Primorski » Hvala vsem občinskim svetnikom« Marjan Kemperle »Zahvaljujem se vsem občinskim svetnikom, ki so me izvolili in tudi vsem ostalim ter upam, da bom kos tej situaciji in predsednik vseh.« S temi besedami, izrečenimi v slovenščini sinoči ob 21.37, je Iztok Furlanič prevzel vlogo predsednika tržaškega občinskega sveta. V več kot 150-le-tni zgodovini mestne skupščine ni noben Slovenec zasedel tistega mesta, tik župana. 33-letni slovenski svetnik Zveze levice je postal »druga institucionalna funkcija« v mestu, kot so se izrazili predstavniki desnosredinske opozicije, ki so nasprotovali njegovi izvolitvi zaradi njegovih levičarskih političnih idej, zahtevali naj levosredinska večina izbere drugega predsedniškega kandidata in se naposled, ko so uvideli, da ne morejo Co-solinijevi strnjeni večini do živega, odločili, da se ne udeležijo glasovanja. Kot smo se pred desetimi dnevi kritično obregnili ob županovo odločitev, ker ni imenoval v svoj odbor slovenskega predstavnika, in mu očitali, da ni bil sposoben opraviti simbolnega dejanja, kakršno bi bila vključitev Slovenca v mestno vlado, tako moramo danes zapisati, da je župan Roberto Cosolini uresničil drugo, verjetno še bolj pomembno simbolno dejanje. Kajti: Trst je že imel slovenske odbornike. Ni pa še imel Slovenca, predsednika mestne skupščine. To je sinoči postal Iztok Furlanič. Njegova izvolitev je primerljiva z izvolitvijo Dušana Hreščaka za prvega slovenskega tržaškega odbornika. Kot je bila tista izvolitev izpred petdeset let zgodovinska, tako je tudi sinočnja. A ni bila edina lepa novica včerajšnjega dne. Deset ur pred Furlani-čem je bil tudi Maurizio Vi-dali izvoljen za predsednika. Predstavnik Slovenske skupnosti je postal prvi mož pokrajinske skupščine. Tako rekoč: iz rok svojega predhodnika, Borisa Pangerca je prevzel predsedniško štafet-no palico, za krmilom pokrajinske skuščine je ostal slovenski predstavnik. Dva predsednika na en mah, bi lahko pregovorno zapisali o včerajšnjem dnevu. To se je zgodilo na predvečer poletja. Trst je od včeraj bolj topel. dnevnik TOREK, 21. JUNIJA 2011_ Št. 146 (20.161) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € trst - Prvič v zgodovini mesta Slovenec na čelu mestne skupščine Furlanič predsednik Novi predsednik pokrajinskega sveta pa je Maurizio Vidali (SSk) ljubljana - Svet vlade RS za Slovence v zamejstvu Potrjena strategija sodelovanja na področju gospodarstva do leta 2020 LJUBLJANA - Včeraj je v slovenski prestolnici zasedal Svet za Slovence v Zamejstvu pri slovenski vladi, ki mu je predsedoval minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, seje pa se je poleg sekretarja ministrstva za Slovence po svetu Borisa Je-siha udeležil minister Igor Lukšič. Na srečanju sta sodelovali tudi generalni konzulki Slovenije v Trstu in Celovcu Vlasta Valenčič Pelikan in Dragica Urtelj. Z Slovence v Italiji so se se srečanja udeležili člani sveta predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predsednik SSO Drago Štoka in deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Glede na glavno temo srečanja, razpravo o strategiji sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtonimi slo- venskimi skupnostmi v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020, je bil na srečanje vabljen tudi direktor SDGZ Andrej Šik. Poleg predstavnikov Slovencev v Italiji sta bili prisotni delagaciji Slovencev za Avstrijske Koroške in Porabja. V razpravi so bile potrjene izhodiščne smernice dokumenta o strategiji gospodarskega sodelovanja Slovenije s Slovenci iz zamejstva, ki ga je pred nedavnim sprejel gospodarski forum. Seja sveta pa je bila obenem priložnost za informacijo o najnovejšem razvoju dogodkov med Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Na 3. strani SOVODNJE - S slavnostno sejo Proslavili šestdeset let občinske samostojnosti Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 TRST - Iztok Furlanič je bil sinoči izvoljen za predsednika tržaškega občinskega sveta. Predstavnik Zveze levice je - kljub ostremu nasprotovanju des-nosredinske opozicije - postal prvi Slovenec na čelu mestne skupščine. Po imenovanju se je zahvalil tudi v slovenščini. Včeraj pa je potekala tudi umestit-vena seja novoizvoljenega tržaškega pokrajinskega sveta, ki je prav tako dobil novega predsednika: to je prav tako Slovenec, predstavnik Slovenske skupnosti Maurizio Vidali. Na 5. in 6. strani Nedeljski koncert na zasneženih Višarjah Na 3. strani 22-letni Tržačan napadel tri osebe Na 5. strani Vzvratno štetje za škedenjsko železarno Na 7. strani Prometna nesreča ob spomeniku v Pevmi Na 12. strani Nadškofijskega muzeja v Gorici še ni Na 12. strani Tudi ZSŠDI na 35. srečanju obmejnih športnikov v Mariboru Na 17. strani 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN CEnTRO REVISIOni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. Mavhinje — Danes, 21. junija 2011 — 20.30 ZAČETEK FESTIVALA 21.15 Otroška dramska skupina ŠKD Cerovlje - Mavhinje ZRCALCE 2 Nedelja, 19. junija 2011 ALPE-JADRAN / CELOVEC - »Referendum« o dvojezičnih tablah Dve tretjini udeležencev podprli kompromisni dogovor Manjšinke organizacije: glasovanje brez pomena - Žekš pozdravlja izid glasovanja CELOVEC - Sporni referendum o dogovoru o 164 dvojezičnih krajevnih tablah na južnem Koroškem, slovenščini na uradih, ter nekaterih drugih ukrepih, katerega so na pogajanjih 26. aprila letos izsilili koroški svobodnjaki (FPK), se je končal z razočaranjem za pobudnike. Potem ko je v petek postalo jasno, da je glasovnico vrnila komaj tretjina skoraj 442.000 volilnih upravičencev, so v soboto zvečer objavili še rezultat glasovanja: 67,9 odstotka oddanih veljavnih glasovnic je bilo označenih z »da«, 32,1 odstotka pa z »ne«. Ob začetku skoraj deset dni trajajočega glasovanja po pošti je deželni glavar Dörfler še dejal, da bo dogovor deležen 120-odstotne podpore ... Na udeležbo in izid referenduma so se včeraj odzvali tudi predsedniki vseh treh političnih organizacij slovenske manjšine, ki so glasovanje odklonili od vsega začetka. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je poudaril neobveznost tega od slovenskih organizacij in tudi drugih strank zavrnjenega povpraševanja koroških svobodnjakov. Opozoril je, da je izid vsekakor hudo razočaranje za deželnega glavarja, ki je pred začetkom glasovanje še trdil, da bo podpora 120-odstotna. Šok pa da je zanj tudi visok odstotek »ne«-glasov oz. v absolutnih številkah skoraj 45.000 volilnih upravičencev, ki so odklonili ta itak minimalen dogovor. HRVAŠKA - Sisak Požar v rafineriji ZAGREB - V rafineriji naftne družbe Ina v Sisku je včeraj zjutraj izbruhnil velik požar, ki so ga pogasili šele v popoldne. Poškodovali so se štirje gasilci, med njimi ima eden opekline druge stopnje. 130 gasilcem je po štirih urah uspelo preprečiti katastrofo, saj je požar grozil polnim rezervoarjem goriva. Ko bi jih ogenj zajel, bi požar ogrozil tudi mesto Sisak. Med akcijo so evakuirali prebivalce ob rafineriji in otroški vrtec. Jutarnji list je na svoji spletni strani poročal, da je bil tokratni požar hujši od razmer v času vojne, ko so rafinerijo obstreljevali srbski uporniki iz Petrinje. Požar naj bi izbruhnil na naftovodu, vzroke ugotavljajo. Meritve so pokazale, da v zraku ni več strupenih snovi kot običajno. Morilko bodo izročili TRST - Tržaško prizivno sodišče je včeraj sklenilo, da mora 32-letna španska državljanka mehiškega rodu Estibaliz Carranza Goidsargi v Avstrijo. Svojega moža (leta 2008) in še enega partnerja (lani) je umorila, oba je v svojem stanovanju na Dunaju zrezala na kose, ostanke pa skrila v beton. Žensko so aretirali v Vidmu, trenutno je v tržaškem zaporu. Sklep tržaškega pri-zivnega sodišča bo romal na italijansko pravosodno ministrstvo, nakar bodo aretiranko predali avstrijski policiji. Noč prebil na morju KOPER - V soboto popoldne je iz Savudrije s svojo desko odjadral 56-letni slovenski državljan iz Kočevja, za njim pa se je izgubila vsakršna sled. V iskanje pogrešanega so se vključili slovenska pomorska policija, Uprava RS za pomorstvo, vojna ladja Triglav in tržaška obalna straža. Ob 6.30 je premraženega de-skarja nekaj milj v italijanskih vodah zagledala posadka hrvaške jadrnice, ki ga je odpeljala na varno. Predsednik NSKS Valentin Inzko Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je menil, da po izidu povpraševanja o ureditvi dvojezične topografije in dodatnem memorandumu »ni vzroka ne za razburjanje, ne za karkoli drugega.« Šlo da je za zasebno povpraševanje neke politične stranke brez vsakih pravnih posledic in skromno udeležbo, je dejal Sturm. Menil je tudi, da je glasovanje samo še potrdilo, da na Koroškem na hrbtu manjšine ni več mogoče delati politiko. Podobno je referendum oz. njegov izid ocenil tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik. Glasovanje je bilo nepotrebno, izid pa ne šteje, saj tudi nima nobene pravnje veljave, je dejal Sadovnik. Predsednik EL Vladimir Smrtnik pa je menil, da naj bi bil dvetretjinski »da« nalog deželni politiki, da sedaj hitro rešuje še odprta vprašanja slovenske manjšine na Koroškem. S tem v zvezi je zahteval, da se čimprej konstituira t.i. »forum dialoga», kot to predvideva 26. aprila letos podpisani memorandum. Deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) je na posebni novinarski konferenci izrazil »zelo, zelo veliko zadovoljstvo« nad rezultatom povpraševanja, medtem ko so predstavniki vseh ostalih koroških političnih strank ostali pri svoji kritiki in glasovanje označili za povsem odvečno. Ugledna politologinja s celovške univerze Alpe-Jadran Kathrin Stai-ner-Hämmerle pa je v prvi analizi dejala, da je bila udeležba pri povpraševanju prebivalstva o kompromisnem dogovoru o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem »razočarljiva«. Poudarila je, da pod črto ostane dejstvo, da je samo 22,8 odstotka od vseh volilnih upravičencev podprla kompromisni dogovor s skupno 164 dvojezičnimi krajevnimi tablami, kar je manj kakor četrtina vseh volivcev. Veliko ljudi tudi ni sodelovalo pri povpraševanju, ker stranki FPK niso želeli uspe- WWW.PRIMORSKI.EU Predsednik ZSO Marjan Sturm ha, poudarja Stainer-Hammerle. Dve tretjini volilnih upravičencev, ki se nista udeležili povpraševanja, pa sta pokazali, da topografsko vprašanje ne mobilizira več tako velikega števila volivk in volivcev. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pozdravlja izid referenduma na avstrijskem Koroškem o dogovoru o dvojezičnih tablah, je včeraj dejal pristojni minister Boštjan Žekš. Ob tem je sicer ponovil, da je bil referendum po njihovem mnenju nepotreben. »To povpraševanje je bilo nepotrebno. Predsednik SKS Bernard Sadovnik il Ampak če je že bilo, se nam zdi lepo, da je kar velika večina tistih, ki so odgovarjali, to podprla,« je na novinarski konferenci, na kateri je urad predstavil dosedanje delo v mandatu, dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Žekš. Po njegovem mnenju je bilo že prej jasno, da nemško govoreče prebivalstvo na avstrijskem Koroškem ni sovražnik Slovencev, to so le nekatere skupine, ki bodo po Žekševem prepričanju vedno manjše. Ivan Lukan CELOVEC - Licenco dobil Radio Agora Radio 2 na Koroškem prenehal z oddajanjem CELOVEC - Po 13 letih je včeraj vsaj začasno prenehal oddajati Radio dva na avstrijskem Koroškem. Licenco za frekvenco za slovensko narodno skupnost je namreč pristojni avstrijski organ do leta 2021 dodelil Radiu Agora. Radio dva se namerava, kot so sporočili, pritožiti pri ustavnem sodišču. Avstrijska agencija za komunikacije KommAustria je 11. aprila letos licenco za »naselitveno ozemlje slovenske narodne skupnosti na Koroškem« podelila Radiu Agora, odločbo pa je potrdil tudi avstrijski zvezni komunikacijski senat. Ta se je pridružil mnenju, da slovenska manjšina »ni izključna ali merodajna ciljna skupina« za radijsko licenco za naselitveno ozemlje slovenske narodne skupnosti na Koroškem in je zakonu zadoščeno, če je slovenščina v programu tudi upoštevana. V Radiu dva poudarjajo, da njihova pritožba ni usmerjena proti Radiu Agora, temveč želijo le braniti pravice, ki so zajamčene slovenski manjšini. Kot opozarjajo, ima manjšina v skladu z različnimi pogodbami in dokumenti pravico do lastnih medijev, licenca je bila razpisana za naselitveno ozemlje slovenske narodne skupnosti, torej že sam razpis licenco namenja manjšini, poleg tega pa je Radio dva družba, katere statutarni namen je »zagotavljanje samostojne radijske ponudbe za slovensko manjšino v Avstriji«. Po drugi strani statut Radia Agora manjšine ne omenja, na južnem Koroškem pa sprejemajo še 12 radijskih programov, ki pa so vsi v nemščini, poudarjajo v Radiu dva. Radio Dva je začel delovati kot Radio Korotan leta 1998 in je bil prvi, ki je v slovenščini oddajal ves dan. Radio Agora pa je, kot piše na njegovi spletni strani, »večglasen in večjezičen«. Program je eno-, dvo- in večjezičen (trenutno v španščini, angleščini, slovenščini, nemščini in bosansko-hrvaško-srbski) ter zavzema enakopraven odnos do različnih jezikov in kultur. (STA) Na spletu priloga ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije EVRO 1,4235 $ -0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. junija 2011 valute evro (povprečni tečaj) 20.6. 17.6. ameriški dolar japonski jen 1,4235 114,24 1,4270 114,71 ruski rubel 40,1025 64,0680 9,2363 40,0605 64,0260 danska krona 7,4594 0,87950 7,4592 0,88260 švedska krona 9,1708 7,9265 9,1887 7,8695 češka krona 24,125 1,2039 24,130 estonska krona 15,6466 269,00 15,6466 269,20 poljski zlot 3,9898 3,9729 1,3967 avstralski dolar 1,3528 1,9558 1,3440 romunski lev 4,2210 3,4528 4,2270 3,4528 latvijski lats 0,7090 2,2869 0,7093 2,2840 islandska krona 290,00 2,2940 290,00 2,2779 hrvaška kuna 7,3850 7,4063 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 20. junija 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,18580 0,24650 0,39500 0,12833 0,17583 0,24167 1,289 1,494 1,752 ZLATO (999,99 %%) za kg 34.617,92 € +33,69 v prilogi tudi obširna fotogalerija TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. junija 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,30 INITEDIII IDr»DA 1 QA -0,85 KRKA I I IKA KOPER 60,01 12 31 +5,76 +0,02 -1 76 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 175,15 213 00 -1,60 +047 TELEKOM SLOVENIJE 74,00 -0,67 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,00 AERODROM LJUBLJANA 16,10 DELO PRODAJA 21,00 rrm 7r» oc -5,29 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 16,80 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,65 7,59 +1,91 +3,27 KOMPAS MTS NIKA 4,45 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 8,31 +1,34 PROBANKA CA! I K L J |R! IANA 7,00 20,79 -- SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 300,00 40,01 179 00 -0,04 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 106,50 14,00 -0,07 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 20. junija 2011 -2,01 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,18 93,25 1426 -3,05 -0,64 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,62 -0,90 -0,43 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,58 1,62 -2,59 -7,39 EDISON ENEL ENI 0,81 4,3 15 72 -0,97 -1,24 -1 69 FIAT FINMECCANICA 6,96 +0,80 FINMECCANICA GENERALI IFIL 7,99 14,16 +0,63 -1,80 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,80 12 34 -0,82 -1 36 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,97 -0,71 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,36 7,00 -0,89 -1,34 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,58 6,72 13 92 -0,08 -0,44 -1 97 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,54 -3,47 -1 70 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,92 6,78 -0,22 -2 10 TENARIS TERNA 0,91 15,37 312 -0,97 -1 89 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,06 -1,13 UNICREDIT 3,99 1,48 +0,76 -2,30 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 93,24 $ -0,02 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. junija 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 760,03 -0,70 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.232,47 -0,38 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 1.079,74 2.044,07 7Ä/1 Ä1 -1,18 +0,50 LicicA i j(utuyiau / i \j,\ji SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 Q13D3 ±0 1« un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.610,18 -1,33 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.079,66 2.208,12 +0,63 +0,69 S&P 500, New York 1.271,50 +0,30 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.280,57 7.150,21 5.714,94 +0,55 +0,19 +0,28 CAC 40, Pariz 3.823,74 +0,83 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.667.00 1.211,5 2.748.01 -1,59 -0,41 -1,60 Nikkei, Tokio 9.354,32 +0,03 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.005,28 21.599,51 2.622,63 -0,49 -0,44 -0,76 Sensex, Mubaj 17.506,63 -2,04 il il / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 21. junija 2011 3 LJUBLJANA - Seja Sveta vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Gospodarsko sodelovanje temelj odnosov Slovenije z zamejstvom Minister Boštjan Žekš ob 20-letnici Slovenije predstavil delo svojega urada v tekočem mandatu LJUBLJANA - Včeraj je v slovenski prestolnici zasedal Svet za Slovence v Zamejstvu pri slovenski vladi, ki mu je predsedoval minister za Slovence v Zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, seje pa se je poleg sekretarja ministrstva za Slovence po svetu Borisa Jesiha udeležil minister Igor Lukšič. Na srečanju sta sodelovali tudi generalni konzulki Slovenije v Trstu in Celovcu Vlasta Va-lenčič Pelikan in Dragica Urtelj. Z Slovence v Italiji so se se srečanja udeležili člani sveta predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predsednik SSO Drago Štoka in deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Glede na glavno temo srečanja, razpravo o strategiji sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtonimi slovenskimi skupnostmi v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020, je bil na srečanje vabljen tudi direktor SDGZ Andrej Šik. Poleg predstavnikov Slovencev v Italiji sta bili prisotni delagaciji Slovencev za Avstrijske Koroške in Porabja. V razpravi je bila potrjena izhodišča dokumenta o strategiji gospodarskega sodelovanja Slovenije s Slovenci iz zamejstva, ki ga je pred nedavnim sprejel gospodarski forum. Gre za celovit in v podrobnostih izdelan koncept, ki zaobjema pravno podlago, temeljne cilje in usmeritve sodelovanja matične države s Slovenci v sosednjih državah, ki naj bi veljal do izteka tekočega desetletja. Obenem je bila seja sveta priložnost za izmenjavo informacij glede aktualnega položaja in odprtih vprašanj Slovencev v Italiji, na avstrijskem Koroškem in v Porabju. Kar zadeva položaj Slovencev v Italiji so bili v ospredju razprave zlasti rezultati nedavnih upravnih volitev in referendumov. D izraza je prišla ocena, da so rezultati za manjšino ugodni, uspeh pa še zlasti predstavlja uveljavitev Slovencev in manjšini naklonjenih političnih sil na krajevni ravni. Obenem je bilo izraženo pozitivno pričakovanje v zvezi z manjšinskim omizjem pri predsedstvu italijanske vlade, umestitev katerega je napovedana v kratkem roku. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je včeraj ob bližajoči se 20. obletnici samostojnosti Slovenije predstavil delo svojega urada v trenutnem mandatu. Izpostavil je napredek pri reševanju odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, tudi v Avstriji, ter spomnil na skupno srečanje Slovencev, ki bo 1. julija. Med dosežki pri urejanju položaja slovenske manjšine v Avstriji je Žekš izpostavil dogovor med organizacijami koroških Slovencev in predstavniki avstrijskih oblasti, ki vključuje tudi rešitev glede dvojezičnih krajevnih napisov. Kot je poudaril minister, gre za kompromis, ki ni zmaga nobene strani, je pa korak v pravo smer. V odnosih z Italijo je med drugim izpostavil načrtovano ustanovitev omizja pri predsedniku italijanske vlade, prizadevanje za sistemsko financiranje manjšine ter nadaljevanje dela mešane komisije med Slovenijo in deželo Fur-lanijo - Julijsko krajino (FJK). Na področju slovenske narodne skupnosti na Madžarskem je Žekš izpostavil zasedanje XII. slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske manjšine na Madžarskem, ki je potekalo minulo sredo. Državni sekretar v uradu Boris Jesih je zasedanje, ki je potekalo po enoletnem premoru, označil za »eno bolj uspešnih«. Glede Hrvaške je minister omenil, da je slovenska manjšina spet uvrščena v preambulo hrvaške ustave, pomembno pa je tudi uvajanje slovenskega dopolnilnega pouka v nekaterih hrvaških krajih, za katerega velja izredno zanimanje. Glede sodelovanja urada s Slovenci po svetu je Žekš iz- Posnetek z včerajšnjega srečanja na sedežu slovenske vlade bobo postavil napredek na področju bivše Jugoslavije, »kjer so Slovenci ponekod res v težkem položaju«. Ob bližajoči se 20. obletnici samostojnosti Slovenije sicer urad 1.juli- ja v Ljubljani organizira skupno srečanje Slovencev iz Slovenije, zamejstva in sveta. Podrobnosti bodo predstavili na novinarski konferenci 29. junija. Ob obletnici samostojnosti Slovenije se bo 29. junija odvila tudi skupna slavnostna seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu in sveta vlade za Slovence po svetu. V okviru novih projektov urada, katerih rezultati se bodo po Žek- ševih besedah pokazali šele čez nekaj časa, medtem poteka povezovanje s slovenskimi znanstveniki in vrhunskimi strokovnjaki po svetu. Osrednjo vlogo pri povezovanju ima novoustanovljeni odbor za znanost, vključenih je tudi več organov slovenske vlade, še bolj intenzivno pa bi urad rad vključil tudi zamejstvo, je dejal Žekš. Poudarek se v uradu trudijo dajati tudi mladim. V ta namen so pripravili akcijski načrt, v okviru katerega sta lani in letos potekali že dve okrogli mizi v Sloveniji in ena v Nemčiji. Žekš je izpostavil tudi krepitev gospodarskega sodelovanja Slovenije z gospodarskimi organizacijami slovenske narodne skupnosti v tujini. Vlada je glede tega maja sprejela strategijo sodelovanja med Slovenijo in slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020. V okviru strategije sta bili doslej že izvedeni čezmejna poslovna konferenca v Avstriji, namenjena seznanjanju slovenskih podjetij z možnostmi delovanja v Avstriji, ter konferenca o vključevanju mladih v gospodarske procese v Trstu. (STA) KANALSKA DOLINA - V nedeljo tradicionalni koncert v višarski cerkvici Višarje pojejo ...pod snegom V noči na nedeljo je Julijce pobelil sneg - Nastopili so Bardski oktet (I), Kvartet v Črnicah (A) in Oktet Škofije (SLO) afl i - <3 IfTi1 f- ■3 ■i" .. ■yr Mr^ _J_ •_ Nedeljska utrinka z Višanj: junijski sneg in nastop Okteta Škofije 25. junija - Prireditev v Sežani Glasbene legende se vračajo na Kras SEŽANA- Na plesišču Lipov list v Sežani, kjer se vsakega 21. dne v mesecu odvija sejem, bo na dan državnosti, 25. junija, prireditev, poimenovana Glasbene legende na Krasu. Tokrat se bodo že drugo leto zapored predstavili ansambli, ki so v preteklih letih poželi veliko priljubljenosti med občinstvom. Tako bo zadnjo soboto v juniju s pričetkom ob 18. uri tu prostor za Prizmo, Exotic, Kažipot, Venero, Plamen, Mirana Fakina, Robija Nema-niča, V. Čeparja (Domači fantje), Duo Midi, večer bodo popestrili tudi kraški harmonikarji. Gostje večera pa bodo glavni pevec Avtomobilov Marko Vuksanovič s skupino Pop Corn, Platana in godba iz Saleža.Vstopnina za vse, ki pridejo do 21. ure, znaša 5 evrov, kasneje pa 7 evrov. Organizator zabavne prireditve je Bella vita bar iz Kopra. Prvič so prireditev Glasbene legende na Krasu izvedli lani in koncert je doživel zares lep odziv, saj se je zbralo več kot tisoč ljudi. Zato so se organizatorji odločili, da ponovijo dogodek in tako so povabili približno enake ansamble kot lansko leto z nekaterimi novostmi. Po besedah organizatorjev so hoteli že letos privabiti več zamejskih glasbenih skupin, a žal niso uspeli, a želijo si, da bi tudi v bodočnosti postal Kras enoten prostor tudi na glasbenem področju. Glasbene legende na Krasu gotovo pomenijo popestritev prireditev v sežanski občini. Opažajo namreč, da je prav na Krasu premalo dogodkov, na katerih bi se ljudje lahko družili. Olga Knez ZSKD - Za osnovnošolce Avgusta otroške ustvarjalne delavnice Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja 13. otroške ustvarjalne delavnice: »Pripovedujmo z lutkami zgodbo o...«, ki so namenjene osnovnošolcem s Tržaškega, Goriškega in Videmskega. Potekale bodo od 22. do 27. avgusta 2011 v stavbi nekdanje šole, današnji domačiji »La finestra« v Gorenjem Tarbiju v videmski pokrajini. Udeleženci bodo sodelovali v raznih ustvarjalnih delavnicah, spoznavali glasbo in plese Benečije in Rezije, ustvarjali prstne in večje lutke ter se zabavali ob igri, izletih v naravo in spoznavanju okolice. Na zaključni predstavi bodo udeleženci staršem predstavili, kako so preživeli ustvarjalne dni v koloniji. Za odhod je predviden avtobusni prevoz, po zaključni predstavi pa bodo otroci odšli v spremstvu svojih staršev. Kolonijo bosta letos vodila Igor Cvetko in Jelena Sitar iz lutkovnega gledališča Zapik iz Ljubljane. Počitniški dom »La finestra« in kompleks bližnjih hiš v tipičnem slogu nudijo posebne ugodnosti pri morebitni namestitvi za tiste družine, ki bi želele preživeti v Gorenjem Tarbiju še dodatno noč ali konec tedna. Rok prijave zapade 30.junija 2011. Vpisnina, ki vključuje bivanje, prehrano, zavarovanje in delavnice za šest dni znaša 210,00 EUR na osebo. Informacije in vpisovanja: v uradih ZSKD v Trstu (tel. 040-635626) in Gorici (tel. 0481-531495). ŽABNICE - Pobeljene Višarje so v nedeljo dopoldne pričakale udeležence letošnje pevske revije Višarje pojejo. Slabo vreme, ki se je konec tedna zneslo nad Kanalsko dolino, je namreč »podarilo« tudi nekaj centimetrov junijskega snega ... Vsakoletni koncert je letos že desetič priredilo Kulturno-športno društvo Rojanski Krpan iz Trsta v sodelovanju s Slovenskim kulturnim središčem Planika iz Kanalske doline ter ob podpori Slovenske pro-svete, Zadružne kraške banke, Zveze slovenskih kulturnih društev in rojanskih vinogradnikov Bole, Fer-folja in Ferluga. Pevska revija Višarje pojejo je ena redkih priložnosti, ko v priljubljeni romarski cerkvici v Julijcih za-doni posvetna slovenska pesem. Domača skupina Opice band-Doganirs je žal zadnji trenutek odpovedala svoj nastop. Letošnji koncert so tako izoblikovali Bardski oktet iz Terskih dolin pod vodstvom Davida Klodiča, koroški Kvartet v Črnicah iz Radiš, ki ga vodi Nuži Lampichler, in Oktet Škofije pod vodstvom Vlada Korošca; primorski pevci, ki so sodelovali tudi na prvi izvedbi prireditve, so sicer prenehali z aktivnim nastopanjem, a so se ponovno združili posebej za to priložnost. In v družbi ostalih nastopajočih prijetno razvedrili tudi tradicionalno druženje v vi-šarskem gostišču Pri Juretu. 4 Torek, 21. junija 2011 MAVHINJE 201 1 / 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN - Drevi V dobrodošlico bodo zaigrali člani domače otroške skupine Po enajstih večerih se bo letošnji festival zaključil v nedeljo, 3. julija V Mavhinjah se bo danes dvignil rdeč zastor 9. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin in na odrskih deskah bodo zaživele najrazličnejše predstave za najmlajše in starejše. V treh kategorijah se bo za zmago potegovalo dvaindvajset dramskih skupin in preko dvesto petdeset igralcev in igralk. Kot napovedano, se bo festival začel danes, 21. junija s slavnostnim odprtjem in uradnimi pozdravi ob 20.30. Za tem bo ob 21.15 prvič stopila na oder otroška dramska skupina ŠKD Cerovlje-Mavhinje s predstavo Zrcal-ce, kjer vsakdo išče in vidi samega sebe. Jutri, 22. junija, bodo ob 20.30 na oder stopili člani in članice skupine Tamara Petaros (Društvo Finžgarjev dom) z igro o kuharskem tečaju Torta za mamo št. 3. Za njimi bo ob 21.15 na vrsti Slovenski oder (Radijski oder) z Malo princesko, po kateri so posneli že dva filma. Ob 22. uri se bo skupina Visafimegamplin dijakov kati-narske nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda predstavila z dramo Ljubezenski stiki v butiki. V četrtek, 23. junija bo ob 20. uri čas Mladinske dramske skupine SKD Igo Gruden s komično kriminalko Odkritosrčna lažnivka. Ob 21.30 pa bo dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana uprizorila odrsko delo ameriške pisateljice Mary Coyle Chase Harvey, za katero je avtorica prejela Pu-litzerjevo nagrado. Dogajanje v petek, 24. junija bo odprla Barvana klapa gojencev VZS Mitja Čuk s plesom, petjem in recitalom v Miusikolu Miš Maš. Ob 20.45 bo na odrske deske stopila osnovnošolska skupina SDD Jaka Štoka z igro Ferija Lainščka Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak, v kateri domu-jejo čarovnice, čarovniki in cirkus. Petkove predstave bosta ob 21.45 sklenila Fabrizio Polojaz in Biserka Cesar skupine Lupus in fabula z originalno Rdečo kapico po volkovo. Prvi gledališki vikend bo v soboto, 25. junija odprla Zveza Slovencev na Madžarskem s skupino Veseli pajdaši. V družinski komediji s patriarhalno kmečko družino Demo na maurdje-Gremo na morje nastopajo zgolj ženske. Za njimi se bodo ob 21.30 s spletom grotesknih situacij Zbeži od žene predstavili igralci in igralke Brezmejnega gledališča vržot Prosvetnega društva Štandrež. Prvi teden festivala se bo zaključil v nedeljo, 26. junija ob 21.45 z najslavnejšo in edino šolsko tv oddajo Sveže novice iz osmice višješolske skupine SDD Jaka Štoka. Pred njimi bo ob 20.30 nastopila Tatjana Malalan dramske skupine SKD Tabor (Opčine) s komično predstavo Sezonska razprodaja. Festival se bo nadaljeval v torek, 28. junija ob 20.30 z igralsko skupino 2.B razreda nižje srednje šole Ivana Trinka iz Gorice, ki bo uprizorila svojo priredbo Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila. Ob 21.15 se bosta Tatjana Malalan in Irene Pahor (dramska skupina SKD Tabor) preizkusil v komični predstavi Nič ni tako kot zgleda. V sredo, 29. junija bo ob 20.30 otroška dramska skupina Breg, ki združuje otroke SKD Slovenec iz Boršta, SKD Vodnik iz Doline in SKD Prešeren iz Boljunca, zaigrala Drejček, trije marsovčki in vesela druščina. Ob 21.45 bo Zelo mala tržaška kabaretna banda z glasbeno skupino Nomos Ensemble občinstvo zabavala z osebnimi interpretacijami znanih filmskih motivov Ki-nocirkus. Zadnji junijski večer, v četrtek, 30. bodo ob 20.15 na vrsti Mladih vržotini PD Štandrež z igro Veter in Verica. Ob 21. uri bodo nastopili predstavniki Beneškega gledališča s predstavo Lena iz Tapoluovega. V petek, 1. julija bo ob 20. uri šest Lutka-ric iz Devina in okolice uprizorilo Življenjepise igrač. Ob 21.15 pa bosta izven tekmovanja nastopila Ingrid Verk in Peter Terčon oz. Zmaga in Vitorio s komedijo Sv. Jožef po domače. Spored se bliža koncu, saj bodo v soboto, 2. junija še zadnji dve predstavi. Ob 20.30 bo gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba predstavila Hrup za odrom, igro v igri oz. predstavo o tem, kako nastaja gledališka predstava. Kot zadnji bodo ob 21.45 na oder stopili mladeniči in mladenke Teatra Šentjanž iz Avstrije z igro Jack ali skodelica kave. Nedelja, 3. julija bo namenjena slavnostnemu večeru z nagrajevanjem najboljših treh dramskih skupin iz vsake kategorije. S pričetkom ob 21. uri bo kulturni program vodil Boris Kopitar, večer pa bo popestril domači in priljubljeni ansambel Kraški muzi-kanti. Med nastopom bo strokovna komisija podelila nagrade in priznanja 9. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin. Lačni gledalci in nastopajoči se bodo lahko okrepčali pri dobro založenem kiosku z ocvrtim krompirjem, kalamari, klobasi, čevapčiči in seveda tudi pijačo. Skozi cel festival bosta na ogled tudi razstavi Lepota v kamnu Andree Mervica in Mikro makro Janka Kovačiča. Ljubitelji gledališke umetnosti in ne, sorodniki in prijatelji nastopajočih, a tudi ljubitelji kalamarov in ocvrtega krompirja so torej v prihodnjih dneh dobrodošli v mavhinjskem čarobnem svetu drame! (and) Tudi med gledalci je veliko otrok in mladih (zgoraj), mavhinjski trg bo spet gledališko zaživel (spodaj) kroma Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Torek, 21. junija 2011 APrimorski ~ dnevnik 5 Iztok Furlanič v zgodovini: prvi Slovenec na čelu občinskega sveta Desna sredina skušala na vse načine preprečiti izvolitev predstavnika Zveze levice - Zahvala v slovenščini več fotografij na www.primorski.eu Levo prvi poseg predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča; desno mestna skupščina med sinočnjo razpravo; spodaj predsednik občisnkega sveta Iztok Furlanič ob županu Robertu Cosoliniju kroma Iztok Furlanič je prvi slovenski predsednik tržaškega občinskega sveta. Predstavnik Zveze levice je bil izvoljen sinoči na prvi seji mestne skupščine z glasovi levo-sredinske večine po več kot dveurni razpravi, med katero si je desnosredinska opozicija zaman prizadevala, da bi preprečila izvolitev »levičarskega skrajneža,« kot so se izrazili številni njegovi predstavniki. Furlanič je bil izvoljen s 23 glasovi Co-solinijeve večine, svetnik Gibanja 5 zvezd Stefano Patuanelli, ki ga je za predsedniškega kandidata predlagal njegov strankarski kolega Paolo Menis, je prejel tri glasove (ob Menisu sta ga podprla še Franco Ban-delli in Alessia Rosolen, oba Unaltra Trieste), dva svetnika (Furlanič in Patuanelli) sta se vzdržala, medtem ko se enajst svetnikov desnosredinske opozicije ni udeležilo glasovanja (Roberto Antonione, vseh šest svetnikov Ljudstva svobode, svetnik Di-piazzove liste Carlo Grilli, svetnika Severne lige in svetnik Prihodnosti in svobode Michele Lobianco). Za podpredsednika skupščine je bil nato izvoljen svetenik Demokratske stranke Alessandro Carmi. Seji je predsedoval »starejši svetnik« Giovanni Maria Coloni (prejel je največ preferenc v večinski, Demokratski stranki). Po italijanski himni in županovi zaprisegi (Co-solini je pozval h konstruktivnemu soočenju in dialogu, odgovornosti v interesu mesta ter predvsem k spoštovanju občanov in institucij) je svetnik demokratske stranke Stefano Ukmar predlagal Iztoka Furlaniča za pred- sednika mestne skupščine. V prejšnjem mandatu je dobro opravil svoje delo, njegova izvolitev pa bi predstavljala novost, ker bi slovenski predstavnik prvič postal predsednik občinskega sveta. To bi bilo priznanje za skupnost, ki je prispevala k rasti mesta in se je v njem povsem integrirala, je poudaril. Že prvi poseg iz opozicijskih vrst je nakazal, da desna sredina Furlaniča ne mara za predsednika. Paolo Rovis (Ljudstvo svobode) je sicer priznal Furlaniču dobre svetniške sposobnosti, opozoril pa je, da mora biti predsednik skupščine »garant vseh, celega mesta.« Po njegovem mnenju Furlanič naj bi ne imel teh sposobnosti, ker se je v preteklosti »izkazal z nekaterimi dejanji, ki niso sprejemljiva,« je poudaril Rovis, ki je imel pripravljen nekakšen »dosje Furlanič« o »spornih dejanjih skrajno levičarskega svetnika.« Tako je naštel njegovo zahtevo po kome-moraciji Tita ob obletnici smrti, nato zahtevo po izkopu trupel iz bazovskega šohta, da bi ugotovili, koliko jih je. Nadalje mu je očital, da se je - ob razpravi o oborožitvi mestnih redarjev - pojavil v skupščini oblečen v kavbojca, s pištolo v roki, in da se na face-booku predstavlja z majico, »ki slavi diktatorski režim pokojne jugoslovanske republike.« Ta svoj dosje je nato skrivaj posredoval novinarju italijanskega dnevnika ... Piero Camber (Ljudstvo svobode) je nadaljeval po Rovisovi poti: Furlanič ne more postati predsednik skupščine, ker je zahteval odstranitev razpela iz občinskih poslopij in ker slavi »Trst je naš«. Zato je predlagal, naj večina izbere drugega predsednika, ter sam predlagal »umirjenega Igorja Švaba«. Podobno so se o Furlaniču izrazili še ostali svetniki Ljudstva svobode (Maurizio Bucci, Everest Bertoli in Claudio Giacomelli) ter svetnika Severne lige Massimiliano Fedriga in Roberto de Gioia. Menis je predlagal, naj večina sprejme predsedniškega kandidata iz vrst opozicije in predlagal kolego Patuanel-lija. Ta predlog sta podprla le Bandelli in Rosolenova, seveda potem, ko je bandelli pridal svoj lonček kritik na Furlaničev račun. Ukmar je opoziciji odgovoril, da je bil pač Furlanič demokratično izvoljen in da »za Furlaniča jamčijo volivci.« Župan Cosolini je spomnil, da lahko vsi izvoljeni svetniki postanejo predsedniki skupščine, ter zagotovil, da bo znal Furlanič dobro in nepristransko voditi občinski svet. Sam Furlanič je napovedal, da bo v primeru izvolitve odstopil z mesta pokrajinskega tajnika Stranke komunistične prenove in da bo »predsednik vseh«. Leva sredina ga je v celoti podprla. Ko je prevzel predsedniško mesto se je za zaupanje zahvalil tudi v slovenščini: »Zahvaljujem se vsem občinskim svetnikom, ki so me izvolili in tudi vsem ostalim ter upam, da bom kos tej situaciji in predsednik vseh.« Bilo je prvič v tržaški zgodovini, da je bila slovenska beseda izrečena z najvišjega mesta občinske skupščine.« »Bravo Iztok!« mu je - v imenu vse slovenske skupnosti v Italiji - zakričal Stefano Ukmar. M.K. ČRNA KRONIKA - Pri Sv. Ivanu neobičajno nasilen vikend, ki se je k sreči končal s priprtjem dveh oseb 22-letni Tržačan priznal, da je napadel 3 osebe Iskal je denar za odmerke mamil - Najhuje jo je skupil Natalino Krmac, ki se bo moral zdraviti tri tedne - Nanj se je fant spravil pod vplivom kokaina Pri Sv. Ivanu so bili včeraj na delu forenziki kroma Svetoivansko predmestje je bilo včeraj zatopljeno v običajni mir in tudi Ulica Beato Angelico se ni izneverila svojemu imenu: med lepimi hišami in skrbno urejenimi vrtovi je vladal blažen mir. Da se je tu v preteklih dneh zgodil nasilen dogodek, je pričal le belo-rdeči policijski trak na vhodnih vratih hišne številke 18 in napis, da so hišo zasegli. Nepridiprav, ki je v soboto zvečer skazil sve-toivanski mir, je včeraj dopoldne dobil ime in priimek. »Njegovo ime in priimek sta zasvojenost z mamili,« je dejal vodja mobilnega oddelka tržaške kvesture Mario Bo, ki je s svojim namestnikom Leonardom Boidom in odgovornim za preventivo Fabiom Soldatichem sklical tiskovno konferenco. »Tudi v Trstu, kjer nismo vajeni tovrstnega nasilja, smo žal vse pogosteje priča kaznivim dejanjem, ki jih zakrivijo tisti, ki morajo zadostiti svoji dnevni potrebi po mamilih.« Med storilci kaznivih dejanj je od nedelje tudi dvaindvajsetletni Lorenzo Petrini iz Trsta, ki doslej ni imel opravka s pravico in se je pred nedavnim vrnil iz goriške terapevtske komune za zasvojence. V štiriindvajsetih urah je v družbi svojega psa napadel tri ostarele osebe in si nakopal nekaj hudih obtožb, saj je osumljen kraje, vloma, povzročitve poškodb itd. Prvo kaznivo dejanje je povzročil v soboto okrog poldne in na svetoivanski ulici ostareli osebi z berglami najprej skušal iztrgati torbo, ker pa mu to ni uspelo, se je »zadovoljil« z njeno zlato verižico. Kot je kasneje priznal policiji, je verižico še isti dan prodal, da bi si kupil odmerek mamil. Pod vplivom kokaina in alkohola se je nato odpravil v Ul. Beato Angelico na dom 85-letnega Natalina Krmaca, ki je fanta presenetil med vlamljanjem. Petrini se je nanj spravil z nožem, ker se je ta upiral, pa ga je tudi udaril v glavo s cvetličnim loncem. Krmac se je onesvestil, izgubil je veliko krvi in utrpel več poškodb, zaradi katerih se bo moral zdraviti 21 dni. Petrini je medtem pobegnil in kljub temu, da mu je Krmacov sosed sledil, se je za njim in njegovim psom izgubila vsaka sled. Policiji pa ni bilo treba dolgo čakati: v nedeljo je bil ponovno na svetoi-vanskih ulicah, tokrat v družbi Igoga Amodea (1976), starega znanca tržaških policistov. Patrulja, ki je po nasilnem napadu na Krmaca poostrila nadzor, ju je identificirala, ni pa ju mogla pridržati. A kmalu nato sta se fanta spravila na novo žrtev in ostareli osebi iztrgala zlato verižico. Takojšen klic na številko 113 je agentom omogočil, da ju aretirajo. 22-letni Lorenzo Petrini naj bi že priznal vse tri napade. (pd) Od leve Boido, Bo in Soldatich kroma 6 Torek, 21. junija 2011 ITALIJA / POKRAJINA TRST - Včeraj umestitvena seja novoizvoljenega pokrajinskega sveta Vidali predsednik, Monteleonejeva podpredsednica Levosredinski večini obe mesti - Bassa Poropat: Pozornost delu, okolju, teritoriju, šolstvu, kulturi, inovativnosti in raziskovanju »Mislim, da je prvič, da delavec iz papirnice vodi pokrajinski svet v Trstu. Menim, da gre za priznanje družbene vrednote in predstavlja zame velik ponos. Zavedam se odgovornosti, ki jo prinaša ta funkcija. Lahko vam zagotovim, da bom naredil, kar je v mojih močeh, da bom predsednik vseh svetnikov, ob spoštovanju vlog vlade in opozicije in da bom garant pravic in vloge tega organa.« S temi besedami je včeraj pozno dopoldne svetnike, zbrane na prvi seji novoizvoljenega tržaškega pokrajinskega sveta, v italijanščini in slovenščini nagovoril novi predsednik tega telesa, ki je ponovno slovenske narodnosti: to je predstavnik Slovenske skupnosti Maurizio Vidali, ki je na tem mestu nasledil odhajajočega Borisa Pan-gerca, ki je bil - tokrat le kot član občinstva - tudi prisoten na seji in s katerim sta se prisrčno objela. Vidali je bil v drugem glasovanju (v prvem ni bila dosežena dvotretjinska večina) izvoljen z absolutno večino petnajstih glasov, medtem ko je dva glasova prejel predstavnik Severne lige Paolo Polido-ri, osem glasovnic pa je bilo belih. Glasovanje je bilo sicer tajno, vendar ni dvoma, da je Vidali prejel podporo svetniških kolegov iz levosredinske večine. Prav tako petnajst glasov je namreč le nekaj minut pozneje prejela predstavnica Demokratske stranke Maria Monteleone, ki je v drugem glasovanju premagala kandidatko desno-sredinske opozicije Danielo Pallotta, ki je prejela devet glasov (ena glasovnica je bila bela) in bila tako izvoljena za podpredsednico pokrajinskega sveta. Tokrat leva sredina ni gentlemansko prepustila podpredsedniškega mesta opoziciji, tako kot je bila to storila v prejšnji mandatni dobi, ampak je zase obdržala obe mesti. Razloge je v sporočilu za javnost podala sama Monteleonejeva ob podatku, da je svetnik Ljudstva svobode Claudio Grizon predlagal Pallottovo za podpredsednico v zameno za vzdržanje njegove stranke pri nekaterih popravkih k programu predsednice Pokrajine Marie Terese Bassa Poropat. Monteleonejeva je utemeljila zavrnitev tega predloga z izkušnjo preteklega mandata, ko je levosredinska večina prepustila mesto podpredsednika sveta opoziciji (zasedla ga je Viviana Carboni), vendar je slednja potem vnaprej izvajala obstrukcijo nad vsakim predlogom, tudi npr. glede prispevkov za odstranitev azbesta. Včerajšnja seja, za katero je vladalo precejšnje zanimanje (med občinstvom smo, poleg bivšega predsednika sveta Pangerca, videli še deželnega svetnika Igorja Gabrovca ter pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnika in glasnika Levice, ekologije in svobode Giu-lia Laurija), se je začela s prihodom dveh nadomestnih svetnikov: v vrstah večine je svetnico Liste Bassa Poropat Roberte Tarlao, ki je postala odbornica, nadomestila Elisabetta Sormani, v vrstah opozicije pa je bivšega tržaškega župana Roberta Dipiazzo nadomestil predstavnik njegove liste Stefano Martucci. Dipiazza je namreč po nedavnih volitvah napovedal odpoved mestu v pokrajinskem svetu, saj je Pokrajina zanj nepotrebna ustanova. Tega mnenja pa ni novi predsed- DEVIN-NABREŽINA - V Mavhinjah Sporna »kmetija« Občinski svet odobril konvencijo z glasovi desne sredine Rebalans proračuna in odobritev osnutka konvencije z lastnikom snu-jočega kmetijskega podjetja v Mavhinjah sta bili osrednji točki na dnevnem redu včerajšnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Občinska skupščina je podprla rebalans proračuna. Tako je bilo za dopolnitev stroškov za spore namenjenih 10 tisoč evrov, 2 tisoč evrov je bilo namenjenih za nakup novih fotokopirnih strojev, 3 tisoč evrov za vzdrževanje občinskega premoženja in dobrin, 3 tisoč evrov za za krajevno civilno zaščito. 950 evrov je bilo nadalje namenjenih za kritje višjih stroškov, ki izhajajo s konvencije s tržiško občino o skupnem upravljanju knjižnic. Občinska skupščina je potem razpravljala o razvojnem načrtu kmetijskega podjetja Carsolivo in o osnutku konvencije med Marcom Tamburruni-jem, lastnikom in zakonitim predstavnikom kmetijskega podjetja, in devin-sko-nabrežinsko občino. Snujoče se kmetijsko podjetje naj bi nastalo v Mav- Maurizio Vidali je včeraj postal novi predsednik tržaškega pokrajinskega sveta kroma nik pokrajinskega sveta Vidali, ki je v svojem nagovoru izrazil prepričanje, da pokrajine »predstavljajo pomembno povezavo in koordinacijo med občinami, deželo in državo, s točnimi nalogami za razvoj teritorija,« tržaška Pokrajina pa naj bo ustanova »vseh njenih prebivalcev, Italijanov, Slovencev in drugih narodnosti, tu prisotnih, ter teritorija v vseh njegovih izrazih.« Prisotne je na začetku nagovorila tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, ki je svoj poseg prvič dala v celoti posredovati tudi v slovenskem jeziku (podala ga je prevajalka Tanja Tu-ta). Predsednica je med drugim poudarila, kako novi pokrajinski svet v polnosti predstavlja ozemlje, saj v njem sedijo svet- niki, ki so izraz vseh občin tržaške pokrajine, dalje obeh avtohtonih skupnosti (slovenske in italijanske), nosilci različnih kompetenc in poklicnih zgodb ter predstavniki številnih političnih sil. Tako večina kot opozicija, je dejala Poropatova, sta poklicani k izražanju bogastva in raznolikosti tržaškega ozemlja in k zagotavljanju usklajenega razvoja v interesu skupnosti ter k zagotavljanju vloge protagonista v rasti Furlanije-Julijske krajine in Italije ter v dialogu z Evropo in sosednjimi državami. Pokrajinska uprava bo veliko pozornost polagala na delo, promocijo ozemlja, varstvo okolja, dalje na šolstvo, ki naj bo pozorno do zahtev mladih in družin ter najšibkejših, vrednotenje kulture ter na inovativnost in raziskovanje. Po nagovoru Basse Poropat, ki je na seji predstavila tudi svoj odbor, je sledila prekinitev, ki jo je zahteval svetnik Ljudstva svobode Grizon za sestanek načelnikov svetniških skupin. Prekinitev, ki bi bila morala biti kvečjemu desetminutna, je trajala približno tri četrt ure, tako da so se prisotni že začeli spraševati, kaj se dogaja oz. ali držijo napovedi o Vidalijevi izvolitvi. Očitno so držale, tako da je prišlo do izvolitve Vida-lija in Monteleonejeve. Novi predsednik pokrajinskega sveta bo v svoji vlogi ponovno nastopil že v četrtek, ko imajo pokrajinski svetniki na dnevnem redu določitev predstavnikov Pokrajine v okrožno volilno komisijo oz. podkomisijo in odobritev programskih smernic novega mandata. Ivan Žerjal hinjah. tam je lastnik kupil ali pripose-stvoval za kakih 5 do 6 hektarjev zemlje, na katerih je posadil oljke, da bi tako začel svojo kmetijsko dejavnost. Odločil naj bi se tudi za rejo prašičev. Zemljišče, ki naj bi ga namenil prašičereji, pa naj bi ne ustrezalo veljavnim normam, ker bi bilo površinsko premajhno. Lastnik naj bi se zato odločil, da odda del prašičev »v zakup«, in sicer na območju tržiške občine. Občinski svetnik Slovenske skupnosti Edvin Forčič je že na seji pristojne občinske komisije opozoril na negodovanje domačinov do gradnje novih objektov sredi vasi (ob kmetijskih naj bi nastala tudi stanovanjska hiša) in menil, da bi morali preveriti, ali naj bi obrat služil le za pridobitev kmetijskih olajšav, prispevkov in drugih podpor. To stališče je ponovil tudi na sinočnji seji. Desnosredinska večina se za ta opozorila ni zmenila in je odobrila osnutek konvencije, medtem ko je levosre-dinska opozicija pred glasovanjem zapustila dvorano. RICMANJE - Pihalni orkester preteklega 15. maja Nastop v Mirabilandiji Ob 150-letnici združitve Italije slovensko ime v italijanskem okolju - Zbiranje prijav v glasbeno šolo Pihalni orkester Ricmanje je lahko ponosen nad dejstvom, da je v zasedbi veliko mladih in ni majhno zadoščenje vedeti, da se ti mladi v orkestru zabavajo. Preteklega 15. maja so se ri-cmanjski godbeniki odpravili v Ra-venno, pravzaprav v zabaviščni park Mirabilandia, kjer je potekalo praznovanje 150-letnice zedinjenja Italije. Skupaj z drugimi orkestri, godbami in show-bandi so najprej korakali na defileju okoli po parku in se nato zbrali na prostoru pred policijsko šolo. Kljub močnemu dežju in neprijetnemu vetru so vsi skupaj prisostvovali pozdravu upravitelja parka in predsednika društva ANBIMA Monguzzija. Kmalu za tem je preko tisoč godbenikov zaigralo pod vodstvom dirigenta Milionija tri skladbe: »Mirabilandia«, Garibaldijevo himno in Mamelijevo himno. Ob zaključku slavnosti pa so pod dežjem zopet vsi odkorakali proti vhodu. Ob opravljeni dolžnosti so imeli vsi člani orkestrov na razpolago brezplačen vhod v zabaviščni park, kjer so tudi Ricmanjci preživeli ves popoldan. Članom orkestra so se ob tej priložnosti pridružili tudi gojenci Glasbene šole iz Ricmanj, za katere je bil ta izlet neke vrste nagrada. Glasbena sola pa že zbira prijave za naslednje šolsko leto in za tiste, ki se niso še dokončno odločili, bo v mesecu sep- tembru organizirala dan odprtih vrat, na katerem lahko otroci od blizu vidijo, kaj pomeni igrati na instrument. Orkester pa se ni še predal počitku, saj je pretekli četrtek, 16. junija, tudi oblikoval koncert na temo narodnozabavne glasbe. Glede nastopa v Mirabilandiji moramo poudariti, da so ricmanjski godbeniki korakali v novih majčkah, za katere se moramo zahvaliti karoseriji Vescovo za prispevek. Za ri-cmanjski orkester je bil nastop pomemben, ker je kot član slovenske manjšine v italijanski državi nastopal na praznovanju 150-letnice ze-dinjenja Italije in v italijansko okolje prinesel slovensko ime. / TRST Torek, 21. junija 2011 7 ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA - Sindikalna skupščina pred petkovim zasukom O prihodnosti odločajo banke, institucije pa naj bodo odgovorne Ta teden zadnja beseda o dolgovih skupine Lucchini Severstal - Kovinarski sindikati za odločnejšo politiko Skupina Lucchini Severstal je na robu stečaja, takšen razplet pa bi za škedenjsko železarno, tržaško industrijo in krajevno gospodarstvo predstavljal pravo tempirano bombo. »Ne morejo si privoščiti, da preprosto zaprejo tovarno in odslovijo490 delavcev, ne da bi imeli alternativno rešitev. Institucije morajo v prvi vrsti pomisliti na delavce in na njihove družine. Novi župan pa ne sme podcenjevati hudih socialnih posledic morebitnega zaprtja,« je po včerajšnji skupščini delavcev železarne povedal sindikalni predstavnik Tonino Pantuso. Od tega tedna do leta 2014 je ob železarni v igri tudi 220 delavcev podjetja Sertubi, ki s škedenjskim litim železom proizvaja cevi. Mesto, ki šteje trenutno 7000 brezposelnih, bi lahko prejelo izjemno hud udarec, zato so tako začasne kot tudi trajne alternativne rešitve nujne. Železarji so včeraj z dvourno stavko in sindikalno skupščino spet opozarjali na svoje dolgoletne stiske. Ta teden bo tako ali drugače prišlo do zasuka, saj v petek zapade rok za dogovor z bankami. Skupina Lucchini Severstal ima 800 milijonov evrov dolgov, skoraj vseh devet bank upnic pa je po dolgih pogajanjih pristalo na odpis dolgov, ki bi se v bistvu spremenili v lastninske deleže. Dve banki k tej opciji še nista pristopili, največ pomislekov ima nek francoski bančni zavod. Ko do dogovora do petka ne bi prišlo, bi skupina prešla pod komisarsko upravo ter dejansko v stečajni postopek. Škedenjske železarne in ostalih Lucchinijevih tovarn ne bi takoj zaprli, a jamstev za prihodnost delovnih mest bi bilo vse manj in upniki bi še glasneje zahtevali svoje. Med pogovori na ministrstvu za gospodarski razvoj v Rimu je po besedah tržaškega tajnika sindikata FIOM Stefana Bori-nija postalo jasno, da jeklarski velikan Se-verstal in njegov lastnik Aleksej Mordašov s svojim kapitalom ne bosta pripomogla k reševanju Lucchinija. Skupino iz Brescie naj bi ruski milijarder v bistvu prepustil bančnim tokovom in na pozive (nekdanjih) rimskih sogovornikov se baje ne odziva. S prodajo francoske družbe Ascometal se bodo dolgovi zmanjšali z 800 na 500 milijonov evrov, neka češka družba pa naj bi odkupila tovarno v Bariju (s tem izkupičkom bi si skupina Lucchini Severstal zagotovila sredstva za neprekinjeno vsakdanje delovanje). Preostale pol milijarde evrov dolgov bi morali po Bo-rinijevih besedah poravnati v okviru delovanja štirih tovarn v Trstu, Piombinu, Lec-cu in Condoveju. Ob odločitvah tega tedna pa ne gre pozabiti na rok 31. decembra 2013. Tedaj bo zapadlo okoljsko dovoljenje (AIA), če podjetje medtem ne bo investiralo v omejevanje onesnaženja, pa novega dovoljenja Dežela FJK ne Novinarska konferenca sindikatov ob vhodu v škedenjsko železarno kroma bo izdala. Brez obnove dovoljenja se tovarni obeta zaprtje. Kje naj bi podjetje črpalo sredstva za nujne izboljšave, je eno izmed številnih perečih vprašanj. Vsi sindikati se strinjajo, da morajo državne in krajevne institucije (v prvi vrsti Dežela FJK, a tudi Občina Trst) končno prevzeti svoje odgovornosti. »Jalovi načrti, omizja in predlogi niso dovolj, od politikov zahtevamo bistveno več. Nesmiselno je govoriti o logistični ploščadi, ko zanjo sploh ni denarja. Naj se že enkrat konkretno lotijo reševanja problemov. Vsega ni mogoče rešiti, z neodločanjem pa ne bodo rešili ničesar,« je bil odločen Umberto Salvaneschi (FIM). Luigi Pastore (FAILMS) je pristavil, da je treba škedenjski železarni zagotoviti prehod na okolju prijazno in varno proizvodnjo. Lani je tržaška občinska uprava najprej podprla, nato pa v občinskem svetu zavrnila načrt Lucchinijeve elektrarne (odločilna je bila tudi levosredinska opozicija). Sindikalisti so siti neodgovornih medstrankarskih kre-garij, ki ne vodijo nikamor in odbijajo investicije. »Potreben je skupen napor, od župana zahtevamo konkretne korake tudi v zvezi z ostalimi tržaškimi kriznimi žarišči,« je dejal Enzo Timeo (UILM). Sindikalne skupščine so se udeležili deželni funkcionar Lucio Chiarelli (za deželno odbornico za gospodarske dejavnosti Federico Seganti), občinski odbornik Fabio Omero, občinski svetnik Roberto Decarli in deželna svetnica Alessia Rosolen ter predstavniki sindikatov FIOM, FIM, UILM in konfederacij CGIL, CISL in UIL. V kratkem se bodo sindikati sestali s pokrajinsko odbornico Adele Pino. (af) GRLJAN - Danes brezplačen obisk Znanstveni imaginarij ob 12-letnici delovanja Grljanski Znanstveni imaginarij bo danes ugasnil dvanajst svečk. Prvi dan poletja bo torej posvečen praznovanju njegovega dvanajstega rojstnega dne. Javnost bo zato lahko od 19. do 23. ure brezplačno obiskala prostore grljan-skega imaginarija in ob 21. uri nazdravila obletnici s torto. Od leta 1999, ko so ga odprli, do danes se lahko ponaša s petsto tisoč obiskovalci na svojih petih sedežih. Znanstveni imaginarij je sad pobude Trouver Trieste, ki so jo priredili v Parizu leta 1986, danes pa združuje pet muzejev: najpomembnejša sta znanstvena centra (Science Centre) v Grlja-nu in Pordenonu, nato še sedež imagi-narija v zgodovinskem muzeju bivše hidroelektrarne Antonio Pitter, geocenter Geografski imaginarij in dokumentacijski center v bivši mlekarni v Malnisi-ju v občini Montereale Valcelina na Por-denonskem. Prostori Znanstvenega imaginarija ponujajo interaktivne in multimedijske razstave in dogodke ter dejavnosti, ki pripomorejo k širitvi znanstvene, tehnološke, zemljepisne in okoljske kultu- re. Na vseh sedežih prirejajo tudi didaktično animacijo, namenjeno javnosti in šolam s tematskimi delavnicami za otroke in mlade od 6. do 18. leta starosti. Poskrbljeno je tudi za najmlajše, od 3. do 5. leta, z znanstvenimi igrami. V zadnjih letih so otroke najbolj pritegnile Imaginarne noči (Notti immaginarie), kjer so lahko otroci preživeli noč v muzeju ter preko eksperimentov in iger spoznali zgodovinske osebnosti na področju znanosti. Pobude in dogodke prireja zadruga Laboratorio dell'Immagi-nario scientifico (Laboratorij Znanstvenega imaginarija), kjer je zaposlenih 25 oseb, 37 pa je sodelavcev, ki skrbijo za animacijo. Predsedstvo vlade je Znanstveni imaginarij vključilo med najboljše italijanske primere tehnološke inovacije v okviru projekta Italia degli innovatori (Italija inovatorjev), ki se zavzema za promocijo tehnoloških odličnosti v Italiji. Imaginarij so izbrali, ker je vnesel multimedialnost, interaktivnost, eksperimentiranje in neposredno sodelovanje kot pripomočke pri širitvi znanosti, zlasti pri didaktičnih dejavnostih. DEVIN - Pretekli petek na sedežu domačih zborov Dvojna lutkovna predstava Z njo se je zaključila enotedenska delavnica Devinski vrt ustvarjalnosti - Na sporedu priredba češke ljudske pravljice Štirje metulji V petek, 17. junija, se je na sedežu de-vinskih zborov z dvojno predstavo zaključila enotedenska lutkovna delavnica Devinski vrt ustvarjalnosti, ki jo je priredil Otroški pevski zbor Ladjica s podporo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Zadružne kraške banke. Skupina dvajsetih otrok je pod mentorstvom režiserke Jelene Sitar Cvetko iz Ljubljane nastopila najprej za malčke otroškega vrtca in potem za starše in prijatelje z igro Štirje metulji. Šlo je za svobodno priredbo češke ljudske pravljice, ki govori o pomenu vzajemne pomoči in solidarnosti. Lutke, sceno in glasbo so izdelali sami otroci, ki so tako dali duška svoji ustvarjalnosti. Priznati je treba, da so se lepo odrezali, saj so na obeh predstavah naleteli na odobravanje občinstva. Predstavi je popestril krajši nastop Mladinskega pevskega zbora Ladja pod vodstvom Marje Feinig, ki je sicer koordinator-ka delavnice. Režiserki Sitar Cvetkovi in ko-ordinatorki Feinigovi je na Devinskem vrtu ustvarjalnosti pomagala ekipa mladih domačih asistentk. Bani se pripravljajo na praznovanje sv. Ivana V naslednjih dneh bo vas Bani znova zaživela. Kot vsako leto bomo tudi letos obujali naše tradicije ob prazniku sv. Ivana. Že v sredo, 22. junija, se bomo ob 8. uri zjutraj zbrali na vaškem trgu v Stajah in šli nabirat poljsko cvetje. Istega dne bomo v društvenih prostorih ob 16. uri začeli s pletenjem svetoivanskih venčkov in po želji tudi skromnih šopkov iz bele lilije, jesenovih vejic, manderjance in rdečih vrtnic. Te bomo naslednji dan, na predvečer sv. Ivana, pred sončnim zatonom razobesili na vhodna vrata naših domov. V petek, 24. junija, bomo ob 20.30 na borjaču pr' ČukVh gostili tambura-ško skupino Veržej, ki jo sestavlja osem mladih glasbenikov. Skupino iz Prekmurja strokovno vodi Aljaž Fe-renc, dijak konservatorija za glasbo in balet Maribor. Če bo vreme slabo, bo koncert v društvenih prostorih SKD Grad. Večer v spomin na Luciana Morandinija Tržaški Pen klub se bo jutri spomnil svojega člana Luciana Morandinija, ki je preminul pred dvema letoma. O pokojnem pesniku bo v kavarni San Marco govoril Elvio Guagnini, njegove pesmi pa bo prebral Giorgio Amodeo. Pričetek ob 18.30. Jutri v Praprotu koncert za Emergency Tudi letos bo na prireditvenem prostoru v Praprotu koncert, ki ga v podporo humanitarni organizaciji Emergency prirejajo vaška skupnost, SKD Vigred in Mladinski krožek Prosek-Kontovel. Kioske bodo odprli ob 18. uri, ob 19. uri se bodo predstavile otroške in mladinske plesne skupine, ki delujejo v sklopu društev Vigred, Tabor in Škamperle. Sledil bo nastop številnih glasbenih skupin: Kraški mu-zikanti, Grešni kozli, Domači zvoki, Freak Waves, Tiresia's Folk Bunch, Alter Ego in The Bifolk. V Praprotu bodo seveda prisotni tudi prostovoljci organizacije Emergency, izkupiček prireditve pa bodo namenili sanitarnemu centru Angharam v Afganistanu, ki deluje izključno s prispevki tržaške podružnice Emergency. Otroška delavnica o spoštovanju narave Slovensko kulturno društvo Vi-gred prireja od ponedeljka, 4., do petka, 8. julija, na šolskem dvorišču in na prostoru pod vrtcem v Šempo-laju petdnevno delavnico, posvečeno spoštovanju narave - V naravi se radi igramo ter jo radi imamo! S petjem, plesom in še drugim se bodo mali udeleženci skupaj naučili, kako jo lahko čim bolj čisto ohranijo. Mentorji bodo Nicole Starc, Jelka Bogatec in Aljoša Saksida. Delavnica je namenjena otrokom, ki so v šolskem letu 2010-2011 obiskovali vrtec in osnovnošolskim učencem. Prihod je predviden med 8. in 9. uro, odhod pa ob 13.30. Poskrbljeno bo za malico, v petek, 8. julija, pa tudi za kosilo, saj bo ob 14. uri zaključna prireditev. Kdor bi želel vpisati svojega otroka, mora izpolniti prijavnico in jo oddati v društveni poštni nabiralnik pri Štalci oz. po elektronski pošti na naslov tajnistvo@skdvigred.org ali pa se lahko do 2. julija zglasi na tel. 3803584580. Vztrajen in vsiljiv Več mesecev je 57-letni G. L. dvoril 32-letni Hrvatici, ki dela v eni izmed tržaških trgovin. Njegova pozornost pa se je prevesila v pravo vsiljivo nadlegovanje, svojo žrtev je zalezoval in ji grozil po telefonu. Tržaška kvestu-ra je Tržačana, ki je po rodu iz Benetk, prvič opomnila januarja, njegovo početje pa se je kljub temu nadaljevalo. Nazadnje mu je kvestura z odlokom prepovedala vstop v Trst. Otroci so s pripravo lutk, scene in glasbe dali duška svoji ustvarjalnosti kroma 8 Torek, 21. junija 2011 ITALIJA / PROSEK - Koncertni večer v Kulturnem domu Štiriperesna deteljica Na 39. srečanju so nastopili štirje pobrateni zbori - Gostil jih je moški pevski zbor Vasilij Mirk Koncert Štiriperesne deteljice, ki ga že 39. leto zapored soustvarjajo štirje pobrateni zbori iz Italije, Slovenije in Avstrije, je letos gostil proseški moški pevski zbor Vasilij Mirk. V goste je v soboto, 11. junija, sprejel MePZ Zarja iz Železne kaple (Avstrija), MePZ Svoboda iz Stažišča pri Kranju in MePZ KUD Brežice, ki si izmenično podajajo organizacijsko palico glasbenega večera. Pred koncertnim viškom srečanja so na Proseku pripravili tradicionalno popoldansko pogostitev in program. Torkrat so se pevci in pevke podali na krajši sprehod po Napoleonski cesti, ki se vije po obronku kraške planote. Zanimivosti in arheološke znamenitosti je orisala vaščanka, profesorica Lidja Rupel. Večerni program pa je uvedel domači zbor Vasilij Mirk pod vodstvom Marka Sancina, sledil je nastop mešanega pevskega zbora Zarja iz Železne kaple, ki deluje v okviru istoimenskega posvetnega društva. Tačas vodi zbor mlada in perspektivna zbo-rovodkinja Dana Smrtnik. Sledil je nastop mešanega pevskega zbora Svoboda iz Stražišča (dirigentka Nada Krajncan), brežiški zbor pa je tokrat nastopil v mešani zasedbi pod vod- Prisotne je pozdravil tudi deželni predsednik ZSKD Igor Tuta kroma, stvom Elizabete in prof. Dragutina Križanica, ki vodita zbor vse od leta 1984. Vsi štirje zbori so se predstavili s tremi skladbami, višek koncerta pa je bil še skupni nastop vseh pobratenih zborov, ki so zapeli Bratje Zapoj-mo (R. Gobec), Jadransko morje (A. Hajdrih), Triglav (J. Aljaž), Dober večer (U. Vrabec) in Slovenija v svetu (J. Osama). Priložnostni pozdrav je v prose-škem Kulturnem domu prebral profesor Boris Pangerec, zbrane pa sta nagovorila tudi deželni predsednik ZSKD-ja Igor Tuta in podžupanja Občine Brežice Patricie Čular. RICMANJE - Otroški vrtec Palčica Veseli in ponosni so na nov fotokopirni stroj Malčki in vzgojiteljice otroškega vrtca Palčica - Ri-cmanje se veselijo novega fotokopirnega stroja, ki jim ga je darovalo tržaško podjetje COGECO S.p.a. Ricmanjski malčki so se ponosno nastavili fotografu ob novem fotokopirnem stroju in se tako zahvalili enemu vodilnih podjetij na področju ponudbe zelene kave na italijanskem območju in njegovemu generalnemu direktorju Robertu Vidoniju. Včeraj danes Danes, TOREK, 21. junija 2011 ALOJZ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.43 - Luna vzide ob 24.03 in zatone ob 11.14 Jutri, SREDA, 22. junija 2011 AHAC VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1016,7 mb raste, vlaga 40-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 25. junija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino 16.05, 18.15 »Kung Fu Panda 2 (sinh.)«; 20.55 »Duhovnik«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dei templari«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Priest«; 16.30, 20.15 »Priest 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Libera uscita«; Dvorana 4: 16.20, 20.10 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«; 18.30, 22.20 »Una notte da leoni 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.10 »I guardiani del destino«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.00 »L'ul-timo dei templari (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 20.30 »X-Men - L'inizio (dig.)«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Libe-ra uscita«; Dvorana 5: 17.30, 20.15, 22.10 »Il ragazzo con la bicicletta«. Rodil se je zelo pričakovani in zaželjeni Matej Jogan Osrečil je mamo Alessio, tatkota Matijo, nonote, tete, strice in še posebno Črtomira in Nikolaja. Vsi mu želijo vso srečo v življenju! ¿J Čestitke AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »X-Men - L'inizio«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Le Donne del 6. piano«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I guardiani del destino«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »L'ultimo dei templari«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Libera uscita«; 20.10, 22.10 »Priest - Il prete 3D«; 21.00 »When you're strange«; 16.20, 19.05, 21.50 »X-Men - L'inizio«; 17.50 »London Boulevard«; 16.15 »Garfield - Il super-gatto«; 16.00, 18.05 »Paul«; 20.00 »Una notte da leoni 2«; 16.30, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«. FELLINI - 16.00 »Garfield il supergat-to«; 17.10, 20.30, 22.15 »Paul«; 18.45 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'albero della vita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »London Boulevard«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I guardiani del destino«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.30, 20.30 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; 18.10, 21.00 »Možje X: Prvi razred«; 17.50, 20.00, 22.10 »Prekrokana noč 2«. KOPER - PLANET TUŠ 20.50, 21.50 »Pirati s Karibov 4 - 3D«; 15.10, 18.10, 21.00 »Pirati s Karibov 4«; 16.45, 19.05, 21.25 »Prekrokana noč 2«; 16.00, 18.45, 21.20 »Možje X: Prvi razred«; 15.20, 16.30, 17.30, 18.40, 19.40 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; Danes je naš LUCA postal polnoleten. Obilo zdravja in da bi bila mu sreča vedno naklonjena, ljubezen kipela bi mu iz srca, mu želita brata Giovanni in Mattia, starši in nonoti. Saša je spet nona postala, saj se JULIA je rodila in vse razveselila. Čestitava Marisa in Rosanna. Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Slovenci v Bosni in Hercegovini v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik: torek 10-12, petek 17-19. PREDSTAVITEV KNJIGE »Zgodbe s Trnovske planote« bo danes, 21. junija, ob 18. uri v Tržaški knjigarni. To je 22. knjiga iz zbirke Naše korenine goriške Mohorjeve družbe. O delu bo spregovoril avtor Jože Šušmelj, bivši konzul RS v Trstu. SKD VESNA v sodelovanju z ZSKD, Rajonskim svetom za zahodni Kras, Združenjem za Križ vabi na Kriški teden 2011: danes, 21. junija, Ljudski dom, ob 20.30 pokušnja vin kriških vinogradnikov, MoPZ Vesna, nagrajevanje najboljših »fanclov z dušu«; 23. junija, pri Procesji, ob 21.00, Glasba pod zvezdami, glasbena skupina I Benandanti, sledi »Svetoivanski kres«. V primeru slabega vremena prireditev odpade. URESNIČENA SANJA - SAMOSTOJNA SLOVENIJA Zveza cerkvenih pevskih zborov in Društvo slovenskih izobražencev vabita na jubilejno proslavo ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije z naslovom »Uresničena sanja« (večer domovinskih pesmi in državotvornih spisov Franca Jeze ter drugih avtorjev), ki bo danes, 21. junija, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti, 3 v Trstu. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča, da se bo 9. Zamejski Festival amaterskih dramskih skupin odvijal v Mav-hinjah od danes, 21. junija, do nedelje, 3. julija. Vljudno vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja v sodelovanju s Pokrajino Trst, ZSKD in Zahodnokraškim rajonskim svetom »Zaigrajmo skupaj na Proseku« s sledečim programom: sreda, 22. junija, God-beno društvo Prosek, sobota 25. junija, Filarmonica Citta di Pordenone. Koncerta se bosta odvijala na dvorišču Za-hodnokraškega rajonskega sveta na Pro-seku (v Kulturnem domu v primeru slabega vremena) s pričetkom ob 20.30. KRIŽ - TEDEN KRIŠKIH ZAVETNIKOV Sv. Petra in Pavla. Župnijska skupnost vabi na praznovanje v sredo, 22. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu: otvoritev razstave domače umetnice Anice Pahor »Voda, vir bogastva«; predstavitev: prof. Jasna Merku; glasbena točka: Janoš Jurinčič. V nedeljo, 26. junija, ob 9.30 slovesna sv. maša; sledi procesija po vasi in družabnost. V sredo, 29. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna sv. maša, ki jo daruje msgr. Dušan Jakomin, predsednik Duhovske zveze. SKD GRAD OD BANOV vabi na praznovanje svetoivanskega praznika, ki bo v petek, 24. junija, ob 20.30 na brja-ču pri Čukaveh. Nastopila bo tambu-raška skupina Veržej iz Prekmurja, katero vodi Aljaž Ferenc. Še prej v sredo, 22. junija, bo steklo nabiranje poljskega cvetja. Zbirališče bo na glavnem vaškem trgu v Stajah, ob 8.00. Še istega dne bo v društvenih prostorih, od 16.00 ure dalje, steklo spletanje sve-toivanskih venčkov. Udeleženci naj s seboj prinesejo škarje za cvetje ter klešče za rezanje žice. SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo sezone »Trebče pod zvezdami« z muzikalom »Ljubim te - spremeni se!« (režija in priredba Gašper Tič, izvajajo Danijel Malalan, Marjan Bunič, Romana Krajnčan, Simona Vodopivec Franko), ki bo v petek, 8. julija, (9. julija v primeru slabega vremena) ob 21. uri na Športnem igrišču v Trebčah. Predprodaja vstopnic 22., 29. junija, in 6. julija od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE IN ŠZ BOR v sodelovanju z ZSKD vabita v sklopu prireditev ob praznovanju sv. Ivana v sredo, 22. junija, ob 20.00 v malo telovadnico stadiona 1. maja na predvajanje filma G.Vojnovica »Piran-Pirano« (z italijanskimi podnapisi). VAŠKA SKUPNOST PRAPROT, SKD VIGRED IN MK PROSEK - KONTO-VEL vabijo v sredo, 22. junija, od 18. ure dalje na prireditvenem prostoru v Praprotu na koncert za Emergency; sodelujejo razne plesne skupine in ansambli: Domači Zvoki, Kraški muzi-kanti, Grešni kozli, Alter ego, Tiresia's folk bunch, The bifolc In Freak Waves. Delovali bodo dobro založeni kioski. KD SLOVAN s Padrič organizira v ponedeljek, v sklopu Kresovanja 2011, v društvenih prostorih Gozdne zadruge (ob cesti proti Gropadi) večer na temo Čar kresovanja, ljudsko oziroma staroversko izročilo. Predaval bo Boris Čok iz Lokve. V četrtek, 23. junija, bo na vaškem trgu ex tempo-re za otroke Čarovnica na vasi. Od 18.30 do 19.30 bodo vaščani prinesli na trg svetoivanske venčke. Ob 21.00 bo nastopil MePZ Slovan-Skala, sledil bo kabaret (Ingrid Werk in Peter Terčon), nagradili pa bodo tudi nastopajoče na 11. nočnem orientacijskem pohodu Po sledeh Mr.jascev. Po prireditvi bodo Zad za kalom prižgali svetoivanski kres. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja praznovanje farnega zavetnika v četrtek, 23. junija, ob 21. uri na štadionu 1. maj. Kratek kulturni program bodo izoblikovali otroci OŠ Oton Zupančič in plesni skupini Slavko Škam-perle. Sledil bo prižig kresa ob zvokih harmonikarja Dušana Kovača. Toplo vabljeni! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja letni koncert Mešanega pevskega zbora Mačkolje pod vodstvom Andreje Štucin. Poleg domačega zbora bo pevski večer sooblikoval še oktet Aljaž. Koncert bo v četrtek, 23. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Prisrčno vabljeni! ŽPZ PROSEK - KONTOVEL vabi ob 10-letnici delovanja na koncert »Iz naših src do vašega srca« - večer ob petju in dobri volji, v petek, 24. junija, ob 20.30 v kulturnem domu na Proseku. Sodeluje: SDD Jaka Štoka, s prirejenim prizorom iz »Pušasti« domačina A. Cijaka. UMETNOSTI IN KULTURNI CENTER SKERK, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava ilustracij »Svet domišljije med Krasom in morjem« umetnikov Klavdija Palčiča, Vesne Benedetič, Barbare Jelenkovich in Febe Sillani podaljšana. Datumi: 25. in 26. junija (10.30-13.00; 16.30-19.00). Vstop prost. Info: www.skerkcenter.it. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 1. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje foto-grafske razstave Marka Lupinca »Ta lepša!«. O avtorju in delih bosta spregovorila Rafko Dolhar in Edi Zerjal. Ob priliki odprtja bo prvič razstavljen originalni del noše Luigie Bizjak in Brišček,dar Lucie Malalan Muzeju Kraška hiša. Glasbeni gostje večera bodo člani skupine »Ano ur co al pej dvej«, pesniški utrinek Aleksij Pregarc. Prisrčno vabljeni! SKD PRIMOREC prireja kratkometra-žni filmski večer Pina Rudeža (tudi kratkometraža s trebenskega kresa) danes, 21. junija, ob 20. uri v Ljudskem domu. / TRST Torek, 21. junija 2011 9 zueza carhuenin peushin zborou in Drušluo slouensKlh izobraženceu jfy vabita na fy jubilejno proslavo ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije /^YYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY^ URESNIČENA SANJA Večer domovinskih pesmi in državotvornih spisov Franca Jeze ter drugih avtorjev UJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJ^ Danes, 21 .junija, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu Pred tem ob 19.30 bo zahvalna sv. maša za domovino v cerkvi Novega Svetega Antona v Trstu H Šolske vesti DRŽAVNA AGENCIJA ZA RAZVOJ ŠOLSKE AVTONOMIJE - Območna enota za FJK vabi na predstavitev zbornika Šola na obronkih slovenščine, ki bo v dvorani ZKB na Opčinah danes, 21. junija, ob 16. uri. Predstavljeni bodo zbrani prispevki in izsledki anketne raziskave, ki je bila opravljena med učnim osebjem šol in vrtcev v iztekajočem se šolskem letu. Izvode zbornika bomo delili brezplačno. Parkirišče banke bo za to priložnost odprto. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo šolniki, ki so se izpopolnjevali na univerzah v Republiki Sloveniji, predstavili rezultate svojega akademskega študija. Srečanje bo danes, 21. junija, ob 9.30 v dvorani Večnamenskega kulturnega centra AŠKD Kreme-njak, v Jamljah. Vljudno vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat vrtcev tega ravnateljstva potekali v sredo, 22. junija, vrtec Nabre-žina od 10.30 do 11.30. V PONEDELJEK, 27. JUNIJA, ob 17.00 bo potekalo v prostorih državne srednje šole Simon Gregorčič srečanje staršev učencev, ki bodo obiskovali našo šolo v šolskem letu 2011/12, da bi skupno pripravili predloge, ki jih bomo upoštevali v Vzgojno-izobraževalnem Načrtu (VIP). Toplo vabljeni! ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. M Izleti SPDT prireja 17. in 18. julija dvodnevni izlet v Dolomite z zanimivo turo ob vznožju Treh Cin. Za rezervacijo koče je nujna predhodna prijava, najkasneje do 27. junija. Za informacije in prijave bodo odborniki na razpolago v sredo, 22. junija, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljuncu hišna št. 44, oziroma na tel. št. 040 -413025 (Marinka) in 040-220155 (Livio). Zapoznelim prijavljencem ne garantiramo spanja v koči. ROMANJE NA SV. VIŠARJE organiziramo v soboto, 25. junija. Za vpis in vse ostale informacije pokličite (čim prej!!) na telefonsko številko 347-9322123. Avtobus bo odpeljal z Opčin ob 6.40, s trga Oberdan ob 7.00, s Proseka ob 7.20, iz Križa ob 7.25, iz Nabrežine ob 7.30, iz Sesljana ob 7.35 in iz Štivana ob 7.40. IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). Ü3 Obvestila KRUT obvešča, da od danes, 21. junija, deluje s poletnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da danes, 21. junija, vadba Pilatesa od 18. do 21. ure odpade in da jo bomo nadomeščali v četrtek, 23. junija, od 19. do 21. ure v društveni dvorani v Boljuncu. V petek, 24. junija, bo vadba potekala normalno. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 21. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V torek, 28. junija, pa tovariško srečanje ob zaključku sezone. DELAVNICA SVETOIVANSKIH VENČ-KOV Skd Vesna in Slomškovo društvo prirejata v sredo, 22. junija, delavnico, kjer bomo izdelali »svetoivanske venč-ke«. Delavnico bo vodila gospa Jadranka Sedmak, vsak udeleženec mora prinesti travnate cvetove in škarje. Začetek ob 17. uri v Slomškovem domu v Križu. OBČINE NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Delavnice: 22. in 29. junija: »Solna mavrica«; »Mozaik«; 24. junija: »Obdelujemo slano testo«, »Slike s sladkorjem«. Informacije na tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). KRIŽ - SV. REŠNJE TELO IN KRI: slovesnost bo v četrtek, 23. junija. Slovesna sv. maša ob 19.30 v župnijski cerkvi v Križu; sledi procesija po vasi. SKD VIGRED vabi v četrtek, 23. junija, na »šempolajski kal« od 21. ure dalje na tradicionalno kresovanje. SŠKD TIMAVA Medja vas - Štivan vabi na kresovanje, ki bo v Štivanu pri novi cerkvi v četrtek, 23. junija, ob 20.30. Nastopili bosta MoVK Sraka iz Štandreža in plesna skupina Timava. V BARKOVLJANSKEM DRUŠTVU, Ul. Bonafata 6, bomo izdelovali venčke sv. Ivana v četrtek, 23. junija, z začetkom ob 16. uri. Kdor se srečanja udeleži naj prinese s seboj škarje, primerno cvetje in zelenje. AŠD PRIMOREC prireja 25. in 26. junija športni praznik ob nogometnem igrišču na »Griži« v Trebčah. Delovali bodo dobro založeni kioski z glasbo v živo. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org. ORATORIJ 2011V MARIJANIŠČU NA OPČINAH Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi ani-matorji tudi letos organizira počitniške dneve za otroke iz osnovne šole in to od ponedeljka, 4., do petka, 8. julija. Program obsega poleg treh dni v Marijanišču, še en dan kopanja na morju ter celodnevni izlet. Možno pripeljati otroke tudi poprej po dogovoru. Vpisovanje do 25. junija na telefonsko tajnico 040-211113 ali 3358186940 oziroma do zapolnitve mest. Ostale podrobnosti ob vpisu. SLOVENSKA PROSVETA IN DSI sporočata, da bo ob 100-letnici rojstva in 35. obletnici smrti Jožeta Peterlina sv. maša v njegovem rojstnem kraju na Vinjem vrhu pri Beli Cerkvi na Dolenjskem v nedeljo, 26. junija, ob 11. uri. Vse, ki bi se radi udeležili te slovesnosti, vabimo, da se prijavijo v uradih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846 od 9. do 13. ure. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO PRIMORSKO IZ MAČKOLJ in Turistično društvo Porton iz Zazida vljudno vabita na Pohod na Lipnik. Izletniki se bodo zbrali v nedeljo, 26. junija, v Zazidu ob 8.15 ob športni ploščadi, od koder bodo ob 8.30 uri krenili na pot. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. Vljudno vabljeni. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Tečaj »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od 11. do 22. julija, pon-pet, 8.00-17.00. Tečaj »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let: od 11. do 22. julija, pon-pet, 8.00-14.00. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega se- deža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040422696, fax: 040-4529907, info@tpkcntsirena.it. FC PRIMORJE vabi vse deklice in dečke rojene od leta 2000 dalje na »nogometni kamp« od ponedeljka, 27. junija, do petka, 1. julija, na igrišču Er-vatti pri Briščikih, od 8 ure do 17. Za prijave 340-8480808 (Sergij) in 3296022707 (Robert). FOTOVIDEO TRST 80 organizira tečaj fotografije: »Digitalna fotografija za začetnike«, ki se bo odvijal od 27. junija do 9. julija in ga bo vodila Mirna Viola. Ostale info: 329-4128363 (Marko Civardi) ali www.trst80.com. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi svoje učence k potrditvi vpisa do ponedeljka, 27. junija ter nove učence k vpisu za š.l. 2011-12. Urnik tajništva: vsak dan razen sobote med 9. in 12. uro. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove, ki bo v prvem sklicu v ponedeljek, 27. junija, ob 10. uri v prostorih NŠK v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20 ter v drugem v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30 v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, blagajničar-ke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. Vabljeni! ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL IN ZSŠDI organizirata košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opči-nah: 2. izmena od ponedeljka, 27. junija do petka, 1. julija. Kamp je namenjen otrokom letnika 1998 in mlajšim. Otrokom bodo sledili izkušeni vzgojitelji in trenerji. Info: Andrej Vremec 338-5889958, e-mail: mari-nandrej@alice.it. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 5. do 12. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Anagraf-skem uradu do srede, 29. junija. Urnik: od torka do petka od 8.30 do 12.15, ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti kopijo davčnih dohodkov za leto 2010 (730/2011 ali UNICO/2011 ali CUD/2011) ter izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. ŽUPNIJA PROSEK organizira od 1. do 9. januarja 2012 potovanje v Sri Lan-ko. Vpisovanje do konca meseca junija. Za informacije pokličite tel. št.: 040-225170, po 20. uri. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE - ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbi-ju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. ŠZ BOR s pokroviteljstvom ZSSDI obvešča, da do 30. junija sprejema prijave za Športni teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in v primeru zadostnega povpraševanja od 29. avgusta do 2. septembra. Prijave na tel. št. 040-51377 od ponedeljka do petka od 15. do 18. ure ali po mailu (naslovurad.bor@gmail.com). Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. ARTEDEN/11 - Skd Lonjer-Katinara in Društvo za umetnost Kons prirejata od ponedeljka, 4. do petka, 8. julija, v Lonjerju, likovno delavnico za osnovnošolske otroke, ki jo bo vodila umetnica Luisa Tomasetig. Informacije in prijave na naslov jana@arte-den.org ali pa na tel. št. 333-5062494 (proti večeru). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 8. do 12. leta »Poletje v glasbi« (petje, igranje, ples, glasbena pravljica...) od 4. do 8. julija, v prostorih os- novne šole A. Sirk v Križu. Informacije na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 3. tečaj: od 4. do 15. julija; 4. tečaj: od 18. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. ORATORIJ 2011 V KRIŽU Župnija Sv. Križ pri Trstu in Slomškovo društvo s pomočjo mladih animatorjev organizirata počitniške dneve za osnovnošolsko mladino v Slomškovem domu, v tednu od ponedeljka, 11. do sobote, 16. julija. Informacije in vpisovanje pri župniku v Križu (tel. 040220332 ali 333-6184178 v pop. urah). JADRALNI KLUB ČUPA organizira tri vrste jadralnih tečajev za odrasle ob vikendih meseca junija in julija. Namenjeni so začetnikom in tistim, ki bi radi spoznali osnovne tehnike obalne navigacije (vezi in sidranja). Več na spletu www.yccupa.org. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico tipa FIV 555 ali kajuto, rešilni jopič, zavarovanje in vpis v FIV. Za vpisovanja in informacije: tajništvo, pon-sre-pet, 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, e-mail info@yccupa.org. ASD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti, ki bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Informacije in vpisovanje: info@cheerdancemille-nium.com ali 349-7597763. B Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DAJEM V NAJEM na Opčinah lepo, sončno stanovanje, 80 kv.m., dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, velika terasa in garaža. Tel. št.: 040415785, ob uri obedov. IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah ob morju za stanovanjsko hišo. Tel. št. 347-7334742. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 6.000 evrov. Tel. 335-5387249. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva simpatična »muckota«. Tel. 040 - 213701. PO UGODNI CENI PRODAM plinsko peč znamke junkers, primerno za pritrditev na steno. Telefonirati v večernih urah na št. 040-225655. PRISRČNO TIGRASTO MUCKO podarim. Tel. št. 040-225068 ali 3341384216. PRODAM SKUTER skyliner - mbk 125, prevoženih 5.000 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami, po ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. ROČNO VEZENE NAGLAVNE IN NA-RAMNE RUTE za nošo, zlikane in »štirkane« so na razpolago. Tel. št. 040-299820. V PRIPRAVI JE MONOGRAFIJA o likovni ustvarjalnosti slikarja Avrelija Lukežiča. Vabim zato lastnike njegovih del, da me pokličejo na tel. št. 040391009, v večernih urah. VW PASSAT 2000 turbo diesel high-line, letnik 2002, zelene metalizirane barve, full optional, vedno v garaži, opremljen z zimskimi gumami, prodam za 5.500,00 evrov. Tel. št. 3484462664. [HI Osmice ö Poslovni oglasi OPČINE CENTERHIŠE v končni fazi gradnje z bivalno udobnostjo, visokokakovostno izdelavo in energetsko učinkovitostjo prodajamo neposredno. Tel.: 346/7538383 GINEKOLOG A. ELIA SPREJEMA v ambulanti na Opčinah, Pro-seška ul. 39. Tel.: 335-8379311 GRADNJA, ADAPTACIJE stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov z urejenimi dokumenti JANMONT d.o.o., Majcni 19 Sežana tel.+386-41617838, +386-57686240 e- mail info@janmont.si VIKEND HIŠO na lepi sončni legi v mirnem kraju Sp. Javorščica 59 pri Moravčah parcela 468 m2, 75 m2 stanovanjske površine, asfaltiran dostop do hiše prodamo. Info: Ediljan srl, Nabrežina 77 tel. +386-41617838 VINO KVALITETNO SORTE rumeni muškat, chardonay, sauvi-gnon, cabernet sauvignon in merlot, letnik 2010, prodam. Cena 1,20 eur. Tel. 33-91-99-7101 Žerjalu. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič št. 2. Tel. št. 040-229174. Vljudno vabljeni! PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica. Tel. št.: 040-208166. PRI STRŠIN'VEH NA COLU smo odprli osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 328-5669345. V LONJERJU je odprla osmico družina Coretti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3403814906. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! Prispevki V spomin na brata Jurija Slamo darujejo Natalija, Marija in Lidija z družinami 75,00 evrov za Združenje AG-MEN. V spomin na drago sestro Silvo daruje gospod Markuža 100,00 evrov za na-brežinske cerkvene pevke. V spomin na Walterja Berginca darujejo Liliana, Fulvia in Moira 100,00 evrov za MoPZ Tabor in 50,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič. V spomin na Pierino Giuliani vd. Hrva-tič darujeta Savina in Erminio 20,00 evrov za cerkvene pevke v Ricmanjih. V spomin na dragega Kiljana prispeva družina ob 15. obletnici smrti 200,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga. Namesto cvetja na grob Staneta Češar-ka - Čoškija, bivšega dolgoletnega direktorja ADIT-a v Sežani in prijatelja daruje Silvij Tavčar z družino 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Walterja Berginca daruje Sonja Hrovatin 40,00 evrov za MoPZ Tabor. Namesto cvetja na grob Marije Grgič darujeta Anica in Pavel 20,00 evrov za SKD Lipa. ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino sva odprla osmico pri Nadliško-vih na Katinari. Tel. št. 335-6067594. Vabljeni! DEJAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. NA KONTOVELU je pri Lisjaku odprta osmica. Tel. št. 040-225305. OSMICA je odprta v Dolini pri Mariju cPocyteßvw podjetje H ALABAMA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 10 Torek, 21. junija 2011 ITALIJA / ITALIJA - Potem ko mu je Bossi iz Pontide zaenkrat še potrdil podporo Berlusconija čaka danes preverjanje v parlamentu Opozicija v napad z dnevnim redom proti selitvi ministrstev v severno Italijo RIM - Po celotedenskem grmenju Bossijevih polkovnikov Maronija in Ca-stellija v nedeljo v Pontidi ni bilo političnega viharja, ki bi mogel ogroziti obstoj vlade. Govor vodje Severne lige Umberta Bossi-ja je bil grozeč bolj v tonih kot pa v vsebini in je predsedniku vlade zaenkrat potrdil zvestobo glavnega zaveznika. Čeprav to stališče nikakor ne zadovoljuje večinoma razjarjenega »ljudstva v zelenih srajcah«, se je Bossi odločil še enkrat za neke vrste polultimatum. Glasno in navidez odločno je izpostavil zahteve Severne lige, konkretna grožja za primer, da tem zahtevam ne bi bilo zadoščeno, pa je le ta, da na volitvah leta 2013 Severna liga ne bo več podprla morebitne ponovne Berlusconijeve kandidature za predsedstvo vlade. »Ligaši so se še enkrat izkazali kot ne-odločeni na vse«, je včeraj ironično komentiral Ilvo Diamanti na Repubblici. Predsednik vlade Silvio Berlusconi se je tako kljub porazu na upravnih volitvah in referendumih lahko veselil, da njegova vlada nima alternative in koalicija s Severno ligo ni ogrožena. »Severna liga se je kot vedno doslej izkazala za zanesljivega partnerja. Nobene alternative tej vladi ni. Skupaj bomo ostali na položaju do konca mandata leta 2013,« je premier komentiral vesti iz Pontide. Umberto Bossi je sicer na srečanju s somišljeniki zagrozil, da bi lahko prekinil zavezništvo z Berlusconijem na naslednjih parlamentarnih volitvah, če ta ne bo prisluhnil zahtevam stranke. »Dragi Berlusconi, tvoj položaj (na čelu desnosredinskega zavezništva) je ogrožen, če ne bo uresničena vrsta reform,« je dejal. Severna liga med drugim zahteva davčno reformo in večje davčne olajšave, uresničitev federalizma, Desno: Calderoli, Bossi in Maroni na odru v Pontidi. Spodaj: Tržaški somišljenik se je takole proslavil ansa prekinitev sodelovanja Italije v vojaškem posegu v Libiji in selitev nekaterih ministrstev na sever države. Bossi je vsekakor dejal, da v tem trenutku ne namerava rušiti Berlusconija, sicer bi v primeru predčasnih volitev lahko slavila levica. Berlusconija pa čakajo danes in jutri pomembna parlamentarna preverjanja. V poslanski zbornici bo danes glasovanje o zaupnici vladi na odloku o razvoju, sicer bi zaradi številnih amandmajev slednji zapadel pred potekom roka za odobritev. Prav tako danes v senatu in jutri v zbornici bo premier moral poročati o imenovanju devet novih podsekretarjev iz vrst ti. »odgovornih«. Nekateri med njimi so bili izvoljeni iz vrst opozicije in so šele nato prestopili v njegov tabor, zato je predsednik Napolitano pozval vlado, naj parlamentu, kjer želi opozicija preveriti, ali ima premier še jasno večino, poroča o novih razmerjih moči v vladi. Pri tem bi lahko bil prisiljen podvreči se glasovanju o zaupnici. V zbornici pa bo danes govor tudi o selitvi ministrstev na sever. Demokratska stranka, Italija vrednot in Tretji pol so predstavili tri dnevne rede na to temo, Casini pa je že predlagal naj bi vsi podprli dokument DS. Proti selitvi bi utegnili glasovati tudi nekateri poslanci desnice, kjer sta rimski župan Alemanno in predsednica Lazia Polverinijeva začela zbirati podpise pod peticijo, ki so jo podpisali tudi vidni desno-sredinski predstavniki. Zaradi tega je načelnik LS Cicchitto skušal pomiriti razburjenje. Selitev ministrstev na sever je včeraj v imenu škofovske konference kritiziral tudi predsednik komisije za socialne zadeve škof Bregantini. NEAPELJ - Preiskava o aferi P4 Bisignani dve uri odgovarjal sodniku NEAPELJ - Poslovnež Luigi Bisignani je včeraj dve uri odgovarjal na vprašanja sodnika Luigija Giordana, ki vodi postopek o ti. aferi P4. Zasliševanju je sledil tudi tožilec Woodcock. Kot je povedal Bisignanijev zagovornik odv. Gianpiero Pirolo, je obtoženec odgovarjal tudi na nekatera nova vprašanja tožilca. Obramba bo v prihodnjih dneh zaprosila za preklic pripora. Medtem prihajajo na dan nova razkritja. V zapisnikih se ob Gianniju Letti pojavljajo znana imena: Alemanno, Barbareschi, Briatore, Masi, gen. Santini, D'Alema, Prestigiacomo, Montezemolo. Sinoči je prišla vest, da je preiskovan tudi upravitelj državnih železnic Moretti, ki naj bi s pomočjo sodnika in danes poslanca LS Pape ustavil prijavo nekega podjetnika zoper tehnike Trenitalia, ki naj bi oškodovali njegovo podjetje. Podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta je 23. februarja odgovarjal o raznih okoliščinah, ki so jih tožilci zbrali iz telefonskih prisluškovanj. Povedal je da Bisignanija pozna že 40 let in je skupaj z Lambertom Dinijem bil za pričo na njegovi poroki. Ni izključil, da mu je Bisignani morda povedal kaj o preiskavi, zanikal pa je, da bi z njim in rimskim gen. tožilcem nazdravljal k imenovanju novega ustavnega sodnika Lattanzija. Bisignani se je spretno posluževal medijev, ugotavljajo tožilci. Škandalistične vesti je objavljal po spletni agenciji Dagospia, ki ji je tudi priskrbel 100 tisoč evrov od družbe Eni, Rai pa pogojeval preko direktorja Masija. Slednji je tožilcu priznal, da je preko Bisignanija, »ki je bil bližji Letti,« skušal vohljati, kaj želijo politični vrhovi. Tako so se vrstili pritiski glede oddaj, ki naj bi jih vodili Gianni Minoli, Anna La Rosa, Monica Setta, ali pritiski proti direktorju 3. mreže Ruffiniju in zlasti proti Mic-heleju Santoru, za katerega je odslovilno pismo napisal sam Bisignani. Poslovnež je župana Rima Alemanna dal v stik s Flaviom Briatorejem za načrt dirke formule 1 v Rimu. Na župana je tudi pritiskal za imenovanje Maurizia Ba-sileja na čelo podjetja Atac, Luca Barbareschi pa kljub temu ni dobil željenega ravnateljstva Stalnega gledališča v Rimu. Predsedniku Copasir D'Alemi je menda predstavil direktorja vojaške obveščevalne službe gen. Santinjia (a šele potem, ko je bil imenovan, trdi D'Alema), z ministrico Prestigiacomo pa se je pogovarjal po telefonu tako, da se je slednja zbala: »Če nama prisluškujejo, me boš pogubil«. Napolitano odgovarja Ligi glede umika iz Libije Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj ob praznovanju 60-le-tnice podpisa konvencija OZN za pri-bežnike dokaj neposredno odgovoril na zahteve Severne lige po umiku Italije iz zavezništva, ki je poseglo v Libiji proti Gadafijeve režimu. »Naša dolžnost, ki jo je potrdil parlament, je da ostanemo v koaliciji skupaj z drugimi državami, ki so se odzvale na poziv Združenih narodov,« je dejal Napolitano in dodal, da Italija ni mogla ostati ravnodušna do dogajanja pri južni sosedi, kjer je bilo treba zaščititi civilno prebivalstvo, ki zahteva svobodo in pravičnost. Napolitano je tudi govoril o fenomenu beguncev, ki jih ne gre enačiti s priseljenci. Gre za različna fenomena, ki pa ju je treba obravnavati v okviru mednarodno sprejetih obvez in v duhu smernic, ki so bile dogovorjene v Evropski uniji. Lele Mora aretiran -/ zaradi stečaja MILAN - Finančni stražniki so včeraj po nalogu sodišča v Milanu aretirali poslovneža Leleja Moro. Obtožen je goljufije v stečajnem postopku. Sodišče v Milanu je že aprila odredilo Morov »osebni« stečaj in torej prepoved vodenja vsakršne podjetniške dejavnosti, to pa zaradi stečaja nepremičninskega podjetja Diana. Sedaj ga obtožujejo še, da je izmaknil 8 milijonov evrov iz podjetja LM Management, ki je prav tako v stečaju zaradi približno 17-milijon-ske »luknje«. Mora naj bi davkariji bil dolžan 16 milijonov evrov, tej vsoti pa gre prišteti še 4 milijone dolgov do zasebnikov. Mora, ki je bil znan kot agent v svetu spektakla, je vpleten tudi v afero Ruby, saj naj bi on skupaj z Emiliom Fedejem priskrbel marsikatero mlado dekle za nočne zabave predsednika vlade Silvia Berlusconija v Arcoreju in drugih rezidencah. Marcegaglia: Takoj manever nato pa davčna reforma TURIN - Predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia je včeraj na zborovanju industrijcev v Turinu poudarila pričakovanje, da bo čimprej odobren varčevalni manever v skupni vrednosti 40 milijard evrov, sočasno pa naj bi se nadaljeval postopek za davčno reformo. Slednja naj obsega ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti in ne sme povečati ravni davčnega pritiska. »Vselej smo zahtevali sočasnost reforme in rasti,« je dejala Marcegaglia. »V času krize v Grčiji in ko bonitetna agencija Moody's svari Italijo, je treba čimprej odobriti varčevalni manever za 40 milijard, nato pa znižati davke podjetjem in odvisnim delavcem, če potrebno tudi z obdavčenjem finančnih rent«. INTERNET - Sklep mednarodne organizacije ICANN EVROPA - Odobrili so ga finančni ministri evro-območja Liberalizirali domene Stalni krizni sklad Namesto običajne ".com"poslej možne skoraj vsakovrstne končnice Na 3. julij odložili odločitev o pomoči Grčiji, ki mora prej sprejeti varčevalne ukrepe SINGAPUR - Mednarodna organizacija za dodeljevanje domen (ICANN), ki skrbi za krovno upravljanje svetovnega spleta, je včeraj omogočila praktično neomejene možnosti za nove vrhnje internetne domene oziroma končnice. V prihodnje bodo namreč možne tudi končnice na podlagi imen podjetij, mest, političnih strank in podobno. Prihodnje leto se bodo lahko zasebne ali javne organizacije prijavile za registracijo končnic, ki bodo lahko skoraj katerakoli beseda v kateremkoli jeziku oz. pisavi, vključno z arabsko, kitajsko in drugimi. »To je začetek popolnoma nove faze interneta,« je po srečanju v Singapurju dejal predsednik upravnega odbora ICANN Peter Dengate Thrush in dodal, da bodo »dopustili prosto pot inovacijam, razen če ne bo dobrega razloga za omejitev«. Odločitev ICANN je rezultat šestletnih pogajanj in predstavlja največjo spremembo v sistemu, odkar so leta 1984 uvedli vrhnjo internetno domeno ".com". Uvedba sprememb se je zavlekla zaradi skrbi, da bi nove končnice lahko posegle v pravice, povezane z blagovnimi znamkami, in avtorske pravice. Po ocenah strokovnjakov bi se lahko za novo možnost odločile velike družbe s po- dročja zabave, potrošniških izdelkov in finančnih storitev, da bi zaščitile svoje blagovne znamke. Nove domene bi lahko nekoliko zmanjšale prekrivanje imen spletnih strani z najbolj popularnimi končnicami, še posebej ".com", s katero je registriranih 94 milijonov spletnih strani. Analitiki pričakujejo med 500 in 1000 novih končnic, večinoma imen družb in izdelkov, pa tudi mest in generičnih imen, kot npr. ".hotel" ali ".bank". Nekatere skupine so se zavzemale za končnico ".sport" za športne spletne strani, nekatere druge so želele pravico za upravljanje s končnico ".eco". Prijava bo organizacije stala 185.000 dolarjev, pri čemer bodo morale izpolnjevati vrsto meril. ICANN bo vloge sprejemal 90 dni od 12. januarja prihodnje leto. Prijaviti se ne bodo mogle fizične osebe in družbe z enim družbenikom. Tolikšno plačilo v ICANN pojasnjujejo s kritjem stroškov novega programa vrhnjih domen (TLD), hkrati pa naj bi preprečili oportunistično pre-prodajanje domen. V primeru, da bo več interesentov za eno domeno, ICANN načrtuje javne dražbe. Vendar organizacija pričakuje, da se bodo npr. podjetja predhodno dogovorila in se tako izognila dražbi. (STA) LUXEMBOURG - Finančni ministri EU so včeraj v Luksemburgu dosegli dogovor o besedilu spremembe lizbonske pogodbe, potrebne za vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma v pomoč državam v območju evra z dolžniškimi težavami, je povedal šef evro-skupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Stalni krizni mehanizem s kapitalom 700 milijard evrov, ki bo državam v območju evra služil kot kreditor na zadnji ravni, naj bi sredi leta 2013 nasledil obstoječ začasen sistem za zagotavljanje stabilnosti evra. Od 700 milijard evrov kreditnega potenciala bo 80 milijard evrov vplačanega kapitala, 620 milijard evrov pa kapitala na vpoklic. Mehanizem bo mogoče uporabiti ob strogih pogojih, ki jih bo morala država prejemnica sprejeti, kot sedaj velja za pomoč iz začasnih mehanizmov za stabilnost evra, iz katerih prejemajo pomoč Grčija, Portugalska in Irska. Največ razprave je bilo glede vključitve zasebnega sektorja, pri čemer se ministri strinjajo, da mora biti to izključno prostovoljno. Večina elementov za vzpostavitev tega stalnega kriznega mehanizma (ESM) je že bila dogovorjena, a sedaj je prišlo tako daleč, da bo ta v kratkem vzpostavljen do te mere, da bo lahko pogodba o njem podpisana in potem se bodo začeli zakonodajni postopki. Sicer pa je šef skupine 17 držav v območju evra Juncker včeraj za 3. julij napovedal še eno izredno zasedanje evroskupine, ki bo posvečeno pomoči Grčiji. Finančni ministri držav v območju evra tokrat v Luk-semburgu niso dosegli nobenega dogovora o pomoči Grčiji pred bankrotom, temveč so odločitve preložili na začetek julija. Odločitev o izplačilu naslednjega obroka 12 milijard evrov posojila Grčiji v sklopu lani dogovorjene pomoči državi bo namreč po Junc-kerjevih besedah mogoča šele po tem, ko bo Grčija uzakonila zaveze glede varčevalnih ukrepov. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je Grčijo pozval, naj izpolni zaveze za ureditev javnih financ, pa čeprav je to boleč proces. »Dobro zdravilo je včasih grenko, a tudi učinkovito,« je ponazoril. Ob tem je zatrdil, da si bo Nemčija vsekakor prizadevala tako za zaščito skupne evropske valute kot za zaščito evropskega projekta. Grški parlament naj bi o varčevalnih ukrepih vlade pod vodstvom Georgeja Papandreuja, ki so pogoj za nadaljnjo finančno pomoč državi in njeno rešitev pred bankrotom, glasoval jutri. Poleg tega države v območju evra razpravljajo tudi o drugem svežnju pomoči Grčiji, pri čemer je glavno vprašanje sodelovanje zasebnih upnikov. Potem ko je Nemčija popustila pri stališču, da bi to moralo biti obvezno, so se uspeli dogovoriti, da bo izključno prostovoljno. (STA) / SVET Torek, 21. junija 2011 1 1 LIBIJA - Raketa zadela stanovanjsko poslopje v Tripoliju Nato obžaluje napako, ki je terjala devet življenj Številne žrtve v srditih bojih v oblegani uporniški Misrati TRIPOLI - Zveza Nato je v zadregi zaradi napake med bombardiranjem v Tripoliju, kjer naj bi v nedeljo po pomoti ubili vsaj devet ljudi. Libijske oblasti so novinarjem pokazale trupla petih ljudi, ki so bili po trditvah tiskovnega predstavnika vlade Muse Ibrahima ubiti v letalskem napadu Nata na eno od stanovanjskih sosesk Tripoli-ja. Nato je naknadno priznal odgovornost. Novinarje so najprej odpeljali do soseske al Arada, kjer so reševalci iskali morebitne preživele v ruševinah dvonadstropne hiše, v bolnišnici pa so jim nato pokazali trupla ženske in dveh majhnih otrok, ki so umrli v istem napadu. Ibrahim je zvezo Nato obtožil, da je "namerno ciljala civiliste" in povedal, da so bili v napadu ubiti tudi štirje mimoidoči, s čimer se je število žrtev povečalo na devet. Ranjenih je bilo 18 ljudi. Zveza Nato je priznala, da so bili v napadu na Tripoli ubiti tudi civilisti. Kot so pojasnili, kaže, da eden od izstrelkov ni zadel načrtovanega cilja in da je do tega prišlo zaradi napake v oborožitvenem sistemu. To je bilo od začetka posredovanja v Libiji sredi marca prvič, da je zavezništvo prevzelo odgovornost za civilne žrtve. Predstavniki Nata so obžalovali, da so civilisti umrli zaradi njihovega napada. Smrt civilistov obžalujejo tudi predstavniki upornikov, a hkrati opozarjajo, da Gadafijeve sile uporabljajo civilne objekte za shranjevanje orožja. V napadu zveze Nato je bilo včeraj v mestu Surman spet ubitih 15 civilistov, med njimi sorodniki tesnega sodelavca libijskega voditelja Moamerja Gadafija, je sporočila libijska vlada, po navedbah katere je bil uničen dom bivšega notranjega ministra Kuvajlidija al Hamidija. Pri Tem so bili ubiti njegova sinova, ena od njunih žena in trije otroci. Al Hamidi, čigar hči je poročena z enim od Gadafije-vih sinov, je odnesel celo kožo. Ostri spopadi pa so se včeraj nadaljevali med uporniki in silami zvestimi Moamerju Gadafiju v obleganem uporniškem mestu Misrata, kjer je bilo ubitih devet ljudi, 51 pa je bilo ranjenih. Med ubitimi in ranjenimi so tako bojevniki kot civilisti, so sporočili predstavniki upornikov. Uradne potrditve teh podatkov sicer še ni. Hudi spopadi naj bi potekali tudi v mestu Nalut, od koder pa zaenkrat ni poročil o številu žrtev. Libijske uporniške sile so sicer sporočile, da jim zmanjkuje denarnih sredstev in da niso še prejele nič od približno milijarde dolarjev pomoči, ki so jo nedavno obljubili mednarodni donatorji. (STA) DUNAJ Libijska policista pred ruševinami stanovanjske hiše, ki jo je pomotoma zadela Natova raketa ansa STRASBOURG - Parlamentarna skupščina Sveta Evropa Pozornost arabski pomladi V razpravi tudi delitev bremena zaradi vse večjega pritiska beguncev STRASBOURG - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je včeraj v Strasbourgu začela poletno zasedanje, ki bo trajalo do petka. Ena od glavnih tem zasedanja bo podpora nastajajočim demokracijam v arabskem svetu, med vrhunce pa sodita tudi nagovora ukrajinskega in armenskega predsednika, Viktorja Janukoviča v torek in Ser-ža Sarkisjana v sredo. Razmere v arabskem svetu bodo glavna tema zasedanja danes, ko bodo člani skupščine SE tudi odločali o prošnji maroškega parlamenta za status "partnerja za demokracijo". Ta je namenjen parlamentom sosednjih držav, ki želijo sprejeti vrednote Sveta Evrope, kot so svobodne volitve in odprava smrtne kazni. Udeležence zasedanja bosta ob tem nagovorila predsednika obeh domov maroškega parlamenta. Razprave o razmerah v Tuniziji se bo medtem udeležil tudi tuni-zijski zunanji minister Muldi Kefi. Sledila bo razprava o deljenju odgovornosti pri obravnavi prosilcev za azil in beguncev v Evropi ter o njihovem reševanju na morju. Gre za pro- blematiko, ki pobliže zanima Italijo, saj je zaradi krize najprej v Tuniziji in sedaj v Libiji najbolj izpostavljena ber-gunskemu pritisku in je že večkrat zahtevala večjo porazdelitev bremena med vsemi evropskimi državami. Na zasedanju bodo prisotni številni begunci in prosilci za azil, ki bodo delili svoje osebne izkušnje. Skupščina SE je sicer že na spomladanskem zasedanju v resoluciji poudarila, da bi si morale bremena zaradi prihoda na tisoče nezakonitih priseljencev, beguncev in prosilcev za azil iz severne Afrike na jug Evrope deliti vse evropske države. Jutri bodo udeleženci razpravljali o poročilu skupine uglednih osebnosti Sveta Evrope z naslovom Skupno življenje v Evropi 21. stoletje. Parlamentarno skupščino SE bosta na tretji dan zasedanja poleg tega nagovorila armenski predsednik Sarkisjan in bolgarski zunanji minister Nikolaj Mladenov. Na programu je tudi razprava o reformi PS SE. Razprava o stanju človekovih pravic v Evropi bo na sporedu v četrtek. Nemška pravosodna ministrica Sa- bine Leutheusser-Schnarrenberger ter državni tožilec za Anglijo in Wales Dominic Grieve se bosta ob tem udeležila debate o nacionalnih parlamentih kot porokih za človekove pravice v Evropi ter o vlogi parlamentov pri utrditvi in razvoju socialnih pravic v Evro-pL Sledila bo slovesnost od podelitvi nagrade PS SE za človekove pravice, ki bo tokrat šla v roke ruski nevladni organizaciji Odbor proti mučenju. Kot je PS SE sporočila že na spomladanskem zasedanju, si je organizacija nagrado prislužila zaradi ključne vloge, ki jo je odigrala pri pomoči žrtvam resnih zlorab človekovih pravic, predvsem v Čečeniji. Zasedanja se bosta udeležili tudi vodja delegacije državnega zbora Slovenije v PS SE Darja Lavtižar Bebler ter nadomestna članica Andreja Rihter. Lavtižar Beblerjeva bo sodelovala pri delu političnega odbora in odbora za pravne zadeve in človekove pravice, Rihterjeva pa bo v četrtek in petek sodelovala pri delu odbora za kulturo, znanost in izobraževanje. (STA) V Tuniziji začeli soditi nekdanjemu predsedniku TUNIS - V Tuniziji se je včeraj začelo sojenje nekdanjemu predsedniku Zinu el Abidinu Ben Aliju, ki je bil z oblasti sredi ljudske vstaje primoran sestopiti 14. januarja in se je zatekel v Savd-sko Arabijo. Ben Ali, ki ga obtožbe med drugim bremenijo kraje, je že vnaprej zanikal vse očitke, njegov odvetnik pa je zaprosil za preložitev sojenja. Na sodišču v Tunisu se je začel proces v prvem od 93 primerov, ki bremenijo Ben Alija: s soprogo Leilo Trabelsi naj bi zbral več milijonov dolarjev in nakita v palači v kraju Sidi Bou Said blizu Tunisa. Ben Alija bremenijo tudi zaradi odkritja mamil in orožja, za kar bi mu lahko dosodili med pet in 20 let zapora, bremenijo pa ga tudi obtožbe za umor in mučenje, o katerih bo kasneje odločalo vojaško sodišče. (STA) Mubarak naj bi imel raka KAIRO - Strmoglavljeni egiptovski predsednik Hosni Mubarak, ki mu bodo avgusta začeli soditi zaradi obtožb o sodelovanju pri uboju protivladnih protestnikov in o korupciji, ima raka na želodcu, je povedal njegov odvetnik Fa-rid al Dib. »Ima raka na želodcu in tumorji rastejo,« je dejal. Mubarak je trenutno v priporu v bolnišnici v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk. Od 13. aprila, ko so ga zaslišali, naj bi imel težave s srcem. Danes 83-letnega Mu-baraka so sicer marca 2010 operirali v Nemčiji ter mu odstranili žolčnik in tvorbo na tankem črevesu. (STA) V Nemčiji še ena smrt zaradi okužbe z E.coli BERLIN - Nemški nacionalni center za nadzor bolezni, inštitut Robert Koch, je včeraj sporočil o novi smrti zaradi okužbe z nevarno bakterijo E.coli. Skupno število smrtnih primerov okužbe tako znaša 40 oseb. Po drugi strani število novih okužb že več kot deset dni narašča zelo počasi. Po podatkih inštituta Robert Koch je v Nemčiji zaradi okužbe z E.coli do sedaj zbolelo 3494 oseb. Od okuženih jih 810 trpi za nevarnim hemolitičnim uremičnim sindromom, ki lahko privede do odpovedi ledvic. (STA) Kitajsko še ogroža deževje PEKING - Osrednji in južni del Kitajske, kjer so zaradi poplav že preselili milijon ljudi, ogroža novo močno deževje. Deževati je začelo v prvem tednu junija, napovedi pa kažejo, da se bo deževje nadaljevalo še vsaj tri dni. Doslej so zaradi naraščajočih rek evakuirali milijon ljudi, na različne načine pa jih je prizadetih kakih šest milijonov. 168 ljudi je umrlo ali jih pogrešajo. V pokrajinah, ki jih zdaj pesti deževje, so se sicer v prejšnjih mesecih ubadali z najhujšo sušo v zadnjih desetletjih. (STA) Konferenca agencije IAEA Razprava o jedrski varnosti po Fukušimi SIRIJA - Predsednikov govor ob protestih, ki pretresajo državo Asad pozval k dialogu Reforme bodo, obljublja, a šele ko se bodo končali nemiri - Evropa: Reforme takoj DUNAJ - Na Dunaju se je včeraj začela sedemdnevna ministrska konferenca Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), posvečena izboljšanju jedrske varnosti v svetu po nesreči v japonski nuklearki Fukuši-ma. Generalni direktor IAEA Jukija Amano je ob tem države pozval, naj pristanejo na obvezne varnostne preglede jedrskih elektrarn s strani agen-cije.Trenutno IAEA preglede jedrskih elektrarn izvaja le na povabilo držav, pristanek na Amanov poziv pa bi bil dobrodošel korak naprej. Poleg tega je Amano predlagal globalne stresne teste vseh obstoječih jedrskih elektrarn, s pomočjo katerih bi med drugim pregledali njihovo zavarovanost pred poplavami in potresi. Amano je še dejal, da bi morala IAEA igrati večjo vlogo pri informiranju mednarodne skupnosti o hudih nesrečah, kakršna se je zgodila v nuklearki Fukušima po rušilnem po- tresu in cunamiju, ki sta Japonsko prizadela 11. marca. V primeru Fukuši-me je namreč IAEA v glavnem le posredovala informacije japonske vlade, Amano pa se je zavzel za aktivnejšo vlogo agencije v prihodnosti. Predlagal je, da bi IAEA ponujala tudi lastne analize in napovedi. Dodal je še, da mora IAEA posodobiti varnostne standarde, posebno tiste, ki zadevajo tveganja različnih naravnih katastrof. Standardi IAEA trenutno za države niso zavezujoči, vendar je Amano pozval k njihovemu upoštevanju. »Celo najboljši varnostni standardi so neuporabni, če jih ne implementiramo,« je izjavil. Med nedavno raziskavo je ekipa strokovnjakov na Japonskem ugotovila, da država ni upoštevala vseh standardov IAEA. A večina držav članic IAEA ne izraža naklonjenosti temu, da bi standardi IAEA postali zavezujoči, poroča ameriška tiskovna agencija AP. (STA) DAMASK - Sirski predsednik Ba-šar al Asad je včeraj pozval k nacionalnemu dialogu za oblikovanje ustavnih sprememb v državi, ki jo že od marca pretresajo protesti. Te je označil za posledico zarote iz tujine ter zatrdil, da reform v državi ne bo, dokler bo v njej vladal kaos. Al Asad, ki je govoril na univerzi v Damasku, govor pa je prenašala tudi televizija, je dejal, da »bodo odgovorni za prelivanje krvi plačali račun«. V Siriji je od začetka protirežimskih protestov marca po podatkih nevladnih organizacij v nasilju varnostnih sil umrlo prek 1300 civilistov, skoraj 11.000 pa jih je zbežalo v sosednjo Turčijo. »Lahko rečemo, da je nacionalni dialog slogan prihodnje etape. Ta lahko privede do sprememb ustave ali do nove ustave,« je dejal al Asad. Omenil je tudi možnost odprave člena ustave, ki v državi dovoljuje le stranko Bas, ki je na oblasti že prek 40 let. Prav odprava tega člena ustave je ena od ključnih zahtev upornikov. Napovedal je oblikovanje odbora za preučitev ustavnih sprememb Bašar al Asad ansa ter izrazil prepričanje, da bi reforme lahko sprejeli do septembra oziroma najkasneje do konca leta. Kljub temu pa je al Asad opozoril, da reform ne bo ob sabotažah in kaosu. »To, kar danes počnejo nekateri, nima nobene zveze z reformami ali razvojem,« je dejal. Al Asad, ki je na oblast prišel po smrti svojega očeta leta 2000, je doslej že večkrat skušal pomiriti protestnike, vendar so ti vselej ocenili, da so njegovi predlogi bodisi le simbolični bodisi prepozni. Britanski zunanji minister William Hague pa je včeraj v Luksemburgu poudaril, da mora sirski predsednik Bašar al Asad takoj reformirati državo ali odstopiti. Izrazil je upanje, da bo Turčija izkoristila vpliv na sirske oblasti ter jim to "jasno in pogumno" pojasnila. Vodja britanske diplomacije je to povedal ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Luksemburgu. Italijanski zunanji minister Franco Frattini pa je menil, da ima al Asad »zadnjo priložnost, da začne konkretne reforme«. Dejal je tudi, da mnogi izgubljajo upanje, da bo al Asad krenil po poti reform. Frattini je še poudaril, da je streljanje civilistov "absolutno nesprejemljivo" in da je treba takoj ustaviti ogromne tokove beguncev. (STA) 1 2 Torek, 21. junija 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu PEVMA - V noči s sobote na nedeljo se je zgodila prometna nesreča Nočni »dirkač« za las ni porušil spomenika Voznik podrl kamniti stebrič, trčil v parkirana avtomobila in pobegnil Neznan avtomobilist je v noči med soboto in nedeljo povzročil nemalo škode v središču Pevme. Po sledeh, ki jih je njegovo vozilo pustilo na cesti in ob njej, je mogoče sklepati, da je s precejšnjo hitrostjo pridrvel z goriške strani, v bližini spomenika NOB pa je izgubil nadzor nad vozilom. Najprej je oplazil podporni zid nasproti spomenika, od koder ga je odbilo na levo stran ceste. Tam je vozilo pomendralo gredico pred spomenikom, zadelo enega od stebričkov, ki držijo okrasno verigo okrog pomnika, in ga izrulo. Vozila to še ni ustavilo, tako da se je na drugi strani zaletelo še v dva parkirana avtomobila in ju poškodovalo. Če bi podivjani avtomobil odbilo samo za meter bolj v levo, bi najbrž ne bilo več spomenika NOB v Pevmi. Domačini, ki živijo v bližini kraja nesreče, so povedali, da jih je okrog 4.30 zjutraj zbudil močan trušč. Ko so pogledali skozi okno, so videli velik črn avtomobil znamke Audi, ki je hitro odpeljal v smeri Oslavja. Po ropotu so domačini sklepali, da je bilo vozilo precej poškodovano, zaradi teme pa žal niso uspeli prebrati registrske tablice. Takoj so poklicali goriške karabinjerje, ki so v Pevmo prispeli v nekaj minutah in sestavili zapisnik dogodka. Kdo je bil av-tomobilist, ki je povzročil škodo in pobegnil, do včeraj še ni bilo znano. Kara-binjerji so domačinom povedali, da bodo povzročitelja nesreče lažje izsledili v primeru, da je šlo za italijanskega državljana; če je za škodo odgovoren tuj državljan, bo izsleditev težja, čeprav ne nemogoča. Omeniti gre, da so včeraj zjutraj občinski uslužbenci že popravili škodo ob spomeniku, kako bo s povračilom stroškov lastnikoma dveh poškodovanih avtomobilov pa za zdaj ni jasno. Verjetno bosta morala počakati, da pristojne oblasti izsledijo nočnega »dirkača«, ki za las ni porušil pevmskega spomenika. Na glavni cesti skozi Pevmo je bilo žal v zadnjih letih kar nekaj nesreč, ki jih je mogoče pripisati prehitri vožnji. Rajonski svet je zato v preteklosti pozval občinsko upravo, da je potrebno poostriti kontrole oz. namestiti »ležeče policaje«, ki bi voznike prisilili, da zmanjšajo hitrost vožnje, do ukrepov pa doslej še ni prišlo. (vip) Posledice nesreče v Pevmi vip Udeleženci slovesnosti v Šempetru GORICA - Jaz, mi, oni. Multikulturni dialog Po Rimu in Piacenzi je na vrsti Gorica Pred nekaj dnevi je v Piacenzi padel zastor nad mednarodno skupinsko razstavo »Jaz, mi, oni. Multikulturni dialog«. Zaključek je bil nadvse svečan, saj je sovpadal s posebno kulturno manifestacijo, na kateri sta nastopili bosanski folklorni skupini Zlatni Ljiljani in »Mladost. Manifestacija je privabila množico gledalcev, prisotni pa so bili tudi konzul Bosne in Hercegovine v Milanu Azra Popovic, odbornik občine Piacenza Stefano Perucci in predstavniki združenj, ki so pobudniki projekta, Bosna u Srcu, Bosna Hercegovina - Oltre i confini iz Piacenze, Kulturni dom iz Gorice in Udruženje ljubitelja umetnosti iz Brčkega. Večer sta vodila Enisa Bu-kvic in Medaga Hodžic. Razstava »Jaz, mi, oni. Multi-kulturni dialog«, ki so jo marca prvič postavili na ogled v muzeju Trastevere v Rimu, bo po Piacenzi prispela v Gorico. Odprli jo bodo v petek, 24. junija, ob 18. uri v galeriji Kulturnega doma. Na ogled bodo dela treh »domačih« avtorjev, in sicer Franka Zerjala iz Gorice, Aleksandra Pece iz Nove Gorice in Lo-rette Dorbolo iz Benečije, trem bosanskim slikarjem, Enesu Levicu iz Brčkega in Slavku Medunicu iz Brčkega ter Ruži Gagulic iz Tra-mosnice Donje, se bosta za goriško priložnost pridružila še dva mlada umetnika iz Jajca, Hana Popaja in Samir Hažbic. Po Gorici bo razstava v poletnem času na ogled še v raznih bosanskih mestih (Sarajevo, Jajce, Brčko), celoten kulturni projekt pa se bo zaključil pred iztekom letošnjega leta. Doslej je bila mednarodna skupinska razstava deležna pozitivnih ocen tako italijanske in bosanske strokovne kritike kot tudi številnih obiskovalcev, ki so si jo ogledali najprej v Rimu, nato pa v Piacenzi. fotok.m. TRŽIČ V pristanišču raste pretovor Zlasti narastel pretovor celuloze Maja je glede na aprilske podatke pretovor blaga v trži-škem pristanišču narastel za preko 15 odstotkov. V prvih petih mesecih leta so skupno pretovorili 1.518.205 ton blaga, potem ko so v enakem obdobju lanskega leta pretovorili 122.093 ton blaga, kar pomeni, da je bila rast 35 odstotna. Če bi iz primerjave izključili goriva (-11,81 odstotkov), bi skupna rast presegla 48 odstotkov. Najvišjo rast so maja beležili celuloza (+79,3 odstotka), metalurški izdelki (+40,02 odstotka) in avtomobili (+29,46 odstotka). »Če se bo dosedanji trend nadaljeval, kar sicer pričakujemo, bomo v kratkem dosegli količino pretovorjenega blaga, ki je veljalo pred gospodarsko krizo,« pojasnjuje predsednik pristaniškega podjetja Emilio Sgarlata. GORICA ŠEMPETER - Na slovesnosti policije tudi italijanske varnostne sile Preiskovanje čezmejnega kriminala uspešno zaradi dobrega sodelovanja Včeraj je na postaji prometne policije v Šempetru potekala osrednja slovesnost novogoriške policijske uprave ob dnevu slovenske policije. Ta si je svoj praznik zbrala v spomin na svojo vlogo v osamosvojitveni vojni leta 1991. Letošnji praznik je bil v luči 20. obletnice osamosvojitve Slovenije še posebej slovesen. Zbrane policiste in druge goste, med katerimi so bili tudi goriški kvestor Pier Riccardo Piovesana, vi-demski kvestor Antonio Tozzi ter drugi predstavniki obeh kvestur, predstavniki karabinjerjev in italijanske mejne policije, sta v slovesnem nagovoru pozdravila šempetrski župan Milan Turk in direktor novogoriške Policijske uprave Alojzij Mohar. »Policisti ste takrat v miličniških uniformah skupaj z drugimi odigrali pomembno vlogo v slovenski osamosvojitveni vojni. Spomine s tistega časa je treba ohraniti tudi za prihodnje rodove,« je povedal župan Turk, ki je spomnil tudi na žrtve vojne. »V dvajsetih letih smo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili v devetdesetih letih: postati sodobna institucija, kakršno poznajo po evropskih mestih. To smo v tem času tudi dosegli,« pa je poudaril Mohar in dodal, da je novogoriška policijska uprava predvsem pri preiskovanju čez-mejnega kriminala uspešna tudi zahvaljujoč dobremu sodelovanju z italijanskimi varnostnimi organi. V nadaljevanju sta Mohar in namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec podelila priznanja in znake policije za dolgoletno delo: zlati ščit policije, srebrni ščit policije, bronasti ščit policije, znak policije za dolgoletno delo in medalja policije za hrabrost in požrtvovalnost. Prejemnik zlatega ščita Franc Zorko je povedal: »Priznanje mi pomeni veliko, ker so mi ga podelili sodelavci za moje dolgoletno delo. Po dvajsetih letih od osamosvojitve in po tridesetih letih dela v policiji je to zame osebno velika čast. Splošna ocena je, da v Sloveniji živimo varno. Razmere pa se spreminjajo tudi za delo policije. Vsekakor je v luči današnjega časa delo na terenu za policiste še zahtevnejše, praktično smo vsak dan pri vsaki intervenciji opazovani, kar je tudi prav.« (km) Nadškofijski muzej še vedno čaka na odprtje Del kompleksa bivšega samostana klaris, ki je na vogalu med Ulico Santa Chiara in Verdijevim korzom, še vedno sameva. Po Videmski univerzi, ki je del poslopja zasedla decembra lani, bi se moral vanj vseliti tudi nadškofijski muzej, datum odprtja pa ostaja zaenkrat neznanka. Ureditvena dela prostorov, v katerih bi bil med drugim na ogled Oglejski zaklad, po besedah goriškega odbornika za kulturo Antonia Devetaga še niso zaključena, dokončna odločitev pa ni padla niti v zvezi s sistemom upravljanja muzejske ustanove. »Po dokončanem posegu bomo imeli na voljo štiri nadstropja po približno 300 kv. metrov, ki ne bodo namenjena izključno Oglejskemu zakladu,« je povedal goriški občinski odbornik Antonio Deve-tag. Možno je, da bodo le dve nadstropji namenili stalni muzejski zbirki, v ostalih dveh nadstropjih pa bi uredili prostore za začasne razstave in dvorano s približno 200 sedeži, ki bi bila na voljo za razna srečanja in posvete. Kot znano, se projekt odprtja nadškofijskega muzeja vleče že dolgo let, saj sega v čas Devetagovega odborništva pod Valentijevo upravo. Odbornik je povedal, da občina še vedno računa na to, da bi muzej odprla v tekočem letu in sicer z večjo razstavo ob 150-letnici zedinjenja Italije, gotovosti pa ni. »Dela še niso zaključena, ker se je med gradbenimi deli stalno zatikalo. Da je prišlo do takih zamud, je ne nazadnje krivo tudi dejstvo, da je bil projekt muzeja v času Brancatijeve-ga županovanja opuščen,« je povedal Devetag. V zvezi z upravljanjem strukture je odbornik pojasnil, da so možne razne rešitve, o katerih se bodo še pogovorili z drugimi ustanovami. »Ena izmed poti bi bila ustanovitev družbe, ki bi upravljala vse goriške muzeje, v katero bi se lahko vključila tudi goriška pokrajina. Ta predlog je pred leti dala Fundacija Goriške hranilnice,« je spomnil Devetag. Po odbornikovem navajanju pa so se že pred časom zaključila obnovitvena dela na goriškem gradu, kjer so popravili kurjavo, vrata, ipd. »Slovesnost ob zaključku obnove bomo priredili 6. julija, ko bomo na gradu tudi odprli razstavo antičnih glasbil Theatrum instrumentorum,« je podčrtal Devetag in pristavil, da se bo dogodka udeležil deželni odbornik za kulturo Elio De Anna. (Ale) TRŽIČ Trojica nasilnežev okradla ribiča Vrstnika so najprej okradli, nato pa so ga še pretepli. Tržiški karabinjerji so v noči med petkom in soboto obravnavali primer nasilja med mladimi, v okviru katerega so aretirali dva dvaj-setletnika - delavca iz Tržiča in brezposelnega iz Škocjana - ter prijavili mladoletnika iz Škocja-na. Do nasilja je prišlo okrog treh zjutraj v tržiškem mestnem središču, kjer je prejšnji teden potekal praznik vina. Trojica je 19-letnemu ribiču iz Foljana-Redi-pulje najprej ukradla denarnico, v kateri je imel 900 evrov. Ker jim je 19-letnik skušal to preprečiti, so ga udarili v obraz in pobegnili. Trojico so kmalu zatem izsledili karabinjerji, ki so oba dvaj-setletnika odvedli v zapor, mladoletnika pa so prijavili in zaupali staršem. 19-letnika so prepeljali v tržiško bolnišnico; okreval bo v desetih dneh. GORIŠKI PROSTOR Torek, 21 . junija 2011 1 3 / GORICA - Šola Licejci na Gorenjskem Enodnevna ekskurzija Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije je tudi letos nudilo dijakom četrtih razredov goriških licejev Simon Gregorčič in Primož Trubar, enodnevno ekskurzijo, tokrat na Gorenjsko. Izlet, ki so ga izpeljali v začetku aprila, se je začel z obiskom Kovaškega muzeja v Kropi, kjer so si licejci ogledali ročno izdelavo žebljev, prikazano pa jim je bilo tudi težko življenje kovaških družin. Ekskurzija se je nadaljevala v Čebelarskem muzeju, kjer so si ogledali razne eksponate, ki so jih uporabljali v čebelarstvu. Predstavili so jim posebno vrsto čebele, kranjsko sivko, ki je avtohtona slovenska vrsta. Poleg tega so jim v muzeju očrtali tudi Linhartovo življenje in pomen njegovega ustvarjanja za slovenski narod. Nato je pot dijake popeljala do Prešernovega rojstnega kraja, Vrbe, kjer so si ogledali pesnikovo rojstno hišo. Izlet so zaključili s postankom pri Blejskem jezeru, nato pa so odpotovali v Kranj za ogled središča mesta. Ekskurzija je gotovo pripomogla k dopolnjevanju kulturnega obzorja licejcev. Večina dijakov si je že ogledala te kraje, toda s tokratno izkušnjo so se mladi prepričali, da je kultura vrednota in da jo pridobivamo s pazljivim pogledom na svoje bližje, pa tudi daljno okolje. Za ekskurzijo se dijaki zahvaljujejo Ministrstvu za šolstvo Republike Slovenije in višji pedagoški svetovalki na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije Andreji Duhovnik. Dijaki 4. družboslovnega in znanstveno-tehnološkega liceja V novogoriškem domu upokojencev stoletnica Pred nekaj dnevi je stoti rojstni dan učakala Lojzka Martelanc, oskrbovanka novogoriškega doma upokojencev. Prijetno praznovanje v družbi sostanovalcev in gostov sta ji včeraj pripravila družina in osebje doma. Življenje stoletne Lojzke Martelanc ni bilo lahko. Rodila se je v Škofji Loki kot najmlajša od petih sestra. Na otroštvo jo vežejo lepi spomini, druga svetovna vojna pa je posegla tudi v njeno življenje. Komaj petletnega sina je morala pustiti pri Stoletnici sta včeraj voščila tudi župan Andrej Maffi in novogoriški svetnik Ivan Erzetič foto k. m. sorodnikih, ko so jo z možem odgnali v Nemčijo. Tam je delala v tovarni orožja in se izučila za strugarja. Po vojni se je z družino vrnila na Primorsko, od koder je bil doma njen mož. Družina se je zaradi njegove službe nenehno selila, nazadnje so se ustalili v Kanalu. Sedaj ima gospa tri vnuke ter pravnuka in pravnu-kinjo. Do devetdesetega leta se je sama oskrbovala: nakupovala je, kuhala in delala na vrtu. Sprva je zavračala misel na to, da bi se preselila v dom upokojencev, nato pa se je dobro vživela in si tudi našla prijatelja. Zadnje čase je sicer opešala, tako da so se gostje za stoto obletnico zbrali kar ob njeni postelji. (km) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. ~M Gledališče 14. MEDNARODNI FESTIVAL ULIČNEGA GLEDALIŠČA »ANA DESE-TNICA« V NOVI GORICI: v sredo, 29. junija, ob 19. uri pred glavnim vhodom SNG Nova Gorica ulični cirkus »Cirque Déco«; v soboto, 7. julija, ob 10.30 pred Goriško knjižnico Franceta Bevka ulična predstava »Zlati osel«; v nedeljo, 3. julija, ob 21. uri na ploščadi med SNG Nova Gorica in Goriško knjižnico Franceta Bevka ulična predstava »Glasbena skrinjica«; v nedeljo, 10. julija, ob 19. uri na ploščadi med SNG Nova Gorica in Goriško knjižnico Franceta Bevka ulična predstava »Exodo«; ogled vseh predstav je brezplačen. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »L'ultimo dei templari«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »X-Men: l'inizio« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.40 - 20.20 »The Tree of Life«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »I guardiani del destino«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.00 »L'ul-timo dei templari« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »X-Men: l'inizio« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Li-bera uscita«. Dvorana 5: 17.30 - 20.15 - 22.10 »Il ra-gazzo con la bicicletta«. Razstave V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava miniaturnih akvarelov Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V GALERIJI ARS v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Pripovedujem«. Razstavljajo Juan Arias Bonano, Vera Elvira Mauri in Mariadolores Simone. VV LOKALU WINE-CAFE na Travniku 37 v Gorici bo do 25. junija med 11. in 15. uro ter med 18. in 24. uro na ogled razstava akvarelov Jožeta Ceja. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA sporoča urnik brezplačnih strokovnih vodstev po zbirkah: grad Dobrovo 26. junija, ob 15. uri. Strokovna vodstva so brezplačna, obiskovalci morajo poravnati le vstopnino (2 evra za odrasle in 1 evro za otroke, dijake in študente). V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Gorici bo do 26. junija na ogled razstava del študentov fakultete iz arhitekture na Tržaški univerzi z naslovom »Spazi dimenticati luog-hi ritrovati«. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Piera Mode z naslovom »Figurazione Astrat-ta«; do 28. junija med 10.30 in V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ je na ogled antološka razstava goriškega slikarja Franca Duga; do 15. julija ob prireditvah in domeni. V MUZEJU TERITORIJA v Krminu je na ogled razstava »Doubles Rimedia-re l'arte«. Razstavljajo Carlo Andrea-si, Michele Spanghero, Beppino De Cesco, Ivan Dal Cin, Alessandro Ruz-zier in Paolo Comuzzi; do 17. julija od četrtka do sobote med 16. in 20. uro, ob nedeljah, med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. V PROSTORIH UNIVERZE V NOVI GORICI na Vipavski ul. 13 v Rožni dolini je na ogled razstava z naslovom »Gagarin - nebo je črno, zemlja je modra« ob 50-letnici poleta prvega koz-monavta Jurija Gagarina v vesolje; do 20. julija od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici v Gorici je na ogled zgodovinska razstava z naslovom »Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 18151915« (Gospodje, na pot! Kako smo potovali v srednji Evropi 1815-1915); do 24. julija (ob petkih in sobotah 10.00-13.00, ob nedeljah in praznikih 15.00-19.00, ob nedeljah ob 16.30 voden obisk). Vstop je prost. Koncerti GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: danes, 21. junija, ob 20. uri bodo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici nastopili sopranistka Matejka Bukavec, baritonist Damjan Locatel-li ter pianistka Tamara Ražem Loca-telli; vstopnine ni, prostovoljni prispevki so namenjeni ohranjanju kul-turno-zgodovinskega spomenika. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATE-LIER vabita na Snovanja 2011: v soboto, 25. junija, ob 20.30 koncert sakralne glasbe v sklopu niza »Glasba pod cerkvenim obokom«. Nastopili bodo otroški pevski zbor Emil Komel, mladinski čezmejni zbor P. Trubar in Mirko Butkovič na orglah; vstop prost. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA nudi v mesecu juniju brezplačne poskusne lekcije raznih inštrumentov; informacije in prijave na goriškem sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508, gorica@glasbenamatica.com. GLASBENA MATICA IN KD SOVOD-NJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Kor-zu Verdi 51, tel. 0481-531508, gori-ca@glasbenamatica.com. DRŽAVNA AGENCIJA ZA RAZVOJ ŠOLSKE AVTONOMIJE - Območna enota za Furlanijo Julijsko krajino vabi na predstavitev zbornika »Šola na obronkih slovenščine«, ki bo v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah danes, 21. junija, ob 16. uri. Predstavljeni bodo zbrani prispevki in izsledki anketne raziskave, ki je bila opravljena med učnim osebjem šol in vrtcev v iztekajočem se šolskem letu. Izvode zbornika bodo delili brezplačno. Parkirišče banke bo za to priložnost odprto. & Izleti IZLET V GARDALAND bo v ponedeljek, 27. junija, z odhodom iz Doberdoba ob 6.30, vrnitvijo po večernem zaprtju zabaviščnega parka. Cena 43 evrov vključuje prevoz z avtobusom in vstopnino; na razpolago je še nekaj mest; informacije in vpisovanje po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja), lu-cia.fer72@libero.it. KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR organizira v petek, 24. junija, avtobusni izlet v kraj Illegio na ogled razstave z naslovom »Aldila - l'ultimo mistero«. Odhod ob 15.30 izpred občine v Moraru, cena za avtobus, vstopnino in večerjo v tipični restavraciji v Verzegnisu znaša 45 evrov; informacije in rezervacije po tel. 3396445404 med 18.30 in 20.30. SPDG obvešča udeležence izleta v Bolgarijo, da bo avtobus odpeljal v soboto, 25. junija, ob 5. uri s parkirišča pri Rdeči hiši (na italijanski strani). Priporoča se točnost. ZDRUŽENJE ACCIPITER prireja brezplačen vodeni ogled Prelosnega jeze- ra v soboto, 25. junija, ob 17. uri z zbirališčem pri sprejemnem centru ob Prelosnem jezeru; informacije po tel. 333-7278407. SPDG priredi 23. in 24. julija izlet v Dolomite, v skupino Pale di San Martino. Prijave (zaradi rezervacije prenočišča) najkasneje do 8. julija. Predviden je vzpon na vrh Mulaz v severozahodnem delu skupine, nad prelazom Valles. Organizacija prevoza bo odvisna od števila prijav; informacije in prijave po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. H Čestitke MATEJI ČERNIC, dobitnici nagrade »Zlato zrno 2011«, čestita in želi še polno uspehov in ustvarjalnih dosežkov Zveza slovenske katoliške prosvete. □ Obvestila GORIŠKI URADI CGIL so se preselili iz Ul. Terza Armata v Ul. Canova 1, 1. nadstropje (tel. 0481-522518, faks 0481-524093, e-mail gori-zia@fvg.cgil.it). PREDPRODAJA VSTOPNIC V GORICI ZA KONCERT GORANA BREGOVI-ČA, ki bo v petek, 15. julija, pri Bri-ščikih (občina Zgonik pri Trstu) poteka v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288). Cena vstopnice znaša 15 evrov. POLETJE V DANICI: od 21. junija do 15. julija bodo vsak torek in petek od 16. do 19. ure v prostorih SKC Danica na Vrhu potekala srečanja za otroke. Danes, 21. junija, bo likovna delavnica z risanjem na plošči; 24. junija bo pustolovsko srečanje s taborniki; 28. junija se bodo otroci lahko seznanili z delovanjem civilne zaščite; 1. julija bodo spoznavali čebelice; sledila bosta dva športna popoldneva: 5. julija se bodo malčki lahko preizkusili v nogometu, 8. julija pa bodo spoznavali svet odbojke; 12.julija bodo pod vodstvom Kraških krtov odkrivali vrhovsko podzemlje; zadnje srečanje (15. julija) pa bo bolj okusno, saj si bodo udeleženci sami izdelovali sladoled (»Ice party«). Vsak dan bo na plošči na razpolago tudi bazen, zato so priporočene kopalke. Zaradi zavarovanja morajo postati vsi udeleženci delavnic člani kulturnega društva Danica ( članarina in vpisnina znašata 10 evrov). Prispevek za posamezno delavnico pa znaša 3 evre na udeleženca. SLOVENSKA SKUPNOST sklicuje danes, 21. junija, ob 20. uri zasedanje pokrajinskega sveta SSk za Goriško na sedežu stranke na Drev. 20. septembra 118 v Gorici. V SOVODNJAH poteka ob 60-letnici upravne samostojnosti občine do 24. junija, nogometni turnir na novem nogometnem igrišču. 23. junija se bo v telovadnici pričel Mednarodni odbojkarski turnir brez meja, na katerem sodelujejo ženske mladinske državne reprezentance iz Španije, Italije, Nemčije, Rusije in Brazilije. Turnir, ki se bo zaključil 27. junija, prireja ŠZ Soča, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 24. junija odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. Od 27. junija do 29. avgusta pa med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 19. redni občni zbor, ki bo v petek, 24. junija, ob 20.30 v prvem sklicu in ob 21. uri v drugem sklicu. Občni zbor bosta uvedla plesna skupina MOSP iz Trsta in glasbeni klasični utrinek profesorice Petronio. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do petka, 24. junija. 20. TURNIR ŠTABEACH, poteka na dvorišču Doma Andrej Budal v Štan-drežu v organizaciji kulturnega društva Oton Zupančič. Do 25. junija bo v večernem času nastopilo pet ženskih (Štandrež, Sovodnje, Timava, Rupa Peč, Gorjansko) in šest moških ekip (Štandrež, Gorjansko, New Team, Vrtejba, Šempeter, Črni vogrini). Organizatorji bodo pripravili fotografsko razstavo ob 20. obletnici turnirja. Na dan finala, 25. junija, glasbeni večer z DJ skupino Best Company. POLETNE DELAVNICE MAVRICA, , ki jih prireja Sc Melanie Klein v sode- lovanju z občino Sovodnje bodo potekale od 4. do 22. julija za otroke od 3. do 10. leta starosti; vpisovanje do 26. junija na goriškem sedežu Sc Melanie Klein v Sovodnjah (Ul. Pot na Roje 25, Peč) vsako soboto od 9. do 13. ure; informacije po tel. 3341243766 (Martina Solc) vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 18.30 do 20. ure, www.melanieklein.com, sol-cmartina@gmail.com. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove, ki bo v prvem sklicu v ponedeljek, 27. junija, ob 10. uri v prostorih NŠK v Trstu v Ulici sv. Frančiška 20 ter v drugem sklicu v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30 v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu v Ulici sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, bla-gajničarke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 27. junija, anagrafski urad zaprt zaradi izobraževalnega tečaja uslužbencev. FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje v torek, 28. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Galerije75 na Bukovju v Števerjanu redni občni zbor. Program: obračun letnega delovanja in proračun, razno. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE za osnovnošolske otroke v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bodo potekale v Gornjem Tarbilju od 22. do 27. avgusta; informacije in vpisovanja v uradu Zveze Gorica, tel. 0481-531495 ali gori-ca@zskd.org najkasneje do 30. junija. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ prireja projekcijo dokumentarnega filma »"Kaj za prijavit?" "Nič!"« Martine Repinc danes, 21. junija, ob 21. uri na gradu Krom-berk. LITERARNA PRIREDITEV »R_ESI-STENZE«: danes, 21. junija, ob 20.30 predstavitev kjige Francesca Pire in Franca Pomilia »La repubblica della comunicazione« v Beneški palači (»palazzetto Veneto«) v Ul. SantAm-brogio. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 21. junija, ob 18. uri predstavitev knjige »Io sono il can-tiere - Amianto mai piu«, ki sta jo uredila Corinna Michelin in Tiziano Pizzamiglio. 4. IZVEDBA »KONJEV V MESTU« bo potekala med 24. in 26. junijem na občinskem stadionu Baiamonti v Gorici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN GLASBENA MATICA vabita na mednarodni festival »Poezija 2011« v baru Qubik na Korzu Verdi 53 v Gorici v petek, 24. junija, ob 21. uri. Poezije bodo brali Mila Bratina, Marina Giovanelli, Marco Marangoni, Maurizio Mattiuzza, na kontrabas bo igral Michele Spanghe-ro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Katoliško tiskovno društvo, Goriška Mohorjeva družba in Slovenska skupnost vabijo na odkritje doprsnega kipa šolniku, kulturnemu delavcu, politiku in prvemu predsedniku Katoliškega doma Antonu Kacinu ob 110-letnici rojstva, ki ga je izdelal Boštjan Novak. Prireditev bo v torek, 28. junija, ob 19. uri v spominskem parku Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Nagovor bo imel Tomaž Sim-čič, nastopil bo MePZ Lojze Bratuž. 0 Mali oglasi MOŠ - Na lepi sončni legi prodajamo zazidljivo zemljišče velikosti 768 m; tel. 320-6041183. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Agnese Stoc-co vd. Bucciol iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.50, Carlo Schatzinger iz bolnišnice na pokopališče; 11.00, Germana Tissino vd. Altran v kapeli pokopališča, sledila bo upepe-litev. 1 0 Nedelja, 19. junija 2011 GORIŠKI PROSTOR SOVODNJE - Praznovali šestdesetletnico obnovitve upravne samostojnosti Ob jubileju največji izziv ureditev vaškega središča Glede avtoceste pričakujejo uresničitev obljub - S slavnostno sejo v telovadnici se je začel občinski praznik V Sovodnjah so v nedeljo slovesno obeležili 60. obletnico obnovitve upravne samostojnosti, ob jubileju pa je za občinske upravitelje največji izziv ureditev vaškega središča, skozi katerega ravnokar gradijo novo avtocesto. To je v svojem nagovoru poudarila sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je opozorila, da Sovodenjci od avgusta sobi-vajo z gradbiščem. »To zahteva veliko potrpežljivost občanov, ki živijo ali delajo v bližini, in truda upraviteljev, da se vsak problem reši na sprejemljiv način tako za izvajalce kot za nas. V nekaj tednih, ko bo predor zaključen, bo predel vasi ob njem potreboval novo ureditev, za dosego katere sta se obvezali tako pokrajinska kot deželna uprava. Bodo vsi, ki so z besedami podprli naš boj za urejeno in funkcionalno vaško središče, prešli prej ali slej na dejstva in opravili konkretne korake?« se je vprašala Floreninova, ki je v imenu občinske uprave pozdravila vse udeležence srečanja; poseben pozdrav je namenila podprefektinji Glorii Allegretto, senatorki Tamari Blažina, predsedniku pokrajine Enricu Gherghetti, podpredsednici pokrajine Mari Černic, deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu, pokrajinski svetnici Vesni Tomsic, predsedniku SKGZ za Goriško Li-viu Semoliču ter županom in predstavnikom sosednjih občin. Med njimi so izstopali šte-verjanska županja Franka Padovan in podžupan Robert Princic, doberdobska podžu-panja Luisa Gergolet in župan iz Gradišča Franco Tommasini. V nadaljevanju je Floreninova opozorila, da se seveda upraviteljsko delo še zdaleč ne omejuje le na vprašanje avtoceste, ki bremeni predvsem središče občine, saj ima vsaka vas svoje specifične potrebe, na katere je treba najti odgovore. »Količina in tipologija vprašanj, s katerimi se soočamo, zahtevata veliko pozornosti, dosti potrpežljivega dogovarjanja in dopisovanja ter zvrhano mero prepričanosti v korist lastnega početja,« je povedala Floreninova, ki se je za sodelovanje in pomoč zahvalila vsem občinskem uslužbencem, za organizacijo občinskega praznika pa je zlasti poudarila doprinos odbornice Vesne Primožič in svetnika Luke Piska. Ob zaključku nagovora je Flo-reninova izročila priznanje Mariji Češčut, ženi nekdanjega župana Jožefa Češčuta, ki je občino Sovodnje vodil med letoma 1951 in 1980. Priznanje so prejeli še bivša župana Vid Primožič in Igor Petejan ter Fabio Tomma-si, predsednik športnega združenja Soča, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Občinska uprava je tudi letos priredila tečaj prometne vzgoje za učence petih razredov osnovnih šol na Vrhu in v Sovodnjah; gmotno ga je podprla tudi Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, zato pa je njen ravnatelj Fla-vio Mosetti izročil kolo Niki Tomsič in Jani Juren, ki sta se med tečajniki najboljše odrezali. Ob zaključku so pozdravili in izročili spominsko darilo župan Mirna-Kostanjevice Zlatko Martin Marušič, predstavnik občine Nova Gorica Štefan Cigoj in predstavnik občine Škofja Loka Anton Peršin. Slovesnost se je zaključila s pevskim programom; oblikovali so ga zbori in pevske skupine, ki delujejo na občinskem teritoriju pod okriljem društev Sovodnje, Skala, Danica, Rupa- Peč in Vrh sv. Mihaela. Slovesnosti, s katero se je začel občinski praznik, je sledilo odprtje razstave domačih umetnikov v Kulturnem domu. Praznovanje se bo nadaljevalo s štiridnevnim kulturno-družabnim programom, ki bo potekalo med četrtkom, 23. junija, in nedeljo, 26. junija. / Bo Romoli spet kandidat? Ettore Romoli bo do jeseni odločil, ali je pripravljen ponovno kandidirati za mesto goriškega župana. Romoli je doslej že večkrat povedal, da namerava upravljati občino Gorica le en mandat, deželni vrh Ljudstva svobode pa se zavzema, da bi na volitvah prihodnje leto še enkrat vodil des-nosredinsko koalicijo. Med sobotnim shodom Ljudstva svobode v Vidmu je deželni koordinator Isidoro Gottardo ocenil, da primarnih volitev za izbiro kandidatov, ki se bodo potegovali za mesto goriškega župana leta 2012 in predsednika dežele FJK leta 2013, stranka ne bo potrebovala, saj kandidata - Romolija in Tonda - že ima. »Počaščen sem, da mi vrh stranke zaupa, trenutno pa nisem še ničesar sklenil,« je povedal goriški župan, ki svoje odločitve ne namerava razkriti pred jesenjo. 70-letnik še v bolnišnici Goričan, ki so ga gasilci v petek zvečer rešili iz gorečega stanovanja v Ulici Puccini, je še v bolnišnici, njegovo zdravstveno stanje pa naj bi se rahlo izboljšalo. 70-letnik se je zastrupil z dimom, ki ga je povzročil požar v njegovem stanovanju v tretjem nadstropju hiše v Ulici Puccini. O vzrokih požara se karabinjerji še niso izrekli. Knjiga o azbestu Danes ob 18. uri bodo v knjigarni LEG v Gorici predstavili knjigo o smrtih zaradi izpostavljenosti azbestu »Io sono cantie-re. Amianto mai piü«. Na predstavitvi bodo posegli direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula in predstavniki združenja izpostavljenih azbestu Chiara Paternoster, Spiraglio in Lega tu-mori. Zaključni koncert Drevi ob 20. uri se zaključuje letošnja sezona cikla Glasba z vrtov svetega Frančiška na Kostanjevici. Nastopili bodo so-pranistka Matejka Bukavec, baritonist Damjan Locatelli ter pianistka Tamara Ra-žem Locatelli. (km) Kremenjakova dirigentka V nedeljski članek o svečanosti v Jamljah se je vrnilo napačno ime. Dekliško vokalno skupino Kremenjak vodi Kristina Fran-dolič; za napako se opravičujemo. Iskali so ga celo noč Osebje tržiške luške kapetanije je skupaj s policijo iz Kopra celo noč s sobote na nedeljo iskalo slovenskega državljana, ki se s svojim surfom ni vrnil v Piran, od koder se je popoldne odpravil na morje. Slovenski patruljni čoln ga je našel komaj v nedeljo zjutraj pred Koprom, ko je bil pre-mražen, vendar - hvala neoprenski obleki - še živ. Asfaltiranje Trga Saba Zaradi asfaltiranja bo danes in jutri oviran promet na goriškemu Trgu Saba. GORIŠKA Kresovanja in družabnosti Danes kres na Jeremitišču V prihodnjih dneh bodo v raznih krajih na Goriškem prižgali tradicionalne kresove, s katerimi bodo izrazili dobrodošlico poletju. Danes bodo najkrajši noči v letu nazdravili na Jeremitišču, kjer bo kres zagorel okrog 22. ure. Jutri ob 20.30 bo na prireditvenem prostoru v Selcah tradicionalno kresovanje društev Jadro in Tržič. Nastopila bo folklorna skupina Stu ledi iz Trsta, nagradili bodo tudi najlepše cvetlične vence. V Štandrežu prireja kreso-vanje rajonski svet. Vaščani lahko odnesejo vejevje, les in drug material, ki naj bo samo naravnega izvora, na običajno prizorišče na koncu Ulice Ticino. Ker letošnje poletno enakonočje sovpada z vaško procesijo Sv. Rešnjega telesa, bo štandreški kres zagorel v petek, 24. junija, ob mraku. GORICA - Predstavili zadnjo knjigo Goriške Mohorjeve družbe Zgodbe s Trnovske planote Avtor Jože Šušmelj z zbirko starih časopisnih člankov o pastirjih, gozdarjih, gostinstvu, lovu in še marisčem prikazal, kako so nekoč živeli na planoti V četrtek so v Galeriji Ars na Travniku predstavili knjigo Zgodbe s Trnovske planote, ki jo je sestavil in uredil Novogoričan Jože Šušmelj, sicer pa po rodu prav s planote. Predstavitev je v imenu založnika - Goriške Mohorjeve družbe - uvedla prof. Marija Češčut. Omenila je tudi dva »pomočnika«, ki sta pri sestavi knjige sodelovala: dr. Branko Marušič je prispeval uvod in pomagal pri izbiri sestavkov, Pavel Medvešček pa je knjigo opremil, kot je že ostalih 21 publikacij iz niza Naše korenine. Avtor Jože Šušmlej je v svojem posegu razložil, da gre za zbirko časopisnih člankov ali drugače zapisanih izkušenj, ki se nanašajo na izjemno Trnovsko planoto, pravzaprav na njen zahodni predel. Ne gre za osebne spomine, temveč za zapleteno delo izbiranja in nato prilagajanja v sedanji jezik tudi sto petdeset let starih opisov, a vsekakor ne tako prilagojenih, da bi se porazgubila njihova patina. Knjiga je razdeljena na nekaj sklopov, a začne se z zgodovinskim pregledom od prvih naselitev, za katero so poskrbeli pastirji in gozdarji. Prva naselja so nastala na posekah, kajti Gorica in ostali kraji v ravnini so nekoč potrebovali velike količine lesa za kurjavo. Sledi poglavje o znanih - vsaj za tedanji čas in za raziskovalce - osebnosti, med katerimi resnično izstopa Andrej Winkler, grof in nato deželni glavar na Kranjskem. V Trnovski gozd je prišel leta 1756 in odtlej so nastajala razna naselja, pose- Avtor Jože Šušmelj in prof. Marija Češčut bumbaca bno Nemci. Sledijo potopisi v slogu nekdanje turistike. Gre za nekdanje študente, naravoslovce, popotnike. Številni obiski na planoti so botrovali razvoju gostinstva. Gostiln je bilo veliko in bile so dobro založene. Privlačni opisi se tičejo lova. Večino je napisal gozdar in lovec Josip Ples-ničar, ki je hkrati postal vir za spoznavanje nekdanjega življenja na planoti vključno z vraževernostmi. Duhovnik Butkovič, ki ga poznamo kot vsestranskega kulturnika v Sovodnjah, je poldrugo leto bil za dušnega pastirja na Lokvah in solidno opisal proizvodnjo stekla. V knjigi srečamo tudi cesarja Karla z generalom Borojevičem med prvo svetovno vojno, Pavla Kunaverja z raziskavami jam in nesojenega Burbonskega kralja Henrika V., ki je hodil na lov na divje peteline. Knjiga predstavlja torej privlačno večerniško branje za vse, ki jih zanima preteklost in ljudje v njej, a tudi izziv za vse tiste, ki Trnovsko planoto in gozd neposredno podoživljajo v sedanjem času, ko se nekdanja starožitna patina prepleta s sodobnimi gledanji na naravno okolje, njegove prebivalce in predmetno kulturo ter na živalstvo; z enim izrazom za življenje v naravi. Med razpravo so prisotni od zgodovinarja Branka Marušiča med ostalim zvedeli za oporekanje že omenjenega Andreja Winklerja kasnejšemu jezikoslovcu Asco-liju, ki je še golobrad pri osemnajstih letih trdil, naj si goriški Slovenci poiščejo kje drugje na Primorskem svoje kulturno središče, kajti Gorica naj bi bila izključno italijanska. Andreja Winklerja in njegovo vsestransko dejavnost bi bilo prav v sedanjem času bolje spoznati in poznati. Prijazno potezo je prireditelj storil s šopkom cvetic, ki jih je prejela avtorjeva žena zaradi dolgotrajnega in natančnega dela, ki ga je bilo potrebno opraviti na računalniku zato, da je knjiga izšla kot dragocena pričevalka bogate stvarnosti na slovenskem Zahodu. (a.r.) / MNENJA, RUBRIKE Torek, 21. junija 2011 15 ISTRSKI ZORNI KOT Italijanski vrtec v Malem Lošinju Miro Kocjan_ Na Hrvaškem se je politično razpoloženje zadnje dni popravilo zlasti seveda po tem, ko je evropska vlada prižgala zeleno luč za njen vstop v Unijo. Še kako pozitivno je deloval tudi pogovor med Barrosom in hrvaškim predsednikom Ivom Jo-sipovičem. Na vidnem mestu časniki prinašajo tudi sklepe v zvezi z odnosom do manjšin, pri čemer je poudarjeno, da morajo le-te biti ustrezno zastopane tudi v državnih organih. Med drugim naj bi do leta 2014 državna uprava (to je vsi njeni organi) imela v svojih vrstah najmanj 5,5 odstotkov uslužbencev, ki pripadajo manjšinam. Poudarek pa namenjajo časniki tudi temu, da se je slovenski državni zbor odločil za zaprtje zadnjih štiri poglavij, kar je bilo potrebno za hrvaško vključitev. Dejstvo je sedaj, da Slovenija nima več pomislekov, njena vlada pa ima pooblastilo za vključitev Hrvaške že na prihodnji evropski medvladni konferenci. Od slovenskih poslancev se je proti sklepu v korist Hrvaške opredelil samo Zmago Jelinčič, kar časniki sicer prinašajo kot navaden del kronike. Od 20. do 24. junija bo večja skupina dijakov na italijanskih višjih srednjih šolah na Hrvaškem gost evropskega parlamenta v Bruslju, to pa na pobudo italijanskega poslanca Giovannija Collina, ki je to predlagal na zadnjem pogovoru s predstavniki Unije. Najprej jih bodo sprejeli v Uradu za zvezo, ki deluje za regijo Furlanijo-Julijsko krajino, sledili bodo še drugi zanimivi obiski. Med drugim bodo dijaki navzoči tudi na seminarju »Evropski izzivi - Lizbonski sporazum«. Sprva je bilo napovedano, da bo v Bruselj odšla skupina največ kakih 30 dijakov, jih bo pa odšlo kar okrog 50. Koprski župan Boris Popovič je na posebnem sestanku posredoval navzočim imena članov njegove ekipe, ki bo sodelovala na bližnjih volitvah. Sestav, navajajo tudi časniki, je sila pester. Tako so poleg članov, ki so pri njem tako ali drugače v službi, slovita ali vsaj znana imena, na primer Zlatka Dediča, ki je sedaj znani nogometaš, Mladena Rudonje, ki je to bil že pred leti in je še zmeraj nepozabno ime, Vlada Badžima, ki je trener koprskega nogometa, veslača Gašperja Vinčenca in drugi. Kar nekaj prostora pa časniki namenjajo vesti, da je vlada spreje- \\ VfTT - _ la Državni prostorski načrt Luke za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Novica je posredovana sicer izčrpno, pripominja pa, da bo državni načrt povzročil kar nekaj problemov zaradi določenih nasprotovanj gradnji tretjega pomola, gradnji novih skladišč na Serminu in še nekaterih objektov, ki naj bi, beremo, pretirano zapolnili ves prostor. Objavo o tem načrtu so sicer prinesli s tem, da bodo pri načrtovanju infra-strukturnih naložb dali prednost tovorom, ki so dobičkonosni in »prijazni okolju«. V Malem Lošinju so predali namenu nov sedež italijanske unije. Pravzaprav gre za temeljito prenovo prostorov, v bistvu za nekdanjo vilo Perla, ki bo sprejela tudi novo sekcijo italijanskega otroškega vrtca »Cvrčak«. Navzoč je bil, poleg drugih, hrvaški kulturni minister Jasen Mesič, Italijansko unijo je predstavljal predsednik Furio Radin, Zlatko Komadina je bil zraven kot predsednik kvarnerske regije, Italijo pa je predstavljal veleposlanik Alessandro Pignatti Morano di Cu-stoza. Bistveno sicer je, da bodo del prostorov izkoristili tudi za redno poučevanje italijanščine, (to pa kar po 60-ih letih, ko so na lošinjskih otokih preprosto zaprli vse italijanske šole). Skratka, tokrat gre za dvojno pridobitev: za obnovo nekdanjega stanja, kar je kajpak povezano s sedanjo odločno drugačno politiko in za pričetek dela v novem sedežu, za katerega si je Italijanska Unija, kar dolgo prizadevala. Pomembno je, da so med drugim italijansko sekcijo vrtca zgradili s sredstvi Univerze in tržaške Ljudske univerze, ki jih redno namenja italijanska država organizacijam italijanske unije na Hrvaškem in v Sloveniji. Javna knjižnica na Reki se je obogatila kar s 850 knjigami (naslovi), ki jih je daroval Reški radio. Pobudnica je bila Tatjana Sandalj, ki je kulturna urednica Reškega radia. To bogastvo je vsa leta žal ležalo v skladiščih, zdaj pa sta zadovoljna tako novi naslovnik kakor tudi darovalec. Večji del knjig je res novejšega datuma (okrog 50 odstotkov) kar nekaj pa sodi v čas, ko je reški radio pričel z delom po vojni. Ena takih knjig je »Pesmi Nikole Marja-noviča« iz leta 1945, v tisti čas pa spada tudi »Armagedon«, ki ga je tiskala Otokar Keršovani. NABIRALNA AKCIJA Prispevajte za nov špetrski šolabus! ŠPETER - »Nam češ parpomat uku-pit nov šolski avtobus za dvojezično šolo?« Tako piše na letaku, ki ga je pripravil Zavod za slovensko izobraževanje, ki je dvojezično šolo v Špetru upravljal od njene ustanovitve do njenega podržavljenja, a še vedno ohranja pomembno vlogo, saj ji na primer nudi celo vrsto storitev, med katerimi naj omenimo šolsko menzo in prevoz nekaterih šolarjev. Dvojezični šolski center v Špetru obiskuje namreč veliko otrok (približno tretjina vpisanih), ki prihajajo iz širšega območja, ki gre od Čedada proti Čenti in Vidmu, medtem ko ostali izhajajo iz družin, ki živijo v Nadiških dolinah. Slednji imajo za prevoz v šolo na razpolago občinski šolski avtobus, za prevoz ostalih pa skrbi Zavod za slovensko izobraževanje. Šolska avtobusa, s katerima so se otroci vozili doslej, pa sta zelo stara in dotrajana, tako da bi nujno potrebovali novega in večjega, saj bi to omogočilo boljšo organizacijo in racionalizacijo. Zavod za slovensko izobraževanje pa si sam ne more privoščiti nakupa novega avtobusa in je zato sprožil nabiralno akcijo. Kdor želi pomagati, lahko svoj prispevek nakaže na tekoči račun Zavoda za slovensko izobraževanje pri špe-trski filiali Čedajske banke (IBAN IT 71 P05484 64230 030570420938). (NM) JEZIK NA OBROBJU Ko smo ob koncu aprila, kot je navada, polagali vence k spomenikom med zadnjo vojno padlim borcem, so se spomeniki in plošče kar pred našimi očmi spreminjali v srbska obeležja, čeprav sem že 19. aprila pisala o tej srbski izposojenki. Takrat seveda še nisem vedela, da se bo tudi repenski pil z Materjo božjo posrbil in postal obeležje. Z novo preobleko je dobil tudi novo ime, čeprav je naš domači pil zabeležen celo v SSKJ, kjer je zapisano, da je to narečni izraz za znamenje, navadno v obliki stebra, ki ga postavijo v spomin na kak pomemben dogodek. Znamenja srečujemo posebno v ljudski umetnosti, kjer je s tem izrazom poimenovano različno likovno ali manjše arhitekturno oblikovano delo, tudi v Benečiji. 15. maja letos so »vasnjani postrojili Materi božji posvečeno znamenje v Ščigli za daržat žive naše navade in ne zabit na našo preteklost«, je objavil Novi Mata-jur. Obeležje je v našem tisku (k sreči) manj razširjeno. Našla pa sem ga zadnje čase še namesto slovenske značilnosti in posebnosti. Nekdo je zapisal, da je naglica glavno obeležje današnjega časa, ko vsi hitimo in se ženemo za zaslužkom. Bolj slovensko in lepše bi bilo, če bi zapisali, da je na- glica glavna značilnost ali posebnost današnjega časa. Upam, da se obeležje ne bo več širilo še na druga področja. Zaenkrat je dovolj, da si zapomnimo, da imamo Slovenci spomenike, spominske plošče, (verska) znamenja, značilnosti in posebnosti. Obeliježja pustimo Hrvatom, obeležja pa Srbom, saj nam kraja ne dela časti, zapostavljanje materinščine pa tudi ne. Zelo široko uporabna pa so najrazličnejša znamenja. Včasih se kdo zmoti in napiše celo cestna znamenja, namesto prometni znaki. Brala pa sem tudi o cestni signalizaciji, ki so jo pred časom obnavljali v nekaterih ulicah našega mesta. Signalizacija in signaliziranje je v italijanščini segnalazione. Lahko je zvočna, svetlobna, dimna ali znakovna, torej z znaki. Italijanska segnaletica pa v slovenščini do zdaj še nima ustreznega izraza. Zato se je tudi Šlenc v svojem Italijansko-slovenskem slovarju (1997) znašel v zadregi in segnaletica stradale prevedel cestna signalizacija, znakovni sistem; znaki, signali. V poznejšem Slovensko-itali-janskem slovarju (l. 2006) je poimenovanje nekoliko dopolnil. Signalizacija je postala 1. segnalamento, segnalazione, 2. (celota signanih na- prav) segnaletica. Prometni znaki na cestišču, ital. segnaletica orizzonta-le, sploh niso omenjeni. Zaman iščemo ustrezen izraz tudi v SSKJ in v SP. Več sreče imamo, ko brskamo po učbeniku za voznike motornih vozil. Tam izvemo, da so na cestišču oznake. Zdaj postane tudi iskanje po slovarjih lažje. V SSKJ je pod geslom oznaka zapisano: upoštevati oznake na cestah. Preohlapno pojasnilo! Zato se preselimo drugam. Med znaki ni oznak na cestah. Med najrazličnejšimi znamenji se nam posreči najti tudi tole: znamenja na cestišču - oznake. Prepriča nas šele Šlenčev slovar, kjer najdemo pod geslom oznaka zapisano indicazione, denotazione in z debelimi črkami tudi: oznake na cestah -indicazioni stradali, segnaletica stradale. Res zapletena in dolga pot do tega prepotrebnega izraza. Kje naj ga iščejo in najdejo prevajalci in novinarji? Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Pristranska proslava SSK ob 20-letnici Slovenije Cenjeno uredništvo, z veseljem sem sprejel vabilo Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) in se udeležil (kot deželni tajnik SKGZ) slovesnosti ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije v prostorih KC Bratuž v Gorici. V kolikor je bila moja prisotnost (in krovne organizacije, ki predstavljam) žal neopažena v drugi vrsti natrpane dvorane kulturnega centra, se preko Primorskega dnevnika pridružujem vsem tistim, ki so posegli na odru in čestitam predsedniku konference za Italijo Svetovnega slovenskega kongresa g. Marjanu Terpi-nu za uspešno opravljeno delo. Dragocena vloga Svetovnega slovenskega kongresa se izraža v tem, da dejansko zastopa vse Slovence neglede na njihovo politično pripadnost ali svetovnonazorski pogled: žal pa to ni prišlo do izraza na tej pomembni slovesnosti ob 20. obletnici osamosvojitve, ki predstavlja za vse nas odločilni mejnik slovenske državnotvornosti in posledično vseh izrednih dosežkov prvih dveh desetletjih obstoja. Tak duh nepristranskosti in vseslovenske enotnosti bi gotovo lahko lepo zvenel tudi v govorih nastopajočih, kar bi bilo povsem v sozvočju s tako pomembnim praznovanjem, ki povezuje vse Slovence. Povezani torej v vsesplošnem spoštovanju idejnih različnosti, to bi lahko bilo glavno sporočilo, ki bi izšlo iz pobude SSK v Gorici. In nenazadnje bi se lahko prav mi Slovenci, ki živimo izven meja matične države, tokrat izkazali iz vidika institucionalno spoštljivega pristopa, kar bi bilo umestno ob takih slovesnih priložnostih, kjer ne bi smelo biti prostora za strankarsko-ideološke polemične namige. In žal se niso prav vsi protagonisti večera v KC Bratuž držali tega pravila ... Livio Semolič Deželni tajnik SKGZ Povolilna razmišljanja in izziv Meseca maja so se v predvolilni kampanji vsak dan predstavljali tudi naši slovenski kandidati, razen redkih izjem, v tako „žalostni" slovenščini, da sem zaradi razočaranja nad njihovim obvladanjem maternega jezika vsa imena med seboj pomešala in na koncu nisem vedela, kje kdo kandidira. Zadnji dan pred volitvami sem se znašla pred dilemo, komu naj dam preferenco. Domov sem tokrat izjemoma prejela samo dve pismi. Županski kandidat Antonione mi je odkritosrčno napisal, da, če bo župan, ne bo zapravljal občinskega denarja za dvojezične napise in me je s tem nehote odvrnil od glasovanja zanj. Z odlično propagandno potezo mi je indi-rektno svetoval, naj kot Slovenka glasujem za Cosolinija, ki ima v programu postavljanje dvojezičnih tabel celo v mestu, torej vidno dvojezičnost, ki jo od župana že dolgo zaman pričakujemo. Drugo pismo sem prejela od slovenskega kandidata za občinski svet. Tudi v tistem pismu ni manjkalo napak, a časa za odločitev sem imela premalo, da bi ponovno listala po časopisih in iskala primerno ime z manj napakami v predstavitvi. Poleg jezika so me pri marsikom motili tudi priimki in imena. Nekateri se zelo verjetno niti predstavili niso z edinim veljavnim uradnim imenom in priimkom. Kako naj glasujem za nekoga, ki niti sam sebe ne šteje med polnokrvne in polnopravne Slovence? Ker sem poskrbela za zadnjo jezikovno redakcijo besedila v Priročniku za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka, ki ga je marca leta 1907 izdala SKGZ, natančno poznam ves postopek za spremembo poitalijančenega priimka. Vem pa tudi, kako velike preglavice so imeli s tem pred leti nekateri naši rojaki. Med njimi je bil tudi Miroslav Košuta, ki je samo z odločno vztrajnostjo dosegel spremembo, čeprav so bili „vsi zakoni" proti njemu. Že takrat sem vedela, da lahko tisti, ki so bili rojeni v Sloveniji, takoj in brez težav spremenijo svoja poitalijan-čena rojstna imena v slovensko obliko. Dovolj je, da prinesejo na anagrafski urad uradni jugoslovanski (danes slovenski) rojstni list. Marsikoga so namreč takoj po prihodu v Trst prekrstili, Jože je postal Giuseppe, Janez Giovanni ipd. O možnosti takojšnje spremembe sem izvedela od funkcionarja z anagrafskega urada, ki je obiskoval tečaj slovenščine, kjer sem takrat poučevala. Zato sem poznala tudi Ko-šutov primer. Nekatere s spremenjenim rojstnim imenom sem osebno seznanila z možnostjo takojšnje spremembe, a, kolikor vem, niso naredili niti najmanjšega koraka v to smer, kar me je zelo prizadelo. Danes so preprosti skoraj vsi postopki, le malo potrpljenja je treba, pa vse kaže, da ga ima le malokdo. Do take mere so se poistovetili s svojo italijansko obliko, da vztrajajo pri njej. Ne popolnoma -marsikdo spreminja ime „po vremenu ali po vetru", odvisno pač, od kod piha, iz slovenske ali iz italijanske smeri. Najhuje je, kadar iščem koga s slovenskim priimkom po telefonskem imeniku. Ko ga najdem, se mi večkrat oglasi na drugi strani žice tuj glas in mi v italijanščini pove, da sem klicala napačno številko. Zgodilo se mi je tudi, da mi je glas zelo ljubeznivo povedal, da ve, koga iščem, ker ga večkrat Slovenci nadlegujejo po telefonu. Celo sam mi je povedal zaželeno številko klicanega (bil je naš znan kulturni delavec) in pripomnil, da ne razume, zakaj si moj zna- m nec ne spremeni priimka, če niti znancem ne pove svojega pravega imena, ampak se javno „kiti s tujim perjem". Potem pa dodal: „Moji predniki si niso hoteli spremeniti priimka in tudi mi smo ponosni na svoje korenine, čeprav ne govorimo več vašega jezika, zato ne razumemo tistih, ki imajo eno ime za slovenske prijatelje, drugega za italijansko javnost." Še bolj me je prizadelo, ko mi je nekdo po telefonu zabrusil: „Ma che razza di gente siete, vi ver-gognate del proprio padre!" Že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja sem v tečajih poučevala slovenščino otroke, ki sploh niso vedeli, da imajo poitalijančen priimek in so se od srca smejali in zabavali, ko sem jim povedala, kako so se imenovali njihovi nonoti. Njihovi starši jim tega niso povedali, čeprav so govorili slovensko in so se meni predstavili z neuradnimi slovenskimi priimki. Ti „priimki za domačo rabo" z novimi generacijami tonejo v pozabo. Še nekaj let in nihče ne bo več vedel zanje. Take in podobne misli so mi rojile po glavi, ko sem stala pred vprašanjem, komu naj na volitvah oddam svoj glas. Pismo, ki mi ga je poslal slovenski kandidat, ni bilo brez jezikovnih napak, imelo pa je eno prednost: slovansko ime in priimek s strešico. Zato odločitev ni bila težka. Tedaj pa mi je iz ovojnice padel listek z napisanim in prečrtanim imenom brez strešice. Pristna dvojezičnost! V pismu kvadrat z enim, na listku z drugim priimkom. Primorski dnevnik nas je opozarjal, naj pazimo na uradne priimke, sem se spomnila. Ko sem na volišču stala v kabini, sem napisala Š brez strešice in se ustavila. Roka me je vabila, naj pripišem še „okrasno strešico" in razveljavim glas. Kar nekaj časa je trajalo, da sem zložila vo-lilnico s priimkom brez strešice. Zmagala je moja narodna zavednost proti nezavednosti mojega izbranega in potem na volitvah tudi izvoljenega kandidata. Ali se bo ob tem mojem prispevku zamislil on sam, še kdo drug ali morda nihče? Po imenih, ki jih dajejo svojim otrokom današnji pripadniki naše manjšine, sklepam, da bo čez nekaj desetletij tržaški telefonski imenik precej drugačen od današnjega. Naša imena Igor, Dušan, Zlatko, Boris, Borut, Alenka, Breda, Irena ipd. se bodo iz imenika preselila k Sv. Ani in na vaška pokopališča. V novem imeniku pa se bodo bohotila samo še italijanska in globa-lizirana evropska in svetovna rojstna imena, kot je že danes v naših osnovnih šolah. Mene k sreči takrat ne bo več. Lelja Rehar Sancin 1 6 Četrtek, 23. junija 2011 APrimorski r dnevnik w NOGOMET - Afera Zadnje stave KOLESARSTVO - Po Sloveniji Bole: »Ulissi bo krojil svetovni vrh« NOVO MESTO - Komaj 21-letni Italijan Diego Ulissi je zmagovalec 18. dirke po Sloveniji. Zadnja etapa, ki jo je v sprintu dobil Italijan Andrea Guardini (Farnese-Vini), po pričakovanju ni prinesla sprememb v skupnem seštevku. Kolesar Lampreja je na slovenski pentlji izenačil razmerje zmag med Slovenci in tujci na 9:9, za tuje kolesarje pa je to po Dancu Jakobu Fuglsangu in Italijanu Vincenzu Nibaliju tretja zaporedna zmaga. V skupnem seštevku je Ulissi za 36 sekund premagal Hrvata Radosla-va Rogino, s tretjim mestom pa je najboljšo slovensko uvrstitev zabeležil tekmovalec Perutnine Ptuja Robert Vrečer, zaostal je 38 sekund. Med deseterico v skupnem seštevku, za katerega je bila odločilna tretja etapa z zaključnim vzponom na Golte, sta se uvrstila še dva slovenska legionarja, Simon Špilak je bil peti (+1:04), Kristijan Koren pa sedmi (+1:13). Z izjemo Perutnine so slovenski klubi nekoliko razočarali. Zmaga Italijana Ulissija je malenkost presenetljiva, a le za boljše poznavalce tega športa, tiste slabše je v napovedih zavedla močna konkurenca. Vincenzo Nibali in Carlos Sastre sta veliki kolesarski imeni, ki praktično na vsaki dirki sodita med glavne favorite, toda venomer ne moreta zmagovati. Nibali, lanski zmagovalec, je po tretjem mestu na Giru močno padel v formi, tako da je na vzponu na Golte povsem omagal. Sastre (na koncu je bil sedmi z zaostankom 2:23), že zmagovalec Toura, pa je na zatonu kariere, poleg tega pa je v Slovenijo prišel brez pravih pomočnikov iz ekipe Geox. Diego Ulissi je šele drugo leto profesionalec pri Lampreju, ki je na dirki tekmoval z mlado ekipo, a kar čudno bi bilo, da v njej ne bi bilo tekmovalcev, ki so zmožni priti povsem na vrh. «Ulissija si vsekakor velja zapomniti. Po mojem mnenju bo v prihodnosti krojil vrh svetovnega kolesarstva,» sposobnosti Italijana hvali njegov moštveni kolega Grega Bole. Za Ulissija je to najpomembnejša zmaga na večdnevnih dirkah, a gotovo ne največji uspeh. V mladinski kategoriji je leta 2006 in 2007 dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka, poleg Guiseppeja Palom-ba je edini, ki se lahko pohvali, da ima dva zaporedna mladinska naslova na cestnih preizkušnjah. V prvi profesionalni sezoni je že zabeležil eno zmago, njegova največja pa prihaja iz letošnje sezone. Dobil je 17. etapo Gira (v skupnem seštevku je bil 41.), po- Nadal gladko leg tega pa je bil letos tudi drugi v skupnem seštevku dirke Coppi&Bartali. »Vsekakor sem pričakoval boj za vrh, a zmage nisem mogel napovedovati. Hitro sem uvidel, da so noge prave, imel pa sem tudi odlično pomoč v ekipi. Na vzponu na Golte mi je s pobegom pomagal Špilak, medtem ko so se konkurenti podili za njim, sem jaz lahko vozil za njimi in varčeval z močmi, ki so mi v zaključku prišle še kako prav,» je zadovoljen s svojo predstavo Ulissi, ki je doslej veljal za specialista za pobege, a tokrat je dokazal, da je tudi odličen hribolazec. PO ŠVICI - Ameriški kolesar Levi Leipheimer (RadioShack) je zmagovalec 75. dirke po Švici. Na zadnji etapi, 32-ki-lometrskem kronometru v Schaffhausnu, je sicer zmagal domačin Fabian Cancel-lara (Leopard Trek), Leipheimer je bil tretji (+ 0:13), kar pa je bilo dovolj za skupno zmago. Doslej vodilnega Italijana Damiana Cunega je ugnal za štiri sekunde, pred Leipheimerjem, ki je bil po predzadnji etapi četrti, pa celo 1:59 minute. A vse skupaj ni bilo dovolj, Italijan je na kronometru zaostal dve minuti in 16 sekund ter moral majico vodilnega prav ob koncu predati Američanu. TENIS Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Signori v solzah zanikal vse obtožbe Beppe Signori (desno) med tiskovno konferenco ansa BOLOGNA - Nekdanji italijanski nogometni reprezentant Giuseppe Signori je na novinarski konferenci vnovič zanikal kakršnokoli vpletenost v italijanski nogomet-no-stavniški škandal. »Zelo rad stavim, a vselej le na legalen način. Nisem član kriminalnega združenja,« je v solzah poudaril Signori, eden glavnih osumljencev v aferi. Si-gnori je osumljen, da je s še okrog 30 osebami skrbel za krojenje nogometnih izidov zaradi športnih stav. Predvsem v Aziji, kjer naj bi vlagal visoke zneske na stave, naj bi deloval pod vzdevkom «Kitajec». »Veliko stvari je bilo narobe zapisanih. Gre za pravi medijski masaker. V le nekaj dneh je bilo uničenih veliko let moje nogometne kariere,« je še povedal nekdanji nogometaš. Italijanska policija je pri Signoriju našla «navodila» za izpeljavo stav na sumljive tekme. V začetku junija je nekdanjega kape-tana rimskega Lazia in italijanske reprezentance, ki je leta 1994 na svetovnem prvenstvu osvojila drugo mesto, priprla policija. Zaenkrat je eden glavnih osumljencev v aferi, v kateri naj bi bilo dogovorjenih kar 60 izidov v prvi, drugi in tretji italijanski ligi. Na novinarski konferenci, na kateri so njegovi prijatelji in sorodniki sedeli v prvih dveh vrstah, je 43-letni nekdanji igralec pri- znal, da se je udeležil sestanka s komercialistoma, ki sta ga pozvala k soudeležbi pri krojenju izidov in športnih stavah. »To sem zavrnil. Edina napaka, ki sem jo storil, če sem jo storil, je ta, da sem se udeležil tega sestanka.« Glede »navodil« je Signori dejal: »Ali res mislite, da bi ga obdržal doma, če bi mislil, da je tisti listič tako pomemben?« A-LIGA Birsa ima trenerja GENOVA - Nogometni prvoligaš Genoa ima novega trenerja. To je Alberto Malesani, nekdanji trener Bologne, ki bo na klopi zamenjal Davideja Ballardini-ja, v prihodnji sezoni pa bo vodil tudi slovenskega reprezentanta Valterja Birso, ki se v Italijo seli iz francoskega Auxerrja, in Eneja Jeleniča. Malesani je z Genoo podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja. Izkušeni trener je leta 1999 s Parmo osvojil pokal Uefa oziroma sedanjo evropsko ligo in italijanski pokal. LIGA PRVAKOV Maribor ve, kaj ga čaka NYON - Aktualni nogometni državni prvak Maribor se bo v drugem pred-krogu lige prvakov pomeril z zmagovalcem prvega predkroga med moldavsko Santa Colomo ali Dudelangom iz Luksemburga. Prva tekma bo 12. oziroma 13. julija v mariborskem Ljudskem vrtu, povratno srečanje pa teden dni kasneje v gosteh. EVROPSKA LIGA Luka Koper proti Kazahstancem NYON - Svoja tekmeca sta v prvem krogu kvalifikacij za evropsko ligo dobila tudi Luka Koper in Olimpija. Nogometaši z Obale bodo igrali proti kazah-stanskemu Šahtarju iz Karagandija, Olim-pija pa se bo pomerila s starimi znanci, nogometaši Širokega Brijega. Koprčani bodo kazahstansko moštvo najprej gostili na Bonfiki 30 junija. Domžale se bodo v drugem krogu pomerile s Splitom. ATLETIKA Rusija prva Italija osma, Slovenija izpadla VIDEM - Specializirani tisk je že napovedal, da se bo čilski napadalec Udineseja Alexis Sanchez preselil v Barcelono za 35 milijonov evrov, toda lastnik videm-skega kluba Gianpaolo Pozzo je včeraj demantiral pisanje medijev, ki so se sklicevali na španske vire. »Še zelo daleč smo od prave ponudbe. Sanchezu po našem mnenju velja 50 milijonov,« je za Sky sport izjavil Pozzo. MATERAZZI - Marco Ma-terazzi je prekinil pogodbo z In-terjem, ker želi v A-ligi vsaj še eno sezono igrati v standardni postavi. ATLETIKA - Rusija je zmagovalec naslova evropskega ekipnega prvaka v atletiki. Na drugo mesto se je uvrstila Nemčija, tretja pa je bila Ukrajina. Italija je z 8. mestom sicer dosegla obstanek (izpadli so Češka, Portugalska in Švedska), ni pa blestela. Za edino italijansko zmago je zadnji dan poskrbel Fanrizo Schembri, ki je v troskoku zmagal z izidom 16,95 metra. Slovenska reprezentanca je v Izmirju v Turčiji zasedla 11. mesto in izpadla v drugo ligo. Drugi dan je bila druga Sabina Veit v teku na 200 m (23,41). V superligo so se uvrstile Turčija (329 točk), Grčija (307,5) in Norveška (290), poleg Slovenije (200,5) pa je izpadla še zad-njeuvrščena Hrvaška (178). NA MIVKI - Na svetovnem prvenstvu v odbojki na mivki v Rimu so dvojno krono osvojili brazilski tekmovalci. V moškem finalu sta bila najboljša Emanuel Rego in Alison Cerutti, pri ženskah pa Larissa Franca in Juliana da Silva. GOLF - Severnoirski golfist Rory McIlroy je dosegel prvo zmago na enem od turnirjev major v karieri. Slavil je na odprtem prvenstvu ZDA na igriščih Congressional Country Cluba v Was-hingtonu. Na koncu je slavil z najmanj udarci na tem prizorišču. Z 22 leti in enim mesecem je McIll-roy postal tudi najmlajši zmagovalec US Opna po drugi svetovni vojni; doslej je bil rekorder slavni Jack Nicklaus, ki pa je bil ob zmagi leta 1962 tri mesece starejši. WIMBLEDON - Uvodni dan tretjega teniškega turnirja za grand slam v sezoni na travnatih igriščih Wimbledona ni prišlo do velikih presenečenj med najvišje postavljenimi igralci in igralkami. Nalogo je po pričakovanjih opravil tudi prvi nosilec, Španec Rafael Nadal. Gladko, s 6:4, 6:2 in 6:2, je na osrednjem igrišču odpravil Američana Michaela Russella. V 2. krog je napredoval tudi Slovenec Grega Žemlja (št. 157 na svetu). S 6:4, 3:6, 7:6, 6:4 je premagal Slovaka Lukaša Lacka, 148. igralca sveta. Zdaj ga čaka 9. nosilec, Francoz Gael Monfils. Blaž Kavčič je zaradi dežja prekinil dvoboj z Nemcem Tobiasom Kamkejem, ki je prvi niz dobil s 6:3. V ženski konkurenci je Zvonarjo-va, lanska finalistka, v treh nizih s 6:0, 3:6 in 6:3 odpravila 115. igralko sveta. Slavila je tudi šestopostavljena Italijanka Francesca Schiavone, ki je s 6:4, 1:6, 6:3 odpravila Jeleno Dokič. ODBOJKA - Svetovna liga Italija v Trstu tudi s Savanijem TRST - Na petkovi tekmi za svetovno ligo v Trstu bi se Italija z zmago proti Južni Koreji (začetek ob 20. uri) matematično zagotovila uvrstitev v sklepni šesteroboj in utrdila svoj položaj na vrhu kvalifikacijske D-skupine. Minuli konec tedna so »azzurri« izgubili enega od dveh srečanj proti Franciji, tako da se jim je na skupni lestvici približala tudi Kuba, ki je dvakrat ugnala Korejce. Italija ima zdaj na lestvici 19 točk, Kuba pa jih ima 15, povsem odrezana od boja pa ni niti Južna Koreja, ki ima na 3. mestu 10 točk. Italija se bo v zadnjem krogu kvalifikacij konec prihodnjega tedna v Parmi in Modeni dvakrat pomerila s Kubo, zato mora proti Koreji nujno vknjižiti zmago. V Trstu bo za Italijo lahko spet igral tudi Cristian Savani, ki je zdaj eden ključnih igralcev reprezentance. Predprodaja vstopnic za petkovo tekmo v dvorani Cesare Rubini se nadaljuje vsak dan na sedežu družbe Ticket Point na Korzu Italija 6. PRVI PORAZ - Veselin Vukovic, odbojkarski selektor, ki je lani prevzel vodenje slovenske reprezentance, je po 13 zaporednih zmagah na uradnih tekmah dvorano prvič zapustil s sklonjeno glavo. Po šestih zmagah v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo in sedmih v letošnji evropski ligi je reprezentanca doživela nepričakovan poraz proti Veliki Britaniji, (0:3) ki jo je pred tem že trikrat dokaj gladko premagala. Neuspeh boli, a vsekakor ni usoden. Slovenci še naprej zanesljivo vodijo v skupini A. KOŠARKA - Po novem »scudettu« Rekordni uspehi moštva iz Siene SIENA - Z nedeljsko zmago s 63:61 v peti tekmi finala končnice so si košarkarji Siena petič zapored zagotovili naslov državnega košarkarskega prvaka, s čimer so izenačili rekord legendarnega moštva Borletti Milano, ki je zmagal med letom 1950 in 1954. Vendar so bili časi takrat povsem drugačni, v moderni košarki bo rezultat Siene težko izboljšati, kajti gre za kombinaciji finančne in organizacijske trdnosti kluba in posrečenih strokovnih izbir. Monte-pascji Siena je prvič osvojila naslov leta 2004, v osmih sezonah pa se je z njim okinčala skupno šestkrat. V zlati knjigi A-lige je na četrtem mestu. Boljši so le Olimpia Milan (25 naslovov), Virtus Bologna (15) in Pallacanestro Varese (10). Od leta 2008 do danes ni Siena »zamudila« nobene velike državne lovorike. Nedeljski »scudetto« je deseti uspeh po vrsti, če štejemo še zmage v državnem pokalu in v državnem superpokalu. Od poletja leta 2006, ko je trenersko mesto prevzel Simone Pianigiani, je Siena v domačem prvenstvu zmagala na 191 od 209 odigranih tekem, to je 91,4%! V »play-offu« je njen izkupiček še boljši: 49 na 563, to je 92,5%! Več državnih naslovo kot Pianigiani, ki se je izenačil z Danom Petersonom, je osvojil le legendarni Cesare Rubini: prvak je bil petnajstkrat. Skupaj s trenerjem se s petimi zaporednimi naslovi od igralcev lahko ponašata le Marco Carraretto in kapetan Shaun Stonerook. Skratka, Siena je zamenjala veliko igralcev, uspešnost pa je nespremenjena. V saj v Italiji, res nima konkurence. / KOŠARKA - Državna C-liga Sestava »novega« Jadrana bo znana že v tem tednu NAMIZNI TENIS - Veteransko DP v Riminuju Ženska ekipna zmaga pika na »i« uspehov SK Kras Krasove veteranke (od leve): Damiana Sedmach, Dragica Blasina, Isabella Torrenti, Monica Mosetti, čepe pa Sonja Doljak in Sonja Milič. Bo trener Vatovec sprejel pogoje Jadrana? Jadran še nima trenerja, vendar bo po vsej verjetnosti dogovor kmalu dosežen. Na včerajšnjem sestanku so odborniki predstavili trenerju Walter-ju Vatovcu, ki ga že ves čas snubijo, svoje poglede, zdaj pa bo trener premislil in v naslednjih dneh odgovoril. Po besedah športnega direktorja Rau-berja je verjetnost, da bo na klopi Jadrana sedel še naprej Vatovec, vsekakor velika. Med tem bodo nadaljevali pogovore z igralci, tako da bo že v petek določena popolna sestava ekipe, ki bo v naslednji sezoni igrala v državni C-ligi. Odborniki Jadrana pa so med drugim tudi ovrgli pisanje tržaškega italijanskega dnevnika, da je prišlo do ponudbe Acegasa za zamenjavo Boruta Bana s tremi tržaškimi igralci istega društva. Kot smo že poročali, si je sam Ban zaželel, da bi še eno sezono igral pri Jadranu, kar so nam včeraj potrdili tudi pri klubu. Zamejski šahisti na vrhu V soboto je tržaško šahovsko društvo priredilo turnir za mlade kroma pod 16. letom, na katerem je nastopilo 10 mladih šahistov. Šest zamejskih predstavnikov se je uvrstilo na prvih 6 mest: prva je bila izkušena Aj-lin Visentin (6/6) pred bratom Lia-mom (5/6) in Boštjanom Petarosom (4/6). Sledili so Lejla Juretič, Sebast-jan Pieri in Mojca Petaros (vsi 3/6). Matej Gruden je raje igral z odraslim, kjer je v ostri konkurenci osvojil 2 točki v sedmih dvobojih. Bil je to vsekakor dober trening, še predvsem za Lejlo Juretič in Sebastjana Pierija, ki bosta od 2. do 9.julija nastopila na državnem prvenstvu v Porretta Terme v kategorijah Under 10 in Under 8. (Marko Oblak) Panathlon bo danes nagradil Matejo Bogatec Tržaški Panathlon, priznana organizacija CONI, bo danes zvečer v hotelu Greif, med svojim rednim mesečnim srečanjem, kriški športnici Mateji Bogatec podelil priznanje »Mula de oro 2011«. Večkratno svetovno prvakinjo v skirollu bodo nagradili ob 20.30. ŠPORT Dva naslova, dve srebrni in tri bronaste kolajne je obračun nastopov ŠK Kras na državnem namiznoteni-škem prvenstvu za veterane v Rimini-ju. Pika na »1« je bila nedeljska ekipna zmaga v ženski konkurenci. Čeprav je bila ekipa ŠK Kras na papirju šele tretja po jakosti, je prepričljivo premagala vso konkurenco, treba pa priznati, da ob odsotnosti močne ekipe Coccaglia (Wang Xue Lan in Sabrina Moretti). Kras je po vrsti odpravil TT Eureka iz Rima (3:1), TT Gallarate (3:2), L'isola che non C'e' (3:1) in Ca-tanio (3:0). Sreča se je obrnila v korist naših igralk, s tem da so imele takoj na začetku dve najtežji tekmi in so bile fizično in tehnično v najboljši formi. Šlo je vsekakor za neizprosen boj in marsikatera tekma se je končala z minimalno razliko. Vedno pa so bile uspešne krasovke, ki so bile ves čas motivirane in zbrane, borbenost pa je bila na višku. Izidi ŠK Kras na veteranskem DP Over 65: moške dvojice Vinicio Divo - Borme med osmerico; over 60: Bole Edi posamerno med 16; Over 50 ž: posamezno Sonja Milič 2. mesto, Dragica Blasina med 16, Isabella Torrenti med 32; ženske dvjoice: 3. mesto Dragica Blasina in Sonja Milič; mešane dvojice: državni naslov Sonja Milič / Michele Giardina (S. Michele - Milazzo), med 16 Isabella Torrenti/ Ta-gorra Michele (Stetan Mugnano - Na); over 40: ženske posamezno Sonja Doljak med 8 (in ne med 16), Damjana Sedmach in Monika Mosetti nista uspeli iz kvalifikacij); ženske dvojice: Damjana S. in Monika Mosetti srebrna kolajna zgubili z Arisi (Caselfof-fredo)/ Puricelli (Gallarate); bronasta kolajna Sonja Doljak in Rosaria Mauriello (Stetan Mugnano); mešane dvojice: tretje mesto Sonja Doljak in Ady Gorodetzky, Monika Mosetti/ Davide Infantolino (Marostica Vi) in Damjana Sedmach/ Manfred Maffei (Marling . Bz) med 16; A1 liga: 1. Kras, 2. TTEureka iz Rima, 3. T.T. Gallarate (Mi) Torek, 21. junija 2011 SK BRDINA Sedež v Merčedolu še pred zimo Na sedežu Doma Brdine na Opči-nah je bil 16. občni zbor, na katerem je iz vseh poročil predsednika in odbornikov izšlo, da je bilo delovanje v minuli mandatni dobi pestro in uspešno. Predsednik Marko Piccini je v svojem poročilu to poudaril, nakazal pa je, da bi v društvu potrebovali nove sile. Omenil je izvolitev člana Andreja Dona v pokrajinski odbor smučarske zveze, kjer izvaja funkcijo podpredsednika, kar je za klub veliko priznanje in dokaz, da je delo naših ljudi priznano tudi v drugih okoljih. Piccini je še napovedal, da bo društveni sedež v Mer-čendolu najbrž pripravljen že pred zimo in da želijo dolino z jusarskim odborom očistiti, da bo uporabna za celotno vaško skupnost. Sledila so poročila tajnice Sabine Slavec, odgovorne za šolo smučanja Valentine Šuber, blagajničarke Vanje Čer-njava in predstavnika nadzornega odbora Paola Kalca. Na volitvah so soglasno potrdili kandidatno listo, ki jo je prestavil stari odbor. Po dolgih letih je odbor zapustil Lojzko Popovič; predsednik in tudi odbor sta se mu zahvalila za vso energijo in trud, ki ju je vložil za uspešno delovanje kluba. Novi odbor: Vanja Černjava, Andrej Don, Roberto Goruppi, Renato Kalin, Tanja Kalin, Paolo Kalc, Williem Peric, Marco Piccini, Sabina Slavec, David So-sič, Claudio Strain. Dva deželna naslova za Fabia Ruzzierja Na deželnem prvenstvu za veterane, ki je bil v Gorici, je Lonjerc Fabio Ruz-zier v hitri hoji na razdalji 5 km dosegel med šestimi tekmovalci absolutno najboljši čas in zmagal v kat. M55. Čas 24:22,01 je bil najboljši tehnični rezultat prvenstva. Nastopil je tudi v metu kopja (700g). Z metom 30,54 metra je zmagal v kategoriji M55. □ Obvestila ŠD VESNA vljudno vabi na redni občni zbor, ki bo v petek, 24. junija ob 20.uri na športnem igrišču v Križu. AŠZ JADRAN sklicuje redni občni zbor, ki bo jutri, 22. junija, ob 20.30 v Nabrežini v Domu I. Grudna. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, razno. Vabljeni vsi člani. JADRANJE - Optimist Na državnem prvenstvu kadetov tudi jadralci Čupe in Sirene KOLESARSTVO - Kronometer Jan Petelin z Opčin državni prvak Močna burja in nevihta sta v nedeljo onemogočili izpeljavo druge se-lekcijske regate za nastop na državnem prvenstvu kadetov v razredu optimist. Za uvrstitev na državno fazo po pravilniku bodo torej upoštevati samo rezultate prve regate, ki so jo pred tremi tedni organizirali pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena. Na državno prvenstvo, ki bo bo od 8. do 10. septembra v Benetkah, se je uvrstilo šest članov Čupe in Sirene. Med najboljšimi kadeti letnika 2000 in 2001, ki bodo tekmovali na Pokalu Presidente, bo nastopil tudi član Sirene Peter Marzo Magno, ki je bil na conski selekciji 5. Med 80 najboljšimi optimisti bo tudi osem tekmovalcev iz naše cone. Število uvrščenih bo zveza sicer še potrdila, ker mora upoštevati število vseh nastopajočih v Italiji. Morebiti bi se na Pokal Presidente uvrstil še devetouvrščeni. Na Pokalu kadetov pa bodo nastopili ostali tekmovalci letnika 2000 in 2001, ki so se na prvi selekcijski regati v Barkovljah uvrstili do 18. mesta. Tudi tu mora zveza še določiti, ali se bo na DP uvrstil tudi devetnajsto uvrščeni. Na pokalu bosta nastopila tudi Giulio Mic-helus (Čupa) in Sara Zuppin (Sirena). Vsi najmlajši optimisti letnika 2002, ki so nastopili na selekcijskih re-gatah, pa imajo pravico do nastopa ne glede na uvrstitev. Barve slovenskih klubov bodo branili Tinej Sterni (Sirena), Elisa Manzin (Sirena) in Alessan-dro Deluisa (Čupa). Kolesar z Opčin Jan Petelin je v nedeljo osvojil državni naslov v kronome-tru. V kraju Ospitaletto v bližini Brescie je med naraščajniki (letniki 1994 in 1995) na 9,7 km dolgi progi ugnal vso konkurenco. Štirinajstletnik (petnajst let bo dopolnil julija) je zmagal v času 12,54 (povprečna hitrost 45,110 km/h), dve sekundi pred drugouvrščenim Pacinottijem iz Toskane. Nastopilo je 74 kolesarjev iz cele Italije. »Zmaga je bila povsem nepričakovana. Navadno tekmujem na cestnih dirkah, vendar sem se kljub temu vpisal na državno prvenstvo v kronometru, ki je bilo odprto vsem,« je pojasnil Jan, slovenskega porekla (slovenščine ne govori), ki se je rodil v Luksemburgu. Openc, ki obiskuje prvi razred višje srednje šole Volta, je član Sacilese Euro 90, leta 2006 pa je nastopal za Devin: »Čeprav sem član kluba iz Sacileja, treniram vedno sam v naših krajih. Petkrat tedensko prevozim od 60 do 70 kilometrov,« je še dodal Jan, ki bo 3. julija v bližini Trevi-sa nastopil še na cestnem državnem prvenstvu, kjer je prav tako favorit. Ze jutri pa bo njegov starejši brat Charly nastopil na državnem prvenstvu v kategoriji junior na Siciliji. ODBOJKA - Memorial bratov Špacapan Sloga osvojila tudi dvoranski turnir Matija Komjanc (Olympia) je bil imenovan za najboljšega igralca nedeljskega turnirja ŠZ Olympia je v okviru 4. memoriala bratov Špacapan v nedeljo organizirala še dvoranski četveroboj. Zmagovalec turnirja je bila Sloga, ki je v izenačenem finalu šele s 3:2 (25:14, 21:25, 25:19, 26:28, 15:12) premagala domačo Olympio, v tekmi za 3. mesto pa je OK Vežica s 3:2 (10:25, 25:18, 15:25, 27:25, 17:15) odpravila ekipo OK Žirovnica. V jutranjem polfinalu je Olympia z 2:0 (25:20, 25:19) premagala Žirovnico, Sloga pa je z enakim izidom (25:15, 25:19) odpravila hrvaško Vežico. Na bogatem nagrajevanju - turnir so podprli številni sponzorji, so podelili priznanja tudi posameznikom. Za najboljšega napadalca je bil imenovan Vasilij Kante (Sloga), najboljši podajalec je bil Žan Beravs (Žirovnica), najboljši igralec pa mladi domači up Matija Komjanc (Olympia). 1 8 Torek, 21. junija 2011 ŠPORT / MARIBOR - 35. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel »Zapomnite si ta dan!« Mladi športniki iz Italije, Avstrije in Madžarske so se pomerili v košarki, odbojki, nogometu in namiznem tenisu - Mariborčani zgledni organizatorji srečanja Tokrat je Komsija za zamejski šport Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja slovenskih športnih zvez izbrala za tradicionalno srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel štajersko prestolnico Maribor. Tako so se mladi zamejski športniki družili s sovrstniki Slovenske športne zveze s Koroške in Zveze Slovencev na Madžarskem že 35. Organizator srečanja je tokrat bila Športna zveza Maribor, ki jo vodi prof. dr. Alojz Križ-man, za organizacijo športnega dela pa je poskrbel njegov sodelavec prof. Marjan Kosi, ki je poskrbel, da so vsa športna srečanja odlično uspela. Zbirališče vseh udeležencev je bilo v neposredni bližine Snežnega stadiona, kjer poteka znamenito smučarsko tekmovanje za Pokal Zlate lisice. Udeleženci so se nato s Pohorsko vzpenjačo povzpeli na višino 1000 m, kjer so bili nastanjeni v novem hotelskem kompleksu, ki bo gostil tudi udeležence Univerzijade, ki bo v Mariboru potekala čez dve leti. Na svečani otvoritvi je po mimohodu vseh udeležencev najprej bila na vrsti slovenska himna, nato sta predsednik Športne zveze Maribor prof. dr. Križman in podpredsednik OKS Branko Žnidarič izrekla udeležencem dobrodošlico. Nato so mladi prisluhnili akordom Špele Podkrižnik, ki je s harmoniko zaigrala dve slovenski viži, za konec pa še himni fair-playa. Sobota je bila namenjena športnim tekmovanjem, ki so potekala v prenovljenih objektih Športnega parka Ljudski vrt. Naše ekipe so nastopile s spremenljivo srečo. Najbolj zadovoljen je s svojimi varovanci bil trener košarkarjev, saj so v prvi tekmi pošteno namučili zbrano vrsto Maribora, ki je zmagala s tesnim izidom, nato pa visoko premagali koroške košarkarje. Z izidi tekmovanj je bila zadovoljna tudi trenerka nam-iznitenisačev, saj so tako v moški kot v ženski konkurenci premagali domačine, klonili pa so proti močnejšim koroškim tekmovalcem. Odboj-karice so po odpovedi nastopa Slovenske športne zveze odigrale le eno tekmo. Po slabšem nastopu v prvem setu so se zbrale in se v nadaljevanju enakovredno kosale proti domačinkam. Povedati pa je potrebno, da imajo v Mariboru dolgoletno odbojkarsko tradicijo - OK Branik je letos osvojil tako pokalni kot članski ženski naslov. Trše je predla nogometašem. V prvi tekmi so sicer začeli spodbudno, saj so proti nogometašem iz Porabja vodili z 1:0, v nadaljevanju pa so morali priznati premoč in se s tem odreči tudi možnosti, da bi v finalni tekmi nastopili na osrednjem nogometnem stadionu mariborskega Ljudskega vrta. Z uvrstitvijo v mali finale so nastopili proti sovrstnikom s Koroške. Po tekmovalnem delu so se ude- Mimohod, naše ekipe, kolajne in nagrajevanje loredana prinčič leženci odpeljali v ciljno areno Snežnega stadiona, kjer je bila razglasitev rezultatov s podelitvijo priznanj in skupno zaključno kosilo. Mladim udeležencem je pozdrav Olimpijskega komiteja Slovenije prinesel slovenska športna legenda, olimpionik Miro Cerar, ki je mladim rekel, naj si zapomnijo tega lepega športnega dne in izrazil čestitke organizatorju srečanja. Ob športnih tekmovanjih je potekalo tudi srečanje delegacij iz Italije, Avstrije in Madžarske s predstavniki Športne zveze Maribor, ki jo je zastopal predsednik Križman in pa sestanek Komisije OKS za zamejski šport. Predsednica Komisije Sonja Poljšak je predstavila letošnji delovni program, ki ga je pred tem že odobril tudi izvršni odbor OKS. ZSŠDI sta zastopala predsednik Jure Kufersin in odbornica Loredana Prinčič. Postave Nogomet: Marco Bovino, Igor Carli, Alessio Caselli, Aram Covarel-li, Luca Feritoia, Thomas Kovacic, Michele Manduca, Marko Milosevic, Alessando Paoli, Thomas Renar, Giu-lio Sanzin, Piero Toffolutti. Trener: Andrej Kos . Namizni tenis: Martina Brescia-ni, Vedran Guštin, Johana Milič, Tomaž Milič, Giada Sardo. Trener: Katja Milič. Odbojka: Breda Ban, Isabel Cas-sanelli, Nada De Walderstein, Petra Grgic, Martina Milič, Marija Pertot, Giulia Rauber, Caterina Simeoni. Trener: Martin Maver. Košarka: Mattia Coretti, Erik Gregori, Ilijan Gruden, Ilja Kocjančič, Patrik Kojanec, Jaro Milič, Francesco Peric, Simon Regent, Martin Ridolfi, Alexander Sardoč, Sebastiano Semen. Trener: Mario Gerjevič. (ks) Rezultati ekip ZSŠDI Nogomet Polfinale: ZSŠDI - ZSM 2:1, za 3. mesto: ZSŠDI - SŠZ 5:1. Vrstni red: 1 Maribor, 2. Zveza Slovencev na Madžarskem, 3. Slovenska športna zveza, 4. ZSŠDI. Ženska dbojka ZSŠDI - Maribor 0:3 (10, 23, 21) Košarka ZSŠDI - Maribor 54:58, ZSŠDI - SŠZ 49:31. Vrstni red: 1. Maribor, 2. ZSŠDI, 3. SŠZ Namizni tenis Dekleta: ZSŠDI - Maribor 3:2, ZSŠDI - SŠZ 0:3. Vrstni red: 1. SŠZ, 2. ZSŠDI, 3. Maribor. Fantje: ZSŠDI - Maribor 3:0, ZSŠDI - SŠZ 0:3. Vrstni red: 1. SŠZ, 2. ZSŠDI, 3. Maribor / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 23. junija 2011 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Poklon Chopinu - Jana Zupančič 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Dok.: Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 6.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.35 Dnevnik Parlament 7.55 8.55 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik -kratke vesti 9.55 Aktualno: Relazione an-nuale dell'Autorita Garante della Concor-renza e del Mercato 10.50 Nan.: Un ciclo-ne in convento 11.40 Nan.: La casa del guar-daboschi 12.30 Nan.: Don Matteo 5 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: La nave dei so-gni - Oman (pust., Nem. '05, r. M. Steinke, i. S. Rauch) 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.20 Nan.: Rex 3 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Dok.: Passag-gio a Nord-Ovest 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Sotto- Rai Due V" Rai Tre della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Carabinieri 7 13.00 Nan.: Distretto di po-lizia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Una famiglia nel West - Un nuovo inizio (dram., ZDA, '05, r. M. Landon, i. E. Cottrell) 17.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Infelici e contenti (kom., It., '92, r. N. Parenti, i. R. Pozzetto) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 9.30 Nan.: American Dreams 10.20 Dok.: Rai Educational - Crash files 10.35 Dnevnik in Zdravje 33 11.00 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 11.15 Aktualno: Tg2 Si Viaggiare 11.20 Aktualno: Tg2 Eat Parade 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.05 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Top Secret 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case - Il passato di Alice 19.30 Nan.: Senza traccia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: The Core (fant., ZDA, '03, r. J. Amiel, i. A. Eckhart, H. Swank) 23.20 Dnevnik O Italia 1 23.35 Film: Ti va di pagare? (kom., Fr., '06, r. P. Salvadori, i. A. Tautou) 1.15 Dnevnik Parlament, sledi The Nine 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.10 Aktualno: Agorà 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.00 Dok.: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicità 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Dok.: Figu 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Film: Rugantino (kom., It., '73, r. P.F. Campanile, i. A. Celentano, C. Mori) 17.35 Aktualno: Geo Magazine 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.55 Dok.: Correva l'anno 0.55 Dok.: Rai Educational u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.25 Nan.: Nikita 9.50 Nan.: Giu-dice Amy 10.45 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Aktualno: Benessere - Il ritratto ^ Tele 4 23.30 Film: Perdiamoci di vista! (kom., It., '94, r.-i. C. Verdone, i. A. Argento) 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.45 Nočni dnevnik 2.10 Film: Il pentito (dram., It., '85, r. P. Squi-tieri) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: Pantaloncini a tutto gas (kom., V.B., '02, r. P. Hewitt, i. S. Callow, S. Frey) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Be my Baby (kom., ZDA, '06, r. B. Olson, i. R. Ashton, B. Hutzler, J. Duffy) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Film: Miracolo a novembre (dram., ZDA, '10, r. R. Harmon, i. S. Elliott, S. Paulson) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Film: Donne, regole... e tanti guai! (kom., ZDA, '07, r. G. Marshall, i. J. Fonda, L. Lohan) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 17.35 Nan.: Jonas L.A. 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Glasb. odd.: Wind Music Awards 0.30 Glasb.: Hugh Laurie - Dal Dr. House al Blues 1.30 Aktualno: Pokerlmania 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 6.5516.20, 0.20 Aktualno: Movie Flash 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Mac Gyver 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il grande freddo (kom., ZDA, '83, r. L. Kasdan, i. K. Kline, G. Close, J. Goldblum) 16.25 Nan.: Jag - Avvoca-ti in divisa 18.25 Kviz: Cuochi e fiamme (v. S. Rugiati) 19.30 2.10 Variete: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Crossing Jordan 23.10 Nan.: In Plain Sight 0.10 Dnevnik 0.25 Nan.: NYPD Blue (t Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu 10.25 Lutk.-igr. nan.: Bine (pon.) 10.45 Zgodbe iz školjke - Ribič Pepe 11.00 Druž. nad.: Sinje nebo (pon.) 11.55 Družinske zgodbe (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Babilon.tv (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s prisoj 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.25 Dok. odd.: Meje mojega jezika niso meje mojega sveta 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Nad.: Sodobna družina 20.30 Dok. film: 20 let Slovenije 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 23.30 Dok. odd.: Življenje s sovražnikom 0.55 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.20 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 NLP s Tjašo Železnik 15.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 16.15 Na lepše (pon.) 16.40 Dober dan, Koroška (pon.) 17.10 Glasnik (pon.) 17.35 Mostovi - Hidak (pon.) 18.10 Dok. serija: Zemlja v krčih - Meteorit, ki je ustvaril dinozavre (pon.) 19.10 Tranzistor 20.00 Trikotnik 20.30 Duhovni utrip 20.45 Film: Dediščina Evrope - Šagrinova koža 22.25 Brane Rončel izza odra 0.20 Dok. odd.: Vojna proti drogam (pon.) Jr Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 7.50 Kronika 8.30 Novice 8.40 Tedenski napovednik 9.00 Redna seja DZ 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi (pon.) Koper 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Aman-ti 10.30 Sms Solo Musica e Spettacolo 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.05 Dok.: Tethys - Le radici di una terra 12.35 Aktualno: Mukko Pallino 13.05 Pagine e fo-togrammi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.05 Dok.: Italia Magica 16.00 Dok.: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea - estate 2011 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Ivanhoe (pust., ZDA, '52, r. R. Thorpe, i. E. Taylor, R. Taylor) 22.30 Dok.: Wild Adventure 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: I due volti della paura (triler, It., '73, r. T. Demicheli) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Film: I due or-fanelli 16.00 Sredozemlje 16.30 Istra skozi čas 17.00 Artevisione magazin 17.30 Kuharski recepti 17.45 Kino premiere 18.00 City folk - dok. oddaja 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Srečanje z... 21.10 Effe's inferno 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Biker explorer 22.45 Mednarodni pokal v plesih 23.35 Istra in... 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 0.20 Primorska kronika 0.40 Čez-mejna Tv - TDD pop Pop TV 7.10 Dežela pred časom (ris.) 7.35 Razred 3000 (ris.) 8.00 14.35 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 8.55 10.05, 11.30 TV prodaja, Reklame 9.1015.40 Grenko slovo (dram. serija) 10.35 17.45 Ko se zaljubim (drama nan.) 12.00 16.35, 17.10 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno, družbene teme 21.05 Krim. serija: Castle 22.00 Zvezde na sodišču (dram. serija) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Rubikon (krim. serija) 0.10 Čistilec (dram. serija) 1.05 24UR, ponovitev, Novice 2.05 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 8.30 10.40 Obalna straža (akc. serija) 9.20 Shaggy in Scooby-Doo (ris.) 9.45 Super heroji (ris.) 10.10 Požeruh (ris.) 11.35 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.30 Fra-sier (hum. serija) 12.55 Tv prodaja, Reklame 13.25 Film: Osamljeni jezdec (vestern, ZDA, '08) 15.05 Najbolj nori športi 15.35 Moja super sestra (hum. serija) 17.0518.55 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Rambo 3 (akc., ZDA, '88) 21.50 Film: Bitka do konca (akc., ZDA, '09) 23.30 Pa me ustreli! (hum. serija) 0.00 Film: Življenje brez nadzora (dram., ZDA, '07) 1.55 Love TV (erotika) 3.50 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Erica Johnson Debe-ljak: Prepovedan kruh - 9. nad.; 11.00 Studio D: Kako so odkrivali svet, pripr. Bruno Križman; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2011; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz oči v oči, gost Nace Novak; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Jazz in jaz; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.35 Euroregio-ne news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ri-cordi golosi; 9.25 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00, 21.00 Verde Istria; 11.33-12.28 Black is beautiful; 13.00-14.00, 23.00 Glasbena lestvica; 14.00 Summer beach (pon.); 16.00-18.00 E...sta-te freschi; 18.00 RC Jazz corner; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00 Večer z RC; Tempo scuola, Profumi di stagione, La rosa dei ven-ti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 22.00 Distretto 565 on Guitar radio show; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca x; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek' 21 • jun'ja 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona VREMENSKA SLIKA o kijev 15/32 ženeva 11/20 o milan o 16/24 lizbona o 17/29 madrid o 16/32 dunaj 14/21 O ljubljana ° 6/12 _ A " ^ split '—.'cl18/29 grAdec 14/26 beograd o 12/25 ° sofija 17/32 16/28 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. skopje o J7/33 X.T „„atene " ,^0/30 r< Greben visokega zračnega pritiska se iz severne Afrike razteza proti severu do Alp. Od četrtka dalje bodo spet začeli dotekati bolj vlažni atlantski tokovi, ki bodo povečali nestabilnost ozračja