah odvetnika "alarmantno" zdravstveno stanje 69-letnega haaškega obtoženca. V nedeljo je v Beogradu množica manifestirala za Mladiča ansa Predsednik srbskega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajič pa je včeraj razkril nekaj podrobnosti o tem, kje se je zadnjih 16 let skrival Mladič. Povedal je, da se haaški obtoženec od leta 2006 skrival na treh krajih v okolici Beograda, ki pa jih v interesu preiskave ni razkril. Ponovil je, da se je Mladič do junija 2002 skrival v vojaških objektih, do decembra 2005 pa je bil v nekem beograj- skem stanovanju. Dodal je, da se o skrivanju Mladiča v vojaških objektih in beograjskih stanovanjih ve bolj ali manj vse, proti tistim, ki so mu pri tem pomagali, pa je bil uveden postopek. Še naprej pa preiskujejo, kje se je Mladič skrival od leta 2006 in kdo mu ji pri tem pomagal, poroča srbska tiskovna agencija Beta. Proti aretaciji haaškega obtoženca, ki so ga po 16 letih na begu prijeli v četrtek v vojvodinski vasi Lazarevo, je v nedeljo v Beogradu potekal množičen protest, ki ga je spremljalo tudi nasilje. Srbski notranji minister Dačič je ob tem včeraj pozval k ohranitvi "miru in javnega reda". Kot je dejal za nacionalno televizijo, "Srbija v tem trenutku z vsemi problemi, ki jih ima, najmanj potrebuje dogodke, ki bi lahko ogrozili mir in stabilnost v državi". Srbski predsednik Boris Tadič pa je izjavil, da so bili neredi ob protestu v podporo Mladiču pričakovani, vendar pa je imela policija razmere pod nadzorom. Ocenil je, da so tovrstni izgredi del običajne politične folklore v Srbiji pa tudi v celotni Evropi, kjer je, kot je dejal, mogoče videti hujše in kompleksnejše nerede. Na protestu na poziv Srbske radikalne stranke (SRS) se je v središču srbske prestolnice po podatkih beograjske policije zbralo okoli 10.000, po podatkih notranjega ministrstva pa 15.000 ljudi. Ob koncu protesta je prišlo do spopadov med policisti in nekaj deset mladimi protestniki. Slednji so med drugim metali kamenje v policijske sile in izložbe. Policija je aretirala več kot 100 ljudi, od tega 37 mladoletnih. 43 ljudi, od tega 32 policistov, je bilo po uradnih podatkih v nasilju lažje ranjenih. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko pa se je včeraj odzval na proteste v podporo Mladiču, ki jih organizirajo v Republiki srbski. "V moji domovini Avstriji smo imeli določeno število znanih vojnih zločincev - nacistov in ne bi bilo dobro sprejeto pri avstrijskem narodu, če bi nekdo organiziral proteste v podporo tem nacističnim vojnim zločincem," je dejal in dodal, da si kaj takega prav tako ne more zamisliti v Nemčiji 15 let po koncu druge svetovne vojne. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 28. maja 2011 3 univerza v trstu - Predstavitev v priredbi čezmejnega partnerstva v okviru službe Eures Kljub krizi v Sloveniji nekaj priložnosti za delo Srečanje za tržaške študente - Visoka brezposelnost, v nekaterih sektorjih pa primanjkuje delovna sila TRST - Italijanski študentje, ki se pred diplomo ozirajo na ne ravno razkošen trg dela, iščejo tudi priložnosti v tujini. Trstu je najbližja Slovenija, kjer gospodarski in politični trenutek sploh ni pozitiven, a vendar se nekateri italijanski študentje zanimajo tudi za delo v sosednji republiki. Na sedežu tržaške fakultete za politične vede je bilo včeraj informativno srečanje v priredbi čezmejnega partnerstva Eures T Euradria Italija/Slovenija, ki ga koordinira Andrea Roberti. Koordinator je na kratko predstavil spletno stran čezmejne storitve (www.eu-radria.org), pri kateri sodelujejo uradi za zaposlovanje, sindikati in združenja podjetnikov iz obeh držav. Spletna stran nudi informacije in novice o delu in zakonskih predpisih v Italiji in Sloveniji, je pa dejansko krajevna nadgradnja spletne strani evropske službe Eures (ec.eures.eu), ki omogoča iskanje zaposlitve v vseh državah Evropske unije. Eures svetovalka na Zavodu RS za zaposlovanje Jana Krušič je uvodoma podčrtala, da je bila stopnja registrirane brezposelnosti v marcu v Sloveniji 12,2-odstotna, vseeno pa se najdejo priložnosti za zaposlitev. V Sloveniji primanjkujejo delavci v zdravstvu (zdravniki, anestezisti, medicinske sestre, tehnično osebje idr), gostinstvu (natakarji in kuharji), elektromehaniki in inženirji elektromehanike, tovornjakarji, či-stilke in varilci. V letu 2009 je daleč največ delavcev iz ostalih držav EU prihajalo iz Bolgarije (1600, dober del le-teh pa so v resnici Makedonci, ki so si priskrbeli bolgarsko državljanstvo), za Romuni in Slovaki pa so bili Italijani (271). Krušičeva je študentom govorila o birokratskih postopkih, cenah, plačah (povprečna slovenska plača znaša 1500 evrov bruto oz. 972 evrov neto, minimalna pa 748 evrov bruto in 572 evrov neto), socialnih storitvah in davkih. Poudarila je, da je za iskanje zaposlitve v Sloveniji priporočljivo, če že ne obvezno znanje slovenščine. Koristne informacije so na spletni strani Zavoda za zaposlovanje (www.ess.gov.si), informacije o priznavanju poklicnih usposobitev na strani Ministrstva za delo (www.mddsz.gov.si), informacije o priznavanju univerzitetnih diplom pa na strani www.enic-naric.net. Eures svetovalec za sindikat KS 90 Euro Brozič je obravnaval zakonske okvire in oblike zaposlovanja, od dela za nedoločen in določen čas do posredovanja delavcev, študentskega in pogodbenega dela. V Sloveniji je 34 različnih kolektivnih delovnih pogodb, 11 pa jih je trenutno zamrznjenih. Brozič je ob koncu poudaril, da je politična situacija v državi zelo napeta, saj se bliža referendum o pokojninski reformi in prihodnost sedanje vlade je negotova. Mlade je pozval, naj bodo pozorni na svoje pravice, saj v kriznem obdobju marsikateri delodajalec izkoristi nejasne člene pogodb, ali pa celo ne plačuje pokojninskih prispevkov. Kot pozitiven primer naprednega italijanskega poslovanja v Sloveniji pa je sindikalist navedel družbo Julon, ki je v italijanski lasti in jo vodi tržaški Slovenec Edi Kraus. (af) Včerajšnje srečanje na sedežu tržaške fakultete za politične vede kroma turizem Na prenovljen potniški terminal V Koper priplula največja potniška ladja doslej KOPER - Ob prenovljen koprski potniški terminal se je v nedeljo zasidrala Voyager of the Seas (na posnetku), ki s 311 metri dolžine in kapaciteto več kot 3800 potnikov predstavlja največjo potniško ladjo, ki je kadar koli priplula na slovensko obalo. Koprski župan Boris Popovič je med krajšo slovesnostjo poudaril, da prihod ladje postavlja Koper na svetovni zemljevid. Ladja Voyager of the Seas, ki je v lasti ameriškega ladjarja Royal Carri-bean Cruise Line, v dolžino meri 311 metrov, v višino pa 63 metrov. Ima 15 palub za potnike, 1557 kabin in lahko sprejme do 3835 potnikov. Ladja gostom poleg bazenov nudi še drsališče, kotal-kališče, igrišči za golf in košarko, plezalno steno, fitness center, casino ter številne restavracije in bare. Voyager of the Seas bodo v Kopru letos privezali še 19-krat, v skupnem sporočilu za javnost navajajo v Luki Koper in koprski občini. Voyager of the Seas je tudi prva ladja, ki je pristala na posodobljenem in na novo poglobljenem potniškem terminalu. Skupna pogodbena vrednost del, ki jih je opravilo Primorje, je znašala 1,59 milijona evrov.Koprska občina je ob prihodu "velikanke" med drugim organizirala predstavitev krajevnih skupnosti. Obiskovalce je na potniškem terminalu pričakala kočija z lipicanci, ves dan pa sta bila na voljo brezplačna vlakca. reka Na Galebu razstava del historične avantgarde REKA - Na Titovi ladji Galeb, privezani v reškem pristanišču, bo med 4. in 19. junijem na ogled razstava del z naslovom "Področje zastoja: Aktivistična umetnost" iz zbirke hrvaškega zbiratelja umetnin Marinka Sudaca. Na treh palubah ladje bo razstavljenih več kot 200 umetnin. Razstava del historične avantgarde bo na ogled v še nekaterih hrvaških mestih in v Ljubljani, Sarajevu in Budimpešti. Poleg Suda-ca je organizator razstave zagrebški Inštitut za raziskavo avantgarde in mesto Reka, kustos pa je Branko Franceschi. Galeba, ladjo, ki je dolga 116,7 in visoka 8,75 metra, so obnovili v reški ladjedelnici Viktor Lenac. Reška občina je v prenovo vložila 66.500 evrov. Na občini načrtujejo predelavo Galeba v luksuzno jahto, ki bi jo dali v najem, nekaj mesecev letno pa bi v reškem pristanišču opravljala vlogo plavajočega muzeja. Ladja je bila zgrajena leta 1938 v ladjedelnici Ansaldo v Genovi za prevoz sadja. V drugi svetovni vojni so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Ladjo so leta 1948 jugoslovanski delavci izvlekli na kopno, leta 1953 pa je postala Titova rezidenčno plovilo. Galeba je konec 90. let prejšnjega stoletja kupil John Paul Pa-panikolau iz Grčije, potem ko je bila ladja več kot desetletje zasidrana v Boki Kotorski v Črni gori. Pa-panikolau jo je leta 2000 zaradi prenove pripeljal na Reko. Nato je je leta 2009 za 150.000 dolarjev (105.870 evrov) prodal mestni občini Reka. Hrvaško ministrstvo za kulturo je Galeba razglasilo za kulturno dediščino. Tito je ladjo pogosto uporabljal za potovanja po svetu. Na Galebu je gostil tudi številne državnike. Informacije in telefonska Deželna zdravstvena služba nudi Strošek za klic splošne številke rezervacija zdravniških storitev ambulante zdravniške storitve 848 448 884 je porazdeljen: del stroška , .. , . . , . telefonskega klica bremeni klicatelja Usmerjanje/informacije za v pokrajinah Gorice, Vidma in (strošek enega mestnega klica oz. na socialne storitve za celo Deželo Pordenona (od 1 januarja 2012 podlagi lastne telefonske pogodbe), del tudi v Trstu) pa Deželo Furlanijo Julijsko krajino REGI9NE AUTONQMA FRIÜLI VÉNEZIA GIUUA www.regione.fvg.it OD 1 k t I SPLOŠNA ' ŠTEVILKA ZDRAVSTVO i ^ IN SOCIALA 848 448 884 URNIKI' Rezervacija zdravniških storitev ponedeljek/petek od 7.30 do 18. ure " Usmerjanje in informacije socialnih storitev ponedeljek/petek od 9. do 18. ure - sobota, nedelja in prazniki od 9. do 14. ure Torek, 31. maja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež nevihte veter megla rahel sneg sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010_ Nad Italijo je greben visokega žračnega pritiska , kar zagotavlja stabilno vreme. Severnoafriški anticiklon se bo zadrževal nad našo deželo do torka, potem pa nas bodo začasno zajeli vlažnejši južni tokovi. Nad severno Evropo je ciklonsko območje. Hladna fronta je dosegla Alpe. Pred njo priteka k nam topel in razmeroma suh zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.46 Dolžina dneva 15.26 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 4.05 in zatone „ ob 19.40 bioprognoza Vremenski vpliv bo sprva ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. V drugi polovici dneva se bodo pri občutljivih ljudeh začele pojavljati z vremenom povezane težave, okrepili se bodo nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na sredo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. morje Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20,7 stopinje C. plimovanje Danes: ob 4.34 najnižje -63 cm, ob 11.00 najvišje 29 cm, ob 16.00 najnižje -11 cm, ob 21.57 najvišje 46 cm. Jutri: ob 5.01 najnižje -62 cm, ob 11.35 najvišje 29 cm, ob 14.35 najnižje -7 cm, ob 22.23 najvišje 43 cm. temperature v gorah oc 500 m...........24 2000 m ..........11 1000 m ..........19 2500 m............7 1500 m ..........14 2864 m............3 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 10/27 M. SOBOTA O 10/28 ^NAPOVED ZA DANES' Povsod po deželi bo večinoma pretežno jasno, pihali bodo Pretežno jasno bo. Popoldne so v osrednji in vzhodni Slo- lahni krajevni vetrovi. Zvečer in ponoči bo do srede možno veniji možne posamezne nevihte. poslabšanje, pooblačilo se bo, možne bodo krajevne plohe Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju in nevihte. okoli 14, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj C. O GRADEC 14/24 CELOVEC O 12/23 TRBIŽ O 9/17 O 8/21 KRANJSKA G. O TRŽIČ 10/23 a o 11/22 S. GRADEC MARIBOR 012/24 M. SOBOTA O 12/24 ČEDAD O 14/25 O KRANJ CELJE 11/23 O PTUJ O A LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 13/24 N. MESTO 13/24 16/26A °s. 14/24 6°!™™ ^ O PORTOROŽ O ~--- - CRNOMELJ ZAGREB 13/24 J 5/23_ AG OPATIJA POREČ AZIN O N s REKA 17/23 'V sredo bo že dopoldne pretežno oblačno z možnostjo ploh. (NAPOVED ZAJUTRI V sredo in četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, popoldne tudi kakšno nevihto. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem pa šibka do zmerna burja. zdravje - Več držav prepovedalo uvoz zelenjave iz Španije V Nemčiji že 12 žrtev bakterije Ehec nizozemska - Sklep vlade »Coffee shopi« bodo Prenašala naj bi se zlasti prek zelenjave v prihodnje zaprti za tujce BERLIN - Iz Nemčije so včeraj poročali o dveh novih žrtvah nevarne bakterije Ehec, ki se prenaša z okuženo zelenjavo. V mestu Paderborn na zahodu države je umrla 91-letna ženska, na območju Parchima na severovzhodu pa 87-letna ženska. Bakterija je v Nemčiji doslej zahtevala 12 smrtnih žrtev, od tega 11 žensk. Vse razen ene žrtve pa prihajajo s severa države. Na kriznem sestanku o izbruhu, za katerega naj bi bile odgovorne okužene kumare iz Španije, so se včeraj sestali ministrica za potrošnike Ilse Aigner, minister za zdravje Daniel Bahr ter predstavniki deželnih in lokalnih oblasti. O primerih hemolitičnega ure-mičnega sindroma, ki ga povzroča bakterija Ehec, poročajo tudi iz več drugih evropskih držav - Avstrije, Velike, Britanije, Danske, Nizozemske in Švedske, vendar gre večinoma za ljudi, ki so pripotovali iz Nemčije. O treh primerih poročajo tudi iz ZDA. Pošiljke "sumljivih" kumar so sicer zasledili tudi v Avstriji, Češki, Danski, Franciji, Madžarski in Luksemburgu, vse več držav pa se odloča za prepoved uvoza zelenjave iz Španije. Rusija je tako prepovedala uvoz vse zelenjave iz Španije pa tudi iz Nemčije. Belgija se je medtem odločila za prepoved uvoza španskih kumar. Španske oblasti pa so napovedale, da bodo zahtevale odgovor EU za škodo, ki jo je povzročila panika zaradi domnevno okužene zelenjave iz te države. Bakterija Ehec povzroča hemolitični uremični sindromom. Simptomi okužbe so močna driska, ki jo včasih spremlja tudi krvavenje. Bakterija lahko povzroči notranje krvavitve in odpoved ledvic. Živi v črevesu prežvekovalcev, prenaša pa se prek neopranih in toplotno neobdelanih živil.(STA) V Nemčiji zaradi črevesnih bolezni, ki jih povzroča bakterija Ehec, umrlo že deset ljudi Nenavadni izgovori Britancev za goljufanje socialnega sistema LONDON - Britanci so si izmislili vse mogoče "absurdne" izgovore za goljufanje sistema za socialno skrbstvo. Tako so se nekateri pretvarjali, da so jim ukradli identiteto, spet drugi pa so trdili, da je namesto njih v službo hodil njihov identični dvojček. Britanska vlada je objavila seznam nekaterih izgovorov, s katerimi so goljufivci skušali pretentati sistem za socialno skrbstvo. S tem želijo zatreti tovrstni kriminal, ki davkoplačevalce letno stane 1,6 milijarde funtov (1,8 milijarde evrov). Nekateri moški so tako zatrjevali, da sploh niso vedeli, da imajo njihove žene službe. "Nisem se zavedal, da moja žena hodi v službo, saj je njen delovni čas sovpadal s časom, ki sem ga preživel v vrtni uti," naj bi tako dejal eden izmed njih. Spet drugi so trdili, da so jim ukradli denarnice in sedaj nekdo drug uporablja njihovo identiteto, v nekaterih primerih pa so ljudje zagotavljali, da so namesto njih v službo hodili njihovi enojajčni dvojčki. Po besedah svetovalca za reformo socialnega skrbstva Davida Freuda omenjeni seznam goljufij dokazuje, da sistem nujno potrebuje temeljito prenovo. (STA) AMSTERDAM - Časi, ko je bilo v slovitih nizozemskih kavarnah dovoljeno kupiti kanabis ali brezskrbno pokaditi džoint, se počasi iztekajo - vsaj za tuje obiskovalce. Nizozemska vlada je namreč sklenila, da bodo v prihodnje v t.i. coffee shop imeli vstop le Nizozemci in še to zgolj polnoletne osebe. Nizozemska vlada si je zadala, da bo kavarne spremenila v klube zaprtega tipa, vstop vanje pa bi bil dovoljen le članom. Ti bi dobili člansko izkaznico kluba, ki so jo nekateri na Nizozemskem že zlobno poimenovali hašiš-izkaznica ("wietpas"), poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kdor bo želel v prihodnje v kateri od kavarn pokaditi džoint, bo moral dokazati polnoletnost in biti nizozemski državljan ter v izbranem klubu plačati enoletno članarino. Ob obisku kluba bo treba pokazati izkaznico, s pomočjo elektronskega sistema pa naj bi preprečili, da bi si ljudje omislili več izkaznic in s tem smeli kupiti več kot dovoljenih pet gramov marihuane ali hašiša na dan. Nizozemski minister za pravosodje Ivo Opstelten želi s to odločitvijo ustaviti naval "turistov" zlasti iz Nemčije, Francije in Belgije, ki so množično prihajali na Nizozemsko, kjer so v tamkajšnjih kavarnah uživali kanabis. Minister se sicer zaveda, da bo zaradi tega ukrepa upadlo število turistov, vendar pa je mnenja, da naj tujci v prihodnje raje kadijo kar doma. Vlada premiera Marka Rutteja si je že lani oktobra kot eno od prednostnih nalog zadala izboljšati podobo Nizozemske, ki že vrsto let velja kot raj za uživanje marihuane in hašiša. Opozicija in lastniki kavarn so do vlade kritični, poleg tega pa opozarjajo, da se bo uživanje mehkih drog preselilo na ulico. Nad odločitvijo nizozemske vlade, ki naj bi začela veljati po poletnih počitnicah, niso pretirano navdušeni niti tujci. Mnogi med njimi so zatrdili, da jih, če bo vlada svojo namero uresničila, na Nizozemsko ne bo več. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. maja 2011 27 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Poklon Chopinu -Petra Marega in Tadeja Kralj 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due V" Rai Tre 7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Nan.: Cara-binieri 7 10.55 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Di-stretto di polizia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.35 Film: Chisum (western, ZDA, '70, r. A. McLaglen, i. J. Wayne) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.50 Nan.: Un ciclone in convento 11.35 Nan.: La casa dei guarda-boschi 12.35 Aktualno: Verdetto finale 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in vremenska napoved 14.10 Nan.: Il commissario Manara 15.05 Film: La nave dei sogni - Isole Galapagos (ljub., Nem. '98, r. M. Stein-ke, i. H. Keller 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Con-ti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.30 Variete: Da da da 21.20 Film: La lancia del destino (pust., Nem. '10, r. F. Baxmeyer, i. K. Wiesinger) 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.45 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.55 Aktualno: Appuntamento al cinema 2.00 Aktualno: Sottovoce 2.30 Aktualno: Scrit-tori per un anno 6.00 Variete: Indietro tutta 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 9.45 Variete: Crash - Files 10.20 Aktualno: Relazione del Go-vernatore Mario Draghi all'assemblea an-nuale 12.00 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.40 Nan.: Top Secret 16.30 Nan.: Melrose Place 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.30 Nan.: Senza traccia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Kviz: I Love Italy 23.10 Dnevnik 21.10 Film: Non e' mai troppo tardi (kom., ZDA, '08, r. R. Reiner, i. Jack Nicholson in Morgan Freeman) 23.20 Film: Abbronzatissimi (kom., ZDA, '91, r. B. Gaburro) 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Il momento di tornare (dram., ZDA'09, r. S. Bridgewater, i. L. Leighton) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Squa-dra antimafia 3 - Palermo oggi 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Nan.: In tribunale con Lynn O Italia 1 23.25 Film: La ragazza della porta accanto (kom., ZDA, '04, r. L. Greenfield, i. E. Hirsch in Elisha Cuthbert) 1.10 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 1.20 Nan.: Day Break 2.10 Appun-tamento al cinema 7.00 Risanke 8.45 Aktualno: Urban Legend 9.20 Aktualno: Real C.S.I. - A sangue fred-do 10.40 Resničnostni show: Non ditelo alia sposa 12.10 Aktualno: Cotto e mangia-to 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café 15.50 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.45 Nan.: Zeke e Luther 17.50 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Film: La mummia - La tomba dell'imperatore dragone (akc., ZDA, '08, r. R. Cohen, i. B. Fraser) 23.20 Film: Conan il distruttore (fant., ZDA, '83, r. R. Fleischer, i. A. Schwarzenegger) 1.25 Aktualno: Pokerlmania 1.30 Dnevnik - Pregled tiska ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita-lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Referendum 2011 9.15 Aktualno: Agora' 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 16.00 Film: L'avaro (kom., It., '90, r. T. Cervi) 17.50 Aktualno: Geo Magazine 18.15 Vremenska napoved 18.20 Aktualno: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Aktualno: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 0.10 Deželni dnevnik 1.00 Aktualno: Appun-tamento al cinema La 7 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Mac Gyver 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Sinfonia di guerra (voj., ZDA, '68, r. R. Nelson, i. C. Heston, M. Schell) 16.00 Nan.: Chiamata d'emergenza 16.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.35 Kviz: Cuochi e fiamme (v. S. Rugiati) 19.40 1.45 Variete: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.301.05 Dok.: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Crossing Jordan 22.50 Nan.: In Plain Sight 23.50 Atualno: Le vite degli altri 0.50 Dnevnik 2.05 Aktualno: La7 Colors (t Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu 10.15 Oton Župančič: Abeceda na polju in v gozdu 10.30 Lutk. nan.: Bine (pon.) 10.55 Zgodbe iz školjke - Ribič Pepe 11.05 Druž. nad.: Sinje nebo (pon.) 12.00 Družinske zgodbe (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 14.00 Babilon.tv (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s prisoj 16.05 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.45 Izob.-dok. odd.: Motorji pod Slovenci 18.00 Ugriz-nimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.25 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Nad.: Sodobna družina 20.25 Osmi dan 21.00 Tarča 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 23.25 Dok. odd.: Življenje s sovražnikom 0.20 Osmi dan (pon.) 1.15 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.05 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 15.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.25 Med valovi (pon.) 14.00 Pariz: Tenis - odprto prvenstvo Francije, prenos 19.15 Tranzitor 20.00 Dobrodelni koncert: Veliko srce za mamo-graf 21.30 Dok. film: Dediščina Evrope 23.00 Brane Rončel izza odra 0.40 Film: Zaznamovani (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vzhod -Zahod 15.00 Kino premiere 15.10 Iz arhiva po vaših željah 16.00 Sredozemlje 16.30 Artevisione 17.00 Mednarodna obzorja 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Potopisi 20.30 Dok. oddaja 21.10 »Q« -trendovska oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.00 Aktualno: Camper magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nad.: Ecomo-da 10.30 Dok.: Val Gardena 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.00 Dok.: Italia magica 12.30 Aktualno: Mukko Pallino 12.55 Pagine e fotogrammi 13.10 Aktualno: Territorio di salute 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.25 Dok.: Italia magica 16.00 Dok.: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Variete: Chef a sorpresa 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film.: Dispe-ratamente innamorata (dram., ZDA '73, r. G. Cates, i. R. Wagner) 22.30 Dok.: Wild Adventure 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Nogomet: Ascoli - Triestina 22.15 Tenis: Roland Garros, povzetek 23.45 Biker explorer 0.15 Istra in... 0.45 Vsedanes - TV dnevnik 1.00 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV LuA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 7.00 Dežela pred časom (ris.) 7.25 Iz Jim-myjeve glave (ris.) 7.55 14.40 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 8.55 10.05, 11.30 TV prodaja, Reklame 9.10 15.40 Grenko slovo (dram. serija) 10.35 17.45 Ko se zaljubim (drama nan.) 12.00 16.35, 17.10 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno, družbene teme 21.05 Krim. serija: Castle 22.00 Zaščitnik (akc. serija) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Na robu znanosti (dram. serija) 0.15 Beg iz zapora (akc. serija) 1.10 Skrivnostni otok (pust. serija) 2.05 24UR, ponovitev, Novice 3.05 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 8.15 Svet, pon., Novice 9.15 11.30 Obalna straža (akc. serija) 10.10 Družina za umret (hum. serija) 10.35 Domače kraljestvo (hum. serija) 11.00 23.40 Pa me ustreli! 12.25 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.15 Tv prodaja, Reklame 13.45 Film: Je ali ni? (kom., ZDA, '97) 15.35 Dva moža in pol (hum. serija) 17.05 18.55 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Ameriški samuraj (akc., ZDA, '92) 21.50 Film: Iz brezna (horor, ZDA/Nem., '02) 0.05 Film: Podvodni morilci (akc., ZDA, '08) 1.40 Love TV (erotika) 4.00 Nočna ptica (erotika) radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Vilma Pu-rič: Burjin čas - 14. nad.; 11.00 Studio D: Kako so odkrivali svet, pripr. Bruno Križman; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2011; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele Lužiške in njenih Srbov (prip. Katja Kjuder); 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Festival Anabdi 2011; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz z Mojco Ma-ljevac. radio koper (italijanski program) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ricordi golosi; 9.25 Ap-puntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00, 21.00 Verde Istria; 11.3312.28 Black is beautiful; 13.00-14.00, 23.00 Glasbena lestvica; 14.00 Summer beach (pon.); 16.00-18.00 E...state fresc-hi; 18.00 RC Jazz corner; 19.00 La via del-la Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00 Večer z RC; Tempo scuola, Profumi di stagione, La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 22.00 Distretto 565 on Guitar radio show; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca x; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Hitrejši v kuhinji, vec časa na prostem. STEKA ponev FAVORIT metlica za stepanje ,99 O FAVORIT zajemalka e6'99 FAVORIT obračalka 99 c6' SENIOR kuhinjski pripomočki €4/"/3 kosi GYNNSAM nož cll'"/kos TOKIG odcejalnik solate bel SKANKA ponev premer cm 28 SKANKA lonec s pokrovko 5 It IDEALISK strgalnik c4f" GRUNKA kuhinjski pripomočki €4/"/4 kosi CHOSIGT set lijakov c0'"/2 STAM lupilnik različne barve IKEA 365+ posoda za shranjevanje cm 17x17x6 SPRITTA rezalnik za jabolka SPRITTA ožemalnik za limone Pridite in odkrijte recept za funkcionalnost. Poletje prihaja in nanj se je treba vnaprej pripraviti. Z izdelki IKEA bo vaša kuhinja bolj praktična in funkcionalna. Z našimi rešitvami boste spretnejši za štedilnikom pri pripravi večerje na prostem in hitrejši, ko boste želeli preprosto oditi na dopust. Še vedno niste člani? Prijavite se lahko takoj, in sicer v trgovini ali na naši spletni strani. Je enostavno in brezplačno! Omogoča vam izkoriščati popuste In za vas namenjene ugodnosti. IKEA VILLESSE (GO), Via Cividale. Pon - Ned: 10 - 20. Do nas je enostavno priti po hitri cesti RA17, povezava Gorizia-Villesse. www. i kea. it/vi Hesse