148 
Materin ugled
' troci mili! Marsikateri izmej vas bode bral ta epis s solziiiiui očmi lur Mhteč pristavil: ,0j da bi jo se imel, preljubo inater! Oj kako bi jo Ijubil I" — A drugi bode morda sramežljivo pobesil oči ter si očital: nJazjoimam Se, ali žalim jo prevečkrat!" — Nii, uparn, otroei Ijubi. da ga ni mej varai ta-kega malopridoeža. Ako bi se pa vender kak nahajal, naj mo ta dva zgodovinska vzgleda prevstvarita njegovo neusmiljeuo in zakrhneno sree! . . .
I.
Gnej Marcij, imeuovan Rorijolau, izgubil je vže v zgodujej mladosti očcta. Zanj je odslej skrbela mati Veturijs. — Ko so ga bili Plebejci iz Eiraa proguali, bežal je v deželo Volskov. Da bi se maščeval nad rojstvenim mestora, pridruži se poveljniku Aeiju Tulu ter pelje ogrorano vojsko pred Eim. Blizu mesta se utaborv. Niti najboljši mirorai pogoji, niti DajponižnejJe proJnjo mestnega prebivalstva uc morejo upogoiti razjarjenega Korijolana. — Zdajci sklene njegova mati z nekate-rimi drugimi žeuami podati se v sovražnega sina tabor. Korijolan jej hiti naiiroti; Teturija pa ga jokaje prosi. naj odnpha od grozne nakano ter pristavi: nAko ti je sprava z domovino nemogoča, mar bodeš meni odrekel to dobroto? Ali se ni-8em vedno zate bala, ko si se bojeval? Ali ti nisem skrbeč in od strahu ae tresoč obvezovala ran, ki si jih prinašal iz krvavih bujev? — Koliko nesrežnejso se še-Ie zdaj čutini! Saj mi ni niti znano, koga sem obiskala. sovražnika a!i sina? . . . Ti raoreš opnstoSiti deželo, ki tejeredila? Ti pretiS zidorju. ki varuje tvojo mater. tvojo soprugo in tvoje otroke.. z oblego ali še cdo s poginom? Hočeš Ii. da vsled tebe poginemo gladi, ali da naa obda temni dan sužnjcsti? . . .
Matcrine bcsede omeže sree Korijolanu. Frisrifno jo objame in zapusti i annado rojstveno mcsto, da-si je znal, da ga čaka stroga kazen — smrti . . .
II
Otou I., tudi ^Veliki* imenovan, bil je najmogoSnejši knez svojega časa in jedua uajslavnejših prikaznij na nemškem prestolu.
Njegova niati filatilda ga je neizmerno Ijubila. Da jo je tudi ou prisreno ljubil, pokazal je nekoč pri ločitvi.
Zmagalec se vrne leta 9(ii. p. Kr. r. iz Riraa in Italije k svojej materi v samostan nordbavzenski na Nemško. Samo osem dnij živita presrečna mati in sin skupaj; kai- pride ura lot-itve.
Oba gresta v cerkev. Po končanej sv. maši izroči Matilda ccsarjn samostan v varstvo. S toplimi besedatni jnu slika svoje si*ežno življenje v njeni in h konen govora pristavi? ,,Ali 6emu ti toliko govorimV! Zadnji pogled materin bodi ti varuli samostanski!" — Ginen obljubi cesar izpolnitev materinih proienj. Oba ostavita cerkev. Zvunaj pa se objameta in poljnbujeta in jočeta. Ta prizor prirabi tudi navzočim solze v oči.
Oton otide. Mati pa zre za njim, dokler ue zasede konja: potem biti v cerkev; d» ouo mesto, kjer je mej  opravilom stal siu, poUekne ter poljubuje stopioje
—.¦< 149 >¦—
svojega otišlega Jjiibljenca. Spremstvo, ki je še v cerkri zaostalo, sporoči to eesarju. Hitro skoči raz konja in teče v eerkev.
Še fuje raater na istem prostoru ibtečo se glasno moliti. Oton pade pred njo in vzklikne: nS čira, o eestitljiva zaporedovalka. s eim naj ti poplačam te solze?"
ftlati ga pritisne nežno k sehi, in objameta se iskreno. Naposleti pravi kra-Ijica: ,Kaj nama koristi daljno obotavljanje? Še tako nerada, morava se ločiti. Tvoj pogled me nikakor ne tolaži, pa6 pa žalosti. — Pojdi, mir božji te spremljaj! Izvestno ne bodeS veo zrl mojeg1.! lica na tem umrjočem telesu. Kar sem imela na dusi, vse sem priporočila tvojej Ijubezni. Zapusti mi le tolažbo, da ti ostane ta kraj v svetem spominu!" . . .
Se jeiJeokrafc se prisrčno objameta, in Oton zapnsti Matildo.
Ta dva vzgleda sem si zapisal po zgodovini, da ti jih. dete Ijubo, izročim v posnemo. — I.jubi niater svojo, stori jej vse, ksu- po/.eli njeno srce, in — srečen bodeš, zakaj pomni prislorico:
Materin blagoslov otrokom hiše zida! . . .                          —t—