Stečajni upravitelj: Milijon evrov za odkup Triestine / 5 Štirje goriški županski kandidati odgovarjali na naša vprašanja Ali bi poskusil/a? Primorski PETEK, 4. MAJA 2012 Št. 104 (20.427) leto LXVIII. Mirna kampanja v občini z mnogimi problemi SandorTence Tokratna volilna kampanja bo ostala v spominu kot najbolj mirna v povojni zgodovini devin-sko-nabrežinske občine. Malo ali skoraj nič polemik, dejansko brez ostrin, če izvzamemo županskega kandidata Simoneja Napolitana, ki je skoraj vso svojo kampanjo upe-ril proti županu Giorgiu Retu, predvsem pa proti njegovemu dolgoletnemu sodelavcu in kandidatu za nasledstvo Massimu Romiti. Zelo spokojna volilna kampanja pa ne pomeni, da v Devinu-Nabrežini ni problemov in da so vsi županski kandidati enaki. Daleč od tega. Vsak kandidat ima svojo osebnost in vsak kandidat ima takšno ali drugačno politično usmeritev. Romita, ki je svojo kampanjo začel že pred meseci, stavi vse na desetletno delo Retove uprave. Romita ni Ret, čeprav bi to želel biti, zato je bil v velikih težavah vsakič, ko ga je kdo povprašal po njegovih načrtih za naprej. Ret je sredinski politik, Romita pa desničar, kar je sicer legitimno, a je neprijetno, da to skuša vztrajno prikrivati. Vladimirju Kukanji, ki je prevladal na primarnih volitvah, je uspelo zediniti levo sredino, kar ni bila ravno lahka stvar. Volivcem in volivkam ne obljublja nemogočih stvari, temveč normalno občinsko upravo, ki bo čim bližje ne samo pričakovanjem, ampak tudi potrebam ljudi. Zdrava pamet torej, ki jo v politiki zelo pogrešamo. Ret s svojim odhodom z županskega mesta zaključuje desetletno obdobje, v katerem so sončne stvari prevladale nad senčnimi. Ponavljamo, Ret je Ret, Romita je Romita, zato si občina Devin-Na-brežina zasluži spremembo. kakšna usoda nas čaka dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € italija - Gospodarska kriza spravlja veliko ljudi v življenjske težave Obupan podjetnik ugrabil navzoče v davčnem uradu Drama v mestecu Romano di Lombardia pri Bergamu se je srečno razpletla dolina - 56. občinska razstava vin in 15. razstava oljčnega olja Začela se je Majenca Sinoči ljudsko ocenjevanje vin - Danes odprtje kioskov, številnih razstav in večerna glasbena zabava DOLINA - V Dolini se je s sinoč-njim ljudskim ocenjevanjem vin v Mladinskem krožku (foto Kroma) slovesno začela Majenca, veliki praznik mladosti. Vas bo v prihodnjih dneh (do torka) preplavilo morje domačinov in ra- dovednih obiskovalcev, ki bodo lahko uživali ob ogledu res številnih razstav -v Mladinskem domu, v cerkvici sv. Martina, v galeriji Torkla in dvorani društva Valentina Vodnika, ob domači kapljici in dobri hrani ter ob večerni glasbi. Višek bo praznik dosegel v noči na nedeljo, ko bo domača mladina na Gorici dvignila maj oziroma v nedeljo, ko se bodo pod njim zavrteli parterce in parterji. Na 6. strani BERGAMO - Gospodarska kriza spravlja mnoge male podjetnike v obup, samomori in protestna dejanja so vse pogosteje predmet vsakodnevnega poročanja italijanskih medijev. Včeraj popoldne je mir v podeželskem mestecu Romano di Lombardia v pokrajini Bergamo nenadoma skalil vznemirljiv dogodek. 54-letni podjetnik Luigi Martinelli je vdrl v krajevni urad agencije za prihodke ter zagrozil navzočim. Enega talca je zadržal do 21. ure, ko ga je izpustil in se naposled predal karabinjerjem. Vsemu temu naj bi botroval obup zaradi dolgov, ki jih je imel z agencijo za prihodke. Na 2. strani Problem LB spet ločuje Slovenijo in Hrvaško Na 3. strani Na razpolago papirnati obrazec Unico 2012 Na 5. strani Nagrajene tri mlade uspešne Slovenke Na 10. strani Novogoriške trgovine občutijo krizo v Italiji Na 14. strani V Gorici zanimanje za izposojo koles Na 18. strani energija - Minister Clini v Vidmu Plinski terminal v Žavljah čaka storitveno konferenco VIDEM - Načrtovani plinski terminal v Žavljah pri Trstu je bil ena od središčih točk v razpravi na včerajšnji skupščini videmske Confindustrie, na kateri je rimsko vlado zastopal minister za okolje Corrado Clini (na posnetku). Po njegovih besedah je okoljsko ministrstvo opravilo svoje, zdaj je potrebna še ocena vpliva na okolje in varnosti pristaniških dejavnosti, predvsem pa se je treba dogovoriti na institucionalni ravni v Trstu. Dežela in Confindustria namreč močno podpirata terminal, tržaška občinska in pokrajinska uprava pa mu prav tako močno nasprotujeta. Problem bo po ministrovih besedah morala rešiti storitvena konferenca. Na 4. strani DOBAVA IN MONTAZA Lesenipodi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 50 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 2 Petek, 4. maja 2012 GOSPODARSTVO bergamo - Gospodarska kriza spravlja veliko ljudi v obup Oborožen moški več ur zaprt s talcem na agenciji za prihodke Podjetnik zadržal petnajst ljudi, streljal v strop in grozil s samomorom - Nekaj po 21. uri se je predal BERGAMO - Gospodarska kriza spravlja mnoge male podjetnike v obup, samomori in protestna dejanja so vse pogosteje predmet vsakodnevnega poročanja italijanskih medijev. Včeraj popoldne je mir v podeželskem mestecu Romano di Lombardia v pokrajini Bergamo nenadoma skalil vznemirljiv dogodek - drama se je odigrala na krajevnem sedežu agencije za prihodke. Okrog 14.30 uri je moški zrelih let, oborožen s potezno puško, stopil v urad in zagrozil navzočim. S puško je tudi nekajkrat ustrelil v strop, pri tem pa ni bil nihče ranjen. Med prvimi, ki so zbežali iz poslopja, sta bila tudi 34-letna ženska s komaj dveletnim otrokom. Sprva je ugrabitelj zadržal petnajst talcev, okrog 16. ure pa jih je izpustil štirinajst. Z zadnjim talcem - uslužbencem agencije - se je zabarikadiral do večera, ko ga je končno izpustil. Naposled se je nekaj po 21. uri še sam predal. Protagonist tega dogodka je bil 54-letni podjetnik Luigi Martinelli iz okolice Bergama. Z moškim, ki je grozil s samomorom, se je pogajal marešalo ka-rabinjerjev, ki je ob 17. uri tudi vstopil v stavbo. Podjetnik mu je povedal, da je zaradi ekonomske stiske obupal in da trenutno ne vidi izhoda. Izrazil je željo, da bi svoje težave in tegobe izpovedal novinarjem. Moški je doma iz sedem kilometrov oddaljene vasi Calcio, v agenciji za prihodke pa ga menda poznajo, ker je na seznamu dolžnikov. V obup naj bi ga spravili predvsem vse bolj vztrajni pozivi družbe Equitalia, ki od njega zahteva poravnavo dolgov. Medtem so karabinjerji, policisti in finančni stražniki pred stavbo načrtovali intervencijo. Območje je preletaval helikopter, od 19. ure pa so bile v stanju pripravljenosti specialne enote karabinjerskega oddelka GIS. Le-ti naj bi šli v akcijo samo v primeru hude nevarnosti. Zadnji izmed petnajstih talcev je bil 56-letni uradnik Carmine Mor-mandi, ki je sredi dramatičnega dogajanja po telefonu miril svojo ženo. Župan občine Romano di Lom-bardia Michele Lamera je dogodek takole komentiral: »Ekonomski položaj je v naših krajih kritičen kot drugod v državi, takega početja pa nisem pričakoval.« prej do novice 54-letni podjetnik Luigi Martinelli se je naposled predal karabinjerjem ansa severna liga Albanska »diploma« Renza Bosija MILAN - Preiskovalci so v blagajni nekdanjega blagajnika Severne lige Francesca Belsita med drugim našli diplomo iz ekonomije, ki jo je Renzo Bossi, sin donedavnega strankinega voditelja Umberta, »dosegel« na univerzi Kristal v albanski Tirani. Diploma je bila spravljena v mapi z napisom »The Family«. V njej je Belsito hranil račune in druge dokumente, ki naj bi potrjevali, da je strankin denar (nezakonito) porabil za potrebe Bossijeve družine. Zato preiskovalci sumijo, da je bila tudi albanska univerzitetna diploma kupljena z denarjem Severne lige. Renzo Bossi, znan tudi kot »il Trota«, v šoli ni nikoli briljiral, saj mu je uspelo doseči srednješolsko maturo šele v četrtem poskusu julija 2009. Diplomo iz ekonomije v Tirani pa je »dosegel« že 29. junija 2010, kar pomeni, da je ekonomijo na univerzi »doštudiral« v enem letu. Sicer pa so v Belsitovi blagajni našli tudi diplomo, ki jo je na isti univerzi »dosegel« Pieran-gelo Moscagiuro, spremljevalec podpredsednice senata Rosi Mauro, ki je bila po izbruhu škandala izključena iz Severne lige. www.primorski.eu] senat - Zahtevek po odpravi imunitete Rimsko tožilstvo hoče aretirati Lusija RIM - Rimsko tožilstvo je izdalo zaporni nalog za senatorja Luigija Lusija, ki mu očitajo nezakonito prilaščanje strankarskega denarja in sodelovanje v kriminalni združbi, in od senata zahteva odpravo njegove imunitete, da bi zaporni nalog lahko izvedlo. Za Lusijevo soprogo Giovanno Petricone in dva davčna svetovalca so včeraj že odredili hišni pripor. Lusi je bil blagajnik stranke Marjetica, nato pa član Demokratske stranke, kateri se je kasneje pridružila Marjetica. Lusi je obtožen, da je nezakonito porabil 23 milijonov evrov, od tega sedem milijonov evrov za luksuzno vilo. Za razsipno slovesnost ob svoji poroki 2009 pa naj bi zapravil dodatnih 30.000 evrov. Prav tako naj bi Lusi del strankarskega denarja prelil v neko podjetje s sedežem v Kanadi, ki ga je sam ustanovil, in poneveril bilanco stranke za leti 2009 in 2010. Lusija so februarja že izključili iz Demokratske stranke, obdržal pa je svoj sedež v senatu. Afera bi lahko tri dni pred delnimi lokalnimi volitvami v nedeljo in ponedeljek negativno vplivala Senator Luigi Lusi ansa na stranko. Voditelj demokratov Pier-luigi Bersani je zaradi afere že izrazil pretresenost in napovedal, da bo stranka sodelovala s pravosodnimi organi pri razjasnitvi primera. Lusi sam je zahtevo tožilstvo za odpravo imunitete in aretacijo označil kot »nenormalno«, češ da v njegovem primeru ni nevarnosti bega, ponovitve kaznivega dejanja ali kvarjenja dokaznega gradiva. V minulih tednih je sicer priznal, da je iz blagajne stranke odtujil nedoločen znesek denarja, hkrati pa dodal, da ga je nameraval vrniti. rim Doživljenjski senator Andreotti (93 let) na intenzivni negi RIM - Nekdanjega sedemkratnega italijanskega premiera Giulia Andreottija so včeraj prepeljali na intenzivno nego v bolnišnici v Rimu, potem ko je imel težave s srcem. 93-letni Andreot-ti je v »resnem, a stabilnem stanju« so sporočili zdravniki s poliklinike Agostino Gemelli v Rimu. V bolnišnici sta ga sinoči obiskala sin Stefano in hčerka Serena. Ob odhodu sta povedala, da si je oče že toliko opomogel, da si je privoščil humoristično iskrico, vredno tistih, po katerih je zaslovel v svojih najlepših časih. Ko je izvedel, da so ga namestili v sobi št. 17, se je namrdnil in vraževerno namignil, da »se ne boji številke ... « Andreotti, član dolgo časa vladajoče Krščanske demokratske stranke, je bil vrsto let eden najvidnejših predstavnikov italijanske politike. Sodeloval je pri načrto- GIULIO ANDREOTTI ansa vanju ustave po drugi svetovni vojni, 60 let je bil član parlamenta, bil sedemkratni predsednik vlade in postal doživljenjski senator. Kljub temu pa je v 90. letih prejšnjega stoletja in v zadnjih desetih letih veliko časa preživel na sodišču, kjer se je branil pred obtožbami, da je bil povezan s sici-lijansko mafijo. Nazadnje so sodniki ugotovili, da je do leta 1980 vzdrževal stike z mafijo, oproščen pa je bil drugih obtožb. politika - Predsednik Napolitano opozoril na potrebo po prenovi politike Reforma financiranja političnih strank odložena na čas po volitvah RIM - Kazalo je, da bodo politične stranke pod pritiskom škandalov, ki razburjajo javnost, poskrbele za hitro reformo sistema lastnega javnega financiranja, a zadeva se spet in spet zatika. Včeraj bi bila morala poslanca Gianclaudio Bressa (Demokratska stranka) in Peppino Calderisi (Ljudstvo svobode) kot poročevalca večine v komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice predložiti usklajeno zakonsko besedilo reforme, a zadnji hip sta se premislila. »Potrebujemo še nekaj časa za tehnično poglobitev zadeve,« sta pojasnila v krajši noti za tisk. Usklajeno besedilo naj bi predložila v ponedeljek, vsekakor pa po krajevnih volitvah, ki bodo na sporedu konec tega tedna. Prav volitve bi lahko bile glavni razlog za odložitev, saj je znano, da je večina državljanov za ukinitev javnega financiranja političnih strank, kar je sicer prišlo do izraza že na referendumu v letu 1993. Stranke vladne koalicije pa se zavzemajo za ohranitev financiranja. Po zadnjih informacijah naj bi se reforma, ki jo predlagajo, navdihovala pri nemškem sistemu. Stranke naj bi tako v bodoče prejemale manjše povračilo volilnih stroškov kot zdaj, v zameno pa naj bi dobile še neposredno dodatno finančno podporo. Zakonski osnutek poleg tega predvideva večji nadzor strankarskih bilanc. Kot kaže, pa je še odprto vprašanje, ali bodo stranke prejele zadnjo tranšo povračil volilnih stroškov po starem sistemu. Do nakazanega osnutka reforme sta kritični obe parlamentarni opozicijski sili, se pravi Italija vrednot in Severna liga, ki menita, da ne gre za pravo reformo, ampak za pesek v oči. Na potrebo po prenovi politike pa je včeraj opozoril predsednik republike Giorgio Napolitano. »Živimo v težkih časih, obnoviti moramo zaupanje vase, pa tudi zaupanje drugih v nas,« je dejal ob sprejemu nominirancev za filmske nagrade David di Donatello. »Politični preporod absolutno potrebujemo,« je pristavil. Predsednik Giorgio Napolitano ansa znanost - Alpska mumija Na Otziju našli doslej najstarejši vzorec človeške krvi BOCEN - Italijanski in nemški znanstveniki so na Ot-ziju, ledenemu človeku iz italijanskih Alp, našli najstarejši vzorec krvi. Truplo Otzija, ki so ga našli pohodniki leta 1991 v italijanskih Alpah, naj bi bilo staro 5300 let. Otzi velja za najbolj preiskovanega človeka na svetu. Znanstveniki so raziskali njegov DNK, odkrili, da je imel šibko srce, njegov zadnji obrok je bilo jelenovo meso in meso alpskega kozoroga. Z uporabo napredne nanotehnologije so pridobili tudi Otzijev vzorec krvi. Odkritje lahko na novo pojasni njegovo smrt in pomaga sodobni kriminalistični znanosti. »Doslej nismo vedeli, kako dolgo lahko preživi kri, kaj šele, kako so bile videti krvne celice človeškega izvora iz bakrene dobe,« je dejal Albert Zink z Inštituta za mumije in ledenega človeka v Bocnu, kjer pri temperaturi minus šest stopinj hranijo Otzijevo truplo. Z anatomskim mikroskopom in spektroskopom je italijansko-nemška ekipa odkrila majhne sledove krvi okoli puščice. »Forenzični znanstveniki imajo težave pri kriminalističnih preiskavah, če je kri stara nekaj dni ali mesecev. S študijem elastičnosti pet tisoč let stare krvi upamo, da bomo resnično prispevali k razumevanju staranja krvi,« je dejal Zink. Ekipa je na puščici našla tudi fibrin, to je vlaknata beljakovina, ki tvori ogrodje krvnega strdka v procesu strjevanja krvi, in ugotovila, da je Otzi umrl pol ure po tem, ko ga je puščica zadela v hrbet. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 4. maja 2012 3 slovenija - hrvaška - Po daljšem zatišju v odnosih Vprašanje nekdanje LB v Zagrebu dviga temperaturo med državama Slovenija pričakuje, da bodo v Zagrebu spoštovali sprejete obveznosti LJUBLJANA - Nekdanji slovenski premier Borut Pahor po zadnjih zapletih glede vprašanja nekdanje Ljubljanske banke pričakuje, da se bo hrvaška vlada zelo jasno izrekla o obveznostih, ki jih je njegova vlada prevzela od prejšnje vlade Jadranke Kosor. Pahor je spomnil, da sta se konec julija 2010 s takratno hrvaško premierko Kosorjevo dogovorila, da se bosta Hrvaška in Slovenija pri reševanju vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke držali določil sporazuma o nasledstvu iz leta 2001. Na osnovi njunega dogovora je oktobra istega leta podpredsednik hrvaške vlade in minister za finance Ivan Šuker poslal pismo v Basel, hkrati pa obvestil slovensko vlado, da bo Hrvaška spoštovala določila tega sporazuma in da bo vprašanje nekdanje LB rešeno v okviru pogajanj o nasledstvu, je pojasnil. Če se je nova hrvaška vlada umaknila od tega stališča in prevzela stara stališča, ki so veljala do dogovora s Ko-sorjevo, bi to po Pahorjevem mnenju pomenilo resen korak nazaj. "Hrvaška vlada nima ne pravnih ne političnih razlogov, da bi to vprašanje poskušala urediti drugače kot na način, h kateremu se je zavezala, nazadnje s pogajanji o vstopu v EU," je poudaril in dodal, da je v četrtem poglavju o prostem pretoku kapitala jasna obveza Zagreba, da se vprašanje varčevalcev nekdanje LB rešuje pred baselskih sodiščem oz. Banko za mednarodne poravnave (BIS). Pahor je še poudaril, da bi bilo koristno tako za Slovenijo kot za Hrvaško, če bi bila Slovenija med tistimi državami, ki bi med prvimi in ne med zadnjimi ratificirala pogodbo o vstopu Hrvaške v EU. Trenutno je to pogodbo že ratificiralo osem držav, ravno včeraj Ciper. Visoki predstavnik Slovenije za vprašanja nasledstva Rudi Gabrovec pa je dejal, da mora Slovenija vztrajati pri spoštovanju mednarodnih pogodb. Kot je dejal, sklep hrvaške vlade z zaprtega dela seje 19. aprila, s katerim je podprla tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in NLB, napeljuje na to, da Hrvaška ni zavezana k spoštovanju dveh mednarodnih pogodb - premoženjsko-pravnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško iz leta 1999 in sporazuma o vprašanjih nasledstva iz leta 2001. Hrvaški finančni minister Slavko Linic pa je na drugi strani dejal, da nobena hrvaška vlada ni ne sprejela ne Vprašanje nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke v Zagrebu spet dviga temperaturo v odnosih med Slovenijo in Hrvaško obljubila, da bo vprašanje dolgov LB do hrvaških deviznih varčevalcev reševala v okviru pogajanj o nasledstvu bivše Jugoslavije. Kot je izjavil za Hrvaški radio, se je hrvaška vlada sicer pripravljena pogovarjati in pogajati o vsem glede spora o dolgovih LB. Na zadnji zaplet med državama so se odzvali tudi pri Evropski komisiji in poudarili, da gre za dvostransko vprašanje. Obe državi so spodbudili, naj po-iščeta vzajemno sprejemljivo rešitev. Hrvaški minister Linic se je na to odzval s komentarjem, da je "očitno, da Evropa ne želi niti ene same svoje institucije napotiti na omenjena pogajanja". To je tudi razlog, da "vse ostaja po starem", je izjavil. Hrvaška je od začetka pogajanj v zvezi z vprašanjem varčevalcev nekdanje LB zavračala, da bi se o tem sploh pogovarjali v Baslu, čeprav se je k temu zavezala v mednarodni pogodbi, kot je sukcesijski sporazum. Dodatna uradna potrdila k temu pa sta prispevala Ko-sorjeva in Šuker. Vprašanje dolga LB hrvaškim varčevalcem je znova prišlo na mizo minuli mesec, potem ko je hrvaška vlada na tajnem delu seje sprejela sklepe, ki naj bi podpirali tožbe Zagrebške banke in Pri-vredne banke Zagreb proti LB in NLB. Slovenija že ves čas vztraja, da je vprašanje dolga varčevalcev nekdanje LB potrebno reševati v okviru nasledstva. okolje V slovenskem morju cveti morska iskrnica PIRAN - Zadnje dni je opaziti cvetenje morja ob slovenski obali, za kar je "kriva" morska iskrnica. Pojav je za ta letni čas običajen, cvetenje tega enoceličnega organizma pa za človeka ni nevarno, je pojasnila Janja France z Morske biološke postaje Piran. Morska iskrnica ne premore klorofila in zato za življenje potrebuje druge organizme. V tem letnem času, včasih pa že pozimi ali pa šele junija, se morska iskrnica namnoži oziroma "zacveti" in ker vsebuje barvilo, ob množičnem pojavljanju povzroči obarvanje morja, je med drugim povedala Francetova.Po njenih zagotovilih morska iskrnica ne vsebuje toksinov in človeku ne povzroča nevšečnosti. Tudi negativne posledice za morski živelj so zgolj teoretične, saj bi moral biti ta organizem množično prisoten in se nabrati strnjeno v kakšnem zalivu. V tem primeru bi morske iskr-nice med razpadanjem uporabljale kisik, kar bi lahko pomorilo druge organizme. Po podatkih oceanografske boje pred Piransko punto ima trenutno morje na površini 18,6 stopinje Celzija. šolstvo - Tretje izobraževalno srečanje za učitelje Predstavili tudi rezultate Slorijevega projekta Šola2011 Raziskovalka Norina Bogatec in ravnatelj Marijan Kravos na srečanju z učnim osebjem slovenskih šol v Italiji koroška - Slovenska glasbena šola na prepihu Financiranje še vedno vprašljivo V osnutku novega zakona o deželnih glasbenih šolah slovenska ustanova sploh ni omenjena avstrija - Srednje šolstvo Pozitivni znaki za predstavnike manjšin na pogovorih na Dunaju DUNAJ - Strokovno pedagoško združenje in slovenske politične organizacije na Koroškem so pozitivno ocenili pogajanja na ministrstvu za pouk o prenovi manjšinskega šolskega zakona ob splošni uvedbi Novih srednjih šol na Koroškem oz. v Avstriji nasploh. Pogovor je bil spodbuden, je dejal predsednik združenja Danilo Katz, hkrati tudi podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Delegacija koroških slovenskih šolnikov in politikov se je o prenovi manjšinskega šolskega zakona zaradi uvedbe tipa Nove srednje šole pogajala z vodjo pristojne sekcije na ministrstvu za pouk, umetnost in kulturo Karlom Ne-kulo. Glavna tema pogajanj je bila dosledna uveljavitev slovenščine tako na Koroškem kot tudi v ostalih zveznih deželah, kjer živijo narodne skupnosti. Katz je pri tem izpostavil, da so se pogajalci lahko oprli na dobre predloge, ki so jih zbrali že pred tem v posebni delovni skupini. (I.L.) CELOVEC - Sistemsko financiranje Slovenske glasbene šole (GŠ) na Koroškem kljub vsem obljubam in celo izrecni omembi v memorandumu, ki so ga pred letom dni slovesno podpisali predstavniki zvezne in deželne vlade ter koroških Slovencev, še vedno ni urejeno. Pravzaprav velja obratno. Jeseni bo začel veljati novi deželni zakon o glasbenem šolstvu, ki pa niti z besedo ne omenja slovenske glasbene ustanove. Tudi sicer ni nobenih konkretnih signalov za rešitev, je sporočil predsednik društva Slovenska glasbena šola Božo Hartmann. In to kljub temu, da je Slovenska glasbena šola oddala svoje stališče do osnutka novega zakona o glasbeni šoli in v njem med drugim zahtevala, da bi bila slovenska glasbena šola v zakonu izrecno imenovana in s tem tudi priznana, je poudaril Hartmann. Slednji je še sporočil, da je ustanova naslovila tudi posebno pismo na deželnega glavarja Ger-harda Dorflerja za finančno pomoč v višini okoli 150.000 evrov. Odgovor, ki ga je prejela GŠ, je bil povsem neobvezen, saj je Dorfler sporočil, da je zadevo posredoval pristojnemu deželnemu svetniku za finance Haraldu Dobernigu v nadaljnjo obdelavo ... Kot smo že poročali, naj bi z začetkom šolskega leta 20112/2013 na Koroškem začel veljati novi zakon o glasbenih šolah. Dosedanja deželna ustanova naj bi dobila nov ustroj in tudi pogoji za vodenje posameznih oddelkov naj bi se spremenili. Kot je bilo na predstavitvi novega zakona še poudarjeno, naj bi istočasno z reformo uredili tudi vprašanje financiranja Slovenske glasbene šole na Koroškem. Slednja ima stalne težave s financiranjem, saj je dežela ne podpira v istem obsegu kot ostale dele deželne glasbene šole. Pri Slovenski glasbeni šoli zdaj upajo, da se bodo pogajanja z deželo premaknila z mrtve točke, potem ko je vprašanje tematizirano tudi v memorandumu, ki so ga lani aprila podpisali pogajalski partnerji ob ureditvi poglavja o dvojezičnih krajevnih napisih. Ivan Lukan TRST - Konec aprila je na liceju Franceta Prešerna v Trstu potekalo tretje izobraževalno srečanje, namenjeno učnemu osebju slovenskih šol, ki je v tekočem šolskem letu sklenilo pogodbo za nedoločen čas. V prvem delu srečanja je prof. Tomaž Simčič osvetlil sistem šolanja v slovenskem jeziku v Furlaniji-Julijski krajini s posebnim poudarkom na zakonodaji, pravnih vprašanjih in mednarodnih dogovorih, v drugem delu pa sta raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI Norina Bogatec in ravnatelj Marijan Kravos spregovorila o populaciji šol s slovenskim učnim jezikom in dvojezične slovensko-italijanske šole. Predstavljeni so bili rezultati projekta Š0LA2011 o narodnostnih značilnostih in jezikovnih navadah vpisanih v prvi letnik posamezne stopnje šolanja v letošnjem šolskem letu ter izpostavljeni različni pedagoški in didaktični aspekti, ki izhajajo iz spreminjanja narodnostnega in jezikovnega izvora obravnavane šolske populacije. V okviru zgoraj omenjenega ciklusa predavanj sta pred tem potekali še dve srečanji. Na prvem, ki je bilo namenjeno slovenščini kot prvi/drugi/tretji jezik v slovenski šoli v Italiji, je prof. Andreja Duhovnik Antoni natančneje analizirala razvoj otrokovih in učenčevih jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti, v drugem pa je prof. Peter Černic spregovoril o Slovencih Julijske krajine, Benečije in Kanalske doline od krize avstroogrskega cesarstva do sprejema zaščitnega zakona in v tem okviru izpostavil zgodovinske, pravne in ustavne vidike s posebnim poudarkom na šolski politiki. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 4 Petek, 4. maja 2012 GOSPODARSTVO confindustria - Minister Clini na generalni skupščini videmskih industrijcev O plinskem terminalu se morate dogovoriti v FJK Confindustria in Dežela FJK sta za, Občina Trst in pokrajinska uprava pa proti VIDEM - Učinkovitost, inovativnost, okolje - naša prihodnost je geslo, ki so si ga videmski industrijci izbrali za svojo letošnjo generalno skupščino, ki je bila včeraj popoldne v gledališču Giovanni da Udine. Po uvodnih pozdravih videmske-ga župana Furia Honsella, predsednika pokrajinske uprave Pietra Fontaninija in predsednika deželne Confindustrie FJK Alessandra Calligarisa, je predsednik vi-demske industrijske organizacije Adriano Luci prebral poročilo o delovanju in načrtih, nato pa je bila na vrsti razprava, v kateri so sodelovali predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, minister za okolje Corra-do Clini in v video povezavi dosedanja predsednica nacionalne Confindustrie Emma Marcegaglia. »Močno podpiramo iniciative Mon-tijeve vlade na področju zmanjšanja javne porabe,« je dejala Emma Marcegaglia, za katero se prizadevanja v tej smeri morajo nadaljevati, ker je »še možno preprečiti zvišanje stopnje davka na dodano vrednost, ki je predvideno za konec leta«. Upoštevati pa je treba, je dodala, da »smo v zelo zapletenem trenutku, saj kriza ni za nami, kot dokazujejo podatki o brezposelnosti mladih«. Emma Marcegaglia je prepričana, da je še veliko dela za sanacijo javnih financ, »a smo na točki, ko nam je jasno, da golo varčevanje ne zadostuje: najti moramo način, da pridemo do ravnovesja v javnih financah in da hkrati držimo v središču prizadevanj cilj gospodarskega razvoja in rasti.« Enako nasprotovanje zvišanju stopnje davka IVA je izrazil predsednik deželne Confindustrie Calligaris, za katerega bi dvig z 20 na 22 odstotkov popolnoma zadušil že sicer zelo zmanjšano povpraševanje na domačem trgu. »Italija mora znatno zmanjšati javno porabo in obuditi naložbe v gospodarsko rast,« je dejal Calli-garis, ki je vlado prek ministra Clinija pozval, naj poskrbi, da »dobro znane podjetniške in industrijske sposobnosti te dežele ne bodo omrtvičene«. Ob tem je navedel stroške za energijo, ki so veliko večji kot v sosednji Avstriji in Sloveniji, zato Furlani-ja-Julijska krajina nujno potrebuje daljnovode in plinski terminal. S tem se je popolnoma strinjal predsednik Dežele FJK: »Želimo zgraditi plinski terminal na tržaški obali in dva daljnovoda, pa četudi nas bo to stalo del konsenza. Naša podjetja poleg finančnih instrumentov in prometnih infrastruktur potrebujejo tudi energijo po dostopnih cenah, kar je pogoj za njihovo konkurenčnost in za ustvarjanje delovnih mest,« je dejal Tondo. Udeleženci okrogle mize z ministrom za okolje Corradom Clinijem dežela fjk Če je torej deželna uprava pripravljena sprejeti odgovornost za realizacijo plinskega terminala, je predstavnik vlade bolj previden. Minister Clini je namreč dejal, da mora storitvena konferenca rešiti še kar nekaj problemov, medtem ko je ministrstvo za okolje dokončalo oceno o vplivu na okolje. Zdaj je potrebna še ocena skladnosti terminala s predpisi o zaščiti okolja in o varnosti pristaniških dejavnosti. »Znano nam je, da tržaški občinska in pokrajinska uprava uplinjevalniku nasprotujeta, zato čakamo na storitveno konferenco, ki bo morala rešiti ta problem,« je dejal minister. Čeprav Clini vodi resor za okolje, se je v Vidmu znašel v vlogi predstavnika vlade, ki mora odgovarjati na zahteve in potrebe našega prostora. Tondo od vlade zahteva prednostno obravnavo na davčnem področju, kajti »Furlanija-Julijska krajina ne zmore vsega sama« na področju prometnih infrastruktur, zdravstva ipd. Predsednik deželne uprave se je tudi pridružil Calligarisu in Emmi Marcegagla, ki od vlade pričakujeta naložbe v gospodarsko rast. Izostati pa seveda ni mogel problem plačil javne uprave, potem ko je predsednik videmskih industrijcev brez oklevanja označil državo, ki ne plačuje, za nemoralno. Samomori podjetnikov na dnevnem redu so dokaz, da je država, ki utemeljeno zahteva plačilo davkov, nemoralna, ko v zameno ne plačuje dela, ki jo zanjo opravijo podjetja, je dejal Luci. Danes v Zgoniku občni zbor ZKB OPČINE - Danes ob 18.30 bo v Športno-kulturnem centru v Zgoniku redni letni občni zbor Zadružne kraške banke (ZKB), na katerem bodo člani izvedeli za rezultate lanskega poslovanja slovenske banke in opravili nekatere statutarne obveznosti. Udeleženci bodo volili štiri člane upravnega odbora, ker se je dosedanjim iztekel mandat, zborovanje pa bo tudi priložnost za razpravo in na koncu, kot je v tradiciji, za družabnost. V Rimu predstavitev projekta za tržaško prosto cono TRST - V sredo, 9. maja, bo v Rimu, v bližini Adrianovega templja (Piazza di Pie-tra) svojevrsten dogodek z naslovom TRST/SVET. Gre za predstavitev projekta za novo prostocarinsko cono, ki naj bi bila - na osnovi povojnih mednarodnih sporazumov - uresničljiva z bolj prožnimi pravili od evropskih. Šlo naj bi za »prvo nad-komunitarno« prosto cono, ki naj bi končno omogočila pristaniški, trgovski in industrijski odskok Trsta. Predstavitev projekta v Rimu sta organizirala tržaška Pristaniška oblast in Trgovinska zbornica, sodelovali pa bodo minister za okolje Cor-rado Clini, tržaški župan Roberto Cosolini, predsednik tržaške zbornice Antonio Paoletti, predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi, Vittorio Sgarbi, Mauri-zio Maresca in Frabrizio Palenzona (oba Unicredit), Ugo Salerno, Pierluigi Ma-neschi, Enrico Samer, Cosmas Cosimidis in Franco Napp, sklepno besedo pa bo imel predsednik komisije za transport v poslanski zbornici Mario Valducci. Unicredit banka Slovenija brez dividend LJUBLJANA - Unicredit banka Slovenija čistega dobička poslovnega leta 2011 v višini 7,4 milijona evrov ne bo razdelila delničarjem, ampak ga bo v celoti razporedila v rezerve. Banka je lani ustvarila 18 milijonov dobička pred davki, kar je 13,8 odstotka več kot predlani. Na to so vplivali višji prihodki, sliko pa so slabšale dodatne oslabitve kreditov, ki so se povečale na 23,9 milijona evrov (+16,2%). Uni-credit banko Slovenija do konca maja še vodi France Arhar, nato pa ga bo zamenjal Stefan Vavti. Arhar odhaja na mesto direktorja Združenja bank Slovenije. pomorske avtoceste - Delovno omizje Pristaniške oblasti s turškimi ladjarji Turški logisti stavijo na Trst Pristaniška oblast in Občina Trst iščeta rešitev, ki bo ustrezala Turkom in preprečila prometne zastoje na nabrežju TRST - Tržaška Pristaniška oblast je vzpostavila delovno omizje, katerega naloga je poiskati rešitve za zajamčenje operativnosti in rasti pretovora, hkrati pa preprečiti prometno gnečo v mestu. Turška družba U.N Ro-ro je namreč po 30 letih intenzivnega sodelovanja s Trstom potrdila, da bo še vlagala v tržaško pristanišče in povečala svoj promet skozenj, tako da bo Trst postal glavni turiški pristaniški hub v Evropi. Če bi bila po eni strani dokončna rešitev za dosego tega rezultata postavitev novega terminala za trajekte na območju nekdanje rafinerije Aquila v Žavljah, in to tako z logističnega vidika kot glede na minimalni vpliv na mesto, pa si Pristaniška oblast in Občina Trst po drugi strani prizadevata za čim prejšnjo rešitev, ki bi ustrezala turškim ladjarjem in bi hkrati preprečila nove prometne zamaške v mestu, ki jih ustvarjajo kolone turških tovornjakov, čakajočih na vkrcanje. O tej rešitvi je včeraj razpravljalo delovno omizje na sedežu Pristaniške oblasti v Lloydovem stolpu, pri katerem so sodelovali turški ladjarji, družba U.N Ro-ro iz Istambula in predstavniki tržaške Pristaniške oblasti, Občine Trst, Carinskega urada, Trgovinske zbornice in Terminala Fernetiči. Sedat Gumusoglu, pooblaščeni upravitelj ružba U.N Ro-ro, njen komercialni direktor Fuat Pamukcu in predsednik turških avtoprevoznikov so se v spremstvu Enrica Samerja, predsednika pomorske agencije Samer & Co. Shipping, ki organizira promet turških tovornjakov, sestali s predsednico Pristaniške oblasti Marino Monassi, s predsednikom tovornega terminala na Fernetičih Giorgiom Maranzano, občinskim odbornikom Fabiom Omerom, predstavnikom Trgovinske zbornice Wal-terjem Stanisso in z direktorjem tržaške carinske izpostave Antoniom Di Notom. Kot so povedali po srečanju, je bilo to odločilnega pomena za zajamčenje nadaljevanja in za rast največje morske avtoceste v Sredozemlju. In to v trenutku, ko se konkurenca neposredne pomorske linije s francoskim Toulonom, cestne poti čez Balkanski polotok in konkurenca drugih italijanskih pristanišč vztrajno stopnjuje. EVRO 1.3123 $ -g/1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA B. maja 2G12 evro (povprečni tečaj) valute B.5. 2.5. ameriški dolar 1,3123 1,3131 japonski jen 105,49 105,31 kitajski juan 8,2473 8,2397 ruski rubel 38,7824 38,7000 indijska rupija 70,1100 69,4040 danska krona 7,4378 7,4385 britanski funt 0,81125 0,81205 švedska krona 8,8713 8,8884 norveška krona 7,5405 7,5525 češka krona 24,933 24,903 švicarski frank 1,2014 1,2018 madžarski forint 283,18 283,50 poljski zlot 4,1629 4,1693 kanadski dolar 1,2917 1,2977 avstralski dolar 1,2762 1,2718 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4060 4,4268 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6989 0,6994 braziljski real 2,5340 2,5105 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3125 2,3134 hrvaška kuna 7,5170 7,4975 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE B. maja 2G12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,23875 0,46585 0,72740 0,07500 0,11167 0,18500 0,400 0,708 0,998 ZLATO (999,99 %%) za kg 39.977,39 € -4BG/G5 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE B. maja 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,30 - IMTTTDCI IDADA H ,11 KRKA 1 1 IKA KOPER 48,11 1030 +1,28 +4 57 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 135,65 19150 +1,99 TELEKOM SLOVENIJE 70,00 +0,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,00 - ACDnnDnh/i i n ibi iama mn DELO PRODAJA CTni 24,00 nom - ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,80 - ICTÜADCM7 1 -)n NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,29 -0,30 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 20,00 8,20 -- POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 5,80 7,50 -- SALUS, L_IMBt__InNn SAVA TERME ČATFŽ 235,90 8,00 178 00 -5,88 IERME ČnlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 14,00 +0,00 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: B. maja 2G12 -G/57 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,435 84,9 11 48 -4,24 +2,10 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,01 +3,14 -4,78 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,246 0,34 -3,07 -2,53 EDISON ENEL ENI 0,87 2,406 1668 +0,34 +0,17 +0 18 FIAT FINMECCANICA 3,54 -0,73 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,05 9,855 -4,03 -1,40 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,056 1416 -3,12 +1 29 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 28,38 +1,79 -1 78 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 1,659 3,48 1 7 -3,65 PIRELLI e C PRYSMIAN 9,65 12 25 -0,53 +2,55 +1 49 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 36,45 -0,14 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,5 4,32 +0,23 -0,37 +2 16 TENARIS TERNA 0,849 14,47 -0,07 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,77 0,03 +0,29 -0,86 UNICREDIT 2,53 2,70 -2,84 -4,65 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 102,59$ +g/q5 IZBRANI BORZNI INDEKSI B. maja 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 599,37 +0,71 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.820,70 +0,28 FIRS, Banjaluka 829,34 1.797,50 +0,00 -0,60 UtlCA 1 J, UOjyiOU -TVI \J,I SRX, Beograd - - BICY 1 /1QQ1-) UII /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.997,68 +0,87 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 13.194,03 2.702,73 -0,56 -1,17 S&P 500, New York 1.390,89 -0,81 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.291,50 6.694,44 5.766,55 -0,42 -0,24 +0,15 CAC 40, Pariz 3.223,36 -0,09 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.086,30 924,9 2.287,10 -0,83 -0,90 -0,14 Nikkei, Tokio 9.380,25 +0,00 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.000,94 21.249,53 2.440,08 -0,17 -0,28 +0,07 Sensex, Mubaj 17.151,19 -0,87 I———i Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it Trst Petek, 4. maja 2012 5 APrimorski ~ dnevnik občina trst - Obrazce je mogoče dvigniti na občinskih izpostavah Od danes na razpolago papirnati obrazci Unico 2012 Rok za vlaganje obrazcev 730/2012 so medtem podaljšali na 16. maj oziroma 20. junij Občina Trst obvešča, da je treba posredovati obrazec za prijavo dohodkov Unico 2012 izključno po telematski poti - neposredno ali s pomočjo posrednikov - do najkasneje 1. oktobra leta 2012. Od predstavitve po telematski poti so izvzete fizične osebe, ki ne morejo predložiti obrazca 730/2012, ker nimajo delodajalca oz. pokojnine; osebe, ki sicer lahko predložijo obrazec 730/2012, vendar morajo prijaviti nekatere dohodke oz. podatke na obrazcu Unico (RM, RT, RW, AC); osebe, ki morajo prijaviti dohodke za pokojne davkoplačevalce in osebe, katerih dohodki zaradi prenehanja delovnega razmerja niso obdavčeni. Občina Trst dalje glede obrazca Unico poudarja, da je pristojna izključno za delitev obrazcev (fasciklov št. 1 in 2) in ne nudi informacij glede izpolnjevanja. V fasciklu št. 1 je tudi t.i. obrazec Unico Mini 2012, ki je namenjen davkoplačevalcem, ki se soočajo z najbolj preprostimi situacijami. Občina davkoplačevalcem priporoča, naj predhodno preverijo dejansko potrebo po dvigu obrazcev, vsekakor bodo posameznikom izročili le po en obrazec. Ta je na voljo tudi na spletnih straneh ministrstva za finance oz. Agencije za prihodke www.finanze.it in www.agenziaentrate.it. Sicer je obrazec Unico na spletu v italijanščini, medtem ko je obrazec za prijavo dohodkov 730/2012 - kot tudi vrsta drugih obrazcev - na voljo tudi v slovenskem jeziku. Obrazec 730/2012 je dvojezičen, medtem ko je informativno gradivo z napotki za izpolnjevanje v slovenščini. Zainteresirani lahko zaprosijo za obrazec Unico 2012 na sedežih občinskih izpostav, katerih urniki so sledeči: na izpostavi za Zahodni Kras na Proseku št. 220 ob sredah od 8.30 do 12. ure in od 14. ure do 16.30; za Vzhodni Kras v Do-berdobski ulici št. 20/3 na Opčinah ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 12. ure, ob ponedeljkih tudi od 14. ure do 16.30; za Sv. Vid-Staro mesto v Ul. Locchi št. 23/b od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. ure do 16.30; za Novo mitnico v Ul. Giotto št. 2 in za Sv. Jakob v Ul. Caprin št. 18/1 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 14. ure do 16.30; za Valmauro-Na-selje sv. Sergija v Ul. Paisiello št. 5/4 od po- nedeljka do petka od 8.30 do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. ure do 16.30. Poleg tega bodo obrazci na voljo tudi v občinskem uradu za stike z javnostjo v Ul. Procureria št. 2/A od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 14.30 in 17. uro. Javni subjekti in zasebniki, ki potrebujejo precejšnje število obrazcev, se lahko obrnejo neposredno na občinski urad za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2/a od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 14.30 in 17. uro. Vsak prosilec bo lahko dvignil največ 25 obrazcev. Glede obrazca 730/2012 je treba poudariti, da so rok za vlaganje prijav podaljšali. Delodajalci bodo morali vložiti obrazce do najkasneje 16. maja. Posamezniki, ki bodo obrazec 730 posredovali davčnim svetovalnicam (Caf) ali pooblaščenim osebam, bodo lahko to storili do 20. junija. Obrazci 730/2012 so tudi v slovenskem jeziku ribiško naselje - Potrjena novica Pokrajina Trst z ovadbo proti mazanju smerokazov Smerokazi ob vhodu v Ribiško naselje so bili večkrat pomazani, storilce pa je motil tudi napis »paleontološko najdišče« kroma Tržaška pokrajinska uprava je 24. aprila vložila kazensko ovadbo proti osebam, ki so pred časom pomazale in poškodovale prometne smerokaze na pokrajinski cesti pred Ribiškim naseljem. Za vložitev ovadbe je poskrbel pristojni pokrajinski odbornik Vit-torio Zollia, za ta korak pa se je zavzel tudi predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali. Pokrajina naj bi na morebitnem procesu nastopila kot oškodovana stranka, saj so smerokazi med drugim tako poškodovani, da jih bodo morali zamenjati z novimi. »Storilcev tedaj niso zasačili, uporabljena tehnika in tudi barva na tablah pa močno spominjata na mazača, ki so ju nekaj tednov pozneje zalotili v Štivanu,« pravi Vidali. (af) nabrezina Konvencija Občina Jus Nabrežina Na županstvu v Nabrežini sta včeraj devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in predsednik Jusa Nabrežine Walter Pertot ob prisotnosti občinskega tajnika Giampaola Giunte podpisala konvencijo o upravljanju jusarskih zemljišč. Konvencija omogoča skupno upravljanje nepremičnin »na podlagi smernic določenih v prepričanju, da neposredno upravljanje Jusa omogoča ovrednotenje nepremičnin tako z vidika gospodarskega, kmetijskega, gozdarskega, živinorejskega, družbenega in kulturnega razvoja, kot tudi z vidika varstva okolja.« O prvi tovrstni konvenciji v devinsko-nabrežinski občini, ki sta jo tako Ret kot Pertot zelo ugodno ocenila, bomo še poročali. Prekinjena služba CUP Služba za rezervacijo specialističnih zdravstvenih pregledov Cup bo zaradi vzdrževalnih del družbe Insiel prekinjena od danes do ponedeljka. V zdravstvenih okrajih in v lekarnah bodo službo Cup prekinili danes ob 12.30, v bolnišnicah pa danes ob 11. uri. Danes popoldne ne bodo mogoče rezervacije niti prek telefonske službe. Služba bo spet delovala normalno od ponedeljka. V Diacu še brez dela Uslužbenci farmacevtskega podjetja Diaco so včeraj protestirali, ker so še vedno brez dela. Potem ko sta družbo prevzeli podjetji Farmasol in GF, Diaco še ni dobil ustreznega ministrskega dovoljenja. Zato je bilo včeraj srečanje med sindikati in stečajnim upraviteljem Enricom Branom. Dodatno srečanje bo 10. maja. Di Pietro o Stocku Predsednik Italije vrednot Antonio Di Pietro in poslanec IDV Carlo Mo-nai sta vložila parlamentarno vprašanje glede načrtovane delokalizaci-je tovarne alkoholnih pijač Stock na Češko. Podpisnika sprašujeta vlado, ali namerava ukrepati in kaj namerava sploh storiti glede za podjetja pretiranih davčnih in birokratskih obveznosti. Dalje zahteva odprtje omizja med ministrstvom, lokalnimi upravami, sindikati in lastništvom, da se prepreči napovedane odpuste (30 oseb) in poišče alternativne rešitve. Menis proti Cosoliniju Gibanje 5 zvezd se je obregnilo ob izjave tržaškega župana Roberta Co-solinija o znižanju plač deželnim odbornikom in svetnikom. »Nima kaj govoriti o stroških politike, saj je sam vzel v službo tajnico,ki stane davkoplačevalce 114 tisoč evrov letno,« je zapisal občinski svetnik Paolo Menis. SEL: srečanje o šolstvu Levica, ekologija in svoboda prireja danes ob 17. uri v baru Knulp (Ul. Madonna del mare št. 7/a) javno srečanje o šolstvu. Na sporedu so številni posegi, glavni gost pa bo nekdanja podtajnica za šolstvo v Prodijevi vladi Maria Chiara Ac-ciarini. Predstavniki SEL so medtem včeraj priredili demonstracijo proti reformi deželnega zdravstva predsednika Renza Tonda. Protestni shod je bil pred sedežem deželnega odborništva za zdravje. triestina - Stečajni upravitelj Giovanni Turazza poročal o reševanju tržaškega tretjeligaša Klub naprodaj za milijon evrov Končna odločitev naj bi padla najkasneje do 28. maja - Krepko nižja cena glede na 5-milijonski izračun dolgov bo najbrž spodbudila možne interesente 28. maja ob 12. uri. Takrat bo znano, ali bo Triestina še obstajala oziroma, če bo klub, ki bo nastal iz ruševin tega, vsaj s športnega vidika nadaljeval svojo pot v isti ligi. V naslednjih štiriindvajsetih dneh bodo morali vsi interesenti za nakup priti na površje, predstaviti potrebno dokumentacijo in tako tudi uradno potrditi, da želijo prevzeti klub, ki je v stečaju. Stečajni upravitelj Giovanni Turazza je včeraj v prostorih kluba poročal javnosti o postopku reševanja tržaškega tretjeligaša. Za prevzem kluba bo treba odšteti le nekaj več kot milijon evrov, kar je gotovo veliko manj kot je realen dolg Triestine. Slednji naj bi po zadnjih izračunih znašal nekaj več kot 5.000.000 €. To je vsota, ki je ne bi nihče bil pripravljen odšteti, medtem ko je milijon evrov že zanimivejša cena. In sam Turazza je potrdil, da se je zanimanje za klub povečalo, odkar so razni neformalni interesenti zvedeli, da bo cena precej nižja od napovedane. Že včeraj so na spletnih straneh kluba (www.triestinacalcio.it) in sodišča (www.astegiudiziarie.it in www.tribuna- le.trieste.it) objavili, kot je predvideno po zdaj veljavni zakonodaji, obvestilo o konkurenčni prodaji (avviso di vendita competitiva). Interesenti bodo morali ob prošnji takoj predložiti kavcijo 80.000 evrov, to se pravi 20% vrednosti kluba (Turazza je vrednost imovine ocenil na 400.000 €). V primeru več kandidatov bo nato stekla neformalna licitacija (gara informale) med interesenti in seveda bo klub prevzel kandidat, ki bo največ ponudil. 400 tisočim evrom gre dodati še dodatnih 650.000 €; s to vsoto naj bi odplačali vse športne dolgove, kar je tudi pogoj, da lahko nato nov gospodar prevzame od nogometne zveze pravico do igranja v ligi, ki si jo bo zagotovila Trie-stina ob koncu športne sezone 2011/2012. Stečajni upravitelj namreč ne more prodati športne pravice (titolo sportivo), saj je le nogometna zveza, ki odloča o tem. V skrajnem primeru bi lahko nogometna zveza celo onemogočila nastop novemu klubu, kljub temu da bi predstavil vso potrebno dokumentacijo in že odplačal 400.000 €, kar pa se ni še nikoli zgodilo. Stečajni upravitelj odv. Giovanni Turazza kroma Nogometna zveza bo določila seznam ekip, ki bodo imele pravico do nastopanja v raznih prvenstvih najkasneje do 30. junija, to se pravi, da je treba predstaviti vso potrebno dokumentacijo vsaj štiri dni prej. Prav zaradi tega je odvetnik Turaz-za postavil mejnik na 28. maj, saj je tre- ba nato urediti celo vrsto birokratskih zadev, ki terjajo nekaj časa. Takoj po uradni dodelitvi pravice do nastopanja bi moral nov gospodar nogometni zvezi predstaviti poroštvo v vrednosti med 800.000 in 1.000.000 €. In šele nato bi se lahko posvetil naslednji sezoni. Odvetnik Turazza je v tem obdobju opravil izredno delo in speljal sezono do konca s sredstvi, ki jih je imel na razpolago klub, kar je pravi čudež. Potrdil je celo, da bi lahko zagotovili mirno delovanje celo čez 30. junij, ki pa je v resnici poslednji mejnik. Upravitelj kluba ni želel povedati, koliko je oseb oziroma skupin podjetnikov, ki se zanimajo za prevzem kluba, a je optimistično napovedal, da bo do 28. maja gotovo kdo predstavil vso dokumentacijo za prevzem kluba. Seveda je na odkup pravic nastopanja vezan tudi športni uspeh v tem prvenstvu. Triestina bo v nedeljo v Pra-tu igrala odločilno tekmo za obstanek. Vsi upajo v zmago, saj bi se tako Trie-stina po vsej verjetnosti rešila, kar bi možne kupce pomirilo, saj bi bili gotovi nastopanja v 1. diviziji. V primeru igranja dodatnih tekem za obstanek bi se prvenstvo zavleklo vse do 27. maja, to se pravi le dan pred terminom. In ekipa, ki bi morala v naslednji sezoni igrati v še nižji kategoriji, bi bila za možne kupce manj vredna in vabljiva. (I.F.) 6 Petek, 4. maja 2012 GOSPODARSTVO dolina - Vse do torka, 8. maja Na Majenci sta doma zabava in dobra volja Danes odprtje številnih razstav, kioskov s hrano in pijačo - Ples s skupinama The Authentics in Makako Jump Marenčičev Pogled od zgoraj v cerkvici sv. Martina V okviru letošnje Majence bodo drevi v cerkvici sv. Martina ob 19. uri odprli razstavo fotografa Janeza Marenčiča Pogled od zgoraj. Marenčič (rojen leta 1914 v Kranju) spada med osrednje osebnosti slovenske fotografije 20. stoletja. Med motivi njegovih zgodnjih fotografij prevladujeta žanr in krajina, med drugo svetovno vojno pa je kot fotoreporter spremljal enote IX. korpusa na Primorskem. Fond negativov pa je žal izgubljen. Po vojni se je posvetil fotografskim interpretacijam različnih motivov (ribiči ali prizori dela) in razmišljal o novih možnostih fotografiranja krajine. Postal je osrednja osebnost, mentor in glavni predstavnik t. i. »kranjskega kroga« oz. »kranjske fotografske šole«, ki se je oblikovala v fotografskem društvu, ustanovljenem leta 1949 v Kranju. Sredi petdesetih let je Marenčič začel fotografirati krajino z dvignjenega očišča, vzpetine oz. višje ležeče točke. Bolj kot neokrnjena krajina ga je privlačil s človekovimi posegi zaznamovan prostor. Človek je namreč tisti, ki obvladuje krajino (polja, vinogradi, solinarski bazeni, drevesni nasadi), s svojimi posegi vanjo pa je postopoma izčistil naravne oblike. Formalna premišljenost in pretehta-nost Marenčičevih fotografij nista bili nikoli rezultat srečnega naključja. Po fotoaparatu je namreč posegel šele, ko si je ustvaril dokončno podobo posnetka, njegove vsebinske sporočilnosti, premišljenega kompozicijskega reza in kota snemanja, usklajenih barvnih ali tonskih razmerij. Ob 90-letnici ga je predsednik Republike Slovenije odlikoval z zlatim redom za zasluge, Fotografska zveza Slovenije mu je podelila nagrado Janez Puhar za življenjsko delo, Kabinet slovenske fotografije pa je izdal monografijo Fotografije. Mestna občina Kranj ga je izvolila za častnega občana. Umrl je leta 2007. Pobudo so pripravili Gorenjski muzej, Kabinet slovenske fotografije, Majenca in SKD Valentin Vodnik. (beto) S sinočnjim ljudskim ocenjevanjem vin v Mladinskem krožku se je v Dolini slovesno začela Majenca, veliki praznik mladosti. Potem ko so mladi iz sosednjih vasi radostno dvignili svoje maje v noči na 1. maj, ga bodo člani dolinske fantovske in dekliške slovesno postavili na sredo Gorice v noči na nedeljo. Starodavni vaški praznik pa spremljajo seveda najrazličnejše prireditve in pobude. Poglejmo, kaj nas čaka v prihodnjih dneh. Današnji dan se nam obeta kar se da bogat z dogodki. Kot objavljamo tu spodaj bodo ob 17.30 v Mladinskem krožku slovesno dvignili »drevo pravic« v sodelovanju z organizacijo Unicef, ob 18. uri pa ravno tam odprli razstavo Živ žav v vrtcu oz. razstavo ročnih del malčkov in učencev didaktičnega ravnateljstva iz Doline. Dogajanje se bo ob 19. uri pomaknilo v cerkvico sv. Martina nad vasjo, kjer bodo odprli fotografsko razstavo Janeza Marenčiča Pogled od zgoraj (o tem poročamo v sosednjem članku); odprtje bo obogatil nastop Mladinskega pevskega zbora Tončka Čok iz Lonjerja. To pa še ni vse, saj bodo ob 19.30 v galeriji Torkla odprli razstavo Ignacij Ota - njegova zgodba, samo pol ure pozneje pa v dvorani kulturnega društva Valentina Vodnika še razstavo domačih likovnikov z glasbeno točko pianistov Glasbene matice iz razreda prof. Nede Sancin. Večer bo minil v znamenju glasbe, saj bosta na Gorici nastopili skupini The Authentics in Makako Jump. Jutrišnji popoldan bo ob 17.30 uvedla parada starodobnih vozil društva Adria Classic Koper, ob 18. uri pa bo čas za slovesno nagrajevanje 56. občinske razstave vin in 15. občinske razstave ex-tradeviškega oljčnega olja z glasbeno kuliso Pihalnega orkestra Breg. Večer in noč pa bosta seveda posvečena postavljanju maja, ki ga bodo glasbeno popestrili Potujoči muzikantje. Majenca bo višek dosegla v nedeljo s koncertom Pihalnega orkestra Li-mena Glazba Mon Perin iz Bal (ob 17.30), nastopom folklorne skupine KUD Vuk Karadžic (ob 19.30) in seveda prihodom parterjev in parteric na Gorico ter plesom z ansamblom Primorski fantje. Ponedeljkov večer bo ob 19.30 obogatil nastop otroške plesne skupine Queens, ki bo ob 21. uri oder prepustila ansamblu Nebojsega in Kraškim mu-zikantom. Praznik se bo zaključil v torek, ko bodo najprej podrli otroško drevo pravic, nato pa po nastopu Pihalnega orkestra Breg še veliki maj na Gorici. mladinski dom - Danes postavitev Unicefov maj otrokovih pravic Tudi letošnja Majenca bo tako kot lani imela dva maja. Ob tradicionalnem maju, ki ga bodo postavili na dolinski Gorici, bodo na dvorišču Mladinskega doma, ob odprtju razstav otroških vrtcev in šol, dvignili Unicefovo Drevo otrokovih pravic ali Maj otrokovih pravic, ki bo v razigranem vzdušju praznika pomladi oza-veščal male in velike obiskovalce Majence o otrokovih pravicah. Zamisel se je porodila leta 2010, ko je Drevo otrokovih pravic, ki so ga slovesno dvignili ob Mednarodnem dnevu otroka v tržaški športni palači (20. novembra) imelo obliko manjšega maja. V sodelovanju s fantovsko in dekliško dolinske Majence so tako v Trstu postavili res posebno Unicefovo Drevo otrokovih pravic. Skoraj 300 otrok desetih vrtcev in osnovnih šol tržaške pokrajine je češnjevo krošnjo okrasilo z najrazličnejšimi pisanimi obeski. Med temi so bile tudi osnovna šola M. Samsa od Domja, Malčki ob okraševanju drevesa srednja šola S. Gregorčiča iz Doline in osnovna šola A. Gradnika s Cola. Vzdušje Majence je tako zaživelo tudi na Mednarodnem dnevu otroka. Unicefov Maj otrokovih pravic so potem postavili tudi na lanski Majenci, na dvorišču Mladinskega doma, ob odprtju razstav otroških vrtcev in šol. Lani jim je bilo tako prijetno, da so se odločili, da ga letos spet dvignejo. Otroci vrtcev in šol dolinske občine so pripravili pisane kartončke v obliki drevesnega lista ali češnje, na katere so narisali oziroma zapisali otrokove pravice. Z njimi bodo okrasili manjši maj, ki so jim ga pripravili člani letošnje fantovske in dekliške. Slovesno ga bodo dvignili ob odprtju rastav otroških vrtcev in osnovnih šol, danes ob 17.30 na dvorišču Mladinskega doma v Dolini, na ogled pa bo ostal do torka, 8. maja, ko ga bodo ob 18. uri slovesno podrli. Mlad kolesar pod avto Križišče ob vhodu v Devin je bilo včeraj prizorišče prometne nesreče, v kateri se je poškodoval petnajstletni kolesar. Povozil ga je avtomobil, mladoletnik pa je s svojim nahrbtnikom padel na tla in obležal. Služba 118 je klic prejela okrog 18.30 in sprva so bile poškodbe videti precej hude. V operativnem centru službe 118 so pozneje povedali, da zdravstveno stanje naposled le ne vzbuja večjih skrbi. Deček se je udaril v glavo in si ranil nogo, po telesu pa so se po padcu pojavile odrgnine. Nesrečo je obravnavala prometna policija. Čezmejna zaščita okolja Miljska občina v sodelovanju z videmsko univerzo, revijo La Giurisprudenza Ambientale e Amministrativa del FVG ter s pokroviteljstvom deželne skupine administrativnih odvetnikov prireja danes ob 9. uri v miljskem občinskem gledališču Verdi (Trg San Giovanni 4) posvet o parku v luči čezmejne zaščite okolja. Preventiva pred rakom Tržaška sekcija Italijanske zveze za boj proti raku (Lilt) vabi danes ob 12. uri v konferenčno dvorano hotela Savoia Excelsior na nabrežju, kjer bo gost predsednik državne zveze Lilt Francesco Schittulli. Dogodek se vključuje v sklop pobud za ozaveščanje o prepotrebni preventivi pred rakavimi obolenji. Elisabeth še štirikrat na odru Kdor si še ni ogledal muzikala Elisabeth: Die letzte Chance!, lahko to nadoknadi konec tedna. Na odru gledališča Rossetti bo muzikal posvečen mitu princese Sissi zaživel samo še danes ob 20.30, jutri ob 16. in 20.30 ter v nedeljo ob 16. uri. Za udoben sedež v parterju je treba odšteti 65 evrov; kdor je muzikal že videl, a bi ga rad še enkrat, bo moral odšteti le 25 evrov. Spomin na Corrada Belcija V veliki dvorani fakultete za vzgojne vede v Ul. Tigor 22 bodo danes ob 17. uri na pobudo inštituta Luigi Sturzo priredili srečanje v spomin na Corrada Belcija. O aretacijah v Hebronu Pred dvema tednoma se je četverica tržaških aktivistov odbora Boicotta-Disinvesti-Sanziona in združenja Salaam otroci oljke udeležila mednarodne konference za ljudski odpor v Palestini. V Hebronu je aktiviste pričakala oborožena izraelska vojska, ki jih je aretirala 11, med njimi Tržačana Giorgia in Milančana Marca. Prvega so po šestih dneh izgnali iz države, v Izrael pa se ne bo smel vrniti 10 let, Marco pa je še v zaporu, ker je vložil priziv. Odbor BDS vabi danes ob 18.30 v Ljudski dom na Pončani na javno debato. pogrešane osebe - Izlet Mladi Korošci so bili v Trstu Slovenska policija je vneto iskala tri koroške najstnike, ki so jih njihove družine pogrešale, naposled pa so nenapovedane in tajne počitnice trajale teden dni. Trojica se je oglasila iz Trsta, kjer se je izlet tudi zaključil. 17-letni Nace Camlek, 15-letni Žan Britovšek Kamnik in 16-letni Matic Kašnik, vsi iz okolice Slovenj Gradca, so se v ponedeljek, 23. aprila, odpravili v neznano. Na šolskem avtobusu, s katerim naj bi se kot običajno odpeljali v velenjski šolski center, jih ni bilo. Svojci so prijavili njihovo izginotje, njihovi sošolci pa so namigovali, da se je trojica morda odpravila na nek koncert v Rovinj. Domneva, da so pogrešani odpotovali na morje, je bila pravilna, saj so signal enega od njihovih mobilnih telefonov nekaj dni zatem zaznali na Koprskem. Iskanje se je nadaljevalo, ta ponedeljek pa so se mladeniči natančno teden dni po odhodu oglasili po telefonu. Svojcem je eden od treh končno razkril, da je s prijateljema v Trstu. Eden od staršev se je z avtomobilom takoj odpravil na Primorsko in na koncu pripeljal fante domov. Mladeniči naj bi povedali, da so večino časa preživeli na plažah, policija pa je v naslednjih dneh ugotavljala, ali so bili vpleteni v kako kaznivo dejanje. Stroške iskalne akcije bo po poročanju Dela krila država. kvestura - Preiskovalci previdni Policija v stiku s svojci Avstrijca Tržaška kvestura je v sodelovanju z avstrijsko policijo vzpostavila stik s svojci Wolfganga Maschina. Potni list 42-letnega Dunajča-na je bil v žepu mrtvega moškega, ki so ga v sredo malo po poldnevu zagledali v morju med Miramarom in Grljanom. Namestnik vodje mobilnega oddelka Leonardo Boido poudarja, da morajo biti preiskovalci nadvse previdni, saj kljub osebnemu dokumentu še ni uradno potrjeno, da je pokojnik dejansko Maschin. Njegovega izginotja v Avstriji niso prijavili. »Svojci bodo morali identificirati truplo, kar ne bo lahko, predvsem pa sploh ne bo prijetno. To skušamo zdaj organizirati,« je pojasnil Boido. Preiskovalci so torej previdni in redkobesedni, kar je ob samem začetku preiskave razumljivo. Pokojnik je bil vsekakor normalno oblečen, kar pomeni, da ga smrt ni presenetila na kopanju. Očitnejših znakov nasilja pa na truplu ni bilo opaziti. Po prvih presojah naj bi umrl zaradi utopitve, glede na njegova oblačila in druge podrobnosti pa je mogoče domnevati, da je morda zdrsnil v vodo, ali pa je namenoma skočil vanjo. Truplo je v morju plavalo dalj časa - po prvih ocenah sodnega zdravnika od tri do pet dni. Zaradi vode in ribjih ugrizov je nerazpoznavno in torej težko primerljivo s fotografijo na potnem listu. Preiskavo vodi državna tožilka Lucia Baldovin, ki bo odredila obdukcijo. Kot smo poročali v četrtek, naj bi bil Wolfgang Maschin po poklicu snemalec in izkušen filmski tehnik. V soboto (približno v dneh, ko je moški umrl) je iz Avstrije prispela v Trst snemalska ekipa, ki sodeluje v filmu The Best Offer italijanskega režiserja Giuseppeja Tor-natoreja. Iz produkcije pa naj bi preiskovalcem sporočili, da ne pogrešajo nikogar. (af) sodišče - Consoleju več kot pet let zapora Obsojeni člani nasilne rojanske tolpe Mladi Giuseppe Console je bil že obsojen na pet let in dva meseca zaporne kazni, in sicer v okviru kazenskega postopka, ki se je začel še pred avgustovskim umorom Giovan-nija Novacca v zapuščenem stanovanju na Greti. Console in njegovi (nekdanji) prijatelji, člani zloglasne skupine rojanskih nasilnežev, so bili na zatožni klopi zaradi številnih primerov nasilja, smrtnih groženj, vandalskih in drugih dejanj, ki so bila od leta 2008 dalje v Rojanu vse bolj pogosta. Drugi obtoženec v primeru Novaccovega umora, Alessandro Ca-valli, je bil na omenjenem vzporednem sojenju deležen najmilejše kazni - šest mesecev pogojno. Čez dva tedna se bosta oba pogovorila s psihiatričnimi izvedenci, ki jih je imenoval sodnik v okviru procesa o lanskem umoru. Pogojne kazni so doletele tudi ostale tri obtožence Denisa Scandoneja (18 mesecev), Paola Cressevicha (10 mesecev) in Federica Nocero (10 mesecev). V sodne dvorane jih je svoj čas privedlo pričevanje rojanskega vrstnika Lorenza Gioseffija. Skupinico je prijavil, ker so mu Console in ostali večkrat grozili, tudi z noži. Pred leti pa še ni bilo jasno, česa so mladi nasilneži dejansko zmožni: šele 26. avgusta lani je vse mesto pretresla vest o mučenju in umoru v Ulici Gemona na Greti, žrtev pa je bil že spet nedolžen mladenič iz Rojana. Lažni reklamni agent v zapor Policisti mobilnega oddelka so odvedli v zapor dolgoletnega prestopnika Paola Cer-gola. 70-letni Tržačan je bil pravnomočno obsojen na šest mesecev zapora zaradi goljufije. Cergola poznajo organi pregona že od 80. let, v preteklosti pa je bil že obsojen zaradi goljufije, namernega stečaja in nezakonite prilastitve denarja. Svojim strankam se je predstavljal kot reklamni agent, prodajal jim je prostore za oglaševanje v lažnih in obstoječih časopisih, s katerimi pa ni imel nobenih stikov. Reklamne lepake pa je lepil na stene telefonskih govorilnic. / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 23 devin-nabrežina - Predvolilno srečanje občinskih upraviteljev Poziv županov leve sredine: Kukanja je vreden zaupanja Enotno stališče predstavnikov Trsta, Doline, Milj, Zgonika in Repentabra Vseh pet levosredinskih županov je včeraj v Nabrežini podprlo županskega kandidata leve sredine Vladimirja Kukanjo. Roberto Cosolini (Trst), Ne-rio Nesladek (Milje), Marko Pisani (Repentabor), Fulvia Premolin (Dolina) in Mirko Sardoč (Zgonik) so prepričani, da je Kukanja primeren kandidat za župansko funkcijo v občini, ki je sicer z dosedanjim županom Giorgiom Re-tom že dobro sodelovala s sosednjimi upravami in tudi s Pokrajino. Prireditev v Grudnovi rojstni hiši ni bila »pobuda proti«, temveč »pobuda za«, kot je poudaril deželni svetnik Igor Ga-brovec, ki je vodil srečanje. Za Nesladka se v Miljah pozna zelo velika razlika med levo in desno usmerjenimi upravami. Medtem ko on skuša sodelovati s sosednjimi občinami in vzdrževati normalne stike z Deželo, sta se njegova predhodnika iz vrst desne sredine (Roberto Dipiazza in Lorenzo Gasperini) podrejala »ukazom« tržaškega desnosredinskega vodstva. Dolinska županja je izpostavila naraščajoče težave, s katerimi se v tem kriznem stanju, poleg občanov, soočajo tudi javni upravitelji. Prizadevati si morajo za ohranitev kvalitete storitev, a z manj denarja v blagajni. V času, ko politika in politiki ne uživajo ravno velikega ugleda in zaupanja, so župani po Sardočevem mnenju v »prvi bojni liniji«, saj večkrat izpadejo kot »strelovodi« pred kritikami in pritožbami ljudmi. Sardoč je izpostavil dobro sodelovanje med župani naše pokrajine in župani s slovenskega Krasa. Dodatno politična homogenost bi to sodelovanje še okrepila. Repentabrski župan Pisani je govoril o svojih izkušnjah v zelo majhni občini, ki skuša kljub svoji majhnosti zagotoviti čim boljše servise in storitve, tudi v sodelovanju s sosednjimi upravami. Majhne uprave se morajo še bolj povezovati med sabo, ne smejo pa izginiti. Župani občin tržaške pokrajine na srečanju v podporo županskemu kandidatu leve sredine v Devinu-Nabrežini Vladimirju Kukanji kroma Tržaški župan Cosolini je - ob politični bližini - pohvalil človeške vrline Kukanje. Je človek, ki zna poslušati, zelo dobro pozna občinsko kolesje ter ne obljublja nemogočega. Pravi človek na pravem mestu, je dejal Cosolini, ki je pohvalil strnjenost levosredinskega zavezništva, o volilni zmagi pa bodo odločali tisti, ki se še niso odločili, komu bodo v nedeljo ali v ponedeljek oddali svoj glas. Zaradi tega je župan Trsta pozval Kukanjo in njegove koalicijske zaveznike, naj v naslednjih urah prepričajo neodločene in tiste, ki razmišljajo, da ne bi sploh šli na volišča. Cosolini je prepričan, da bo o novem devinskem-nabre-žinskem županu padla odločitev v zadnjem trenutku in da so torej zadnje ure volilne kampanje odločilnega pomena. Kukanja se je zahvalil za podporo in za spodbudne besede županov iz vrst leve sredine, ki se je po primarnih volitvah zedinila okrog njega in skupnega programa. Leva sredina je enotna, desna sredina pa ne. S.T. V Devinu na pobudo SSk počistili žaljive napise Savo Ušaj iz Devina je v minulih mesecih večkrat pozval Občino Devin-Nabrežina, naj poskrbi za odstranitev žaljivih rasističnih napisov, protislovenskih gesel in fašistično-nacističnih simbolov, ki so se pojavili na stenah avtocestnega podvoza pri Devinu. Zagotovil iz Občine je bilo nič koliko, sramotni napisi pa so ostajali vidni in na svojem mestu. V pričakovanju in z željo, da bo prihodnja uprava občutljivejša tudi do tovrstnih vprašanj, se je skupina de-vinsko-nabrežin-skih članov Slovenke skupnosti (na fotografiji Edvin Forčič in Savo Ušaj) včeraj dopoldne odpravila v Devin in na lastno pest s svežo barvo prekrila večji del žaljivk. Nekje je potrebno začeti. Volitve 2012 DEVIN-NABREŽINA_| Za Kukanjo bogat zaključek kampanje Vladimir Kukanja bo ob današnjem zaključku volilne kampanje obiskal skoraj vse vasi v občini. Svoj »pohod« bo začel ob 17.uri v Nabrežini, sledijo Naselje S. Maura (17.30-Gostilna Edda), nato v presledku pol ure Sesljan (bar Inter), Devin (pri gradu), Medja vas (osmica), Vižovlje (osmica), Mav-hinje (Fabec), Prečnik (gostilna Franz), Šempolaj (osmica), Trnov-ca (osmica) in ob 22. uri v Križu (gostilna Al pettirosso). Romita v Sesljanu z Lorenzom Pilatom Massimo Romita bo svojo volilno kampanjo zaključil drevi ob 19. uri z družabnostjo v kavarni Alabarda v Sesljanu. Srečanje bo popestril kantavtor Lorenzo Pilat. Zadnji dan volilne kampanje bo Romita začel ob 8.30 v Ribiškem naselju, nato bo obiskal Sesljan (tukaj se bo srečal s kandidati Liste Ret), Nabrežino in Naselje S. Maura. Urlini v kmečkem turizmu v Nabrežini Fabio Urlini (Severna liga) bo volilno kampanjo zaključil s srečanjem v kmečkem turizmu Ušaj v Nabrežini. Začetek ob 18.30. Navzoči bodo krajevni voditelji Lige in gibanja UnAltra Trieste. Urednik Liberazione s Kukanjo v Nabrežini Dino Greco, bivši sindikalist CGIL in tajnik delavske zbornice v Bre-scii ter sedanji odgovorni urednik dnevnika Liberazione, bo danes sklenil volino kampanjo Zveze levice. Ob 13.30 v Grudnovi (Kam-narski) hiši v Nabrežini bo Greco srečal županskega kandidata Vla-dimirja Kukanjo ter kandidatke in kandidate liste Zveze levice. devin-nabrežina - Pogovor s sedanjim podžupanom in županskim kandidatom desnosredinske koalicije Romita: » ...e stata una stupidaggine!« Tako je ocenil odhod iz dvorane pokrajinskega sveta, ko je začel predsednik skupščine Pangerc svoj govor v slovenščini - »Spoštovanje vseh v občini« Gospod Romita, ko je 15. maja 2006 novoizvoljeni predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Boris Pangerc začel svoj govor v slovenščini, ste s Parisom Lippijem in Alessio Rosolen zapustili dvorano pokrajinske skupščine. Zakaj? » ... (po 13 sekundah molka, op. av.) ... Nisem zapustil tiste dvorane iz kakega ... Glejte, po tistem, kar sem storil v teh desetih letih v Devinu-Nabrežini ... « Vprašal se vas le, zakaj ste zapustili pokrajinsko dvorano. » ... « (7 sekund molka, op. av.) To je del vaše politične poti ... » ... Ne, ...tisto je bila neumnost (v izvirniku: E' stata una stupidaggine, op. av.). V mojem življenju nisem kaj takega več ponovil.« Ampak: 30. oktobra 2009 se niste udeležili glasovanja o 6. členu novega pokrajinskega statuta, tistega, ki uvaja rabo slovenskega jezika v pokrajinski skupščini. Zakaj? »Ker nisem smatral za korektna stališča mojih kolegov o teh členih statuta. Dodati moram, da nisem sodeloval pri nobenem od glasovanj o predloženih amandmajih, ker se z njimi nisem strinjal.« Zakaj pa ste predstavili 94 amandmajev? »Nisem predstavil 94 amandmajev.« S svetnikom Marcom Vascottom sta predložila 94 amandmajev! Pokrajinski svet je o njih razpravljal 25. marca 2010. »Moji amandmaji se niso nanašali na rabo slovenskega jezika.« Ko je pokrajinski svet 6. julija 2010 med razpravo o pravilniku skup- ščine zavrnil amandma desne sredine proti rabi slovenskega jezika, niste sodelovali pri glasovanju. Zakaj? »Ker se nisem strinjal z mojimi kolegi.« Lahko bi glasovali proti amandmaju. »Odločil sem se pač, da ne sodelujem pri glasovanju.« V Devinu-Nabrežini pa pozdravljate v slovenščini. Zakaj? »Ker v to verjamem, občutim, ljubim to ozemlje in naše ljudi. Ob zaprisegi leta 2002 sem izjavil, da bo eden od mojih ciljev premostiti pregrade, ki sem jih občutil kot otrok, ko mi v vrtcu in v šoli niso dovolili, da bi se lahko igral s slovenskim prijateljem. Z županom Retom nam je uspelo uvesti resnično sožitje v občini.« Ampak: na pokrajini delate eno, v občini drugo. Ali se vam ne zdi, da poosebljate nekakšnega svojevrstnega kraškega doktorja JekyIIa in gospoda Hyda? »Ne, ne, ne!« Kateri je torej resnični Massimo Romita: tisti pokrajinski, aIi tisti de-vinsko-nabrežinski? »Resnični Massimo Romita je tisti devinsko-nabrežinski.« Pomeni, da je tisti na pokrajini vaš kIon? »Ne, tistega na pokrajini si ga vi zamišljate, a ne obstaja.« Kako, da ne obstaja! Na pokrajini obstajajo akti o vašem deIovanju, o odhodu iz dvorane. Tega ne morete zanikati. »Moj pozdrav v slovenščini v De-vinu-Nabrežini ni retorika. V Mavhinjah sem pozdravil pred 400 ljudmi v slovenščini, ker sem smatral, da je tako prav, ne pa iz kake računice. To delam iz spoštovanja do slovenskega dela naše občinske skupnosti. In tako bom tudi nadaljeval.« V volilni kampanji ste izpostavi-Ii kontinuiteto z Retovo upravo. Boste nadaIjevaIi po njegovi upravni poti? »Nadaljevali bomo njegovo delo v dobrobit celotne občinske skupnosti.« V dveh Retovih mandatih se je števiIo občinskega osebja z znanjem sIovenskega jezika znižaIo za kakih 40 odstotkov. »To ni res.« Ko sem med zadnjim intervjujem omeniI županu Retu to števiIko, je ni zanikaI. Boste vi nadaIjevaIi po tej poti? »Ne. Občina ima 121 uslužbencev. Podatek, ki ga omenjate, ni točen. Spreje- mi v službo so tako rekoč zamrznjeni. Zadnja oseba, ki smo jo zaposlili, obvlada slovenski jezik. Sam sem predlagal podaljšanje pogodbe tej osebi do konca leta.« Občanom slovenskega jezika je vsekakor kratena pravica do rabe sIo-venskega jezika na občini. »Kdo vam je to rekel?« V davčnem uradu ni osebe, ki bi znaIa sIovenski jezik. »Obvezujem se, da bom opravil preosnovo občinske strukture in zadevo uredil.« Če boste izvoljeni za župana ... »Seveda, seveda. V uradu za kulturo le en uslužbenec ne pozna slovenski jezik.« »Mazača ne poznam!« Županskega kandidata desno sredine na devinsko-nabrežinskih občinskih volitvah Massima Romito je včeraj neprijetno presenetila slika, na kateri se nahaja ob domnevnem mazaču, predsedniku tržišče Lege nazionale Andrei Francu. »Slika je bila posneta leta 2006; kot predstavnik občine sem se udeležil proslave ob spomeniku, ki ga je bila postavila Lega nazionale pri Šti-vanu. Tiste osebe, za katere pravijo, da je mazač, ne poznam. Ne prej ne pozneje ga nisem videl. Naj dodam, da je prav župan Ret prijavil mazaško akcijo. Ko sem izvedel, da so prijeli dva mazača, sem poslal sporočilo Davidu Pericu ter mu čestital za njegov državljanski čut.« Občina je dvojezična: po občinskem statutu bi moraIi vsi usIužbenci obvIadati sIovenski jezik. »To velja le za zaposlene v uradih, ki imajo stike z javnostjo.« Zakaj torej v davčnem uradu ni usIužbenca, ki obvIada sIovenski jezik? »S preosnovo občinske strukture bo zadeva urejena.« Je to vaša konkretna obljuba? »Da. To zagotavljam.« Zakaj bi vas moraI pripadnik sIo-venske skupnosti podpreti na voIit-vah? »Ker sem v teh desetih letih Reto-ve uprave dokazal, da delam za vse občane. Ker sem vse spoštoval. Ker sem, na primer, prvi posredoval letne prispevke pustnim vozovom za ovrednotenje tukajšnje tradicije. Ker je moje odborništvo konkretno podprlo festival amaterskih gledališč v Mavhinjah, da omenim le nekatere posege.« KoIiko ste investiraIi v voIiIno kampanjo? »Massimo Romita je edini občinski upravitelj, ki je vsako leto predložil davčno prijavo. Obenem je tudi prijavil volilne stroške.« KoIiko znašajo Ietošnji? »Kakih 5-6 tisoč evrov.« Če boste izvoIjeni, boste župan vseh občanov? »To vsekakor. Kot sem bil deset let podžupan vseh.« Ali se boste v tej zvezi odločili za dvojezično osebno izkaznico? »Ko bo sedanja zapadla ... « Kdaj zapade? »Leta 2014.« Marjan Kemperle / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 23 domjo - V centru A. Ukmar-Miro v priredbi KD Fran Venturini Glas harmonike zadonel pri Domju V notranjosti je bila razstava o tržaški diatonični harmoniki Več kot 30 glasbenikov vseh starosti je sodelovalo na tradicionalni reviji Glas harmonike, ki jo je priredilo KD Fran Venturini v torek popoldne v centru A. Ukmar-Mi-ro pri Domju. Revije diatonične harmonike, ki jo že 30 let prirejajo ob 1. maju, so se udeležili godci iz dežele Furla-nije-Julijske krajine, iz Slovenije in iz Istre, ki so nastopali posamezno, v duu ali v skupinah. Na srečanju so zabeležili lepo število obiskovalcev, tudi zahvaljujoč se lepemu vremenu, saj je po več letih končno sijalo sonce. Med ude- Tradicionalna revija je bila na dvorišču pred centrom kroma leženci so bile med ostalimi prvič ljudske pevke iz kraja Dovje pri Mojstrani, ki jih je spremljal harmonikaš iz Jesenic. Sicer so za note iz harmonike na reviji, ki jo je povezoval ljubitelj diatonične harmonike Marjan Spetič v sodelovanju z gospo Mirjam Ota, poskrbeli tako mladi virtuozi kot starejši godci, ki so zaigrali starejšo, tradicionalno glasbo. Najmlajši godec je imel devet let, najstarejši čednih 81. Dodati velja, da so v notranjosti centra tudi priredili razstavo ob 150. obletnici tržaške diatonične harmonike. Včeraj danes Danes, PETEK, 4. maja 2012 CVETO Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.16 - Dolžina dneva 14.28 - Luna vzide ob 18.29 in zatone ob 4.23 Jutri, SOBOTA, 5. maja 2012 ANGEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 5 km na uro ju-go-zahodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 5. maja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 39/A (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul.Ginnastica 39/A, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 19.15, 21.45 »The Avengers«. ARISTON - 17.00, 18.45 »Hunger«; 21.00 »Samara«. CINECITY - 16.30, 19.30, 22.00 »American pie, ancora insieme«; 16.10, 18.20, 19.05, 21.15, 22.00 »Hunger Games«; 16.10, 19.05, 22.00 »The Avengers«; 17.30, 20.30 »The Avengers 3D«; 16.40, 18.45 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; 16.10, 21.20 »Ho cercato il tuo nome«; 16.30, 19.00, 21.30 »To Rome with love«. FELLINI - 16.15, 20.15 »Il castello nel cielo«; 18.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »To Rome with love«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gli infedeli«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Il primo uomo«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Kupili smo živalski vrt«; 20.30 »Masaker«; 19.00 »Odklop«; 18.30, 20.50 »Parada«; 21.00 »V deželi krvi in medu«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.30 »Lorax 3D (sinhro.)«; 15.10, 17.10 »Lorax (sinhro.)«; 17.30 »Titanik 3D«; 20.50, 23.10 »Ameriška pita: Obletnica«; 19.10, 21.20, 23.30 »Talisman«; 19.00, 21.00, 23.00 »Project X«; 15.20, 20.40, 23.20 »Bojna ladja«; 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Ulični ples 2 3D«; 15.00, 17.00 »Delfin (sinhro.)«; 16.00, 18.20 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.00 »Eksotični hotel Marigold«; 21.10, 23.59 »Maščevalci 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »American pie, ancora insieme»; Dvorana 2: 16.15, 18.45, 21.15 »The Avengers 3D«; Dvorana 3: 16.40, 18.30 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; 18.40, 20.30, 22.15 »Ho cerca-to il tuo nome«; Dvorana 4: 16.15, 20.00, 22.15 »Hunger Games«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.30 »Hunger Games (dig.)«; Dvorana 2: 17.00, 19.40, 22.15 »The Avengers 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.15 »American pie, ancora in-sieme (dig.)«; Dvorana 4: 20.10, 22.15 »To Rome with love (dig.)«; 17.20 »Seafood, un pesce fuor d'acqua (dig.)«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Gli infedeli (dig.)«. 81 Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN SLOVENSKA PROSVETA vabita v okviru projekta »Gledališče mladih ustvarjalcev« na premiero izvirne igre »Soba številka 13«. Izvaja starejša igralska skupina Slovenskega kulturnega kluba in MOSPA. Besedilo in režija: Helena Pertot. Finžgarjev dom, danes, 4. maja, ob 20. uri. SKD BARKOVLJE, SKD I. GRBEC IN SKD S. ŠKAMPERLE v sodelovanju z zamenjali smo številko faksa TRŽAŠKE REDAKCIJE ® nova ŠTEVILKA FAKSA 0039 040 7786339 petek, 11. maja, ob 19. uri v prostore Kd Rdeča zvezda v Saležu na predstavitev dokumentarca o taborišču »Mathau-sen« s pričevanjem Riharda Gorupa. Uvodni pozdrav Stanka Hrovatin. SKD IGO GRUDEN vabi najmlajše na zadnjo Pravljično urico, ki bo v prostorih nabrežinskega Kulturnega doma v soboto, 12. maja, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Marija Umek iz komenske knjižnice, sledila bo delavnica in izposoja knjig. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Po-ropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. [HI Osmice ZSKD vabijo danes, 4. maja, ob 19.00 v prostore Skd Barkovlje (Ul. Bona-fata, 6) na ponovitev gledališke predstave »Skok v pravljični svet« v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Režija in mentorstvo Elena Husu, Boža Hrvatič in Patrizia Jurinčič. SLOVENSKI KLUB prireja danes, 4. maja, predstavitev monografije novinarja Uroša Lipuščka »Sacro egoismo. Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta 1915«. O knjigi bosta spregovorila avtor in zgodovinar Jože Pirjevec. Pobuda bo potekala v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 17.30. Vabljeni! KD ANAKROUSIS organizira v soboto, 5. maja, ob 20.30 v prostorih KD Skala v Gropadi, pevski večer »Lipalip«. Nastopata MVS Lipa in Oktet LIP Bled - KUD Zasip. KONCERT DEKLIŠKE SKUPINE »Bodeča neža« bo ob praznovanju 150-le-tnice cerkve v Bazovici v soboto, 5. maja, ob 20.30. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi ob 60-letnici svoje ustanovitve, na slovesno poimenovanje dvorane »stare šole« v Mačkoljah po msgr. Stanku Janežiču v nedeljo, 6. maja, ob 12. uri. V DOMU JAKOBA UKMARJA bo v torek, 8. maja, ob 20. uri predstavitev knjige in filmsko izvajanje Aljoša Žerjala. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na predavanji v Kulturnem domu v Nabrežini: v sredo, 9. maja, bo ob 20.30 etnografinja Andreja Rustja predavala o Eskimih; v petek, 11. maja, ob 20.30 bo Damijana Pipan prikazala Camino de Santiago, romanje v Kompostelo. Vabljeni! SKD VIGRED vabi v sredo, 9. maja, ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na predavanje z Marijo Merljak, strokovnjakinjo za zdravo prehrano, na temo: 1 -alergije v poletnem času, 2 - zdrava prehrana: za nosečnice, za doječe matere in za otroke od zibelke do univerze. TRŽAŠKA KNJIGARNA TER ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT v sodelovanju z NŠK-Narodno in študijsko knjižnico vabimo na »Kavo s knjigo« v sredo, 9. maja, ob 10. uri. Pobudo »Primorci beremo« bo predstavila Ksenija Ma-jovski. VZPI - ANPI Sekcija Zgonik v sodelovanju s SKD Rdeča zvezda in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi v OSMICA ABRAM-ŽERJAL, Sveto pri Komnu 69 (Slovenija), odprta do 6.5.2012. Vabljeni na domačo hrano in pijačo. Tel.:00386-(0)5-7668223 SKD Barkovlje, SKD I. Grbec in SKD S. Škamperle v sodelovanju z ZSKD vabijo DANES, 4. maja, ob 19.00 v prostore SKD Barkovlje (Ul. Bonafata, 6) na ponovitev BERTO ŠKERK je v Trnovci št. 4 odprl somico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini 445. Tel. št. 040-228511. Vljudno vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki št. 18. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmi-co v Vižovljah. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-291498. OSMICA je odprta v Borštu pri Danje-lu Glavini. Tel. št. 040-228421. OSMICO sta odprla v Križu Martin in Erika. Tel. št.: 040-220605. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel. 040-229164. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. št.: 0481-882230. V REPNU »NA OREŠJU« smo odprli osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040-229224. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Tel. 349-7158715. Turistične kmetije v izvedbi gJcdahske akupme osnovnošolcev tržaških mestnih šol Režija in mentorstvo Elena Husu, Boža Hrvatic in Patrizia Jurinčič PODARIM mlade mucke. Tel. št. 3334463154. PRODAM AVTO renault new megane berlina 1.6 attractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, garancija renault, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-212228. PRODAM SAMOSTOJNO HIŠO NA COLU (Repentabor) z urejenim vrtom. Vhod, kuhinja z jedilnim kotom, velika dnevna soba, 4 sobe, 2 kopalnici, garaža, pralnica, plinsko ogrevanje, klet. Zanimiva cena! Tel. št. 040-2171372. PRODAM dve malo rabljeni kolesi znamke bottecchia primerne za deklice od 4. do 7. leta. Tel. 3339448295. PRODAM lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo; voziček, 4-kolesni, velika napihljiva kolesa, s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM moped (scooter) kymco people 200s, črne barve, letnik 2010, 9.900 km, 1.500,00 evrov. Tel. št.: 3470466075. PRODAM praktično nov, par ur rabljen električni mlin za sadje za 430,00 evrov. Tel. št.: 329-7260688. PRODAM profesionalno bočno kosilnico in frezico stihl 280 za 350,00 evrov. Tel. št.: 329-7260688. Loterija 3. maja 2012 0 Mali oglasi LJUBITELJEM ŽIVALI podarim 7 ljubeznivih kavkaških ovčarjev. Psički vas nestrpno čakajo v Medji vasi. Pokličite po 20. uri tel. št. 338-8961853 ali 040-2070123. AUDI A3 sportback TDI 2.0, letnik 2004, 94.000 km, redno servisiran, z letnimi in zimskimi gumami prodam. Tel. 335-6328351. DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu blizu Devina dajem v najem za 450,00 evrov mesečno (dodati je treba stroške za ogrevanje). Tel. št. 3484462664. IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno, tel. št.: 3296055490. KUPIM hišo potrebno popravil v Dolini ali Boljuncu, z vrtom ali dvoriščem. Tel. št.: 339-4551135. LETO starega steriliziranega mačka, tigrasto rdeče barve pogrešamo že 4 mesece (Stare Milje). Tel. št.: 3336802586, 040-330233. Bari 34 13 60 33 46 Cagliari 84 49 66 19 77 Firence 72 78 88 50 84 Genova 39 14 84 60 18 Milan 4 18 61 1 17 Neapelj 77 44 35 72 59 Palermo 30 77 11 52 74 Rim 4 6 67 50 21 Turin 42 64 72 43 71 Benetke 4 23 67 1 2 Nazionale 45 33 14 39 88 Super Enalotto Št. 53 8 16 25 28 57 6 8 jolly 55 Nagradni sklad 2.076.454,82 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 88.981.565,58 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 44.495,46 € 1.181 dobitnikov s 4 točkami 266,17 € 42.219 dobitnikov s 3 točkami 14,82 € Superstar 10 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 26.617,00 € 234 dobitnikov s 3 točkami 1.482,00 € 3.104 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.044 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.638 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 23 9 Šolske vesti UČNO OSEBJE DOLINSKEGA RAVNATELJSTVA vabi na otvoritev razstave otroških del, ki bo ob priliki Ma-jence v dolinskem Mladinskem krožku. Otvoritev danes, 4. maja, ob 18. uri. Razstava bo odprta vsak dan do torka, 8. maja. vobodilnih bitk naše zgodovine«. Obiski: Jasenovac, Kozara, Jajce, Ja-blanica, Titov bunker, Sarajevo, Sut-jeska, Mostar, Drvar, Bihač. Vpisovanje in informacije na tel. št.: 040228896 (Nerina Zeriali), 040-228142 (Edvin Švab). □ Obvestila M Izleti PODPORNO DRUŠTVO ROJAN v sodelovanju s Krut.om vabi v nedeljo, 13. maja, na izlet v zibelko slovenske kulture in čebelarstva pod Stolom na Gorenjskem. Vpisovanje in vse informacije na tel. št. 040-360072 (Krut, Ul. Cicerone 8), 040-826661 (g. Kobal) in 040 417025 (g. Bole). OGLED PIRANA Z OKOLICO - starodavno mesto s svojo zanimivo zgodovino v soboto, 19. maja. Občudovali bomo tudi okolico in obiskali najbolj vabljive točke. Informacije in vpis na tel. št.: 347-9322123. ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec v nedeljo, 20. maja. Prijave in informacije na +39339-6980193 ali skdprimo-rec@yahoo.it. IZLET NA KOROŠKO v organizaciji ZSKD v soboto, 26. maja: namenjen kulturnim delavcem in članom kulturnih društev. Predviden avtobusni prevoz v smeri Šentjakob v Rožu, odhod ob 7. uri s postankoma v Trstu in Gorici. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da se zainteresirani čimprej vpišejo. Naknadno bomo sporočili ostale informacije. AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje do 30. maja. Informacije na 335-5476663 (Vanja). SEKCIJI VZPI Boljunec - Dolina-Mač-kolje-Prebeneg organizirata od 4. do 7. julija izlet v Bosno »Po poteh os- DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 4. maja, ob 18.00 otvoritev fotografske razstave in potopisno predavanje Mare Lakovič: V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo, Bar, Razdrto; ob 20.00 nočni pohod ob polni luni na Nanos, izpred Bara. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Pohod je tradicionalen in se odvija vsak petek, ki je najbližje polni luni po predavanju. ČASOVNA BANKA POLLICINO - PALČEK vljudno vabi člane in nečlane na Praznik poletja, ki bo v soboto, 5. maja, v slučaju slabega vremena teden kasneje, od 10. do 16. ure na dvorišču parka Pollicino - Palček v Sesljanu (Naselje sv. Mavra 124, ob sedežu Socialne službe). Priredili bomo srečolov, Swap-Party za izmenjavo oblek in drugih predmetov ter izmenjavo igrač. Potujoča igrača: otroci prinesejo svoje igrače, ki bodo na razpolago za simbolično ceno. JUS PROSEK obvešča, da bo v soboto, 5. maja, z zbirališčem na B'lancu ob 9. uri potekala čistilna akcija na Proseku in okolici. Vabljeni! MAJ V LONJERJU bomo podirali v soboto, 5. maja, ob 16. uri (in ne ob 17. uri). Toplo vabljeni! OBČINA ZGONIK v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami vabi ob 67. obletnici osvoboditve v soboto, 5. maja, ob 18. uri na slovesnost pri osrednjem občinskem spomeniku v Zgoni-ku. Ob 19. uri sledi pohod iz Zgonika v Briščike. Vabljeni! 56. občinska razstava vin in 15. razstava ekstradeviškega oljčnega olja ^ sP- Petek, 4. maja 17.30 - Postavljanje „drevesa pravic" v sodelovanju z Unicef v Mladinskem krožku Dolina 18.00- Odprtje kioskov v 18.00 - Odprtje razstave „Živžav v vrtcu" in ročna della te raziskave didaktičnega ravnateljstva iz Doline v Mladinskem krožku 19.00 - Odprtje fotografske razstave Janeza Marenčiča "Pogled od zgoraj" v cerkvici sv. Martina z nastopom Mladinskega pevskega zbora Tončka Čok iz Lonjerja 19.30- Odprtje razstave "Ignacij Ota - njegova zgodba" v galeriji Torkla 20.00 - Odprtje razstave domačih likovnikov v dvorani KD Valentin Vodnik z glasbeno točko pianistov Glasbene matice iz razreda prof. Nede Sancin 21.00 dalje - koncert s skupinama the Autentics in Makako Jump Sobota, 5. maja 17.00- Odprtje kioskov 17.30 - Parada starodobnih vozil društva Adria Classic Koper 18.00 - Nagrajevanje 56. občinske razstave vin in 15. občinske razstave extradeviškega oljčnega olja z glasbeno točko Pihalnega orkestra Breg od 20.30 dalje - Slovesno postavljanje maja Večer bodo popestrili Potujoči muzikantje Nedelja, 6. maja 15.00 - Predstavitev tečajev društva H giardino di Angiolina v dvorani kulturnega društva Valentin Vodnik 16.00 - Odprtje kioskov 17.30 - Koncert pihalnega orkestra Limena Glazba Mon Perin iz Bal (HR) 18.30 - Nastop folklorne skupine KUDVuk Karadzic 19.30 - Prihod parterjev in parterc na Gorico 20.00 - Uradna otvoritev plesa z ansamblom Primorski fantje Ponedeljek, 7. maja 18.00- Odprtje kioskov 19.30 - Nastop otroške plesne skupine Queens 21.00 - Ples s skupinama Ansambel Nebojsega in Kraški Muzikantje Torek, 8. maja 17.00 - Odprtje kioskov 18.00 - Podiranje „drevesa pravic" v Mladinskem krožku Dolina 18.00 - Nastop Pihalnega orkestra Breg 19.00 - Slovesno podiranje maja 1 i I-:vi/J i j.è ~T7\l_ £ W^tTSILA 2KB C nrjn utttiut .mcLj&Kca. .com ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo spomladanski tečaj baby bazena odvijal: 5., 12. in 26. maja, 2. junija. Od 0 do 12. mesecev: 10.00-10.45 ali 10.4511.30 v bazenu hotela Kariš na Pesku; od 12. meseca do 4. leta: 17.00-17.45 v hotelu Danev na Opčinah. Info in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ob pon. in pet. 9.00-13.00; ob sredah 16.0018.00). Tel. št.: 345-7733569. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 6. maja, ob 15.30 odhod iz Padrič za nastop, ki bo v Vrhniki; v torek, 8. maja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. AD FORMANDUM prireja 15-urni tečaj: z zelenjavo zdrava kuhinja - od aperitiva do sladice z uporabo zelenjave, sadja in povrtnin (slane pite, enolončnice, solate, sladice). Še dve prosti mesti. Prvo srečanje bo 7. maja. Informacije na ts@adformandum.org, tel. 040-566360. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 7. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3. Gost večera bo zgodovinar prof. France M. Dolinar. Začetek ob 20.30. OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v občini, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za l. 2011, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago na www.comu-ne.monrupino.ts.it - albo pretorio ter v Tajništvu občine Repentabor-Col 37, od pon. do petka od 9. do 12. ure, samo ob pon. in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj zapade 7. maja ob 17. uri. OBČINA REPENTABOR sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v občini, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon. Predstaviti je treba prošnjo na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago na www.co-mune.monrupino.ts.it - albo pretorio in v Tajništvu občine, od pon. do petka od 9. do 12. ure, samo ob pon. in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj zapade 7. maja ob 17. uri. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Zadnje novosti v raziskavi proti raku« v ponedeljek, 7. maja, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Predaval bo dr. Simon Spazza-pan, onkolog v CRO-ju iz Aviana. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da od ponedeljka, 7. do petka, 18. maja, sprejema prošnje za vpis otrok v poletne centre, ki so organizirani s prispevkom tržaške pokrajine, na podlagi deželnega zakona št. 10/88 in nad. spr. Brezplačno se lahko udeležijo otroci od 1 do 3 let, ki že obiskujejo jasli in od 3 do 12 let, ki izhajajo iz družin, katerih potrdilo Isee ne presega 12.000,00 evrov. Informacije in obrazci na www.provincia.trieste.it (welfare & cooperazione). Sprejem prošenj v tajništvu dijaškega doma, Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na srečanje, ki bo v torek, 8. maja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Pridružite se nam! KRUT vabi v torek, 8. maja, ob 18. uri na predavanje s kirurgom senologom, specializiranim na Inštitutu Veronesi v Milanu, dr. Jožetom Staculom, na temo »Nove perspektive v zdravljenju raka na prsih«. Predavanje v italijanščini bo na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da bo mala gledališka šola Matejke Peterlin (gledališki teden za najmlajše) potekal od 11. do 15. junija v Finžgarjevem domu oz. Marijanišču na Opčinah. Vpisovanje od srede, 9. maja, v uradih Slov. prosvete, Ul. Donizetti 3 (III. nadstropje) od 9. do 17. ure na tel. št. 040-370846 do zapolnitve mest. SKD PRIMOREC vabi cenjene člane in vaščane na srečanje »Preprečevanje prevar zoper starejše osebe« v sredo, 9. maja, ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah na pobudo orožniške postaje z Opčin. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v sredo, 9. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v sejni dvorani SKGZ v Trstu (Ul. S. Francesco 20/III). OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Predvidene delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavrilo-skim). Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do četrtka, 10. maja. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca sklicuje izredni občni zbor v četrtek, 10. maja, v prostorih KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: pregled članstva in pooblastil; imenovanje tajnika zbora; poročilo predsednika, blagajnika in nadzornikov; odobritev proračuna in predračuna; imenovanje volilne komisije; predlaganje kandidatov; volitev novih članov upravnega in nadzornega odbora; razno. Poravnava članarin za l. 2011 in vpisovanje novih članov za l. 2012 pred začetkom. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS sklicuje v sredo, 16. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, v prostorih Gregorčičeve dvorane v Ul. Sv. Frančiška 20. SLAŠČICE, SLADKE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal ob sredah (16., 23., 30. maja) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org. 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12 do 20 let, ki že imajo izkušnje v igranju v orkestru. Od 17. do 22. julija se bo tudi odvijal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja. 30-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 26. maja, v društveni gostilni v Gabrovcu ob 18.30. Rezervacije zbirata Monika in Jagoda do 20. maja vključno. Informacije na tel. št.: 333-8442509. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL: posebna služba, kjer upokojenci dobijo informacije o njihovih pravicah in potrebnih postopkih, da lahko tudi na starost ostanejo doma (storitve za dostojno bivanje na domu; svetovanje za prejem prispevkov in predvidenih odtegljajev; pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki upokojenca oskrbuje). Urniki: vsak torek 10.00-12.00 na sedežih: Barriera - Stara Mitnica 15, 040-767548; Sv. Ivan - Ul. S. Cili-no 44/A, 040-577062; Sv. Jakob - Ul. Frausin 17, 040-3474609; Sv. Ana - Ul. Zandonai 12, 040-823388; Rojan - Ul. Stok 9/A, 040-420622; Devin Nabre-žina - Trg Sv. Roka 103, 040-2024053. JEDILNIK LOW COST ZA USPEŠNE VEČERJE: od predjedi do sladice in večerja z velikim učinkom in nizkim budgetom je takoj nared! 15-urni tečaj bo potekal ob torkih (29. maja, 5. in 12. junija) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresi-vne delavnice v maju: Likovne tehnike in Izdelava žigov. Informacije na tel. št. 040-299099 (Igralni kotiček Palček od pon. do sob. od 8. do 13. ure.) ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Zivijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. 42. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z OŠ Vuzenica, Slovensko prosvetno zvezo (Avstrija) in Zvezo Slovencev na Madžarskem se bo letos odvijala na Gradini (Doberdob) od 19. do 25. avgusta. Namenjena je mladim od 11 do 15 let iz FJK. Informacije ali prijave: uradi ZSKD v Trstu in Gorici. PRIMORCI BEREMO 2012 - do 10. novembra so v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in v Slovenski knjižnici D. Feigla v Gorici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije v obeh knjižnicah in na www.knjiznica.it. Prispevki V spomin na strica Vilita daruje Peter z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. t Zapustila nas je naša draga mama in nona Marta Husu vd. Stoka Žalostno vest sporočajo sinova Marjan in Danilo z družinama, ljubljeni vnuki Mitja z Eleno, Peter s Claudijo in Matteo ter ostalo sorodstvo Pozdravili jo bomo v soboto, 5. maja, od 9.00 do 10.55 v mrtvašnici v ulici Co-stalunga. V petek, 18. maja, bo žara izpostavljena v cerkvi na Proseku ob 14. uri, sledila bo sv. maša ob 14.30. Devinščina, Trst, Ljubljana, 4. maja 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Prosek Žalovanju se pridružuje Anka Mirando, Sergio in Eto s svojci žalujejo za drago ERNESTO CANCIANI. Vsem izreka iskreno sožalje Moški pevski zbor V. Vodnik Ob izgubi dragega OČETA izrekamo Majdi Kaučič Baša in njeni hčerki Barbari iskreno sožalje. Vsi pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu Ob izgubi dragega bratranca VILIJA ŽERJALA sočustvujejo s svojci sorodniki iz družine Caharija. Ohranili ga bomo v lepem spominu. 4.5.2011 4.5.2012 Igor Buzzai V spomin tvoja družina / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 TRST 23 priznanja - Junior Chamber International Med prejemniki nagrad tudi tri mlade Slovenke Tamara Cibic, Biserka Cesar in Jasmin Frandoli so se odlikovale na različnih področjih Tri mlade zamejke so prejele prestižno nagrado Junior Chamber International (JCI), ki jo podeljujejo mladim od 18. do 40. leta, ki so se posebno izkazali na področju gospodarstva, umetnosti, na humanitarnem in raziskovalnem področju, v prostovoljstvu in osebni rasti. JCI je ustanova, ki se nahaja v vsakem večjem mestu v Italiji in po svetu, v Trstu je bila v ustanovljena leta 1967. JCI podeljuje vsako leto več vrst nagrad: Toyp (The Outstanding Young Person), Cyea (The Creative Young Entrepreneur Award), Bbp (The Best Business Plan) in Src (The Social Responsible Company). Tamara Cibic, Biserka Cesar in Jasmin Frandoli so prvič prejele nagrado Toyp, vsaka se je odlikovala na različnem področju. Tamara Cibic (38 let) je nagrado prejela posebno imenovanje na področju raziskovanja. »Nagrado sem verjetno prejela, ker imam dober curriculum vitae na znanstveni ravni. Objavila sem 15 znanstvenih člankov v mednarodnih revijah. Poleg tega sem predstavila svoje delo na mednarodnih kongresih, bodisi v v Evropi kot po svetu. Med doktoratom sem tri mesece preživela na Norveškem, kjer sem opravljala svoje študije. Ker mi je v teh letih uspelo uskladiti delo, študij in družino (Tamara ima dva otroka, op.a.), mi je komisija, ki je ocenila moje delo, podelila nekaj več točk, tako, da so mi celo podelili to posebno nagrado,« je o svoji nagradi povedala Tamara. Tamara ni le žena in mama, je tudi znanstvenica. Ukvarja se s primarno produkcijo v morju in raziskuje, kako podnebne spremembe vplivajo na morske organizme in fotosintezo. Ukvarja se tudi z novimi tehnologijami oz. kako bi povišane koncentracije ogljikovega dioksida, ki ga vbrizgajo pod morsko dno v prazne naftne vrtine, v primeru puščanja rezervoarja vplivale na bentoske organizme. Tamara se je odločila, da bo raziskovalka, že od mladih let. »Ko sem bila stara 13 let sem sodelovala z odsekom mladih artefatto Eksplozija mladinske ustvarjalnosti V tržaškem muzeju Revoltella (Ul. Diaz 27) bodo danes ob 19. uri slovesno odprli večjo skupinsko mednarodno razstavo mladih umetnikov Artefatto 2011/2012 Motus Urbis oziroma gibanje mesta. Razstava, ki jo prireja Občina Trst v sodelovanju z združenji GAI (mrežo javnih uprav, ki spodbujajo mladinsko ustvarjalnost), Ts 0/25 in Bjcem (mednarodno mrežo 73 organizacij iz dvajsetih držav), je že prava stalnica v tržaški kulturni ponudbi. Po običajnem pozdravu oblasti bodo na sporedu slušna inštalacija Marca Cecotta, plesna, pevska in gledališka improvizacija pod vodstvom Marie Sanchez Puyade z Irene Brigitte, Liso Deiuri, Sanjo Nastasic, Mayo Sun-dukovo, Irene Pahor in Bojano Nikodijevic, sledila bo perfor-mansa Marca Ciligota, nastop jazz ansambla konservatorija Tar-tini, spet plesna performansa Ste-fana Pribaza in Valentine Marino. Sicer bodo umetniki svoja dela razstavljali v različnih mestnih galerijah - ob muzeju Revoltella namreč tudi v Občinski galeriji na Velikem trgu, v dvorani Fittke in dvorani Veruda na Malem trgu 2. Ravno v slednji bo svoje posnetke razstavljala fotografi-nja Nika Furlani. Nagrajenke Biserka Cesar (druga z leve), Tamara Cibic (prva z desne) in Jasmin Frandoli (na vozičku) raziskovalcev Slorija,« je dejala. Dokončala je študij na zavodu Žige Zoisa, nakar je eno leto preživela v Angliji in utrdila znanje angleščine. Leta 200 je diplomirala na fakulteti naravovarstvenih ved na univerzi Ca' Foscari v Benetkah, tri leta kasneje je zmagala natečaj in štipendijo za doktorat iz biomonitoraže v Trstu. Od leta 2003 je zaposlena pri oddelku za biološko oceanografijo pri državnem inštitutu za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko. »Nagrajena sem bila v kategoriji prostovoljstvo, ker sem kot prostovoljka že večkrat sodelovala v različnih projektih v Afriki. Delala sem v Ugandi, Gani in Namibiji v različnih otrokom namenjenih projektih,« je o svoji nagradi povedala Biserka Cesar (28 let). Biser-ka je po poklicu razredna učiteljica in poučuje na osnovnih šolah. Zelo rada potuje, predvsem v afriški kontinent, od tod tudi vse njene izkušnje s prostovoljnim delom. »Za prostovoljstvo sem se prvič odločila leta 2008, po zaključku študija na fakulteti. Takrat sem štiri mesece preživela v Ugandi, kjer sem izobraževala lokalne vzgojiteljice, delala v vrtcu, pripravljala razne delavnice za osnovnošolske otroke in vodila tečaje plavanja v bližnjem jezeru,« je povedala Biserka, ki je študij dokončala na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška. Na univerzi se je odločila za pedagoško fakulteto v Kopru, kjer je najprej diplomirala iz predšolske vzgoje, nato še iz razrednega pouka. Jasmin Frandoli (26 let) je nagrado JCI prejela za vse svoje dosežke v plavanju in v vsakdanjem življenju, ki ni najlažje. »Rodila sem se namreč kot nedonošenček, zaradi tega sem tetra-plegična in kot taka rabim veliko truda in energije pri najenostavnejših gibih in premikih v današnji družbi, ki ni naklonjena osebam s posebnimi potrebami,« je povedala Jasmin, ki je zaposlena kot uradnica v družinskem podjetju. Oseba ji pomaga pri premikanju in skupaj delata štiri ure dnevno. Jasmin se je izurila pri uporabi računalnika. »Kot šestletna deklica sem začela s plavalnimi lekcijami v bazenu. Zame je gibanje izredno važno in je v vodi lažje. Ker mi voda pomeni svobodo, prostost in varnost sem leta 2005 postala članica ago-nistične ekipe Acquamarine team v Trstu,« je povedala Jasmin, ki je dokončala študij na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška. Tekmuje v hrbtnem slogu in je na letošnjem zimskem državnem prvenstvu zmagala v 100 m hrbtno. Šport pomeni za Jasmin tudi socializacijo. »Spoznala sem veliko prijateljev, osebnosti in atletov, ki so nastopili na paraolimpiadi. Voda ima čudežno moč, ki dokazuje, da smo v njej gluhi, slepi, brez rok ali nog, umsko prizadeti, paraplegiki, tetraplegiki in "normalni" ljudje drugačni toda enaki.« Andreja Farneti mačkolje - V nedeljo poimenovanje V »stari šoli« odslej dvorana Stanka Janežiča Slovensko prosvetno društvo Mačkolje slavi letos 60-letnico ustanovitve in neprekinjenega delovanja. Ustanovni občni zbor se je odvijal 5. maja 1952 v stavbi, ki ji domačini pravijo "stara šola", saj je v njej vse do leta 1951 potekal šolski pouk. Vašča-ni, ki sta jih navduševala petje in slovenska beseda, so se zbrali ob mladem duhovniku Stanku Janežiču, pobudniku živahne prosvetne dejavnosti in izrednem organizatorju. Prav njegovemu spominu bodo sedanji društveni odborniki in člani postavili trajno obeležje - v nedeljo, 6. maja, bodo po msgr. Stanku Janežiču poimenovali dvorano "stare šole" v Mačkoljah. S tem hvaležnim dejanjem bodo simbolno združili prvotni sedež, svojo "zibelko", z imenom svojega ustanovitelja in duhovnega "očeta". Zamisel za poimenovanje se je porodila že na lanskem občnem zboru društva, odborniki pa so se odločili, da jo bodo uresničili maja letos ob 60. obletnici. Msgr. Stanko Janežič je preminil septembra 2010, nekaj tednov pred smrtjo je še zadnjič obiskal njemu tako ljube Mačkolje ob priliki praznovanja vaškega zavetnika Sv. Jerneja. Odslej bo prostore "stare šole" krasila njegova lesena upodobitev. Podobo z njegovo značilno kretnjo je izrisal Ilario Tul, v lesenem reliefu je zaživela v mizarski delavnici mojstrov Petra Smotlaka in Iva Kolariča. Nedeljsko slovesnost bo uvedla maša v župnijski cerkvi ob 11. uri, opoldne bo sledilo poimenovanje z odkritjem in blagoslovom obeležja. Svoje spomine na msgr. Janežiča bo podal dr. Drago Štoka, praznovanje bo povezala pesem MePZ Mačkolje pod vodstvom Mateja Lazarja. (NT) opčine - Nocoj Premiera mladinske igre Kaj se je zgodilo v skrivnostni sobi št. 13? To bomo izvedeli na nocojšnji gledališki predstavi z naslovom Soba št. 13, ki bo ob 20. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Za igro vlada precejšnja radovednost, ne samo zaradi v skrivnost odetega naslova, pač pa zato ker so predstavo v celoti pripravili sami mladi. Režiserka Helena Pertot je svoj dramski prvenec napisala nalašč za igralsko skupino, ki jo letos že tretjič režira, to je za gledališko skupino Slovenskega kulturnega kluba in MOSPa. Že predlanskim se je sicer s Patricijo Jurinčič preizkusila v pisanju dramskega teksta, ko je za festival Drage mladih nastal prizorček Gledališki klub, lani ob isti priložnosti pa je sama napisala še drug kratek prizor z resnejšo tematiko. Soba št. 13 pa je njena prva celovečerna igra. Predstava ima v sebi deloma komične, deloma absurdno-tra-gične deloma pa tudi grozljive elemente, saj se gledalec prav do konca sprašuje, kaj se pravzaprav dogaja ponoči v sobi št. 13. Zakaj pa imajo sobe številke? Ne ker bi šlo za kak hotel, niti ne za pravo bolnico. Zgodba se odvija v terapevtski skupnosti, kjer se zdravijo duševni bolniki vseh mogočih tipov. Tako bomo videli na odru primer zasvojenosti, pa še hipo-hondrije, rupofobije itd., vse pa se vrti okoli skrivnostne sobe št.13, kjer naj bi se bilo zgodilo nekaj izredno hudega. V igri nastopa devet igralcev, pet deklet in štirje fantje. Gre za dijake oz. abituriente raznih višjih šol, stari so od 17 do 19 let. V vlogi Anite nastopa Kim Furlan, v vlogi Miriam Katerina Pertot, Silvia Počkaj je Sara, Tjaša Oblak je Alja, Tamara Pertot je Nikol, Matjaž De Luisa je Jan, Igor De Luisa je Danjel, Matej in Marko Petaros pa sta Eros oz. Erik.Teh-nično pomoč bo igralcem in režiserki nudil Samuel Kralj. Predstavo, ki je nastala kot projekt Slovenske prosvete, bo gostil Finžgarjev dom. Šlo bo za zadnjo predstavo v okviru uspešnega niza Gledališče mladih ustvarjalcev. skd škamperle - Pravljična urica z Biserko Cesar Zlato in biseri? Ne, največji zaklad so ljudje, ki jih imamo srčno radi! Biserka z malimi poslušalci V društvu Škamperle je bila v četrtek, 19. aprila, na sporedu predzadnja urica pravljic v tem šolskem letu. Vezna nit letošnjih srečanj je bilo prijateljstvo in pravljičarka Biserka Cesar je tokrat za svoje zveste poslušalce izbrala pravljico Zlatkov zaklad avtorice Ruth Wielockx. Podganček Zlatko zamudi ladjo in ne ve, kako bi prišel na drugo stran morja, kjer ga čaka največji zaklad. Na pomoč mu priskočijo preračunljivi podganski gusarji, ki ga sprejmejo na svojo ladjo in se odpravijo na pot. Čudijo se, ko jim Zlatko pove, da je njegov zaklad sijajnejši od zlata in dragih kamnov, ki jih hranijo gusarji. Šele ko prijadrajo do Zlatkovega zaklada, se zavejo, zakaj je res tako. Pravi zaklad namreč ni vedno tisto, kar se najbolj sveti, ampak so to tisti ljudje, ki jih imamo srčno radi ... Otroke je pravljica tako očarala zaradi duhovitosti, da jim je Biserka pripravila barvne kartone, škarje, flomastre in svetlikajoča zrna. Iz vsega tega so otroci sestavili svoje kartonaste zaboje za zaklad, ki jih je vsak po želji pobarval in okrasil, vsi pa so vanje prejeli sladek zaklad - bombone. Naslednja in zadnja pravljica v sezoni bo že v četrtek, 24. maja, ko bo pravljičarka Biserka prebrala novo pravljico. / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 23 ŽARIŠČE Oglej 2: novosti za krščansko življenje Sergij Pahor_ Cerkveno zborovanje petnajstih škofij Tri-veneta je šlo mimo, ne da bi se slovenske komponente iz videmske, goriške in tržaške škofije z zadostno zagnanostjo vključile v nadvse pomembno dogajanje v Ogleju, ki je bilo obrnjeno predvsem v prihodnost. Naša prisotnost je bila komaj zaznavna, kar lahko pomeni, da se nimamo za del širše skupnosti, ali pa, da se prav ne zavedamo problemov, ki ogrožajo svet Cerkve in njenih vernikov. Kakorkoli že, je taka drža napačna, ker vodi v zapiranje in nikomur ne daje možnosti, da bi se okrepili ob spoznanjih širše skupnosti. Aktivno sodelovanje pa bi nam nasprotno dalo možnost spoznanja novih ljudi in njihovih izkušenj ter nas vsestransko duhovno obogatilo. Vsekakor pomeni Oglej 2 uspelo zborovanje, ki je bilo organizacijsko zelo zahtevno, a je 600 predstavnikom iz 15 škofij dalo možnost, da so razmišljali o sedanjem stanju vernikov v Cerkvi in družbi, o medsebojnih odnosih in o prizadevanjih za skupno dobro. Prav vsi udeleženci so lahko prišli do besede in prikazali svoje poglede na predlagana vprašanja, ki predstavljajo neke vrste spraševanje vesti o delovanju Cerkve, o vlogi in delu njenih posvečenih članov in vernikov v njej in njenih ustanovah ter njihovem odnosu do pojavov v sodobni družbi. Glavna misel je bila ustvariti nov stil življenja in delovanja ljudi v Cerkvi, ki naj omogoči novo evangelizacijo, povečano soodgovornost vseh pripadnikov Cerkve, nov dialog z drugačnimi kulturami, sprejemanje priseljencev, iskanje skupnega dobrega tudi v civilni družbi, pomoč potrebnim in izkazovanje pristne »caritas« ter nov način v upravljanju dobrin v Cerkvi in njenih institucijah. Skratka, šlo naj bi za posodobitev sloga življenja v Cerkvi, ki naj prinese novega duha in nove vsebine, ki jih narekuje razvijajoča se družba z vsemi svojimi problemi. Sad skupnega razmišljanja (udeleženci so razpravljali kar v tridesetih delovnih skupinah) so povzetki, ki bi zaslužili večjo pozornost na samem zborovanju, kjer je zmanjkalo časa za pravo osvetlitev opravljenega dela in za končno soočanje. Če bi skrajšali obredni del, ki je seveda tudi izraz pričevanja oglejske cerkve in njenega pomena v preteklosti, bi morda našli čas še za kakšen koristen poudarek. O zbranem materialu bodo zdaj razpravljali škofje Triveneta in bodo določili prioritete za uresničevanje konkretnih predlogov. Nekateri so kar zavezujoči kot na primer zahteva po transparentno-sti z upravljanjem cerkvenih dobrin in soudeležba občestva pri odločanju o skupnih zadevah. Povzetki bodo gotovo koristni tudi za naše cerkvene skupnosti in so vredni skupne obravnave, še posebno za slovensko komponento tržaške škofije, kjer so v teku intenzivne priprave na sinodo. Začela so bo jeseni, a mnogi še danes ne vedo prav, kaj lahko škofijska sinoda pomeni za celotno škofijsko skupnost in njene sestavne dele. Gotovo je, da bo postavila nove smernice pastoralnega dela v luči novih problemov, ki jih narekujejo spremenjena razmere v življenju skupnosti. Tudi naše. JEZIK NA OBROBJU Ne mine dan, da ne bi kje slišala v napačnem pomenu rabljenega tega ali onega glagola. Občutek za pomensko razsežnost besed, posebno glagolov, v našem obmejnem prostoru vidno peša. Ne samo v pogovornem jeziku, tudi v poročilih in člankih, kjer imajo pisci čas za premislek, se vidno širi pomensko neustrezna raba različnih glagolov. Posebno nedopustno se mi zdi, da zagrešijo take napake celo vidni predstavniki naše manjšine. Ze nekaj časa je minilo, odkar sem si izpisala, in to celo iz naslova nekega poročila, »da je skrajni čas, da se zamislimo o svoji zgodovini«. O svoji zgodovini ali čemerkoli drugem lahko premišljamo, razmišljamo, razpravljamo, se pogovarjamo, pišemo ali poroča-mo...Predlog o nas spominja na krog, ki ima poseben, specifičen pomen in ga ne moremo po mili volji prilepiti vsakemu glagolu. S svojo okroglo obliko nas opozarja na nekaj, okoli česar se bodo sukale in vrtele naše misli in besede, uporabljamo ga torej za izražanje vsebine predmeta, o katerem se pogovarjamo, razpravljamo ali pišemo. Zamisliti se »okoli česa« pa je popolnoma nemogoče, saj nam ta glagol govori o usmerjenosti misli v nekaj. Glagol zamisliti se lahko uporabimo, ko usmerimo svoje misli v preteklo dogajanje ali dejanje in temu dogajanju, t.j. zgodovini, intenzivno posvetimo vse svoje misli. Zamislimo se torej nad konkretno preteklostjo ali v preteklost že znane zgodovine. Imamo možnost, da o svoji zgodovini razmišljamo in razpravljamo, jo kritično obravnavamo in ji posvetimo vso svojo pozornost. Lahko pa se nad svojo zgodovino zamislimo, to pomeni nad napakami, ki smo jih v preteklosti zagrešili in s tem zasukali zgodovino v napačno smer, danes pa nosimo posledice teh napak in te napa- ke plačujemo. Zapomniti si torej moramo, da se dovršnik zamisliti se veže s predlogom nad kom, nad čim ali v kaj, pri čemer gre za intenzivno usmerjanje misli v kaj, v iskanje vzrokov, nikakor pa ne za razpravljanje o čem. Priznam, da je pravilna raba glagola zamisliti se težka, posebno še, ker ima zelo podoben glagol zamisliti si (zamišljati si) kaj drugačen pomen. Gre torej za dve, sorodni pomensko različni obliki. Zamislim se v kaj ali nad čim obstoječim, torej zamišljenim in realiziranim v preteklosti, zamislim (zamišljam) si pa nekaj, kar je šele predmet mojih misli in želja, in bo šele treba realizirati. Nedovršnik zamišljati se je v rabi le v izjemnih priložnostnih, medtem ko sta zamisliti si in zamišljati si zelo običajna in nujno potrebna za izražanje naših zamisli. Vsak človek ima veliko potreb in želja, pa tudi zahtev, ki jih realiziramo z vrsto zamisli. Razočarani smo, če stvari ne potekajo in se ne razvijajo, kakor smo si jih zamislili. Dramatik je npr. razočaran, če uprizoritev njegove drame ni v skladu z njegovo zamislijo, ker si jo je režiser zamislil drugače in jo svoji zamisli ustrezno postavil na oder. Zaradi velikih razlik med zamišljenim in pozneje doživetim smo pogosto razočarani. Zapomnimo si torej, da se zamislimo nad čim, medtem ko si zamislimo ali zamišljamo kaj. Lelja Rehar Sancin ekskurzija - Muhasto aprilsko vreme ni pokvarilo vzdušja slovenščine iz Italije v Reziji in Kanalski dolini Študentje na obisku Muhasto aprilsko vreme študentov slovenščine v Italiji tudi letos ni ustavilo in podali so se na že tradicionalno ekskurzijo po poteh slovenske kulture. Študentje in lektorice slovenščine Polona Liberšar iz Padove, Urška Kerin iz Vidma ter Rada Lečič in Karin Marc Bratina iz Trsta smo se odpravili v Rezijo in Kanalsko dolino. Na poti se nam je pridružilo kar nekaj zanimivih gostov. Vreme ni bilo ravno preveč prijazno, a topel sprejem v Reziji nam je krepko polepšal dan. Obiskali smo kulturno društvo v vasi Ravanca, kjer nas je najprej sprejel domačin Sandro Quaglia. Predstavil nam je rezijansko zgodovino in kulturo ter nas popeljal v svet rezijanščine s svojimi zabavnimi in poučnimi pripovedmi v rezijan-ščini in italijanščini. Profesor Roberto Dapit z Univerze v Vidmu nam je nato razložil, kako se je on prvič srečal z rezijanščino, ki je kasneje postala predmet njegovega raziskovanja. Razveselilo nas je tudi druženje s pesnico Silvano Paletti, ki nam je prebirala svoje pesmi v rezijanščini. O razvoju in značilnostih rezijanskega narečja pa nam je pripovedoval jezikoslovec dr. Matej Šekli. V kulturnem domu smo se s študenti preizkusili tudi v rezijanskih plesih. Roberto Dapit in Lui-gia Negro sta nam pokazala osnovne korake in kmalu smo se tudi drugi zavrteli v ritmu rezijanske ljudske glasbe. Ogledali smo si vas Ravanca in znamenito cerkev v središču vasi. Popoldne nas je čakal še obisk Kanalske doline in vasi Naborjet. Sprejel nas je kulturni delavec Rudi Bart-halot in nas popeljal po znameniti Beneški palači. V muzeju smo si ogledali etnološko zbirko ter izvedeli veliko novega o zgodovini Kanalske doline in njenih prebivalcev. Zanimalo nas je, v kakšni meri je slovenščina prisotna na tem področju in prav to nam je predstavil Luciano Lister, ki je pred kratkim diplomiral z raziskavo o slovenskem narečju v Kanalski dolini. Narečno literaturo sta nam predstavila Rudi Barthalot in dr. Matej Šekli. Zupan občine Naborjet Alessandro Oman nam je narečje približal tako, da nam je pripovedoval v narečju, podaril pa nam je tudi svoj slovar z naslovom Naša špra-ha, v katerem so zbrane narečne besede. Svoje navdušenje nad rezijan-ščino so izrazili tudi udeleženci ekskurzije. »Na ekskurziji v Reziji mi je bila najbolj všeč rezijanščina. V Reziji je res posebno narečje in imeli smo možnost slišati slovenščino, italijanščino in tudi rezijanščino,« je povedal Daniele. Eleni pa je bila najbolj všeč rezijanščina, tradicija in zgodovina Rezije. »Pa tudi vodič je bil zelo simpatičen in je govoril jasno in počasi,« je še dejala. »Všeč mi je bilo, da smo spoznali kulturo, ljudi in narečje. Všeč mi je bilo tudi, da smo plesali zabavne narodne plese in da smo okusili jedi, ki so tipične za te kraje, saj kultura ne pomeni samo knjig,« povedal Nicola. Tudi Dina je bila navdušena: »Izlet mi je bil zelo všeč, ker je bil to zame prvi obisk Rezije. Ljudje so zelo prijazni in tudi ples mi je bil všeč. Spoznala sem tudi druge študente in to mi je bilo zelo lepo.« Urška Kerin, lektorica slovenščine v Vidmu Evropa Ljubljani -Ljubljana Evropi Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Mestna občina Ljubljana ob dnevu Evrope letos skupaj organizirata že šesti koncert klasične glasbe, ki predstavlja vrhunec prireditev namenjenih praznovanju tedna Evrope. V okviru tedna Evrope bodo organizirani še drugi številni manjši dogodki po Sloveniji, ki jih pripravlja Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju s partnerji. Osrednja slovesnost bo 8. maja ob 20. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer bo slovesnost »Evropa Ljubljani - Ljubljana Evropi«, na kateri se bo v umetniškem delu predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom in solistom Simonom Krečičem ter solistoma, tenoristom Janezom Lotričem in so-pranistko Mihaelo Komočar. Na sporedu bodo arije in uverture iz bogate zakladnice opernih del evropskih skladateljev: Mozarta, Puc-cinija, Beethovna, Foersterja, Of-fenbacha. Zbrane bosta nagovorila župan Zoran Jankovic in evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Na Ravanci so imeli tudi kratek tečaj rezijanskih plesov PISMA UREDNIŠTVU Spomin na prvi maj v Trstu leta 1946 Pošiljam vam spomin na tržaški prvi maj leta 1946. Star sem bil šest let, a spomin je še živ v mojem srcu in mojih mislih. Radostni sprevod je krenil iz Rojana, da bi se razlil po Miramarskem drevoredu kot poletna reka in bi se, slednjič, spustil vse do stadiona pri Sv. Ani, kjer si lahko poslušal govor in nato sledil telovadnemu nastopu deklet in mladih atletov. Petje in besede so se stapljali, združeni v Dantejevi italijanščini in Prešernovi slovenščini, na velikem prazniku s pridihom polj in bukoli-čne arome. Bil je skoraj pastoralen, z dišečimi majnicami in močnim vonjem po lipovem cvetju, ki bi se razcvetelo šele v juniju, a se je že naznanjalo v prijetno toplem mirnem spomladanskem zraku, ki je vel s kraške planote. Velik vaški praznik, iz mestnega predmestja v mestno središče, v ritmu godb in slavospevov pristne in iskrene radosti, ki so jih peli improvizirani zbori, iz ljudstva pod rdečo barvo praporov, ki je ovijala vse ljudi in vsako stvar. In tudi jaz, še otrok, sem se, najprej še obotavljaje, iz meščanske družine, zadržane pred tisto barvo, ki se je zdela trasgresi- vna in skoraj vstajniška, predajal tem živim in bleščečim tonom, v tistih barvah pravičnih delavskih bojev in upora proti nepravičnosti in nasilnim družbenim nadvladam, vse od 19. stoletja. Na vseh ustih samo ena beseda: svoboda narodom, pod krili velike rdeče zvezde, ki je vodila pohod ljudstev, brez starih verig in na vsakršni način prisilno zavezanih ust. In bila je svoboda, končno, z brezmejnimi obzorji gora in morij, fizičnih meja, ki so izgubile vsak smisel, ker so postale čustvo ljudi, naša najgloblja duša in so se širile iz vozov, ki so jih vlekli mogočni konji in volovi. Iz škripajočih vozov, ki so peljali nekdanje partizane, praznično razpoložene ženske in moške, iz glasu harmonik in bobnov in radostnih klicev, ki so se dvigovali, kot da bi bili zračni baloni, vse do neba v tistem oddaljenem letu, ki pa je tako živ v mojem srcu, v mojih očeh, ki takrat od začudenja niso mogla verjeti. Bilo je v tistem letu 1946, letu tako zaželenega miru in ponovno pridobljenih vrednot. Bil je torej praznik dela, praznik 1. maja, viva il 1 maggio, živel 1. maj, na zidovih hiš v zaselkih, v kraških vaseh in tržaških predmestjih, od Barkovelj do Rojana, pri Sv. Jakobu in Sv. Ani. Z vsakega okna se je nasmehnila rdeča zastava, iz vsakega suknjiča je gledal rdeč nagelj. Jastreb temne preteklosti, ža- Ha lovanj in nasilja, je bil zavrnjen in slednjič premagan. Nebo duše in uma vseh ljudi je bilo zvrhano polno navdušenja, kmečke in delavske vzradoščenosti nad novim in boljšim svetom, ki so ga začeli mnogokje graditi, polno upanja, ki je v jutru pogledalo z oken, izza polken. In bil je prvi maj, praznični dan. Ni bil to delovni dan, bil je daleč od dobičkov zamašče-nih poslovnežev, bančnih in finančnih špekulacij, ki so danes zamenjale jastreba, ki je bil takrat potolčen. Ne dovolimo, da nas zmede zlagan in zapeljujoč glas siren, iz katerih vejejo le laži in spet laži. Prvi maj je posvečen dan, praznik dela in delovnih ljudi, svečan dan, dan rok, ki se prepustijo zasluženemu počitku, rok, ki se ponujajo veselju, družinski nežnosti, ljubeznim. Prvi maj je, e il primo maggio, naj bo torej praznik, čemu bi delali? W sempre il primo maggio! Zivel, vedno, 1. maj! Claudio Cossu *(Prevedla Marta Ivašič) / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 KULTURA 23 la contrada - Zadnja predstava abonmajske sezone Občutljivo razmerje med moškim in žensko Drama Jeana Claudea Carrièrea z Isabello Ferrari in Enniom Fantastichinijem Z nadrealistično neuresničljivo ljubezensko zgodbo med moškim in žensko francoskega dramatika in scenarista Jeana Claudea Carrièrea z izvirnim naslovom Aide mémoire se je prejšnji konec tedna sklenila abonmajska sezona gledališča La Contrada v tržaški Bobbiovi dvorani; za predstavo, ki spada v posebno ponudbo z le tremi ponovitvami, je vladalo veliko zanimanje, saj v njej nastopata znana igralca Isabella Ferrari in Ennio Fantastichini in tudi režiser Valerio Bi-nasco je zelo cenjen. V sporedu je bila predvidena že v februarju, a so jo predstavili na konec sezone zaradi bolezni v ansamblu. Kakor koli že, zaradi zanimivega besedila z odlično pisanimi dialogi in po zaslugi dobrih tenkočutnih igralcev ter spretnega režiserja gledalčeva pozornost med predstavo ne pade niti za trenutek. Jean Claude Carrière je eden najbolj znanih francoskih scenaristov, poleg tega piše drame, romane in pesmi. Njegova dela imajo močan nadrealistični poudarek, s katerim presega konvencije meščanskega sistema in izpostavlja njegova neskladja, zaradi česar je našel v režiserju Luisu Bunue-lu pogostega soustvarjalca. V drami Aide mémoire iz leta 1968 si je zamislil dokaj malo možno srečanje med še kar uveljavljenim pravnikom, usposobljenim za nepremičninska vprašanja, in nekoliko potepuško mlado žensko, ki se nekega jutra slučajno znajde v pravnikovem stanovanju in ki se brez pravega razloga nastani v njem. Pravnik čez dan resno dela v uradu, noči pa po možnosti preživi vsakič z novo žensko: ker nima spomina, si o teh nočeh piše zapiske: to je aide mémoire iz naslova, ki so ga v italijanščino prevedli z Il catalogo, tudi iz hotenega namiga na Mozartovega Don Juana. Med moškim in žensko se razpredejo ljubezenske vezi, ki pa nikakor ne morejo prerasti v medsebojni odnos. Režiser Valerio Binasco je dal zapletu pravo realistično vzdušje, ki daje vsemu vtis verodostojnosti, medtem ko sta Ennio Fantastichini in Isabella Ferrari protagonistoma dala vseskozi skladna značaja: moški je urejen, vendar ne pretirano, resen in racionalen, medtem ko je ona navidezno raztresena in brez pravega cilja. Vsekakor očarljivost drame sloni na duhovitih dialogih in situacijah, ki so v predstavi učinkovito ovrednoteni. (bov) K uspehu drame sta s svojima interpretacijama v dobršni meri prispevala Isabella Ferrari in Ennio Fantastichini gledališče - Na festivalu 31 projektov SMG z Izdajalcem na Kunstenfestivaldesarts Po uspešnih predstavitvah na finskem festivalu Stage, beograjskem Bitefu in vroclavskem Dialogu bo mednarodna uspešnica Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! danes odprla bruseljski gledališki festival Kunstenfestivaldesarts. Predstava bo poleg premierne uprizoritve ponovljena še trikrat, in sicer 5., 6. in 8. maja. Po mnenju organizatorjev predstava v režiji Oliverja Frljica "prinaša nov veter v nekoliko brezvetrna jadra evropskega gledališča". Uspešnico, ki je bila v SMG pre-mierno uprizorjena marca 2010, so hrvaške Novosti označile za "črn politični kabaret, v katerem je veliko oglušujočega streljanja iz ognjenega orožja in vse polno mrtvih - preprosto zato, ker je peščica odrskih junakov ob temi nacionalnosti izgubila živ- ce in pobila vse okoli sebe." Zgodba, umeščena v obdobje razpada Jugoslavije, je "potisnjena občinstvu naravnost pod nos, da bi tako porušila stereotip o svetih žrtvah, padlih za narod in domovino", so še zapisali v Novostih. Z uprizoritvijo v Bruslju bo predstava Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! že enajstič gostovala na mednarodnih festivalih, obetajo pa se ji še uprizoritve v Montrealu, Braunschweigu in Wiesbadnu. Letošnji Kunstenfestivaldesarts bo predstavil 31 projektov, poleg uspešnice hrvaškega režiserja Frljica pa ga bosta odprla še Eleanor Bauer in Good Move s predstavo "Tentative Assembly" in The Forsythe Company s predstavo "Sider". Kunstenfestivaldesarts bo potekal od 4. do 26. maja v 15 bruseljskih gledališčih in umetniških centrih. literarni nasvet O dveh knjigah, izrecno za Tržačane, saj sta jim napisani na kožo Angležinja Morrisova + Hrvat Nedjeljko Fabrio = kako resnično, pa čeprav nekoliko bridko veduto včerajšnjega in predvčerajšnjega Trsta sta nam naslikala. Nadvse skladno, pardon, zareklo se mi je, nadvse usklajeno zaokroženo panoramo še vedno očarljivega mesta v zalivu, žal v ... že vidnem zatonu. Z velikim užitkom sem prebrala knjigo Trst in kaj pomeni nikjer angleške pisateljice Jan Morris, ki je izšla v angleščini leta 2001, pri nas pa pri Cankarjevi založbi lani, v prevodu Staše Gra-hek. Škoda, da je avtorica, - ki je kar dolgo pisala kot moški James Morris, kot piše na začetku knjige v nujnem pojasnilu, dokler ni leta 1972 dokončala spremembe spolne vloge, - mojih že preča-stitljivih let, potemtakem nekoliko prestara, da bi jo tržaški Slovenci povabili spet v Trst in ji od blizu pokazali, kar je spregledala ali jo na tisto priložnostni ali poklicni spremljevalci niso posebej opozorili, da bi sicer zapoznelo, a nikoli ni prepozno, le odkrila kakšnega bolj ali manj slovitega Slovenca, recimo vsaj nekaj bolj razkričanih in zaslužnih Pahorjev (Borisa, Sama, Milana), pa pisatelja Alojza Rebulo, publicista in glasbenika Pavleta Merkuja, pesnika Miroslava Košuto, oba Pirjevca, zgodovinarja in slavistko. Pa že legendarno in vsevedno Le-ljo Rehar Sancin, saj si moral biti skoraj gluh in slep, da je nisi opazil, ker je visoka in vpadljive sorte, ki prav sili iz povprečja ali enakomerne ubranosti in na vsem lepem, ko si najmanj pripravljen, (za)štrli kot svetilnik ... Morrisova ne bi smela prezreti glede na njihov literarni sloves niti Bartola pa Srečka Kosovela in še in še - in niti kakšne mitološko zanimive ženske-bitja-junakinje. Lepo Vido na primer, ko se je že mudila v Devinu in tu pa tam v mestu in okolici na Slovence celo naletela ter jih »de sbris« (en passant, mimogrede) parkrat tudi omenila, a takole precej povprek, nikoli poimensko, le kot etni-jo, nihče je ni posebej pritegnil, kaj šele »impresioniral«, da bi mu posvetila ali žrtvovala nekaj vrstic. Ne, na enega je vseeno trčila, ne sicer osebno in neposredno, pa niti pravi Tržačan ni bil, le delno in po daljnem predniku: prapradedu bankirju, o njem je zvedela med branjem njegove dvojezične zbirčice Acquedotto (Interlinea Edizioni, Novara 2001). Zdi se mi naravnost groteskno (prilastek je tokrat le milejša oblika za tragično), da je med prebiranjem bolj slabo prevedenih pesmi v italijanščino Tomaža Šalamuna, izbezala le neki verz v istoimen- glasba - 7. in 8. junija na Zagrebškem velesejmu Žanrsko razgibani Rokaj fest Poleg znanih izvajalcev metala, tudi pisana družba drugih izvajalcev - Med nastopajočimi tudi slovenska zasedba Laibach V prostorih Zagrebškega velesejma bo 7. in 8. junija potekal Rokaj fest. Kot zadnje so organizatorji, potem ko so udeležbo potrdili velikani thrash metala Slayer in slovenska zasedba Laibach (na posnetku Kroma), napovedali še melodični hardcore band Lagwagon in žanrsko razgibano skupino Disciplin A Kitschme. Čeprav je letošnji Rokaj fest najprej napovedoval nastopajoče, ki bi privabili privržence metala, so organizatorji z vsako novo objavo pokazali, da bodo gostili pisano druščino izvajalcev. Poleg Slayer, Mastodon, Skindred, Gojira, Enter Shikari, Father, Igut in podobnih metalsko naravnanih zasedb so povabili tudi rap in hip-hop izvajalce, kot so Roots Manuva, Theopilus London, TBF, General Woo ali Dječaci. Niso pa pozabili niti na samorastnike, kot so Damir Avdic, Nina Ro-mic ali Goribor, niti na hardcore punk, saj bodo poleg Lagwagon nastopili še Daefness By Noise, Pasi in Ignor. Na seznamu 30 izvajalcev so tudi Everlast, Pips, Chips&Videoclips, Urban&4 in drugi. Festival je med letoma 2006 in 2009 na različnih lokacijah predstavil nekatere svetovno znane rockov-ske skupine, kot so The Fall, Wire, The Lemonheads in Primal Scream. Leta 2008 so ob zagrebškem jezeru Jarun v enem samem festivalskem večeru našteli več kot 25.000 obiskovalcev. ski pesmi, in vsebino stiha celo narobe tolmačila ali dokaj prosto navedla, ne da bi se niti za hip začudeno vprašala, od kod pa se je pobral ta čuden lirski patron in kam kot pesnik pravzaprav sodi, med katero živalsko pasmo? In kaj počenja v Trstu, kjer so Slovenci, če se prav izrecno z njimi ne ukvarjaš, še vedno in zmerom bolj, se mi zdi, nevidne vrste, navkljub na ves glas proglašeni in včasih tudi aplicirani multikulturnosti in opeva-nemu plurilingvizmu, pretransparen-tni, da bi jih kdo sploh opazil. Kdo je že hrepeneče vzdihnil: Škoda, da nis(m)o rdečekožci ali črnopolti. Potem se ne bi mogel več nihče sprenevedati, ne Italijani ne naše gore listi. Dosežen bi bil maksimum-višek transparence, bolj prosojni bi bili od najbolj prosojnega rogaškega ali muranskega stekla! Kakšna škoda, da je gospod bogec šparal barve, ko nas je delal. Ta lepa in zanimiva knjiga, ki se ukvarja pretežno z italijansko večinsko in svetovno v bistvu že raziskano tržaško danostjo, vse drugo pa bolj ali manj iz nepoučenosti, lahko berete iz nevednosti, morda tudi iz neradovednosti, potemtakem nezlonamerno skoraj zanemarja - ki pa jo vseeno, navkljub naštetim pomanjkljivostim, priporočam v branje vsem mojim sorojakom, matičnim in onkraj nekdanjih meja - potrjuje moje tiho prepričanje, da običajno ljudje najdejo le to, kar iščejo in vejo, da obstaja, bolj redki, in zdaleč bolj proniclji-vi odkrijejo, česar ne vejo in včasih niti ne slutijo in tile šele širijo obzorja in pripomorejo tudi k odstranitvi večstoletnih in najtrdovratnejših predsodkov. Za prve je marsikaj neobstoječe, pa čeprav je vse tisto pred njihovim nosom ali hodi vštric z njimi in celo z njimi pod pazduho. Pozivam one druge, ki po sili razmer več vidijo, da bi onim ... slabovidnim s kazalčkom pokazali, česar ne vidijo in jim obenem dali otipati in okusiti ... evidentnost. Kot protiutež tej silno privlačni, a vseeno preenostranski knjigi, bi svetovala isti založbi, to je Cankarjevi - ali tržaški Mladiki ali ZTT-ju - da prevede v slovenščino zelo privlačno napisan in s preverljivimi argumenti podkrepljen esej zagrebškega pripovednika, dramatika, pesnika, esejista in prevajalca iz italijanščine pa najboljšega poznavalca tržaške stvarnosti Nedjeljka Fabria (rojenega leta 1937 v Splitu, dolgo živel na Reki) z naslovom Tršcanska književnost i sla-venski Jug. Izšel je leta 1977 pri zagrebški založbi Znanje kot najdaljše besedilo na skoraj 200 straneh, skupaj s še dvema drugima esejima v knjigi z naslovom Štavljenje štiva - Eseji i sinteze. To branje bi pripomoglo, da bi vsi Slovenci, tako matični kot oni za nekdanjimi mejami in po svetu zvedeli za delček naše skupne zgodovine. Mi, zlasti tisti, ki živimo v Sloveniji, a tudi drugi, recimo kar vsi, in ne bomo daleč od resnice, radi jokamo in stokamo, kako smo revčki, od boga pozabljeni, od ljudi ignorirani, ker nas nihče, kaj še širni bogati svet, imenovan Evropa (dokler se ne sesuje ali zgrmi v prepad!) ne pozna, saj nas zamenjujejo s Slavonci ali Slovaki. Ne vprašamo pa se, koliko se sami poznamo. Pustimo širni svet, ki je očitno prešprical, z nami vred, roko na srce! - ure zemljepisa, pa še na misel mu ne pride, da bi se geografsko leto za leto, dan na dan, ažuriral ... in si izprašajmo vest, kaj sploh vemo o nas samih znotraj meja in zunaj. Bolj malo, se bojim, in včasih nič. No, ta esej-sinteza Fabria bi tudi vam, kot je meni nekoč, razredčil v glavi temo in marsikaj skoraj nerazumljivega osvetlil. Pa samo utrdil bo vašo prevečkrat majavo in opotekavo samozavest. V googlu dobite obilo koristnih podatkov s fotografijami o nadarjenem in splošno afirmira-nem avtorju, ki vam ga priporočam. In kajpak tudi o Morrisovi. Kot garancijo, da vam ne svetujem klumpa, marveč kvalitetno pisarijo. Berite, ne boste se ke-sali. Jolka Milic / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 23 zda - Ob prvi obletnici uboja šefa teroristične mreže Washington objavil nove dokumente Osame bin Ladna Prvi mož Al Kaide razmišljal o spremembi imena teroristične mreže, za prihodnost katere je bil zaskrbljen WASHINGTON - Ameriški vojaški center za boj proti terorizmu je včeraj na svetovnem spletu objavil številne dokumente, ki so jih pred letom dni zaplenili med operacijo ameriških posebnih enot na posestvu takratnega prvega moža teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna. Dokumenti med drugim razkrivajo, da je bin Ladna skrbela prihodnost mreže. Dokumenti po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tudi razkrivajo, da je bin Laden razmišljal o spremembi imena teroristične mreže. Včeraj so sicer objavili le del dokumentov od okoli 6000 strani. Številni dokumenti imajo bin Lad-nov podpis, eden od dokumentov pa je dolg kar 48 strani. Dokumenti razkrivajo, da so bin Ladna skrbeli ameriški napadi z brezpilotnimi letali na domnevne teroristične cilje v Pakistanu in da je bil bin Laden nagnjen k temu, da je skrbel za najmanjše podrobnosti. To naj bi bil po oceni terorističnih poznavalcev znak njegovega obupanega poskusa, da obdrži nadzor nad al Kaido in kljub izolaciji še naprej ostane "pomembnež". Svojim privržencem na severu Afrike je tako npr. svetoval, naj posadijo drevesa, pod katera bi se lahko skrili v primeru napadov z brezpilo-tnimi letali ali drugimi napadi. Po besedah ameriškega strokovnjaka za terorizem Petra Bergena dokumenti odražajo tudi vse večjo izolacijo bin Ladna v zadnjih šestih letih, ko se je skrival v Pakistanu. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dokumenti nakazujejo tudi bin Ladnovo bojazen pred nedelovanjem njegove teroristične mreže in izgubo zaupanja muslimanov, za katere je želel, da bi delovali proti svojim vladam in Zahodu. Bin Laden je bil osredotočen na napade na Američane, še posebej pa naj bi si želel napasti letalo, na katerem bi bil ameriški general David Petraeus, ki je bil poveljnik zavezniških sil v Afganistanu, ali celo ameriški predsednik Barack Obama. V primeru uspešnega atentata na Obamo, bi tako po oceni bin Ladna vodenje ZDA prevzel "skrajno nepripravljen" podpredsednik Joe Biden, kar bi državo pahnilo v krizo. Dokumenti po poročanju francoske tiskovne agencije AFP razkrivajo tudi, da je bil bin Laden zaskrbljen nad "nepotrebnimi" žrtvami med muslimani ob napadih al Kaide in je tako svojim namestnikom svetoval, naj se bolj posvetijo temu, da med napadi v muslimanskih državah prizanesejo civilistom. Ameriške posebne enote so 2. maja lani bin Ladna ubile v tajni operaciji na posestvu v pakistanskem mestu Abotabad. (STA) V Pakistanu je še vedno veliko privržencev Osame bin Ladna ukrajina - Nekdanja premierka v zaporu Timošenkova bo še naprej gladovno stavkala kitajska - Chen Guangcheng Oporečnik prosi Obamo za pomoč KIJEV/MOSKVA - Zaprta nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko bo kljub bolezni in oslabelosti nadaljevala z gladovno stavko, je včeraj v Kijevu sporočila njena hčerka Jevgenija. Dodala je, da je Julija Timošenko po dveh tednih gladovne stavke zelo oslabela. Ruski premier Vladimir Putin pa je včeraj Timošenko-vi ponudil zdravljenje v Rusiji. Putin je izjavil, da bo Moskva "rada" prevzela zdravljenje Timošenkove, če si bo to sama želela in bodo s tem soglašale oblasti v Ukrajini. Ponovno je ruski premier kritiziral izrek zaporne kazni za nekdanjo premierko. Kritike pa je Putin zaradi napovedi bojkota nogometnega evropskega prvenstva v Ukrajini naslovil tudi na na zahodne politike. Julijina hčerka Jevgenija, ki je včeraj obiskala svojo mamo v zaporu v Har-kovu, je sicer še razkrila, da se je zdravstveno stanje njene mame zelo poslabšalo. Nekdanja premierka po njenih besedah tudi ni deležna zdravljenja, kot so ga predlagali nemški in kanadski zdravniki. Ob tem je prenesla sporočilo Julije Timošenko tujini, naj ne popusti s pritiski na Ukrajino, sogostiteljico letošnjega evropskega nogometnega prvenstva. Odvetnik Timošenkove Sergej Vla-šenko je v Harkovu včeraj dejal, da je Ti-mošenkova seznanjena z grožnjami o bojkotu prvenstva in ob tem meni, da je "vsak upravičen, da zavzame stališče, za katerega meni, da je nujno in učinkovito". Timošenkovo so oktobra lani obsodili zaradi zlorabe pooblastil pri sklepanju pogodbe z Rusijo o uvozu zemeljskega plina leta 2009, ko je zasedala premierski položaj. Zaradi obsodbe na sedem let zapora je bil Kijev tarča številnih kritik, med drugim iz Bruslja, kjer so opozorili, da je bil proces zoper nekdanjo pre-mierko politično motiviran. Na sodišču v Harkovu pa se je nedavno začel še en sodni proces proti njej. V novem primeru Timošenkovo bremenijo utaje davkov in poneverb v času, ko je vodila državno elektrodistribucijsko podjetje v 90. letih minulega stoletja. 51-letni opozicijski voditeljici v tem primeru grozi 12 let zapora. (STA) PEKING - Kitajski oporečnik Chen Guangcheng, ki je nedavno pobegnil iz hišnega zapora in se zatekel na veleposlaništvo ZDA, je včeraj prosil predsednika ZDA Baracka Obamo, naj mu pomaga skupaj z družino zapustiti Kitajsko in oditi v ZDA. Washington je izrazil pripravljenost pomagati Chenu, pod pogojem, da bo šel v izgnanstvo. Chen, v svetu znan po tem, da je razkril kršitve človekovih pravic v okviru kitajske politike enega otroka, je bil v hišnem zaporu od septembra 2010, potem ko so ga po štirih letih izpustili iz zapora. Slepi oporečnik je sprva zatrjeval, da ne išče azila, temveč želi ostati na Kitajskem in se do konca boriti za pravice tamkajšnjih prebivalcev. V včerajšnjem telefonskem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CNN pa je prosil Obamo, naj njemu in njegovi družini pomaga zapustiti Kitajsko in oditi v ZDA. "Prosim, storite vse, da spravite ven vso mojo družino," je pozval ameriškega predsednika. V pogovoru za CNN je Chen še potrdil informacije, da je zaradi groženj kitajskih oblasti njegovi družini v sredo zapustil ameriško veleposlaništvo v Pekingu, kamor se je zatekel po pobegu iz hišnega zapora. Med drugim je dejal, da so policisti njegovo ženo Yuan Weijing za dva dni privezali na stol. Kasneje so v hišo prinesli palice in ji grozili, da jo bodo pretepli do smrti. Chen je tudi izrazil razočaranje nad ameriškimi oblastmi. "Na veleposlaništvu so me neprestano spodbujali, naj odidem, in obljubili, da bodo njihovi predstavniki z menoj v bolnišnici. Vendar sem takoj, ko sem prišel v bolnišnično sobo, opazil, da so vsi odšli," je še dejal. Neimenovani predstavnik ZDA je povedal, da je Washington pripravljen pomagati Chenu, če je ta pripravljen zapustiti Kitajsko. Dodal je, da oporečnik glede tega še ni zavzel jasnega stališča. "Ko bo njegovo stališče jasno, bomo naredili vse, da bi lahko dosegel svoj cilj," je še pojasnil. (STA) Sredinski kandidat Bayrou podprl Hallandea PARIZ - Francoski sredinski politik Francois Bayrou je včeraj, tri dni pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev, javno podprl Fran-coisa Hollandea. Čeprav je bil nekdaj član desne vlade skupaj s sedanjim predsednikom Nicolasom Sarkozy-jem, bo v nedeljo volil za Hollandea, je napovedal Bayrou, ki je v prvem krogu prejel 9,1 odstotka glasov. Bayrou se je v prvem krogu uvrstil na peto mesto. Sarkozyja ne bo podprl, ker je, kot je dejal, zapustil evropske vrednote, s stališči proti priseljencem pa da se zgolj priklanja skrajni desnici. Bayrou sicer ni izrecno pozval volivcev, kako naj volijo, ampak zgolj sporočil, koga bo podprl sam. "Nikomur ne bom ničesar priporočal. Vsak moj prijatelj in vsak privrženec bo glasoval po svoji vesti," je dejal. Anketa napoveduje tesen izid na volitvah v Srbiji BEOGRAD - Koalicija, zbrana okoli največje srbske opozicijske stranke, Srbske napredne stranke (SNS), je po rezultatih javnomnenjske raziskave največja tekmica vladajoči Demokratski stranki (DS) na bližnjih parlamentarnih volitvah. Po izidih ankete, ki jo je objavil časnik Danas, imata koaliciji enako podporo med volivci. Koalicija, zbrana okoli SNS Tomi-slava Nikolica, in koalicija, ki jo vodi DS Borisa Tadica, lahko pričakujeta po 22 odstotkov glasov. Na tretjem mestu je s 14 odstotki koalicija, ki jo vodi Socialistična stranka Srbije Ivice Dačica, sledi pa koalicija Preobrat, ki jo vodi Liberalno demokratska stranka (LDP) Čedomirja Jo- Newt Gingrich odstopil od predsedniške tekme WASHINGTON - Nekdanji predsednik predstavniškega doma zveznega kongresa iz Georgie Newt Gingrich je v sredo v skladu z napovedmi odstopil od tekme za naslov kandidata republikanske stranke na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA. Ob tem je napovedal, da bo pomagal nekdanjemu guvernerju Massachusettsa Mittu Romneyju do zmage proti Baracku Obami. Newt Gingrich je imel v času kampanje dve obdobji, ko se mu je celo nasmihala zmaga v republikanskih vrstah. Konec lanskega leta je vodil v anketah, januarja pa je zmagal na volitvah v Južni Karolini. Nato se je kot možna alternativa Romneyju prebil naprej nekdanji zvezni senator iz Pensilvanije Rick Santorum, ki je od kampanje že odstopil. (STA) francija - Televizijsko soočenje pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev Sarkozy in Hollande na soočenju nista skoparila z medsebojnimi kritikami, a dokončnega udarca ni uspelo zadati nobenemu od njiju PARIZ - Sedanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy in njegov tekmec, socialist Francois Hollande sta se v sredo prvič soočila v sicer edinem televizijskem dvoboju pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev. Sarkozy ni skoparil s kritikami na račun tekmeca, vendar mu, kot kažejo javnomnenjske raziskave, dokončnega udarca ni uspelo zadati. Tako je Hollande, ki mu javnom-nenjske raziskave v nedeljo napovedujejo zmago, televizijsko soočenje prestal "brez praske". Politične analitike je sicer presenetila ostrina izmenjave mnenj med politikoma, vendar po drugi strani dvomijo, da je televizijsko soočenje že prineslo dokončen odgovor o končnem rezultatu nedeljskih volitev. Sarkozy, sicer kandidat Unije za ljudsko gibanje, tako med soočenjem ni okleval in je Hollandea brez zadržkov ter večkrat označil za lažnivca in arogantneža. Kandidat socialistov mu ni ostal dolžan in mu, na trenutke tu- Francois Hollande in Nicolas Sarkozy med televizijskim soočenjem ANSA di posmehljivo, očital, da ni želel prevzeti odgovornosti za rezultat svojega predsednikovanja. Prav tako ga je obtožil samozadovoljnosti v času, ko številne volivce pesti huda gospodarska kriza. "Karkoli pride na pot, karkoli se zgodi, ste vedno zadovoljni," je izjavil Hollande, potem ko sta s Sar- kozyjem izmenjala mnenja o gospodarskih temah. "To je laž! Laž," mu je odvrnil Sarkozy. Vzdušje se je ponovno naelektri-lo, ko je Hollande očital sedanjemu predsedniku, da je na visoke položaje v vladi, medijih in industriji nastavil politične prijatelje. Na te kritike se je Sarkozy odzval z očitkom, da je njegov tekmec obrekovalec. "Povem vam, da urad predsednika ni običajen urad in razmere, v katerih smo, niso običajne," je še dejal Sarkozy. Zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo, da naj bi Hollande v nedeljo zmagal z okoli 54 odstotki glasov, medtem ko naj bi Sarkozyja podprlo 46 odstotkov volivcev. Zato je predsednik zadnje dni predvolilne kampanje skušal pritegniti zlasti volivce kandidatke skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen, ki je v prvem krogu predsedniških volitev konec aprila dosegla uspeh s tretjim mestom in zbranimi skoraj 18 odstotki glasov. Sarkozy je sicer uspel Hollandeu odščipniti nekaj točk, ko je razprava nanesla na vprašanje priseljevanja, pri čemer Hollande ni podal nekaterih jasnih odgovorov. Bolje pa se je odrezal pri temah, ki so zajele gospodarstvo in stopnjo brezposelnosti v Franciji. "Naša brezposelnost se je povečala. Naša konkurenčnost se je poslabšala in Nemčiji gre bolje kot nam," je ob kritiki Sarkozyjevih gospodarskih dosežkov poudaril kandidat socialistov. "Zakaj gre Nemčiji bolje kot nam? Zato ker je Nemčija sprejela nasprotne politike, kot jih vi predlagate francoskemu narodu," mu je odvrnil Sarkozy. "Pri vas je vse zelo preprosto. Nič ni vaša krivda," mu ni ostal dolžan Hollande. Politična veterana sedaj pripravljata še zadnji večji zborovanji, preden bo v petek opolnoči nastopil predvolilni molk pred nedeljskim drugim krogom volitev, ko bo 44 milijonov francoskih volilnih upravičencev odločilo, kdo bo novi predsednik države. (STA) 1 4 Petek, 4. maja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it nova gorica - Krizo v Italiji občutijo tudi čez mejo Italijanski kupci se bolj sprehajajo kot kupujejo Vse pogosteje barantajo za ceno - Bencinske črpalke še naprej dobro obiskane Da so vladni varčevalni ukrepi v Italiji krepko znižali kupno moč Italijanov, so pred dnevi opozorili že v novo-goriškem Hitu, kar se pri njih pozna na obisku in količini denarja, ki ga gostje potrošijo. Po drugi strani pa se vrste na obmejnih bencinskih črpalkah daljšajo prav na račun strank iz Italije. Cene bencina so v Sloveniji zanje ugodnejše kljub deželnim popustom za gorivo. O tem, da kupci iz sosednje strani meje radi zahajajo v novogoriške nakupovalne centre, smo že večkrat pisali. Trgovci pa v zadnjem času opažajo predvsem, da se iz sosednje države po nakupih v Novo Gorico vedno pogosteje odpravlja nižji srednji sloj, ki se po nakupovalnih centrih bolj ali manj sprehaja oziroma posega predvsem po cenejšem blagu. Na padce realizacije, ki so se v začetku letošnjega leta močno poglobili, opozarja Drago Podobnik, predsednik uprave Hita: »Poslovni rezultati prvih treh mesecev odražajo neposredne posledice izrednih razmer na italijanskem, za družbo Hit primarnem trgu. Beležimo 11-odstotni padec bruto realizacije glede na isto obdobje lani.« »Kupna moč se je zmanjšala,« potrjuje Anna Maria iz Trsta, ki vedno tanka bencin na slovenski strani meje. »Zato, ker je cenejši,« odgovori na moje vprašanje. »Če pa tu kupiš še kruh, meso in cigarete, ustvariš že lep prihranek,« pojasnjuje in pristavlja, da trenutna ekonomska situacija v Italiji veliko pripomore tudi k malodušju ljudi. »Cena bencina je že skoraj na dveh evrih, ponekod že čez, podražila se je elektrika ... državni dolg pa ostaja na isti ravni, tudi če se mi žrtvujemo do te mere, da nimamo več kaj dati na krožnik,« dodaja Tržačanka. Tudi gospod iz Ronk vedno »tanka« v Sloveniji, in to vedno na mirenski bencinski črpalki. Pove, da se je v Italiji v zadnjem času na splošno vse podražilo in da se živi težje kot prej. Na Petrolu, največji slovenski energetski družbi, ki ima tudi ob meji z Italijo veliko bencinskih črpalk, podatka o tem, koliko odstotkov strank prav tam predstavljajo Italijani, nimajo. »Število gostov iz Italije se povečuje glede na razliko v ceni goriva, večja kot je, večja je obiskanost,« pojasnjuje Aleksander Sal-kič, svetovalec predsednika uprave Pe-trola. Ker v zadnjem letu novogoriška policija skorajda dnevno beleži primere, ko Italijani na obmejnih bencinskih črpalkah natočijo gorivo in potem odpeljejo brez plačila, smo se na Petrol obrnili tudi po pojasnila, kolikšna je raziskanost teh primerov. »Precej visoka,« odgovarja Salkič, »tu ne gre za primere, ko ljudje nimajo denarja za bencin. Storilci enostavno računajo na to, da jih ne bodo ujeli, ker to naredijo v drugi državi. Veliko je takih, ki to počno večkrat, tudi z drugimi registrskimi tablicami na avtomobilu. Ker pa so naši bencinski servisi opremljeni s kamerami in ker s policijo dobro sodelujemo, ta pa dobro sodeluje z italijanskimi kolegi, jih prej ali slej dobimo. Če jih dobimo, jih pa tudi sodno preganjamo.« »Italijanskih strank nimamo veliko. Tudi niso dobri kupci. Iščejo kar je cenejše, znižano, stvari iz prejšnjih sezon. Dražje ali pa stvari iz trenutne sezone kupijo v Italiji, povedo, glede mode Italija res prednjači. Tudi barantajo za ceno, kar tu pri nas ni navada,« pravi Judita Bovcon Marinič, lastnica trgovine Maj v novogoriškem nakupovalnem centru Qlandia. Po njenem mnenju kupna moč v omenjenem trgovskem središču ne sloni na Italijanih. Čeprav jih tja pride veliko, se jih precej tam sprehaja in si le ogleduje blago na prodaj, vse več jih tudi posega po blagu nižjega cenovnega razreda. Katja Munih TRZIC Mestni redarji letos naložili že 3.365 glob Tržiški mestni redarji so od začetka letošnjega leta naložili že 3.365 glob; večino izmed njih so si prislužili avtomobilisti zaradi prekrškov pri parkiranju, poleg tega pa je bilo naloženih 86 glob zaradi neuporabe varnostih pasov, 27 zaradi zapadlega tehničnega pregleda, 70 zaradi prehitre vožnje v mestnem središču in 27 zaradi uporabe mobitela med vožnjo. Mestni redarji so dva voznika oglobili in jima odvzeli vozniško dovoljenje, ker sta po mestu vozila s hitrostjo preko 90 kilometrov na uro. Naložene so bile tudi štiri globe zaradi beračenja, deset pa zaradi igranja nogometa sredi ulice. Mestni redarji so med pregledi tovornih vozil ugotovili tudi 53 kršitev urnikov počitka in dela, medtem ko so sedem domačinov zasačili med odmetavanjem odpadkov ob robu Ulice Bagni. Voznica iz Trsta, ki vedno tanka bencin na slovenski strani meje fotok.m. Mali znanstveniki v Tržiču Na manifestaciji »Scienza Under 18«, ki poteka v Tržiču, bodo danes med 9. in 12. uro na Trgu Republike sodelovali tudi učenci nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice; pri svoji stojnici bodo prikazali izsledke vremenoslovnih meritev in mikrobioloških analiz soške vode. Prireditev je odprta javnosti. Priznanje za Macedonia Lions klub Maria Theresia iz Gorice bo danes ob 18. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice podelil mednarodno priznanje Melvin Jones režiserju Francescu Macedoniu; utemeljitev bo prebral odvetnik Nereo Battello. Poklon padlim delavcem V spomin na delavce, ki so padli maja 1945 v bojih za obrambo goriških tovarn, bodo danes VZPI-ANPI, rajonski svet in sindikalno predstavništvo položili venca pred nekdanjo tekstilno tovarno v Podgori ob 10.30 in pred tovarno Safog v Stražcah ob 11. uri. Okulista o slabovidnosti Na pobudo združenja slepih bosta jutri ob 16. uri na sedežu furlanskega fi-lološkega društva v Ulici Bellini v Gorici o slabovidnosti predavala okulista Marino Marini in Lucio Borzanghini. V Pevmi konjeniški praznik V jahališču Remuda v Pevmi bo jutri in v nedeljo, 6. maja, konjeniški praznik. Jutri se bo dogajanje začelo ob 15. uri, v nedeljo pa ob 11. uri. S kočijo se bo mogoče zapeljati do palače Coro-nini; informacije na tel. 347-1216039. štandrež - Dela na krožišču se nadaljujejo s polno paro Odprli vhod na hitro cesto Čez en mesec bodo odprli tudi izhod, do poletja krožišče dokončano - Riccardi: »Zapleteno gradbeno delo, ki ima tudi simbolen pomen« Včeraj popoldne so odprli vhodno rampo, ki štandreško krožišče povezuje s hitro cesto Vileš-Gorica. Neposreden vhod na prometnico je bil v okviru gradnje avtoceste zaprt že od novembra 2010, včeraj pa so zaključili z zadnjimi tehničnimi preverjanji in po rampi ponovno speljali promet. Nad napredovanjem gradbenih del, ki potekajo po načrtih, je včeraj izrazil zadovoljstvo deželni odbornik in komisar Riccardo Riccardi, ki si je ogledal nastajajoče krožišče - t.i. »Vrata Italije« - skupaj z goriškim županom Ettorejem Romolijem, predsednikom podjetja Autovie Venete Emiliom Terpinom, podpredsednikom Luciom Leonardellijem in tehniki. »Videti, kako se je načrt krožišča uresničil, me navdaja z zadovoljstvom. Gre za zapleteno gradbeno delo, ki ima tudi simbolen pomen, saj nadomešča bivšo mejo in predstavlja integracijo med dvema teritorijema,« je povedal Riccardi, ki meni, da je bila sodobna struktura krožišča z dvema jeklenima lokoma prava izbira. Istega mnenja je tudi Ro-moli, ki zavrača kritike tistih, ki jim novo kro- tržič žišče ni všeč ali vidijo v njem potrato denarja: »Loka imata nosilno funkcijo, ob tem pa tudi estetski učinek. Vhod v mesto bo bolj razpoznaven. Tudi Eifflov stolp mnogim ni bil všeč, zdaj pa je simbol Pariza.« Po včerajšnjem odprtju vhodne rampe avtomobilistom, šoferjem tovornjakov in rešilnim vozilom ne bo več treba po cesti podjetja SDAG v Slovenijo ali v Faro, da bodo lahko vstopili na hitro cesto. V kratkem - predvidoma čez en mesec - bodo odprli tudi izhod iz hitre ceste na krožišče, pred poletjem pa bo ponovno stekel promet tudi po polovici krožišča, ki je zdaj zaprta. »Dela potekajo po načrtovanem ritmu. Če ne bo težav, bo avtocesta Vileš-Gorica dokončana in odprta v prvi polovici prihodnjega leta,« je povedal Riccardi, ki je v prejšnjih dneh zagotovil, da je bil v projekt vključen tudi kolesarski podvoz, ki bo pešcem in kolesarjem zagotovil varen dostop do glavnega goriškega pokopališča. Izhod iz hitre ceste pri Gradišču, sporoča družba Autovie Venete, bo zaprt do zaključka gradbenih del. Rampa med štandreškim krožiščem in hitro cesto, po kateri so včeraj sprostili promet, je bila zaprta od novembra 2010; delavci bodo na gradbišču predvidoma še do poletja bumbaca Projekt Free Provincia Wi-Fi Brezplačni internet v mestnem središču V tržiškem mestnem središču je v prejšnjih dneh začela delovati brezžična internetna povezava, za katero je v okviru projekta Free Provincia Wi-Fi poskrbela goriška pokrajina v sodelovanju z občino. Prve tri »hot-spot« ojačevalce, ki preko prenosnega računalnika in drugih tehnoloških pripomočkov zagotavljajo brezplačen dostop do interneta, so namestili na Trgu Republike, v Ulici Pisani ter na križišču med Drevoredom San Marco in Korzom Del Popolo. Novo storitevje mogoče uporabljati že nekaj dni, uradno pa so jo predstavili včeraj v okviru prireditve Scienza Under 18. »Danes je pomemben dan za Tržič in za bližnje kraje. Projekt brezžične internetne povezave se bo namreč razširil tudi na druge občine tržiškega mestnega okrožja,« je povedal občinski odbornik Francesco Martinelli in nadaljeval: »Wi-Fi ni cilj, pač pa sredstvo, preko katerega se lahko številni občani približajo spletu in računalništvu.« Zadovoljstvo je izrazila tudi podpredsednica in odbornica goriške pokrajine Mara Černic, ki je poudarila, da se je treba pred prvo povezavo na brezplačno omrežje registrirati, nato pa se je mogoče povezati s spletom preko vseh »hot-spot« točk v pokrajini Gorica in v drugih krajih, ki so vključeni v projekt Free Wi-Fi Italia (npr. pokrajina Benetke, Rim, Sardinija). gorica - Sprejeli sklep Na občini bo ustanovljen odbor za enake možnosti Pripravljal bo projekte za preprečevanje diskriminiranja in nasilja na delu Tudi goriška občina bo dobila svoj odbor za enake možnosti, za spodbujanje dobrega počutja na delovnem mestu in za preprečevanje diskriminiranja. Ustanovljen bo na podlagi smernic, ki jih je na zadnjem zasedanju sprejel goriški občinski odbor. Ta je določil, da bo novi svetovalni in nadzorni organ imel paritetno sestavo in da bodo v njem prisotni predstavnice in predstavniki vseh občinskih uslužbencev ter sindikatov. Mandat odbora, ki bo imenovan v prihodnjih mesecih, bo trajal pet let. Njegovi člani bodo lahko predlagali projekte in ukrepe za za- gotavljanje enakosti med spoloma na delovnem mestu, za usklajevanje delovnih urnikov in družinskih obveznosti, za spodbujanje kulture enakih možnosti, za izvajanje evropskih direktiv na omenjenih področjih, dalje za spodbujanje dobrega počutja na delovnem mestu in za preprečevanje diskriminiranja ter psihološkega, fizičnega in spolnega nasilja na delovnem mestu. Odbor bo pripravljal projekte za reorganizacijo dela in urnikov ter predlagal izvajanje izpopolnjevalnih tečajev za uslužbence, ocenjeval pa bo tudi rezultate projektov. / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 23 volitve - Bandelj s števerjansko županjo Več sodelovanja med občinama Walter Bandelj, kandidat SSk na listi Demokratske stranke, se je srečal s števerjansko županjo Franko Padovan. Skupaj sta obravnavala razvojne možnosti briškega področja, ki spada v občini Gorica in Števerjan. Območje ima veliko razvojnih možnosti, ki še niso popolnoma izkoriščene. Še največ je mogoče narediti na področju turizma in predvsem pri skupni promociji teritorija. Poleg enogastro-nomske ponudbe in svetovno uveljavljene vinarske tradicije je pravo neizkoriščeno bogastvo tudi reka Soča. Občini Gorica in Štever-jan bi morali sodelovati tudi pri načrtovanju skupnih urbanističnih infrastruktur, ki so prav tako pomembne za turistični razvoj. Pa-dovanova je izrazila pripralvjenost za sodelovanje in Bandlju zaželela uspeh na volitvah. Walter Bandelj in Franka Padovan Volitve 2012 GORICA DAVID PETERIN (DEMOKRATSKA STRANKA) Spremeniti ali preklicati zloglasni protihrupni ukrep »Gorica je prijetno in varno mesto, kjer je lepo živeti, a primanjkuje dogajanja, ki bi privabljalo v center. Ta je sicer krasen kraj za druženje in preživljanje večerov, ki privedejo do navezovanja odnosov med občani in obiskovalci iz okoliških občin. Gorica naj bo prestolnica pokrajine tudi iz tega vidika. Ob upoštevanju potreb vseh, predvsem seveda starejših ljudi, in pravil civilnega življenja bo primerno pregledati in spremeniti oz. preklicati županov sklep o predčasnem zaprtju nočnih lokalov v mestnem središču. Če bi Gorica v večernih in nočnih urah ponujala kaj več, bi lahko organizirali avtobuse za prevoz mladih v mesto, namesto da jih peljejo iz Gorice v druge kraje,« pravi kandidat Demokratske stranke David Peterin. UPRAVNE VOLITVE V KRMINU Podpora dosedanjemu županu Lucianu Patatu »Luciano Patat je že več let referenčna oseba na področju zgodovine in didaktike na Goriškem in v deželi FJK. Njegove knjige so dokumentirane in so osvetlile številne dogodke, ki so se zgodili v prejšnjem stoletju ob slovensko-italijanski meji. V zadnjih petih letih je upravljal občino Krmin z veliko občutljivostjo in pozornostjo tudi do slovenske narodne skupnosti v Italiji (naj omenimo le nove prostore za slovensko šolo in vrtec). V sozvočju s krajevnimi društvi in organizacijami je veliko prispeval zlasti h kulturi in umetnosti, tako da je občina postala prepoznavna tudi v širšem okolju. Zato smo prepričani, da mora s svojim delom nadaljevati tudi v prihodnosti.« Tako je zapisano v podpori Patatu, za katero je dalo pobudo združenje Sožitje-Convivenza iz Gorice in so jo podpisali I. Komel, M. Ma-rinčič, A. Bellavite, A. Rupel, K. Mucci, V. Dalo, E. Kovic, A. Di Gianantonio, V. Prinčič, M. Primožič, M. Marsič, I. Saksida, V. Černic, G. Branca in J. Prinčič. OBČINSKE VOLITVE 6. IN 7. MAJA 2012 Gorica v srcu ■Hjl GIUSEPPE CINGOLANI ŽUPAN GORICE i Walter BANDELJ Alenka DROBEZ Marilka KORSIC Božidar TABAJ Gorica si zasluži več! Naši to zmorejo za vse nas. VOLI TAKO Napiši CINGOLANI PRIIMEK (županski kandidat) f \ kandidata 6. in 7. maja: Občinske volitve v Gorici DAVID PETERIN Edini mladi Slovenec z možnostjo izvolitve Izberimo mlado in svežo energijo za občinski svet! Prekrižaj trojezični znak Demokratske stranke in napiši PETERIN Giuseppe CINGOLANI PETERIN volitve - Kandidati SEL pri županu Vizintinu JI V • I *V v I • Soča neizkoriščen biser Gorica mora vzpostaviti sodelovanju tudi z doberdobsko, števerjansko in sovodenjsko občino Slovenska kandidatka za občinske volitve v Gorici na listi stranke SEL (Svoboda, ekologija in levica) Renca Pelesson je bila pobudnik srečanja z županom občine Doberdob Paolom Vizintinom. Stranka SEL predpostavlja dejstvo, da morata Gorica in Nova Gorica sodelovati tako na področju gospodarskega razvoja in zaščite okolja kot tudi na področju zdravstva, kulture, športa in turizma. Prav gotovo je sodelovanje z Novo Gorico (in občino Šempeter-Vrtojba) ena izmed prioritet občine Gorica, a pri tem ne smejo izostati stiki s tremi slovenskimi občinami Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Poleg tega je Pelessonova poudarila, da je v goriškem prostoru dovolj novogradenj. Goriški prostor in še posebej Gorica potrebujeta smotrn razvoj, človeku prijazno okolje, parke in zelene površine. Ovrednotiti je treba tudi reko Sočo in njene bregove. Gorica je namreč povsem pozabila na Sočo in njeno naravno lepoto. Na srečanju sta bila prisotna tudi kandidata SEL za občinski svet Bruno Budal in Damjan Nacini, ki pozivata volivce, naj se v nedeljo množično udeležijo volitev in naj podprejo stranko Nichija Vendole. Budal, Nacini in Pelessonova na srečanju z Vizintinom volitve - Marinčič obiskal Kulturni dom Sedanja občinska uprava padla na izpitu iz kulture Igor Komel in Marko Marinčič Kulturna dejavnost na Goriškem in zaposlovanje mladih sta bili glavni temi pogovorov, ki jih je v teh dneh opravil kandidat liste Foruma za občinske volitve Marko Marinčič. Dosedanja uprava župana Romolija in odbornika za kulturo Devetaga je padla ravno na izpitu iz kulture, saj je na tem področju dosegla klavrne rezultate. O sodelovanju med občino in slovenskimi organizacijami se je Marinčič pogovoril z ravnateljem Kulturnega doma Igorjem Komelom, ki opaža, da je v zadnjih letih Gorica na področju kulture precej nazadovala v primerjavi z Brancatijevo upravo. Komel opozarja, da je sedanji občinski upravi zmanjkal denar za asfaltiranje sto metrov ceste pred Kulturnim domom, potem ko so asfaltirali celo Ulico Brass, Placuto in bližnje ulice. Ravno pred Kulturnim se je zataknilo... Pa tudi pred Kulturnim centrom Lojze Bratuž bi bilo treba povsem drugače urediti kolesarko stezo, saj je sedanja nesmiselna, nevarna in izpade bolj kot kraja parkirišč. ZA PREBOJ I GORICE Več moči Demokratski stranki izboljša Gorico Giuseppe CINGOLANI Oddaj svoj glas: Prekrižaj trojezični znak Demokratske stranke in napiši ime in priimek kandidata Danes v peš coni na korzu Verdi zaključno praznovanje volilne kampanje županskega kandidata GIUSEPPEJA CINGOLANIJA. Od 16.30 dalje glasba, posegi, ulični umetniki, ob 19.45 nagovor evropske poslanke DEBORE SERRACCHIANI ^■'■-¡tfflmK očnik-Ccimttente responsable Slovenska skupnost—c.f. 800075103 / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR 23 volitve v gorici - Štirje kandidati, ki bodo v nedeljo in ponedeljek tekmovali za župansko mesto, V Gorici bodo v nedeljo in ponedeljek, 6. in 7. maja, občinske volitve. Za župansko mesto bodo tekmovali štirje kandidati. Manuela Botteghi kandidira s podporo gibanja Movimento 5 Stelle. Giuseppe Cingolani računa na podporo list Forum per Gorizia, Sinistra ecologia liberta, Di Pietro - Italia dei Valori, Partito democratico -Demokratska stranka - Partit democratic, Lista giovani - Ritorno al Futuro in Gorizia e tua. Fabrizio Manganelli je kandidat občanske liste, ki nosi njegovo ime, medtem ko se Ettore Romoli predstavlja volivcem s podporo list La Destra, Futuro e Liberta, UD C - Unione di Centro, Pensionati per Romoli, Civica per Gorizia - Concretezza e Competenza, Lega Nord in Il Popolo di Gorizia - Romoli sindaco. V nedeljo bodo volišča odprta med 8. in 22. uro, v ponedeljek pa med 7. in 15. uro. Štetje glasov se bo začelo takoj po zaprtju volišč, sprotni izidi bodo na razpolago na spletni strani dežele Furlanije-Julijske krajine. Če nihče od štirih kandidatov v prvem krogu ne bo presegel petdesetih odstotkov glasov, bo Gorica dobila novega župana po balo-taži, ki bo v nedeljo in ponedeljek, 20. in 21. maja. Glasovnica bo letos oranžne barve. Na volišče pridemo z veljavnim osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima, jo je izgubil ali je »izčrpal« vse volilne žige, jo lahko dvigne v volilnih uradih občin, kjer bodo potekale volitve; odprti bodo tako v nedeljo kakor v ponedeljek. V volilnih uradih lahko zaprosimo tudi za dvojezično volilno izkaznico, za kar moramo imeti pri sebi osebni dokument; dvignemo jo lahko tudi, če imamo še veljavno volilno izkaznico. Kaj cenite pri Gorici? BOTTEGHI: Mir, zelenje, naravne lepote, kulturne pobude. CINGOLANI: Sobivanje različnih kultur in jezikov, njeno mednarodno naravnanost, kvaliteto življenja, bogato zgodovino, lepo kulturno krajino, vino, hrano, Sočo, življenjskost najrazličnejših združenj. MANGANELLI: Geografsko lego, njeno zgodovinsko in umetnostno dediščino, ki predstavljata izredno dodano vrednost, čeprav še ne povsem izkoriščeno. Zelo cenim tudi prepletanje jezikov in kultur, ki sestavljajo naše mesto, in sploh ljudi, ki so njihov odraz. ROMOLI: Da se zna tudi v najtežjih trenutkih ponovno postaviti na noge. Kaj pogrešate v Gorici? BOTTEGHI: Živahnost in dovzetnost na novosti. CINGOLANI: Potencial mesta je v veliki meri neizkoriščen. Potrebnega bi bilo več sodelovanja med obstoječimi realnostmi. Mladi morajo zapuščati mesto v iskanju zaposlitve, saj sedanja uprava nima nikakršne razvojne vizije in ni sposobna izkoristiti mednarodne naravnanosti mesta. MANGANELLI: Združevanja moči, ki bi omogočilo ovrednotenje mesta tudi v sodelovanju z Gorico čez mejo. ROMOLI: Pogrešam malo več optim- Zakaj kandidirate? BOTTEGHI: Ker hočem biti glasnica in zagovornica občanov, obenem pa strup za staro strankarsko politiko. CINGOLANI: Ker želim upravo, ki bi znala prisluhniti mestu, ker želim ovrednotiti njegovo evropsko dimenzijo ter jezikovno in kulturno specifiko. MANGANELLI: Da bi uresničil, kar sem povedal v prejšnjem vprašanju. ROMOLI: Da bi zaključil delo, ki sem ga začel pred petimi leti; cilj je zagotoviti novo gospodarsko in družbeno perspektivo mestu. Po čem se razlikujete od ostalih županskih kandidatov? BOTTEGHI: Po spolu, socialnem in kulturnem izvoru. Sem predstavnica novega gibanja, ki ni povezano z nobeno stavko. CINGOLANI: Mojo kandidaturo je določilo 1.650 udeležencev primarnih volitev. Moj program je rezultat večletnega dela odprtih tematskih skupin Demokratske stranke in koalicije nasploh. Sem najmlajši kandidat in edini rojen v Gorici. Cilji sorodni, re Manuela Botteghiza čezmejno občino - Giuseppe Cingolani: Zaustavimo usihanje mesta MANGANELLI: Znam prisluhniti sogovorniku in znam delati v skupini. ROMOLI: Prav gotovo po večji upra-viteljski izkušnji in tudi večjem pragmatiz- V primeru drugega volilnega kroga boste iskali volilne povezave? S kom in pod katerimi pogoji? BOTTEGHI: Ne bomo sklepali zavezništev. Cilj našega gibanja je ustvariti skupino aktivnih in informiranih ljudi, ki niso vezani na staro politiko. CINGOLANI: Pogovarjali se bomo z vsemi, ki se bodo strinjali z našimi programskimi smernicami in z idejo o novi politiki, odprti ljudem. MANGANELLI: V tem trenutku v odnosu do mojih bodočih volivcev ni korektno govoriti o sklepanju morebitnih zavezništev. Če bo prišlo do balotaže, bomo ocenili, kdo se po našem mestu bolj prizadeva za rast mesta. ROMOLI: O tem nisem še razmišljal. Če se bo zgodilo, bom presodil, kako naprej. Se je Gorica spremenila? Kako? BOTTEGHI: V Gorici živim od leta 1983 in od takrat je mesto vse bolj degradirano, podobno kot stara gospa, ki ni več sposobna ohranjati lepote svoje hiše. Kljub pozitivnim učinkom padca meje in prisotnosti univerze Gorica ni uspela ohraniti koraka s časom in njegovimi spremembami. CINGOLANI: Ureditev peš cone, za katero je pripravila načrt in poiskala financiranje prejšnja uprava, sedanja pa je k sreči projekt speljala do konca, je nedvomno polepšala mestno središče. Po drugi strani se mesto prazni, Travnik je podoben puščavi, trgovine zapirajo, obmestni rajoni so prepuščeni sami sebi. MANGANELLI: Nedvomno se je spremenila. Na področju dela se poslabšala. Številna podjetja so zaprla, druga so v težavah. Nedvomno je univerza prispevala k pomladitvi mesta in je poživila družbeno tkivo. ROMOLI: Spremembe, ki niso povezane le z videzom zgodovinskega mestnega središča, so pred očmi vseh. Klima se je izboljšala, več je zaupanja, Gorico druga mesta prvič jemljejo kot zgled. Po podatkih goriške pokrajine smo po številu novih zaposlitev celo prehiteli Tržič. Čeprav je treba narediti še veliko, sem prepričan, da ne more nihče zanikati, da je Gorica napredovala. Kateri impulz bi dali za dvig goriškega gospodarstva? BOTTEGHI: Gorica mora postati središče širšega gospodarskega prostora, ki vključuje Vipavsko in Soško dolino ter seveda Novo Gorico. Razviti mora ekoturi-zem, ki naj temelji na ovrednotenju Soče in okolice mesta. Poslopja je treba obnoviti, da bodo energetsko varčna, in jih opremiti z napravami za izkoriščanje naravnih virov energije. Oživiti je treba kmetijstvo, ki je razvito predvsem v obmestnih rajonih, in podpirati krajevne vinarje. V menzah je treba uporabljati krajevne in biloške proizvode. Univerzo je treba integrirati z mestom, ki mora postati privlačnejše za študente. Mladim podjetnikom je treba dati na razpolago prostore, da lahko razvijajo svoje podjetniške zamisli. CINGOLANI: Ustanovili bomo čez-mejno inovacijsko središče, ki bo raziskovalo izkoriščanje obnovljivih virov energije in energetsko varčnost. To bomo uresničili s povezovanjem univerz z obeh strani meje, pri čemer bodo pomembno vlogo odigrali arhitekturna fakulteta, raziskovalna središča, center za aplicirano ekologijo Ceta, Area Science park in podjetja. Lotili se bomo birokracije in ustanovili skupen urad za gradbena dovoljenja. Razvili bomo letališče, podpirali turizem in kulturne pobude, trgovski sektor bomo oživili z novim načrtom za mestno mobilnost, ki bo vključeval nova parkirišča. Samo tako bomo lahko konkurenčni komercialnim središčem. Ovrednotili bomo šport, enogastronomi-jo in kolesarke poti ob Soči. Iz evropskih skladov bomo črpali več denarja. MANGANELLI: Izkoristil bom svoje podjetniške izkušnje, v mesto bom privabil nova podjetja, ki bi bila pripravljena vlagati v njen razvoj, predvsem pa bom posvetil veliko pozornost turizmu. Na splošno bom ljudi spodbujal k delu in k akciji, katere je Gorice še posebno potrebno. Prihodnjih pet let bo zelo pomembnih za prihodnost mesta. ROMOLI: V teh petih letih smo delali na različnih ravneh. Ustvarili smo pogoje za turistični preporod, h kateremu bo pripomogla tudi obnova mestnega jedra, postavili temelje za nastanek novega aeronavtičnega pola, v okvir katerega spada polaganje temeljnega kamna proizvodne hale podjetja Pipistrel, dalje smo se zavzeli za okrepitev univerze s selitvijo arhitekturne fakultete ter za iskanje novih sredstev, s katerimi bomo lahko črpali denar iz evropskih skladov in prispevali k razvoju čez-mejnega območja. Prav zaradi tega smo ustanovili Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje. V prihodnjih letih nameravamo nadaljevati po tej poti in uresničiti projekte, ki smo jih vključili v program. Katera usoda čaka goriško zdravstvo? BOTTEGHI: Spet se moramo zavzeti za povezavo zdravstvenih storitev z Novo Gorico, kar je bilo opuščeno zaradi izbir Gaetana Valentija in Ettoreja Romolija glede obnove bolnišnice Janeza od Boga, katere obnova je bila zelo draga. Zdravstveno podjetje je smiselno ohraniti pri življenje le, če bo res sprejemalo odločitve o zdravstvenih storitvah in reševalo obstoječe kritičnosti. CINGOLANI: Predsednik dežele Ren-zo Tondo je ravno v prejšnjih dneh prišel v Gorico postaviti nagrobni kamen nad goriško zdravstvo, s čemer se je izneveril vsem svojim predvolilnim obljubam. Sedanji župan se Tondovemu načrtu ni nikoli zo-perstavil, zato pa bom v primeru izvolitve takoj sklical konferenco županov, saj je treba sprožiti ofenzivo v bran goriškega zdra-stva. Združevanje s Trstom bi preprečilo tudi katerokoli povezovanje zdravstvenih storitev s Šempetrom. MANGANELLI: Težave goriškega zdravstva niso od danes, vezane so na izbire izpred dvajsetih let, ko so začeli zapirati oddelke in ukinjati storitve. Danes je treba rešiti, kar se sploh da rešiti, čeprav bo to zelo težko, ker dežela ne namerava storiti koraka nazaj. Po drugi strani je treba okrepiti oskrbo na domu in potencirati mrežo družinskih zdravnikov. ROMOLI: Za ljudi je pomembno, da imajo na razpolago kakovostne storitve in boljše pogoje za zdravljenje, kar mora biti tudi cilj upraviteljev. Še naprej se bom boril, kot sem se doslej, zato da bi bila prihodnost goriškega zdravstva povezana z izboljšanjem storitev in rezultatov. Predsedniku dežele Renzu Tondu pa sem že sporočil, da se bo treba o reformi zdravstvenega sistema pogajati s teritorijem. Podpirate ukinitev ali ohranitev pokrajin? BOTTEGHI: Zagovarjam ukinitev pokrajin in združevanje občin, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev. Reforma seveda ni uresničljiva le v Gorici. CINGOLANI: Najhuje je to, da hočejo ukiniti edino goriško pokrajino in jo razdeliti med Trstom in Vidmom. Gre za projekt, ki ima globoke korenine, ukinitev zdravstvenega podjetja pa je le eden izmed prvih korakov, ki jih Tondo opravlja v to smer. Temu se moramo odločno upreti. MANGANELLI: Sem podjetnik, sem navajen delati, s tem kar imam. Sem vedno skušal optimizirati svoja podjetja, upoštevajoč stroške in koristi; tega načela bi se držal tudi glede tega vprašanja. ROMOLI: Moje stališče je bilo vedno jasno, sem za ukinitev vseh pokrajin. Ali vse ukinemo, ali vse ohranimo. Ima Gorica glas v deželi FJK? BOTTEGHI: Malo. CINGOLANI: V tem mandatu prvič ni niti enega odbornika iz goriške pokrajine. Manuela Botteghi Ime in priimek: Manuela Botteghi Kraj in datum rojstva: Livorno, 25. januarja 1955 Študijski naslov: Višješolska diploma Poklic: Sindikalistka, direktorica inštituta INAC (Istituto Nazionale di Assi-stenza ai Cittadini) Stan, sinovi / hčere: Poročena, ima tri otroke Prijava dohodkov 2011: 32.000 evrov Avtomobil: Fiat qubo na metan Mobilni telefon: Nokia Knjižni nasvet: »La storia« Else Morante TV program: Servizio pubblico Facebook: Da Zgodovinski lik: Giuseppe Mazzini Življenjski moto: »Forza e coraggio« Upravne izkušnje: Pokrajinska predsednica zveze Con-federazione Italiana Agricoltori (CIA) v Gorici. Giuseppe Cingolani Ime in priimek: Giuseppe Cingolani Kraj in datum rojstva: Gorica, 18. februarja 1967 Študijski naslov: Diploma iz filozofije, doktorat iz sociologije mednarodnih odnosov Poklic: Profesor filozofije, psihologije in družboslovja Stan, sinovi / hčere: Poročen z Majdo Bratina, hčerka Sara Prijava dohodkov 2011 : 25.130 evrov Avtomobil: Renault picasso Mobilni telefon: Apple Iphone Knjižni nasvet: »Modernità liquida« Zygmunta Baumana TV program: Report Facebook: Da Zgodovinski lik: Martin Luther King Življenjski moto: Sami bomo šli daleč, skupaj bomo dosegli cilj Upravne izkušnje: Nobena. Sedanji župan je poleg tega večkrat izdal svoje mesto spričo raznih deželnih mogotcev. To je storil za zdravstvo in tudi za kino, saj je zahteval izredno dovoljenje za odprtje novega multikina v Vilešu, ki bi povzročil zaprtje Kinemaxa. Če hoče Gorica spet nekaj pomeniti na deželni ravni, potrebuje politike z vzravnano hrbtenico, ki postavljajo goriške interese na prvo mesto. MANGANELLI: Ne. ROMOLI: Zdi se mi, da je v teh petih letih Gorica imela določeno težo na deželni ravni. Izven goriških meja so mi celo očitali, da sem za naše mesto pridobil več kot vsi ostali župani pred mano. Rajonski sveti so ukinjeni. Kaj sedaj? BOTTEGHI: Opremiti se hočemo z instrumenti, ki bi občanom omogočali aktivno sodelovanje pri sprejemanju upravnih odločitev. Uvedli bomo participativni proračun, tako da bodo davkoplačevalci prispevali k odločanju, čemu namenjati denar. Spremenili bomo občinski statut in vanj vključili referendum o predlogih ljudske iniciative. CINGOLANI: Takoj bomo ustanovili krajevna združenja, katerih predsedniki bodo lahko predstavljali svoja mnenja in predloge občinskemu svetu. Prizadevali si bomo, da bodo čez pet rajonski svet ponovno ustanovljeni; če se bo dalo, jih bo šest, drugače pa štiri. To bomo storili upoštevajoč zgodovinske in kulturne značilnosti mesta. Sedanja uprava pa je svoj predlog pripra- vila tako, da niti v enem rajonu slovenska narodna skupnost ni bila večinsko prisotna. Na glasovanju pa je predlog uprave zavrnila celo njena večina! MANGANELLI: Ustanovitev združenja se mi zaenkrat zdi dober kompromis. ROMOLI: Predlagal sem ustanovitev rajonskih združenj, ki jih bo goriška občina priznala, in določitev občinskih svetni-kov-delegatov, ki bodo predstavljali posamezne rajone. Kaj boste storili, da bo občinski aparat učinkovitejši in javni strošek zanj nižji? BOTTEGHI: V uradih bomo uporabljali »open source« programe. Ustanovili bomo urad, ki se bo ukvarjal izključno z iskanjem finančnih sredstev za uresničevanje projektov v mestu in na širšem področju, ki vključuje Brda, Vipavsko in Soško dolino. Na vsa javna poslopja boo namestili fotovoltaične naprave. Uporabljali bomo recikliran papir in se naročili na spletne dnevnike. Reorganizirali bomo urade, ovrednotili doprinos občinskega osebja in se odrekli dragim zunanjim posvetovanjem. Na spletni strani občine bomo ustanovili forum, na katerem bodo občani lahko predstavljali svoje predloge in postavljali vprašanja. Odborniki in občinski uradi bodo morali odgovarjati na vprašanja občanov v čim krajšem času. Prirejali bomo brezplačna srečanja, na katerih bomo občane poučili, kako naj uporabljajo računalnik. Na izma. / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 23 odgovarjajo na vprašanja Primorskega dnevnika scepti različni - Fabrizio Manganelli: Povečati storilnost občine - Ettore Romoli: Gorica je drugim zgled Fabrizio Manganelli Ime in priimek: Fabrizio Manganelli Kraj in datum rojstva: Trst, 28. decembra 1960 Študijski naslov: Višješolska diploma Poklic: Podjetnik Stan, sinovi / hčere: Poročen, ima štiri otroke Prijava dohodkov 2011: 231.000 evrov Avtomobil: Lexus LS600H Mobilni telefon: Nokia N8 Knjižni nasvet: Biografije socialno angažiranih ljudi; »Project Management Emergente« Gi-nevrija in Varaninija TV program: Risanke s hčerko in »Ballando con le stelle« z ženo Facebook: Da Zgodovinski lik: Aleksander Veliki Življenjski moto: Tukaj in zdaj Upravne izkušnje: Član upravnega sveta podjetja Trieste Trasporti, podpredsednik goriških in-dustrialcev, predsednik kluba Pro Go-rizia, predsednik in poverjeni upravitelj raznih družb. Ettore Romoli Ime in priimek: Ettore Romoli Kraj in datum rojstva: Firence, 9. aprila 1938 Študijski naslov: Univerzitetna diploma iz ekonomije Poklic: Komercialist Stan, sinovi / hčere: Sin Andrea, hči Francesca Prijava dohodkov 2011: Približno 250.000 evrov bruto Avtomobil: Jaguar XJ Mobilni telefon: Apple Iphone Knjižni nasvet: »I Vicere« Federica Di Roberta in »Most na Drini« Iva Andrica TV program: TV dnevnik Facebook: Da Zgodovinski lik: John F. Kennedy Življenjski moto: Bolje dialog kot spopad Upravne izkušnje: Senator, poslanec, deželni odbornik in župan. spletni strani bomo objavili vse uradne sklepe. Izboljšali bomo delovanje urada za stike z javnostjo. CINGOLANI: Stroške bomo znižali z energetskim varčevanjem. Izredno veliko denarja je mogoče prihraniti z izkoriščanjem obnovljivih virov energije. Tudi kar se tiče javne razsvetljave, se lahko marsikaj prihrani. V zadnjih letih so namestili svetila, ki slabo svetijo in trajajo zelo malo. MANGANELLI: Povečati je treba storilnost, preveriti je treba, kaj je bilo doslej narejeno tako v pozitivnem kot negativnem smislu. ROMOLI: Goriško občino sestavlja veliko uslužbencev, ki so strokovno podkovani in izkušeni. Zaradi tega smo v prejšnjih letih, čeprav z zmanjšanim osebjem, lahko zagotovili vse občinske storitve in jih celo izboljšali. Boljša organizacija dela in smotrnejša uporaba sredstev predstavljata pravo pot za nudenje učinkovitejših storitev in nižanje stroškov. Katere potrate bi odpravili? BOTTEGHI: Preveriti je treba vse zadolžitve občinskih funkcionarjev. CINGOLANI: Največjo potrato denarja predstavlja vzpenjača, ki bo povezovala Travnik z gradom. Za sedanje število turistov je povsem odveč in sploh ne vemo, koliko bo stalo njeno vzdrževanje. Najhuje je pri vsem tem to, da bi lahko denar porabili za prekvalifikacijo mestnega središča, glede česar župan trdi, da je neizvedlji- vo. V primeru izvolitve bomo skušali gromozansko napačno izbiro popraviti. MANGANELLI: Župan kot dober upravitelj stanovanjske hiše mora vzeti v roke obračun in ugotoviti, kateri so nepotrebni stroški. Nedvomno jih je ker nekaj, vendar je treba vsak strošek natančno preveriti brez posploševanja. ROMOLI: Bolj kot potrate smo v prejšnjih letih skušali znižati stroške, tudi najmanjše, in ukinili tiste, ki niso bili nujno potrebni, od službenega avtomobila do reprezentančnih stroškov. Podpirate protest županov proti davku na nepremičnine IMU? BOTTEGHI: Strinjam se s pobudami županov, ki skušajo zavarovati svoje občane. Občine prejemajo denar od dežele in države, ki lahko zadržijo zase vsote, ki jih ne bi prejele od občin za davek IMU. Popolnoma je treba reorganizirati davčni sistem, občine morajo imeti večji manevrski prostor, določati morajo višino davkov na dohodke in potrošnjo. Od reforme davčnega sistema so odvisne spremembe v gospodarstvu in državi nasploh, saj potrebujemo več demokracije in neposrednega nadzora nad javno porabo. Pobuda Severne lige je jasno demagoška, zato pa se je treba vprašati, kje so bili ligaši, ko je bil ukinjen davek ICI. CINGOLANI: IMU je delno nepravični davek: gre za občinski davek, vendar bo del denarja šel v Rim, občinske uprave pa lahko znižajo le stopnjo, za katero same unovčijo denar. Poleg tega gre za davek, ki bremeni vse družine ne glede na njihove težave. Zaradi tega bomo davek IMU na prvo stanovanje znižali na 3,9 tisočink. Davek na drugo stanovanje bomo znižali v primeru, da je oddano v najem. MANGANELLI: Podpiram protest, ker sem prepričan, da davčna politika sedanje vlade še enkrat oškoduje revnejše sloje in se ne loteva potrate denarja javnih uprav. Če že govorimo o davku IMU na prvo stanovanje, se moramo vprašati, čigavo je pravzaprav stanovanje, če sem za njegov nakup najel posojilo; je stanovanje moje ali je njegov lastnik banka? ROMOLI: Pojasniti moram, da protesta ne podpiram, hkrati pa nasprotujem pretiranemu povišanju davčnega bremena, ki ga uvaja Montijeva vlada. Le-ta bi morala rezati stroške, tako kot je naredila goriška občina, ki si je s to politiko lahko privoščila celo znižanje davkov. Tudi Goričani so danes revnejši. In poslabšal se je položaj teh, ki so že doživljali stisko. Kako lahko občina pomaga? BOTTEGHI: Goričani so revnejši kot večina Italijanov. Proizvedeno bogastvo ni pravično porazdeljeno, tako da se povečuje razkorak med bogatimi in revnimi. Občina mora krčiti vse svoje nepotrebne stroške in se odpovedati nepotrebnim javnim delom, prihranjeni denar pa mora nameniti okrepitvi socialnih služb. Po drugi strani mora bolje razmisliti vsa javna dela, saj predstavljajo razni avtocestni odseki, vrata Italije, vzpenjače, hitre železnice, krožišča in obvoznice veliko potrato denarja, ki prispeva le k porastu javnega dolga. Naše geslo je zato »manj cementa, več storitev«. CINGOLANI: Občina lahko veliko pomaga. Najprej je mogoče prilagoditi občinske tarife dohodkom družin in zagotoviti prispevek osebam, ki so izgubile delo. Poleg tega se lahko zniža davek TIA in ustanovi sklad, iz katerega zagotavljati posojila družinam, ki ne uspejo več plačati najemnine. Veliko je starejših oseb, ki so same; njim bomo prisluhnili in se povezali z združenji prostovoljcev, ki bi jim lahko dostavljali na dom nakupljeno hrano. MANGANELLI: Dejstvo, da mnogi ljudje potrebujejo socialno pomoč, je zelo hudo; da se njihovo število povečuje, je še toliko huje. Sprašujem se, ali ni prišel čas, da bi razmislili o novih politikah za delo. ROMOLI: Ob običajnih podporah, kot so prispevki in olajšave za občane v gmotni stiski, se je občina v teh letih zavzela tudi za druge ukrepe, s katerimi je nudila pomoč starejšim osebam, delavcem v dopolnilni blagajni in brezposelnim. Navedite predlog za nov kakovostni skok v odnosih z Novo Gorico in Šempetrom. BOTTEGHI: Ustanoviti skupno občino med Gorico, Novo Gorico in Šempe-trom-Vrtojbo, pravo čezmejno občino. To bi bila Evropa. CINGOLANI: Prihodnji načrt za mestno mobilnost mora povezati vse tri občine. Sklicati je treba skupno zasedanje treh občinskih svetov, saj je povsem naravno, da bi določene odločitve sprejemali skupaj. Prirediti je treba kulturne prireditve, pri katerih sodelujejo vse tri občine. MANGANELLI: Sklicati moramo omizje z raznimi občinami o konkretnih projektih in skupnih pobudah. K omizju je treba povabiti tako politike kot tehnike. Njegova prioriteta morajo biti storitve za občane in mlade. ROMOLI: Odnosi s sosednjima občinama so po moji oceni že kakovostni. Skupaj skušamo graditi in nuditi našim občanom nov razvoj, brez nobenih zadržkov. V ospredje smo postavili interes ljudi in prepričan sem, da bo delo, ki ga trije župani opravljalo, v prihodnjih letih obrodilo sadove. Verjamete v EZTS? Kateri projekt naj bo v vrhu prioritet? BOTTEGHI: EZTS je lahko koristna ustanova, ki pa tvega, da bo nova puščav- Volitve 2012 GORICA ska katedrala post-prostoconskega obdobja. Nikakor se ne strinjam z izbiro Franca Frattinija za njegovega predsednika, saj se kot zunanji minister ni nikakor izkazal; bil je votel, tako da so mu celo nadeli vzdevek Frattini-Dry. CINGOLANI: Gre za dober projekt, čeprav je bil doslej neizkoriščen. Prioriteta bi morala biti ovrednotenje Soče. V nekdanjem sedežu gozdne straže ob pevm-skem parku bi lahko odprli vinoteko in muzej Soče, ob reki bi uredili priveze za kajake in rafte, tako da bi bila Gorica preko vodne poti povezana s kajakaškim centrom v Solkanu. Za uresničitev projekta bi lahko kar nekaj denarja črpali iz evropskih skladov. Če bodo Tondovi načrti neuspešni, moramo čim prej spodbuditi sodelovanje na področju zdravstva. MANGANELLI: Vanj verjamem. Prehitel sem njegovo ustanovitev in že pred leti predlagal večje sodelovanje med obmejnimi občinami. Med prvimi projekti, ki jih je treba uresničiti, je ureditev parka ob Soči, zgraditi čezmejne kolesarske steze, ustanoviti sklad za pomoč obrtnikom. ROMOLI: Nekateri projekti bi za naše območje predstavljali pravi preobrat: med temi so mednarodno univerzitetno središče, čezmejno zdravstvo in integriran turistični razvoj. Vse to je mogoče uresničiti s pomočjo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Kaj menite o projektu evropske univerze s sedežem v poslopju nekdanje goriške bolnišnice? BOTTEGHI: Všeč bi mi bilo, če bi bila v njem univerza goriškega prostora in da bi njene prostore in tečaje skupaj upravljali med Trstom, Vidmom in Ljubljano. CINGOLANI: Projekt je zelo dober. Bivša bolnišnica mora biti še naprej odprta javnosti, pridobiti mora čezmejno vlogo. MANGANELLI: Vse, kar lahko prispeva k rasti našega mesta, je nedvomno pozitivno. Že pred leti sem se zavzel, da bi Gorica dobila svoje univerzitetne tečaje. ROMOLI: To je prav gotovo eden izmed projektov, za katere smo najbolj zavzeti, tudi zato, ker sem ga sam predlagal. Je ideja o Gorici - dvojezičnem mestu uresničljiva? BOTTEGHI: Uresničljiva in neodložljiva, saj je treba uvesti učenje slovenščine v italijanskih šolah in hkrati izboljšati pouk italijanščine v slovenskih šolah. CINGOLANI: Ljudje morajo razumeti, da uporaba jezikov ni izključno vezana na njihovo zaščito, pač pa prinaša koristi tudi na drugih področjih, sploh pa prispeva k ovrednotenju osnovnega poslanstva Gorice, ki je od vsega začetka kraj srečevanja različnosti. Gorica je privlačna ravno zaradi razlik, ki jo zaznamujejo. MANGANELLI: Veliko bogastvo Gorice je ravno njena heterogenost, nedvomno pa je slovenska prisotnost med najpomembnejšimi. Večkulturnost je v globali-ziranem svetu brez mej naša prihodnost; je nekaj samoumevnega in je bo vedno več. ROMOLI: To se bo prav gotovo uresničilo v trenutku, ko bo dvojezičnost za ljudi postala nekaj nujnega in neodložljivega. Katero vlogo lahko odigra slovenska narodnostna skupnost v korist mesta? BOTTEGHI: V mestu ima pomembno vlogo. Brez slovenske narodne skupnosti bi bila Gorica le zaspano podeželsko mesteca. Enkratno značilnost mesta je zato treba izkoristiti v korist manjšine in večine. Še marsikaj je treba storiti, da se bomo osvobodili starih predsodkov, ki so v nekaterih starostnih kategorijah še prisotne. Slovenska narodna skupnost se v glavnem zaveda svoje moči, kar pa včasih spodbuja obrambne mehanizme, ki so vezani na preteklost. Zato so potrebni čisto novi, sodobni prijemi. Upoštevati je treba, da smo dobili nove manjšine, vse skupaj je treba premešati in ustvariti Goričana, ki je mešanica jezikov, barv, okusov in zvokov, ki so različni med sabo. Gorica naj bo stičišče severa in juga, vzhoda in zahoda, centra in periferije. Leva sredina na Korzu Levosredinska koalicija, ki podpira županskega kandidata Giuseppeja Cingo-lanija, bo volilno kampanjo zaključila s praznikom. Danes od 16.30 bodo na Verdijevem korzu na programu spek-takla, glasba skupine Radio Zastava, govori in koncert skupine Everage; od 19.30 dalje bodo delovali kioski s hrano in pijačo. Desna sredina na trgu Danes ob 18.30 bo na Trgu sv. Antona družabni shod ob zaključku volilne kampanje desnosredinske koalicije, ki podpira Ettoreja Romolija. Kandidata je včeraj prišel v Gorico podpret deželni koordinator stranke API Enrico Bertossi. Romoli se je med drugim odzval tudi na predlog Radikalcev, ki so ga spodbudili, naj se odpove odpravnini ob zaključku županskega mandata. Sklenil je, da bo denar (20.000 evrov) ostal občini. Greco z Zvezo levice Zveza levice bo danes v Gorici gostila Dina Greca, direktorja časopisa Libe-razione. O gospodarski krizi, Montije-vi vladi in stališčih Zveze levice se bo z občani pogovarjal od 12. ure dalje na Verdijevem korzu. Pannella v kampanji Poslanec in karizmatični predstavnik Radikalcev Marco Pannella bo danes prišel v Gorico podpret županskega kandidata Fabrizia Manganellija in kandidata za občinski svet Pietra Pipija; srečanje bo ob 10.30 v kavarni Sweet v Ulici Garibaldi. CINGOLANI: Njena vloga je temeljnega pomena. Slovenska narodnostna skupnost lahko prispeva k tkanju stikov s Slovenijo, lahko pomaga mestu pri preseganju njegove izolacije in starih predsodkov. MANGANELLI: Slovenska narodna skupnost je vedno odigravala pomembno vlogo v družbenem, kulturnem in gospodarskem življenju mesta. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je le potrdil to, kar je zgodovinska značilnost Gorice. ROMOLI: Slovenska narodnostna skupnost bo lahko prav gotovo odigrala zelo pomembno vlogo, kar se delno že dogaja, ko se bo čutila vključeno in bo prispevala h globalnemu projektu rasti in razvoja mesta. Kako ocenjujete neprestani porast vpisov - tudi izključno italijanskih otrok - v slovenske mestne šole? BOTTEGHI: Vsak otrok ima pravico, da odrašča v okolju, ki govori njegov materin jezik; zaradi tega slovenska narodna skupnost povsem upravičeno zahteva šole v slovenskem jeziku. Zaradi tega se mi ne zdi pozitivno, da vse več otrok iz italijanskih družin obiskuje slovenske šole. Veliko družin si želi, da bi se njihovi otroci naučili slovenščine, vendar recept za krepitev dvojezične družbe ne more biti ta, pač pa tisti, o katerem sem spregovorila v enem izmed prejšnjih vprašanj. Poleg tega vlada za slovenske šole prepričanje - upravičeno ali ne -, da imajo več sredstev na razpolago od italijanskih. V resnici so šole vseh stopenj vse do univerze v hudi stistki, saj so obravnavane kot storitev, sploh pa so jim odvzeli sredstva, da bi lahko opravljale svoje vzgojno poslanstvo. Družbe začenjajo usihati, ko jim zmanjka idej in energije mladih generacij. Pomanjkanje pozornosti do šol je znak te dekadence. CINGOLANI: Nedvomno gre za pozitiven podatek, ki kaže na to, da je v teku pomembna kulturna sprememba; mesto presega preteklost in gleda v prihodnost, ki bo temeljila na sožitju in sodelovanju na vseh področjih vsakdanjega življenja. MANGANELLI: Zelo pozitivno, saj prispeva k navezovanju stikov in k poznavanju jezika. Tudi jaz sem obiskoval slovensko osnovno šolo, čeprav slovenščina ni moj materin jezik. To mi je pri delu zelo koristilo. ROMOLI: Rastoče število vpisov v slovenskih šolah se mi zdi zelo pozitiven element, ki dokazuje, da vedno več družin -tudi italijanskih - vidi v učenju slovenskega jezika obogatitev, ki bo njihovim sinovom služila tudi v prihodnosti. / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR 23 gorica - Na občini včeraj dvignili deseterico kartic Novi sistem izposoje koles že vzbuja zanimanje med ljudmi Goriški sistem za izposojo koles že vzbuja zanimanje. Včeraj se je na občinskem uradu za stike z javnostmi v Ulici Garibaldi zglasila deseterica ljudi, ki so dvignili kartico, s katero se bodo lahko posluževali »javnih« koles. Zaenkrat je občina uredila pet izposojeval-nih postajališč - na trgu pred županstvom, ob parkirišču pred železniško postajo, na Travniku, pred goriškim sedežem Videmske univerze v Ulici Diaz in ob parkirišču na Drevoredu Oriani -, po napovedih pa bodo dodatno postajališče uredili tudi v Novi Gorici. Trenutno je v Gorici na voljo 35 koles, parkirnih mest zanje pa 56; tako naj bi preprečili, da se bodo uporabniki pripeljali do enega izmed postajališč in ostali brez parkirnega mesta. Če se bo to zgodilo, se bo moral kolesar odpeljati do najbližjega postajališča in tam pustiti kolo. V prvih mesecih bodo na občini s pomočjo računalniškega sistema nadzorovali tokove in ugotavljali, katera postajališča bodo najbolj obiskana. Če se bo izkazalo, da so potrebe drugačne, bodo uvedli kako spremembo. Kolesa si je mogoče izposoditi dan in noč. Za izposojo je treba razpolagati s kartico, ki jo lahko vsakdo dobi v uradu za stike z javnostmi v Ulici Garibaldi; odprt je ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 9. in 12. uro, ta teden pa izjemoma tudi danes po istem urniku. Kartica je brezplačna, za kavcijo in ključavnico pa je treba plačati 10 evrov. Ko smo dvignili kartico, moramo nanjo naložiti kredit, ki znaša najmanj pet evrov; nalaganje kredita je trenutno možno samo v uradu ekonoma- Izposojevalno mesto ta na županstvu (od ponedeljka do petka med 8.45 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 17. uro). Prvih trideset minut vožnje bo brezplačnih, naslednjih trideset minut bo vožnja stala 0,25 evra, za tretji pol ure bodo odbili en evro kredita, za četrti pol ure pa dva evra. Izposoja za dve uri in čez bo stala 4 evre, tri ure pa bodo predstavljale najvišji limit za izposojo. Namesto kartice bo izposojo omogočala tudi elektronska zdravstvena izkaznica, ki jo je treba predhodno aktivirati; tudi v tem primeru bodo kredit nalagali v uradu J p-31 I1 ^ £IDH| L SIRVIÓ r; CTYOlvroiBIWII >'(■<: mCMVUW DBU^B ■ iT3H.il riT4J.IE.ri hír^Ji-1 o ■— VME13E3ZI9 h',,',L' (li' ll-f "Ef J.J l ¡njklrmiš »Sledovi« slovenščine brez navodil ekonomata. V prihodnosti bo izposoja možna tudi s kreditno kartico; podjetje, na katerega se je občina naslonila, že dela na tem novem sistemu, s katerim ne razpolaga še nobeno drugo mesto v Italiji, poudarjajo na občini. V kratkem naj bi bilo tudi poskrbljeno za slovenski, angleški in nemški prevod navodil na stebrih-napravah za izposojo na postajališčih. Na njih smo namreč opazili »sledove« slovenščine in drugih jezikov, vendar prevoda navodil še ni, čeprav je zanj predviden prostor. (ale) poljane - Osemdeseti rojstni dan Natalia Juren je za domače »zlata« Svoj osemdeseti rojstni dan danes praznuje Natalia Juren, mama, babica in prababica. S posebno hvaležnostjo se je spominjajo vsi najbližji, ki pravijo, da ni dovolj besed, da bi se ji zahvalili za vse, kar je naredila in še dela zanje. Jubilantka se je rodila 4. maja 1932 na Poljanah v družini Rože Devetak in Franca Jurna, ki sta povila še Roziko, Franca (padel je pri partizanih med voj -no), Marico in Almo (obe sta danes pokojni) ter Štefanijo. Natalia, ki je pri hiši bila peta od šestih otrok, se je še kot deklica doma naučila trdega dela na kmetiji: tedanji časi so bili težki, zato so od jutra do večera garali za golo preživetje. Dne 6. oktobra 1956 je v Doberdobu stopila v zakon z Jožefom Ferle-tičem in z njim uredila stanovanje na poljanski domačiji. Kmalu je povila prvega sina, ki so mu sledile tri sestre. Z veliko ljubeznijo in mnogimi žrtvami je vzgajala otroke, ljubeče skrbela za dom in kasneje vestno upravljala edino trgovino na Poljanah. Hvaležni smo ji tudi pri Primorskem dnevniku, saj je od polovice sedemdesetih let do leta 1990 raznašala naš časopis po poljanskih domovih. S požrtvovalnostjo je veliko let negovala svojega očeta ter po njegovi smrti skrbela še za svojo ostarelo in bolno mamo. Danes svoje skrbi posveča možu in naraščaju, saj ima osem vnukov in pravnuka. V vasi jo imajo ljudje radi, ker zna vsakomur priskočiti na pomoč. Še vedno rada peče poljanske »pašte« in kuha sipe s polento za vso družino, ob tem tudi pridno pomaga pri obdelovanju vrta in njiv. Domači radi prisluhnejo Jubilantka Natalia Juren njenim pravljicam in pesmim, ki se jih spominja iz svojih otroških let, in pa tudi vicem, s katerimi zna poživiti vsak praznik. Natalia je neusahljiv enciklopedični vir, znajo tudi povedati njeni domači, saj vsaka beseda privabi v njen spomin zgodbico. Svojim že odraslim otrokom in vnukom pomaga na različne načine: skrbi za materialne potrebe, vselej pa ima zanje tudi nežno besedo in moder nasvet. Vsem njim je v veliko oporo. »Natalia je kot s soncem obsijana in od burje razbičana kraška skala, ki lahko prenese kateri koli potres,« pravijo njeni najbližji, ki ji ob današnjem življenjskem jubileju kličejo še na mnoga leta, zato da bi tako kot doslej z ljubeznijo, izkušenostjo in presenetljivo življenjsko silo varovala dom. Njihovo voščilo se glasi: »Draga mama, nona in pranona, imamo te nadvse radi!« vicenza - Izročili nagrade Citta Impresa 2012 Gorica izstopala Mad nagrajenimi tudi Livio Semolič, Boris Peric, Joško Gravner, Adriano Ossola, Stefano Cosma in Ettore Romoli V okviru petega festivala Citta Impresa so včeraj v Vicenzi izročili nagrade Citta Impresa 2012. Ob udeležbi ministra Corrada Passere so nagradili tisoč »proizvajalcev idej« z italijanskega severovzhoda, ki so jih izbrali med 2.500 kandidati, predlaganimi s strani univerzitetnih docentov, stanovskih organizacij, institucij, neprofitnih ustanov, novinarjev in drugih dejavnikov na teritoriju. Na nagrajevanju v Vicenzi je izstopala tudi Gorica, ob njej pa še predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Nagrado Citta Impresa 2012 so tako prejeli arhitekturni studio Claudia Meninna in Luigija Di Data, šolnik Livio Semolič, podjetnik Boris Peric, vino- gradnik Joško Gravner, knjigarnar in založnik Adriano Ossola, enogastronomski novinar Stefano Cosma in župan Ettore Romoli, ki je sinoči komentiral: »Tudi ob tej priložnosti je Gorica izpostavila svojo veliko podjetniško in kulturno bogastvo. Nagrajeno je bilo delo goriških osebnosti, ki so dejavne na najrazličnejših področjih. Ponosen sem, da sem bil vključen v to skupino in da sem z njimi zastopal naše mesto.« Župan je še poudaril, da mu je poleg priznanja v posebno čast predvsem dejstvo, »da je nagrada za inovativne in ustvarjalne ideje šla celotnemu mestu oziroma prosvetljenim podjetnikom in osebnostim s področja kulture, ki pripadajo ra- zličnima jezikovnima in kulturnima komponentama mesta - italijanski in slovenski -, ki ju povezuje en sam cilj: omogočiti rast Gorice«. In dodal je, da »v volilni kampanji, ki se izteka, so bila nasprotovanja med dvema mestnima skupnostma prvič stvar le maloštevilnih skupin. Hvaležen sem tistim pripadnikom slovenske manjšine, ki so delovali in še delujejo v interesu mesta, vendar ne samo s svojim podjetniškim, kulturnim in družbenim doprinosom, temveč tudi tako, da intenzivno ter z odprtim in konstruktivnim dialogom sodelujejo pri skupnem naporu, katerega cilj je preprečiti sprtostim, da ovirajo prihodnost Gorice«. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.15 »Hunger Games«. Dvorana 2: 18.00 - 20.40 »The Aven-gers« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 »Il castello nel cie-lo«; 19.50 - 22.00 »Il primo uomo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.30 »Hunger Games«. Dvorana 2: 17.00 - 19.40 - 22.15 »The Avengers« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »American pie: ancora insieme«. Dvorana 4: 17.20 »Seafood - Un pes-ce fuor d'acqua«; 20.10 - 22.15 »To Rome with Love«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Gli infedeli«. H Šolske vesti GLASBENA ŠOLA EMIL KOMEL V GORICI vabi otroke in mlade, ki jih zanima glasba, da obiščejo sedež šole v Gorici (Drev. 20. septembra 85) danes, 4. maja, v popoldanskih urah, ko bodo na šoli učitelji klavirja, kitare, violine, flavte in trobente; informacije na tajništvu (tel. 0481-547569, 0481-532163) ali po e-pošti in-fo@emilkomel.eu. ŠOLA ZA STARŠE V DIJAŠKEM DOMU: v četrtek, 10. maja, ob 18. uri bo predaval na temo »Kako ločitev vpliva na otroke« psihoterapevt Aldo Mattucci. Srečanja so javna, zagotovljeno je varstvo otrok, po predhodni najavi (tel. 0481-533495, info@dijaskidom.it). 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS 2012 v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb bo potekal v Dijaškem domu v Kopru od nedelje, 15. julija, do nedelje, 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12. do 20. leta starosti, ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V okviru Intercampusa bo od torka, 17. julija, do nedelje, 22. julija, potekal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja; informacije v goriškem uradu ZSKD. & Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za 4-dnevni izlet na Dunaj in v Bratislavo od 24. do 17. maja za ogled največjih zanimivosti. Prijave čim prej po tel. 0481-882203 (Eda L.) ali 0481532092 (Emil D.); na račun 200 evrov. IZLET PO KLETEH v organizaciji kulturnega društva Sovodnje bo potekal v soboto, 5. maja; vpisovanje in informacije po tel. 328-4713662 (Denis) ali na romina_c@live.it. SPDG in planinska društva z Goriškega vabijo 6. maja na skupni pohod na Škabrijel v okviru pobude Družne sa-botinske poti. Zbirališče ob 8.45 na Kekcu, start ob 9. uri. Skupne hoje bo okrog 4 ure. Na Škabrijel se bodo povzpeli (po drugi poti) tudi gorski kolesarji. Zaželena je predhodna prijava po tel. 328-8292397 (Robi). KULTURNI IZLET NA KOROŠKO v organizaciji ZSKD bo v soboto, 26. maja. Izlet je namenjen kulturnim de- lavcem in članom kulturnih društev. Predviden je avtobusni prevoz v smeri Šentjakob v Rožu z odhodom ob 7. uri s postankoma v Trstu in Gorici. Organizatorji prosijo, da se zainteresirani čimprej predhodno vpišejo, naknadno bodo sporočili podrobnejše informacije. H Čestitke NATALIJI,JURNOVIs Poljan želijo za visok življenjski jubilej - 80 let - zdravja, sreče in vsega dobrega vsi njeni najdražji. □ Obvestila OBČINA ŠTEVERJAN obvešča, da bodo danes, 4. maja, ob praznovanju zavetnika Sv. Florjana uradi zaprti. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. PET PROMIL ZA SPDG. Kako lahko pomagate Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici? Tako, da ob izpolnitvi davčne prijave namenite 5 promilov davka na dohodke fizičnih oseb društvu. Dovolj je, da na obrazcih za prijavo dohodkov v posebno, za to predvideno polje, vpišete davčno številko društva, ki je 80004000313. H Prireditve PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE KD BRIŠKI GRIČ v Števerjanu: v soboto, 5. maja, ob 21. uri ples s skupino Happy Day; v nedeljo, 6. maja, od 13. do 17. ure orientacijska vožnja z avtomobili »Brdaut«, ob 19. uri koncert »Parni Valjak Tribute«. AŠKD KREMENJAK organizira s pomočjo Alda Rupla orientacijski pohod po Jamljah in okolici. Zbirališče bo pred bivšo jameljsko šolo (sedež društva) v nedeljo, 6. maja, ob 8. uri, ob 8.30 bo štar-tala prva skupina. Skupine bodo štele od 3 do 5 članov. Po pohodu bo kosilo ob 13. uri, zatem nagrajevanje. Tisti, ki ima kompas, naj ga prinese s sabo. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita na srečanje s pesnikom, pisateljem in kulturnikom Cirilom Zlob- cem v ponedeljek, 7. maja, ob 20. uri v občinski knjižnici. Izhodišče srečanja bo knjiga »Vse daljave niso daleč (Italijanska srečanja slovenskega pesnika)«, ki je izšla pri ZTT. Srečanje je omogočila Fundacija Goriške hranilnice. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi na predstavitev vodnika »GO3D - Goriška: peš, s kolesom in s kajakom - Il Goriziano: a piedi, in bicicletta e in kayak« v torek, 8. maja, ob 18. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 4. maja, ob 18. uri Anna Maria Vinci predstavila svojo knjigo »Senti-nelle della patria«. ' . Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. UGODNO PRODAM stanovanje v Gorici, 100 kv.m, dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, klet in garaža; tel. 335-6525946. V GORICI v bližini železniške postaje oddamo v najem stanovanje z dvema spalnicama; tel. 0481-522206. Pogrebi DANES V PODGORI: 11.00, Hilarij Brezigar (ob 7.50 iz goriške splošne bolnišnice, od 8.00 do 9.15 v duhovniškem domu v Semeniški ul. 13 v Gorici) v cerkvi Sv. Justa (ležal bo od 9.30 dalje) in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Ervino De-corti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na ronškem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Alberino Altran (iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 8.50, Vittoria Cadenar vd. Moretto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob izgubi drage mame GABRIJELE izreka AŠD Sovodnje iskreno sožalje sinovoma Dariju in Markotu ter ostalim sorodnikom. w Petek, 4. maja 2012 1 Q LAHKO KANDIDIRAJO LJUBLJANA - Mednarodna smučarska zveza (Fis) je potrdila ustreznost kandidature Planice za nordijsko svetovno prvenstvo leta 2017. Gradivo, ki ga je delovna skupina za kandidaturo pod vodstvom Janeza Bukovnika pripravila v zadnjih mesecih, je odgovorilo na vsa vprašanja, ki so jih imeli člani strokovne skupine Fis.Tako se Planica lahko poda v boj za organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva, kjer jo čakajo močni protikandidati Zakopane, Lahti in Oberstdorf. Odločitev o prireditelju SP 2017 bo znana 31. maja. ROBBEN DO LETA 2015 BERLIN - Nizozemski nogometaš Ar-jen Robben, ki si kruh služi pri finalistu letošnje lige prvakov, nemškem Bayernu iz Munchna, je s klubom iz bavarske prestolnice podaljšal sodelovanje do leta 2015.«Navdušeni smo, da je Arjen podaljšal pogodbo do leta 2015,» je ob podpisu dejal izvršni direktor Bayerna Karl-Heinz Rummenigge in nadaljeval. Osemindvajsetletnik se je k Bayernu preselil iz Real Madrida leta 2009, zdajšnja pogodba pa bi se mu iztekla junija prihodnje leto. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it ODSTAVITEV IN KAZEN APrimorski ~ dnevnik FIRENCE - Zadnji dve tekmi Fiorentine v A-ligi bo vodil menad-žer kluba Vincenzo Guerini. Delia Rossi-ja, ki je v sredo zvečer na tekmi proti Novari v trenutku neprištevnosti fizično obračunal s svojim srbskim igralcem Ademom Ljajičem, je klub odstavil takoj po tekmi, disciplinska komisija pa ga je diskvalificirala za tri mesece. Uprava Fiorentine je suspendirala tudi Ljajiča. KOLESARSTVO - Gorazd Gazvoda bo letos edini Slovenec na dirki po Italiji Novinec pri tridesetih letih Edini slovenski kolesar na letošnjem Giru d'Italia bo tridesetletni Mariborčan Gregor Gazvoda. Branil bo barve francoske ekipe AG2R La Mondiale. Gazvoda bo prvič nastopil na Gi-ru in obenem bo to tudi njegov prvi nastop na eni izmed najbolj prestižnih tritedenskih dirkah. Na Dansko, kjer bo jutri start Gira, je dopotoval v sredo. Z njim smo se pogovorili malo po prihodu. Kako se počutite pred vašim prvim Girom? »Občutki so pozitivni. Upam, da bo tudi vreme dobro. Raje imam namreč toplo vreme. Forma se stalno izboljšuje, tako da nestrpno pričakujem sobotni start.« Kateri je vas cilj in/ ali naloga na dirki? »Dodeljena mi je bila naloga pomočnika. Pomagal bom predvsem ka-petanu ekipe Gadretu (lani ena etapna zmaga in končno tretje mesto po diskvalifikaciji Contadorja op. ur.). On bo naš glavni adut. V zadnjih tednih pa je v formi tudi Dupont, tako da bi morali imeti v ekipi kar dve špici.« Kaj menite o trasi Gira, ste morda preštudirali kakšno etapo? »Ne poznam proge tako, da bom dan za dnem pripravil posamezne etape. Vsekakor menim, da se bo Giro, kot ponavadi, odločil v zadnjem tednu, ko bodo na sporedu najtežje etape.« Štirikrat ste bil slovenski prvak v dirki na kronometer. Ali boste morda poskrbel za presenečenje na jutrišnji uvodni etapi na kronometer? »Težko bo. Prolog je za moje značilnosti prekratek.« Trasa letošnjega Gora, ki se bo začel jutri na Danskem; zgoraj Gorazd Gazvoda ansa Dolžina trase: Skupno 3.503,9 km; povprečno 166,9 Vrsta etap: 2 posamična kronometra 1 ekipni kronometer, 7 etap za sprinterje, 4 sredogorske etape, 3 sredogorske etape s ciljem v strmini, 1 visokogorska etapa, 3 visokogorske etape s ciljem v strmini Vaša izkušnja na dirkah na kronometer pa bo koristna na ekipnem kronometru, v četrti etapi. Ali ste kaj trenirali skupaj? »Prav gotovo bom nastopil bolj samozavestno. Žal pa nismo nič trenirali skupaj. Všeč pa mi je ekipni kronometer, saj je zelo privlačen za publiko.« Kakšni pa so načrti po Giru? »Vse bo odvisno kako se bom počutil na koncu in če bom prevozil cel Giro. Vsekakor mislil, da si bom vzel krajšo pavzo, ampak ni še ničesar odločenega. Plani se hitro spreminjajo. Tudi za nastop na Giru sem zvedel le pred tremi tedni. « Kam konec tedna LJUSI JAMA Nedelja, 6. maj, v Trstu (Veliki trg ob 11.00) NOVA BAVISELA Gremo na izlet Evropski maraton 2012 Kulturni pridih nedeljskemu športnemu dnevu v Trstu - ob Evropskem maratonu bo v večernih urah še tekma med Juventusom in Cagliarijem - lahko da tudi ogled razstave Razprta obzorja (v nekdanji ribarnici od 10. do 20. ure). V naslonjaču pred TV Nedelja, 6. maja, po Italia 1 ob 15.30 MOTOCIKLIZEM VN Portugalske Bo tudi na Portugalskem v ospredju dvoboj med Stonerjem in Lorenzom? Bo Avstralcu, dvakratnemu svetovnemu prvaku (41 točk), uspelo na tretji dirki sezone prevzeti tudi vodstvo na skupni razvrstitvi, kjer vodi Lorenzo s 45 točkami? Navijamo za »naše« Nedelja, 6. maja, na Opčinah ob 18.00 KOŠARKA: DRŽAVNA DIVIZIJA C Jadran Qubik Caffe' -Alba Cormons ..... . i ^a Popolnoma nova zgodba, njen konec pa bo pisala res najboljša ekipa prvenstva. V končnici za napredovanje bo prvič pred domačimi igralci nastopal tudi Jadran Qu-bik, ki želi iztržiti čim več. Da bo to lahko dosegel, potrebuje tudi pomoč navijačev! Pet sezon ste nastopali z ekipo Perutnina Ptuj. Nato ste oblekel dres japonske in tudi avstrijske ekipe. Potem še eno sezono s Perutnino in zdaj francoska ekipa. Zakaj tudi daljni vzhod? »Takrat je prvič razpadla ekipa Perutnine Ptuj in moral sem si poiskati novo. Japonska ekipa EQA Meitan Hompo, ki je imela francoskega sponzorja, me je poklicala, da bi pomagal japonskim kolesarjem. Dirkali smo predvsem v Franciji in Španiji. Ekipa je bila dobra, nekakšna odskočna deska za azijske atlete. Med temi je bil npr. Miyazawa, ki zdaj nastopa z ekipo Saxo Bank. Škoda, da ekipe ni več.« Letos ste prestopil v eno izmed najboljših profesionalnih ekipah, AG2R La Mondiale. Kako vam je uspelo in kako se počutite v ekipi? »Mislim, da so lanski rezultati na dirkah na Kitajskem (Gazvoda je zmagal na etapni dirki Tour of Qing-hai Lake op. ur.) pritegnili pozornost name. Odprla so se vrata med vrhunskimi ekipami in tega se zelo veselim. V ekipi se počutim odlično, vse je do potankosti organizirano.« Kdaj ste pričel kolesariti? »V šoli sem gojil predvsem tenis. Kolesaril sem le, da bi izboljšal kondi-cijo. Nato pa sem se pričel ukvarjati tekmovalno tudi s kolesom. Stopil sem do ekipe Perutnina Ptuj, ki je bila najboljša opcija in tam se je pričela moja kolesarska kariera.« V ekipi Perutnina Ptuj ste kolesaril z mnogimi slovenskimi kolesarji, ki trenutno nastopajo s profesionalnimi ekipami. Ali ste v stiku z njimi? »Srečujemo se po dirkah. Tako je npr. z Božičem, Korenom in Golčer-jem, s katerimi sem kolesaril skupaj. Pred kratkim pa sem srečal Brajkovi-ča na dirki po Tridentinskem.« Ali vam je kdo od slovenskih kolesarjev dal pred Girom kakšen nasvet? »Pogovoril sem se predvsem z Golčerjem, s katerim trenirava.« Kot vsak slovenski kolesar ste večkrat nastopil na Ionjerski dirki, ali imate kakšen poseben spomin? »Kako bi lahko pozabil na leto, ko je snežilo. Res neverjetno in nepričakovano.« Edvin Bevk NOGOMET Slovenija od danes gosti EP U17 LJUBLJANA - Slovenija bo od danes dalje gostila 11. evropsko prvenstvo nogometašev, starih do 17 let. Na njem bo nastopilo osem reprezentanc. V skupini A bodo igrale Francija, Islandija, Gruzija in Nemčija, v skupini B pa bodo ob gostiteljici Sloveniji še Belgija, Poljska in branilka naslova Nizozemska, ki je tudi prvi favorit turnirja. Skupina A bo svoje tekme igrala v Domžalah in v Ljubljani, kjer bodo tudi polfinalni in finalna tekma, skupina B pa bo igrala v Mariboru in Lendavi. Iz vsake skupine napredujeta dve najboljši reprezentanci v polfinale. Uvodna tekma prvenstva bo danes v Lendavi, ko se bosta ob 14. uri pomerili Poljska in Belgija. Slovenija bo svojo prvo tekmo igrala na isti dan ob 20.15 v Mariboru prav proti branilcem naslova. HOKEJ NA LEDU - Danes se začenja SP najboljših 16 reprezentanc na svetu v hokeju na ledu. SP 2012 skupaj gostita Finska in Švedska. Na prihajajočem prvenstvu bodo v skupini A v dvorani Hartwall Arena v Helsinkih, ki lahko sprejme 13.300 navijačev, igrale Finska, Kanada, ZDA, Švica, Slovaška, Belorusija, Francija in Kazahstan. V dvorani Globen v Stockholmu (prostora ima za 13.850 gledalcev) pa se bodo borile Švedska, Rusija, Češka, Nemčija, Norveška, Latvija, Danska in Italija. PRVAK 1 - Španski nogometni velikan Real iz Madrida si je z zmago v Bilbau proti Athleticu s 3:0 zagotovil naslov državnega prvaka, prvega po letu 2008 in skupno 32. Lionel Messi je na tekmi Barcelone proti Malagi (4:1) zadel trikrat in z rekordnimi 46 zadetki vodi na lestvici strelcev španske lige. V vseh tekmovanjih v sezoni pa je dosegel že 68 golov, kar je eden več od dosedanjega rekorda, ki ga je imel v lasti Nemec Gerd Mülller iz sezone 1927/73, ko je igral za Bayern iz Münchna. PRVAK 2 - Ajax iz Amsterdama si je z zmago proti VVV Venlu z 2:0 priigral 31. naslov nizozemskega nogometnega državnega prvaka. VATERPOLO - Igralci tržaškega kluba Pallanuoto Triester so v Padovi doživeli že četrti zaporedni poraz v rednem delu A2-lige (6:5) in so zdaj dokončno izločeni iz boja za uvrstitev v končnico za napredovanje. NOGOMET - Cagliari - Juventus v nedeljo v Trstu Dokončno ob 20.45 Zaprte ulice, posebni ukrepi za navijače - Do jutri ob 19.00 na voljo le še najdražje vstopnice RIM, TRST - Tekma predzadnjega kroga nogometne A-lige med Cagliarijem in Juventusom v Trstu bo ob 20.45 in ne ob 15. uri kot je bilo sprva določeno. Za dokončno spremembo urnika - neuradno se je o njem govorilo že od vsega začetka - se je združenje Lega calcio odločilo po rednem krogu v sredo, da bi bila tekma istočasno kot derbi med Interjem in Milanom, s čimer naj bi bila zagotovljena regularnost prvenstva. Predsednik združenja Maurizio Beretta se je pred odločitvijo posvetoval s pooblaščenim upraviteljem Milana Adrianom Gallianijem, ki se je s sklepom Lege strinjal. Dva kroga pred koncem lige ima Juventus na lestvici le točko prednosti pred Milanom, zato je nedeljska tekma v Trstu kajpak lahko tudi že odločilna. Navijači stare dame so upali, da bodo na stadionu Rocco že lahko proslavljali «scudetto«, vendar jim je najbrž račune zamešal Buffon s svojo napako, po kateri je Lecce predvčerajšnjim nepričakovano dosegel gol in osvojil točko na olimpijskem stadionu v Turinu. Ker pa igra Milan pro- ti Interju, je seveda tudi možno, da izgubi. Kakorkoli že, podrobnejši računi so pokazali, da je Cagliari po zadnjem krogu že dosegel obstanek, zato mu ne gre za nohte. Ker pričakujejo, da bo Rocco v nedeljo poln (na voljo je le še nekaj najdražjih vstopnic, blagajne pa bodo zaprli že jutri ob 19. uri), oblasti pozivajo Tržačane, naj se na stadion odpravijo peš ali z avtobusi. Za tiste, ki prihajajo iz bolj oddaljenih krajev, so predvidena posebna parkirna mesta, od katerih se bodo na stadion odpravili s posebnimi avtobusi. Večina ulic okrog stadiona bo v času pred tekmo in po njej zaprtih. Kar zadeva namestitve gledalcev so določili, da bodo vsi navijači Cagliarija spremljali tekmo s stranske tribune Furlan, na nasprotni strani, kjer je tribuna razdeljena na tri dele, pa bodo ločeno namestili navijače Juventusa iz Piemonta, ki imajo navijaško izkaznico (zahodni sektor), navijače s Tržaškega (centralni sektor) in druge navijače (vzhodni sektor). / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 ŠPORT 23 evropski maraton 2012 - Prvi dan v znamenju teka Veliki trg epicenter teka za vse od treh let dalje Svetlo modra barva je včeraj preplavila Veliki trg in oznanjala, da se je letošnji Evropski maraton začel. Svetlo modre so bile namreč majice več kot 2.300 otrok, ki so se v jutranjih urah pomerili na 12. Baviseli Young. Od jasličnih otrok do starejših srednješolcev so se pomerili na različnih razdaljah ob navijanju in ploskanju vzgojiteljev, učiteljev in staršev. Teka mladih so se udeležili tudi učenci osnovnih šol Ribičič pri Sv. Jakob in Milčinski s Katinare, srednje šole Ivan Cankar iz Sv. Jakoba in starejši predšolski otroci občinskega vrtca v Dijaškem domu. Vsi udeleženci so v dar dobili majico in malico, najboljši trije tudi spominsko kolajno. Veliki trg je bil včeraj nasploh center športnega dogajanja prvega dne Evropskega maratona. V zgodnjih popoldanskih urah je združenje Calicanto On-lus, ki skrbi za športno in kulturno sodelovanje med mladimi in mladimi s posebnimi potrebami, priredilo skupinski tek. Dijaki srednjih in višjih srednjih šole ter prostovoljci so se z mladimi s posebnimi potrebami pomerili v teku okrog trga. Zvečer pa so Veliki trg preplavili rekreativni tekači, ki so tekaški konec tedna ot-vorili z maxi štafeto 200x1000. Dogajanje Evropskega maratona se je včeraj preselilo tudi na nabrežje, kjer bo do nedelje stekel nešportni del prireditve. Prav tam so postavili tudi glavni oder, kjer se bodo predstavile mladinske glasbene skupine, v večernih urah pa bodo na vrsti koncerti. Stoji tudi velik ekran. Vzdolž nabrežja pa od včeraj deluje več stojnic s športno opremo, stojnice, ki promovira-jo različne tekaške prireditve (v centru maraton promovirajo tudi Ljubljanski maraton), projekte pokrajinskih in deželnih ustanov ter socialnih služb. Naselje, ki v malem spominja na tisto, ki ga pripravijo za Barcolano, seveda ponuja tudi dobro obložene kioske z gastronomskimi spe-cialitetami. Zanimivost predstavljajo visoke bele škatle, ki jih obiskovalci lahko opazijo v centru maraton ter na stojnicah turističnega urada naše dežele. V soboto bo- Zjutraj so najmlajši preplavili Veliki trg (zgoraj), številni tekači pa so se zbrali v centru maraton, kjer so v popoldanskih urah lahko že dvignili startne številke kroma do stale tudi na Velikem trgu, v nedeljo pa še pri skladišču 26, kjer bo okrepčevalnica za rekreativne tekače Bavisele Family. Gre za inovativen način promocije preko facebooka: prvih 1000 prijavljenih na netekmovalni tek bo namreč prejelo tudi zapestnico, preko katere bodo lahko tisti, ki imajo svoj profil na facebooku, objavili na svojem zidu sliko in tudi promocijsko sporočilo o Evropskem maratonu. Snovalci so prepričani, da bo tako dogajanje v Trstu pronicalo med več sto-tisoč ljudi, glede na to, da ima vsak profil povprečno 250 prijateljev. Današnji program 15.00 Nastopi glasbenih skupin: Indigo, Shoeless, Bencazzadadiscoparty2 (naselje Bavisela) 16.00 24 ur Waterbike (začetek tekme pred Velikim trgom) 18.00 Zumba Na Bavisela (naselje Bavisela) 21.00 Koncert: Rodolfo Vitale Swing Orchestra (naselje Bavisela) košarka - Jadran Qubik, Bor Radenska in Breg začenjajo končnico na domačih tleh Zdaj gre zares! Prvo tekmo četrtfinala končnice za napredovanje v državno B-divizijo proti Albi Cormons bo Jadran Qubik Caffe igral v nedeljo ob 18.00 v dvorani openske Polispor-tive. Ker je PalaCova zaseden, bodo jadranovci igrali doma na nedeljo tudi morebitno tretje srečanje serije, 13. maja vedno ob 18.00. Drugi dvoboj pa bo v četrtek, 10. maja, ob 20.30 v Krminu. Jadranov pomožni trener Andrea Mura opozarja, da je nasprotnik fizično izjemno močan, saj računa na četverico kakovostnih visokih igralcev: krili Franco in Muz ter centra Biasizzo in Raccaro. »V povratnem dvoboju, ko smo v Brdih izgubili za dve točki (74:72), so nas dobesedno preskočili, pod našim košem so polovili kar 19 odbitih žog,« je dejal Mura. »Ključni mož pa je levoroki play-maker Fi-lippo Franz, letnik 1991, ki se je znašel v peterki po poškodbi Driusa in odigral odlično sezono. V odločilnih trenutkih prevzema odgovornost in je s skoraj sedmimi odbitimi žo- Spored četrtfinala končnice DRŽAVNA DIVIZIJA C Jadran Qubik - Alba Cormons 1. tekma: nedelja, 6. maja ob 18.00 na Opčinah 2. tekma: četrtek, 10 maja ob 20.30 v Krminu 3. tekma: nedelja, 13. maja ob 18.00 na Opčinah DEŽELNA C-LIGA Breg - Romans 1. tekma: jutri, 5. maja ob 20.30 v Dolini 2. tekma: sreda, 9. maja ob 20.30 v Romansu 3. tekma: sobota, 12. maja ob 20.30 v Dolini Bor Radenska - Tolmezzo 1. tekma: jutri, 5. maja ob 20.30 v Trstu 2. tekma: sreda, 9. maja ob 2030 v Tolmeču 3. tekma: nedelja, 13. maja ob 18.00 v Trstu gami na tekmo tudi prvi skakalec.« Na zunanjih položajih trener Cittadini razpolaga tudi z izkušenim Coceanijem, ki je igral tudi na ravni B-lige, in mladim Cucutom. V tretjem krogu rednega dela je Jadran na Opčinah premagal Cormons s 76:58. Med tednom so se jadranovci ustrezno pripravili na letošnji debi v play-offu. Trenirali so v ponedeljek namesto v torek, 1. maja, trener Vatovec pa je v telovadnici razpolagal s kompletno zasedbo. V nedeljo ob 18.00 bodo na sporedu tudi preostali obračuni prvega kroga končnice Marghera - Cittadella, Caorle - Servolana in Pordenone -Venezia. Prvo srečanje odločilne serije play-outa za obstanek med Coneglianom in Latisano pa bo jutri ob 21.00 v Venetu. V nedeljo bodo lahko vsi športniki, ki nastopajo pri slovenskih društvih, vstopili brezplačno. Bor Radenska in Breg začenjata svojo pot v končnici prvenstva deželne C-lige jutri ob 20.30 na domačem parketu: po rednem delu vodilni Brežani v Dolini proti Ro-mansu, tretje uvrščeni borovci pa na Prvem maju proti Tol-mezzu. Brežani so kajpak glavni favoriti za napredovanje, kaj šele v tem prvem krogu, ko jih čaka ekipa z Goriškega, ki je prvenstveno merila na miren obstanek v ligi. Krašovče-vi varovanci pa bodo po drugi strani predvidoma precej bolj obremenjeni s psihološkim pritiskom, medtem ko gostje sploh nimajo kaj izgubiti. Romans je kar solidna ekipa, ki je 30 krogov sklenila s polovičnim izkupičkom zmag in porazov. Pod košema lahko parira Bregovim centrom z robatim Iličem in skočnima Dreasom ter Costo, na zunanjih položajih pa so glavni viri igre in košev Tomat, Gaggioli in Bullara. Breg je tekmeca v rednem delu obakrat premagal, 74:77 v gosteh in 74:64 doma. Ob tej priliki se bodo predstavniki dolinske občine mogoče vendarle predstavili v popolni postavi, čeprav ostaja po povratku Giacomija še vprašljiv nastop rekonvalescenta Saše Ferfoglia. Jadran bo prvo tekmo play-offa odigral v nedeljo Borovce pa čaka sila neugoden tekmec in na papirju bistveno bolj izenačena serija. Tolmezzo je bil na koncu rednega dela šesti, vendar imel je samo zmago manj kot Popovičevi možje in je Svetoivančane obakrat premagal (66:67 v zadnji sekundi na Prvem maju in gladko, 80:62, doma). V četrtfinalu sta se moštvi pomerili že lani, ko je po treh tekmah in z dvema zmagama v domači dvorani v polfinale napredoval Bor. Nosilci igre Karnijcev so play-ma-kerja Francescatto in Bonis, branilec Tosoni, krila Adami, Candotti in Naglič ter centra Polo in Stroppolo. Na nastop so se borovci med tednom primerno pripravili, v sredo so igrali tudi koristno prijateljsko tekmo proti Servolani. Zaradi bolečin v hrbtu je miroval le Niko Što-kelj, ki pa bi moral biti naposled tako kot vsi ostali igralci le na razpolago. Povratni srečanji bosta v sredo ob 20.30 v Romansu oziroma Tolmeču. Morebitno tretjo tekmo bi Bre-žani igrali spet v soboto ob 20.30, Borovi košarkarji pa šele v nedeljo, 13. maja, ob 18.00. v uradu Na telefon odgovarja Erika Cotič Če boste v naslednjih dneh (ali pa ste že) poklicali urad novoustanovljenega kluba Nuova Bavisela, vam bo najbrž odgovorila simpatična in razpoložljiva Erika Cotič. Slovenka z Vrha sv. Mihaela je v klubu odgovorna za tajništvo in vsem, ki pokličejo, nudi najrazličnejše informacije: »Tačas Tržačani, pa tudi tujci največ sprašujejo, kje je center maraton, preverjajo, ali so prijavljeni, sprašujejo, kdaj bodo v nedeljo odpotovali avtobusi na start, pa tudi katere ulice bodo zaprte za promet,« je pojasnila 24-letnica, ki se je zaradi znanja različnih jezikov vključila v gonilno kolo Evropskega maratona. V Trstu tudi Slovenec Mitja Kosovelj Med top runnerji bo letos tudi slovenski olimpijec Mitja Kosovelj, ki je že kvalificiran na OI V Londonu in bo v Trstu lovil zmago v polmaratonu. PREVZEM ŠTEVILK - Kdor se mora na tekaško preizkušnjo še prijaviti ali samo dvigniti startno številko in promocijski material lahko to stori še danes od 10.00 do 20.00 in jutri ob 10.00 do 19.00. OMEJITEV PROMETA - Od 6.00 do 11.00 ure oziroma do zaključka prireditve bodo uvedli prepoved prometa in parkiranja vozil na obeh straneh cestišča in preusmerite javnih prevoznih sredstev v Devinu na trgu pred gradom med hišno št. 28/1-29-50-56 in 68/a, na pokrajinski cesti št. 2 na odseku med hišno št. 28/A in 10/D ter a cestnem odseku med št. 69 in št. 75/V. košarka - U17 Peto mesto je za Dom lep uspeh Dom Mark - Intermuggia 62:37 (18:8, 32:19, 51:25) Dom Mark: Zavadlav, Termini 8, Franzoni, Osso 2, Zera 8, Bensa 16, An-tonello L. 17, Antonello M. 2, Peteani 2, Bogaro 4, Mattiussi, Gaggioli 3. Trener: Eriberto Dellisanti. Libertas TS - Dom Mark 77:53 (20:12, 40:29, 63:44) Dom Mark: Zavadlav, Termini 6, Franzoni 3, Osso 2, Zera 6, Antonello L. 27, Peteani 5, Bogaro 4, Mattiussi, Gaggioli, Primožič. Trener: Eriberto Dellisanti. Mladi domovci so zaključili letošnjo sezono prvenstva U17 z lepo zmago proti Intermuggi in porazom proti zelo solidni ekipi Libertasa iz Trsta. Na predzadnji tekmi proti Intermuggi so Dellisantijevi varovanci, ob podpori številne publike in navijaške skupine Stardust Elite Cheer, zasluženo slavili zmago z visoko koš razliko. Lepo predstavo so Termini in soigralci prikazali tudi v zadnjem krogu prvenstva, ko so se, kljub okrnjeni postavi, žilavo upirali favoriziranemu Libertasu do začetka četrtine. Tedaj so nerodno izgubili nekaj žog v napadu in nasprotniku dovolili dovolj visoko prednost, ki je onemogočala preobrat. Domovci zaključujejo prvenstvo na petem mestu. V Domovem taboru ocenjujejo rezultat pozitivno, saj so nastopali z ekipo, ki je bila v povprečju leto dni mlajša od nasprotnikov. Čeprav se je sezona zaključila, bodo Bensa in soigralci nadaljevali s treningi pod taktirko trenerja Eriberta Dellisantija, saj jih čaka junija nastop na turnirju Aibi v Foljanu. (av) / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 23 odbojka - 1. ženska divizija na Goriškem Soča Govolley prvi finalist Vpolfinalu tudi na povratni tekmi boljša od Caprive - V finalu med zmagovalcem dvoja med Turriacom in Mosso Capriva - Soča/Govolley Kmečka banka 1:3 (20:25, 25:19, 23:25, 16:25) Soča/Govolley: Antonič 7, Bressan 24, Mama 17, Povšič 0, Saveri 9, Valen-tinsig 4, Zavadlav 3, Gabbana, Giuntoli, Humar (L1), Pozzo (L2), Uršič. Trenerka: Paola Uršič Odbojkarice Soče in Govolleya so še na povratni tekmi premagale ekipo iz Koprivnega in se tako po pričakovanjih uvrstile v finale končnice za prestop v D-ligo. Varovanke trenerke Paole Ur-šič, ki so redni del prvenstva zaključi- le brez poraza (in so še vedno nepre-magane) in z veliko prednostjo pred ostalimi ekipami, so se morale sicer za zmago kar potruditi. V zelo majhni telovadnici se namreč nikakor niso znašle, tako da so zaigrale slabše kot na prejšnjih tekmah. V prvem setu so slabše sprejemale in napadale, tako da je Capriva povedla 20:15. Naše odbojkarice pa so se tedaj zbrale in nanizale deset točk zapored. V drugem nizu so bile premalo učinkovite na mreži, kar so domačinke izkoristile. Tretji set je bil najbolj izenačen, Soča/Govolley je še vedno igrala nihajoče, na koncu pa je zaigrala zelo požrtvovalno in imela tudi nekaj športne sreče. V zadnjem nizu se je naši ekipi že poznala utrujenost, toda s top scorerko Bressanovo na servisu in uspešnimi napadi je vendarle slavila in se tako veselila uvrstitve v finale. V drugem polfinalu je na prvi tekmi v Turjaku prišlo do presenečenja, saj so domačinke po tie-breaku premagale Mosso, ki je redni del prvenstva zaključila na drugem mestu. (T.G.) odbojka - Deželne lige V ospredju Soča-Val in boj za obstanek Zaleta D V deželnih odbojkarskih prvenstvih bo jutri v ospredju slovenski der-bi v Sovodnjah, kjer se bosta pomerila Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnji in Val Imsa Glass Global System. Na papirju so favoriti odbojkar-ji Vala, ki v skupini za obstanek zasedajo 2. mesto, točke pa potrebujejo predvsem Sočani, ki še vedno lahko upajo na neposreden obstanek v C-li-gi. V zadnjih treh krogih bi morali nadoknaditi štiri točke zaostanka, kar ni nemogoče. Če izvzamemo derbi proti valovcem, ki je poglavje zase, čakata Berdonove varovance še spopada z ekipama, ki sta trenutno tik pred njimi (Mortegliano in Cus). Obe imata v zadnjih krogih na koledarju vsaj eno na papirju zelo težko tekmo (Morteglia-no celo dve). Če na teh tekmah ne bo presenečenj, bodo Sočani pravzaprav celo sami kovači svoje sreče. Kar zadeva jutrišnji derbi, bosta obe naši ekipi okrnjeni. Soča bo tako igrala s postavo iz zadnjih krogov, pri Valu pa poleg Lavrenčiča, ki ni še nared za igranje, ne bo Tadeja Langa. Mladi slogaši se odpravljajo v Buio Mlajša Slogina postava, ki je prejšnji teden matematično izpadla v D-ligo, bo tokrat gostovala v Buii. Domačini si niso še zagotovili neposrednega obstanka, tako da bodo gotovo igrali motivirano. Na papirju so tudi boljši od naše ekipe, ki se jim bo skušala čim boljše upirati. Zalet C še četrtič letos proti Reani Odbojkarice Zaleta C bodo na domačih tleh igrale proti Reani, ki so jo v letošnji sezoni dvakrat premagale, enkrat pa so proti njej izgubile. Nasprotnice so zelo borbene in prav gotovo ne bodo naši ekipi ničesar poda- Igralke združene ekipe Zalet D čaka jutri pri Briščikih (začetek ob 18. uri) ena ključnih tekem za obstanek v deželni D-ligi kroma rile. Maverjeve varovanke bodo morale za zmago zato igrati boljše kot na zadnjih tekmah. Med tednom so odigrale tudi prijateljsko tekmo proti Virtusu, ki si je že priboril napredovanje v C-ligo. Drugouvrščeno Buio morajo nujno premagati Zalet D čaka jutri izredno pomembna preizkušnja. Berlotove varovanke bodo gostile drugouvrščeno odbojka Sloga Tabor: slovo od lige proti vodilnemu Odbojkarji Sloge Tabor se bodo po doseženem obstanku poslovili od B2-lige z jutrišnjim gostovanjem pri vodilni Sar-meoli (ob 21. uri), ki je že zdavnaj osvojila prvenstvo, v katerem je doživela en sam poraz. Skupno je v 25 krogih oddale le osem točk, eno od teh tudi Slogi Tabor, ki si lahko šteje v čast, da je najboljši ekipi v ligi na tekmi v Repnu iztrgala dva seta. Jutri bo v gosteh to težje ponoviti, čeprav je za obe ekipi tekma brez pravega pomena. Želja trenerja Bat-tistija je vsekakor, da bi fantje poskušali presenetiti, z novimi točkami pa bi lahko na lestvici morebiti prehiteli še eno ekipo. Slogaši, ki bodo redno trenirali do konca meseca (nato pa jih čaka program kondicije in tekem na mivki in na odprtem), bodo v Sarmeoli nastopili predvidoma v popolni postavi. Jernej Terpin se je izkazal Buio, proti kateri so letos igrale že trikrat. Zmagale so sicer le enkrat, vse tri tekme pa so bile v glavnem izenačene. Tokrat morajo ciljati na vse tri točke, saj bi z njimi naredile pomemben korak na poti do obstanka v D-ligi, medtem ko bi bile v primeru gladkega poraza močno odvisne tudi od rezultatov v drugi skupini za obstanek. Če hočejo zaletovke zmagati, bodo morale igrati zelo borbeno in na višku svojih sposobnosti. (T.G.) hokej na rolerjih Znani nasprotniki Poleta Polet Kwins bo v finalnem čet-veroboju končnice za napredovanje v A2-ligo hokeja na rolerjih igral proti Messini, Veroni in Modeni. Finalni četveroboj bo prihodnji konec tedna. Državna zveza pa mora še določiti kraj tekmovanja. Polet Kwins U17 v državnem finalu Mladinska ekipa under 17 Poleta Kwins si je v torek pri Pisi izborila mesto v finalnem četveroboju za naslov državnega mladinskega prvaka v hokeju na rolerjih. Igralci open-skega kluba bodo igrali proti Realu iz Turina, Padovi in Asiagu. V polfina-lu so tudi na povratnem srečanju z razliko dveh golov premagali Moline-se. Negativna novica je, da se je huje poškodoval Poletov vratar, ki ga zanesljivo ne bo na državnem finalu v drugi polovici maja. NOGOMET Mineju Puricu trije krogi, kazni zdesetkale Sovodnje in Primorje Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je branilcu Vesne Mineju Puricu zaradi hudega prekrška dosodila tri kroge kazni. Puric bo tako prisilno miroval tudi v prvem prvenstvenem krogu v prihodnji sezoni, saj manjkata do konca letošnje sezone še dve tekmi. V nedeljo bodo zaradi rdečih kartonov in štirih opominov »počivali« še: Martin Cheber (Vesna), Luca Paravan, Adriano Trampus in Manuel Komic (vsi So-vodnje), Federico Bellemo, Andrea Bobbini in Gerardo Mescia (vsi Pri-morje) V okviru priprav za nastop na Trofeji dežel je moška reprezentanca FJK do 16 let (vodi jo Antonio Casarin in jo sestavljajo tudi mnogi igralci Olympie) v Bellunu nastopila na 7. memorialu Carlo Zanella. Ekipa se je prebila iz svoje skupine, v polfinalu je premagala reprezentanco Veneta z 2:1, v finalu pa z enakim izidom še Bassano. Za najboljšega igralca turnirja je bil imenovan član reprezentance FJK iz vrst Olympie Jernej Terpin. nogomet - V Sovodnjah Vsi zelo navdušeni Simbolični zaključek sezone sodelovanja med ŠD Sovodnje in šolami Pri ŠD Sovodnje so si v zadnjih dveh tednih pošteno zavihali rokave: v sovodenjskem športnem centru so pod streho spravili veliko tekem. Poleg tekem domače ekipe v 1. amaterski ligi so gostili tekme Trofeje pokrajin, Trofeje narodov in Trofeje Nereo Rocco. »Pred mednarodno tekmo med slovensko izbrano vrsto do 17 leta starosti in Izraelom smo izrabili priložnost in organizirali simbolični zaključek letošnjega sodelovanja med našim društvom in nekaterimi goriškimi osnovnimi šolami. Prepričan sem, da bo dolgoročno to sodelovanje s šolami obrodilo sadove,« je povedal predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. Prireditev, na kateri je nastopilo 110 učencev in učenk osnovnih šol Alojz Gradnik iz Števerja-na, Oton Župančič iz Gorice, Abram iz Pevme in Butkovič iz Sovodenj, so si ogledali tudi podpredsednik nogometne zveze Slovenije Franc Kopatin in predstavnik Medobčinske zveze iz Nove Gorice Ciril Tomšič. Sovodenjsko občino je zastopala odbornica za šport Vesna Pri- možič, ZSŠDI pa goriški tajnik Igor Tomasetig. Vodja projekta z goriškimi osnovnimi šolami je trener in odgovorni za mladinski sektor Luka Cijan, ki bi rad v prihodnje razširil delovanje in začel sodelovati z doberdobsko Mladostjo. »Najprej bi poudaril, da je bilo letošnje sodelovanje s štirimi osnovnimi šolami odlično in zelo produktivno. Otroci so bili zadovoljni, starši in učitelji tudi. Prihodnje leto bomo to ponovili in upam tudi razširili. Sestajamo se s predstavniki Mladosti in želimo si, da bi že v prihodnji sezoni sodelovali z doberdobskim društvom in posledično tudi z osnovo šolo v Doberdobu in v Romjanu. S tem bi razširili naše delovanje in zaobjeli ves ta del goriške pokrajine,« razmišlja Cijan, ki se je pred kratkim mudil na študijskih oziroma dopolnjevalnih dnevih v Izraelu, kjer je bil staž UEFA. Otroci so se pred tekmo Trofeje narodov pomerili v medsebojnih srečanjih in drugih veščinah. Lepo sončno vreme je še dodatno obogatilo zaključno športno prireditev, ki je v So- vodnje privabila tudi številne starše. Otroci so si nato ogledali še tekmo, na kateri je Izrael zmagal z 2:0. Sezona sovodenjskih mladinskih ekip pa se ni še končala, saj čaka najmlajše in začetnike še nekaj prvenstvenih tekem in turnirjev. Se- zona se bo uradno končala na polovici junija, ko bo na sporedu tradicionalno srečanje med otroci, odborniki in starši. V Sovodnjah medtem že načrtujejo prihodnjo mladinsko sezono, v kateri bodo najbrž nastopali tudi z ekipo na-raščajnikov. (jng) Petek, 4. maja 2012 Št. 18 (219) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu klop se je ukvarjal z odvisnostjo od legalnih in ilegalnih drog Ali bi poskusil/a? Uživanje drog je zahrbten in napredujoč proces, ki se začne z eksperimentiranjem in jemanjem droge zaradi socialnega pritiska. Naslednji korak je uživanje drog z namenom, da bi vplivali na svoje počutje in vedenje - tako postane uživanje drog navada. Prejšnji interesi izginejo, novi prijatelji nadomestijo stare, odvisnost od drog postane novo, "normalno" stanje. Te korake pri uživanju drog je treba pravočasno prepoznati, če hočemo, da bo zdravljenje ustrezno in uspešno. Toda zakaj ljudje uživajo droge? Navadno gre za splet različnih dejavnikov (radovednosti, uporništva, težav pri vključevanju med vrstnike, želje po ugodju ...) in povodov (pritiska vrstnikov, želje po dokazovanju, priložnosti, bolečine ...). Mladostnik se za drogo odloči običajno zavestno. Poskusi jo kar tako, brez večjih pomislekov, iz kroga pokuševalcev pa preidejo med pogostejše uživalce tisti, ki imajo v osebnostnem razvoju več šibkih točk. Pri odvisnosti se pojavi neobvladljiva želja po uporabi droge v vse večjih odmerkih in vse bolj pogosto-ma, kljub resnim telesnim in psihičnim stranskim učinkom, totalnemu uničenju uporabnikove samopodobe in njegovih odnosov do drugih oseb. Droge so v našem času zelo razširjene. Vsaj 75,5 milijona Evropejcev je priznalo, da so vsaj enkrat v življenju zaužili marihuano, kokain naj bi poskusilo 14 milijonov, amfetamine pa 12 milijonov Evropejcev. Raziskave Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnost (EMCDDA) kažejo, da se v Evropski uniji v obdobju enega tedna pojavi skorajda ena nova droga. Lani se je namreč v enem letu pojavilo kar 49 novih drog oziroma toliko substanc so pristojne službe odkrile. Ostaja pa vprašanje, koliko je takšnih, za katere vedo le uživalci. Večinoma gre za sintetične spojine, ki jih je mogoče kupiti prek spleta in tudi na samem terenu oziroma ulici in v nočnih klubih. Letos januarja so že našteli 690 spletnih mest, ki so ponujala najmanj eno psihotropno substanco, januarja 2011 pa so odkrili 314 spletnih trgovin. Z drogami se torej tako rekoč srečujemo vsak dan - posredno ali neposredno, zato je pomembno, da tudi kaj vemo o njih in posledicah njihovega uživanja. Razlogov, zaradi katerih lahko kdo začne uživati droge, je mnogo, a v končni fazi je to odločitev vsakega posameznika. Vpliv drog na družine, prijateljstva in druge zveze je lahko velik, prav tako pa tudi na osebnost vsakega uživalca. Ne moremo si zatiskati oči, lahko pa poskušamo obvestiti ljudi o drogah in posledicah njihovega uživanja, in s tem tudi vsaj malo preprečiti njihovo razširjenost. Klop se je zato osredotočil prav na to tematiko, ki je žal vedno aktualna in se z njo srečuje vedno več mladih, a tudi starejših ljudi. Pogovor z Roberto Sulčič Tako v Trstu kot v Gorici ima vsaka Zdravstvena enota tudi svoj oddelek Ser.T. (Servizi per le Tossicodipenze), ki se ukvarja z odvajanjem od ilegalnih drog ter z vključevanjem bivših bolnikov v skupnost, spada pa v Oddelek za odvisnosti (Dipartimento delle Dipenden-ze), kamor je vključen tudi Oddelek za odvisnosti od legalnih drog. O delovanju tržaškega oddelka, ki ima sedež na trgu Canestrini 9 pri Sv. Ivanu, in predvsem o pomoči, ki jo ta nudi mladim, smo se pogovorili s psihologinjo in psi-hoterapevtko dr. Roberto Sulčič. Mladi in Ser.T. Podatek, ki najbolj pretrese, je seveda povprečna starost zasvojenih mla- dostnikov, ki se giblje okrog 14. -15. leta. V ekstremnih primerih pa se odvisnost pojavi celo pri enajstem ali dvanajstem letu. Mladi pridejo v kontakt z osebjem SerTa predvsem po hospitali-zaciji zaradi stranskih učinkov drog, saj jih osebje prve pomoči splošne bolnice kontaktira v primeru psihotične krize ali nasploh bolnega stanja, ki je posledica zlorabe mamil ali psihotropnih snovi. Približno polovica tistih, ki imajo razgovor s predstavnikom osebja SerTa, se nato odloči za odvajanje in se vključi v programe in delavnice, ki mu nudijo pomoč in podporo, jih je pa tudi veliko, ki se iz raznoraznih razlogov za to ne odločijo, tako da je za vsakega izmed 950 oskrbovancev oddelka gotovo še en sovrstnik v podobnem stanju, ki ima še naprej težave z drogami. V prvem primeru gre večkrat tudi za to, da starši pro- sijo za pomoč, ko opazijo, da je otrok zasvojen. Ker pa se večkrat zgodi, da mladostniki zapadejo v drogo tudi zaradi kriznega družinskega stanja, jih veliko ostane osamljenih in brez pomoči. Najpogostejše droge - ob hašišu in marihuani tudi »droge bonzai« in heroin Katere so najpogosteje zaužite droge med mladimi, je spremenljiv podatek: v zadnjem času se je v bistvu zelo povečalo uživanje heroina, saj je ta cenejši v primerjavi s kokainom in daje zelo hitro prijeten občutek, prav tako hitro pa privede do odvisnosti. Mladi, ki postanejo odvisni od heroina, ga začetno večinoma kadijo ali njuhajo, v teku šestih mesecev do enega leta pa že začnejo z injekcijami v žilo. Vedno pogostejše so tudi sintetične trave, podobne ma-rihuani, ki se kadijo mešane s tobakom - t.i. droge bonzai (t.j. sintetična konoplja) ali »smart drugs«, ki se večinoma prodajajo kot čaji ali osvežilci zraka. Te dajo hitro odvisnost in imajo zelo hude stranske učinke, ki lahko v sorazmerno kratkem času ogrozijo zdravje. Marihuana in hašiš se izredno široko uživata, saj kot lahki drogi - razen v ek-stremnih primerih - ne dajeta fizične odvisnosti, temveč le psihološko. Pri tem je jasno, da to ni razlog za uživanje lahkih drog, je pa res, da velik del mladih v določenem trenutku prerase to fazo in se stabilizira, medtem ko drugi zaidejo najprej v težje sintetične droge in nato na težke droge. Čeprav sta ecstasy in kokain izgubila na popularnosti, se nasploh sintetične droge vedno bolj širijo; večinoma gre za bolj ali manj spremenjene sintetične trave. Prav zaradi teh se seznam drog, ki ga vodi finančna straža, redno posodablja. Na tem seznamu so tudi manj nenavadne substance, kot npr. trielin, so pa še vedno legalne določene snovi, ki povzročajo psihotične učinke in na ta račun je med mladimi razširjeno tudi njuhanje. Kako se rešiti odvisnosti? SerT nudi pomoč vsem, ki bi se radi rešili odvisnosti od kakršnekoli droge, pri tem pa se seveda absolutno spoštuje zasebnost bolnika, ki je prepozna- ven s štiričrkovno siglo ne pa z imenom in priimkom. Terapevti in osebje oddelka ne smejo povedati o odvisnosti niti prijateljem, niti družini. Veliko bolnikov -odvisnost je v vseh smislih bolezen - pride v stik s SerTom, ker jih bližnji privedejo do tega. Večinoma so mladi močni ter uspešni in se rešijo odvisnosti, pri tem pa je seveda pomembna podpora družine in prijateljev. Zdravljenje odvisnosti od težkih drog poteka predvsem v smislu odpravljanja psihološke odvisnosti, ki je močnejša od fizične, saj se zaradi droge ljudje izolirajo od prijateljev in družine ter družbe nasploh. Zaradi tega dajejo bolnikom kontrolirane in vedno manjše doze metadona ali suboxona, ki sta prav tako mamili, osnovani na opiatih, torej imata podobne učinke kot heroin, vendar se s tem prepreči, da bi si bolniki sami priskrbeli drogo in se jim torej lahko veliko pomaga, socialno in psihološko. Nasploh se mladim (razen v primeru, da bi organizem to zavračal) raje predpisuje suboxon, saj metadon daje zelo močno odvisnost, poleg tega pa suboxon ne deluje le kot nadomestnik heroina, ampak tudi kot njegov antagonist in zaradi tega v primeru zaužitja heroina sproži neprijetne reakcije, kot npr. bruhanje. Večina bolnikov se reši odvisnosti, se pa pogostoma zgodi, da vsaj enkrat spet zapadejo v odvisnost, žal so seveda tudi kronični bolniki, ki jih je droga popolnoma zasvojila. NEKAJ KORISTNIH INFORMACIJ Odvajanje: Tržaško in goriško zdravstvo nudita biopsi-hosocialno pomoč vsem, ki imajo težave z drogami tako legalnimi (alkohol, tobak in patološko hazardno igranje), kot ilegalnimi. Na razpolago je tako individualna kot tudi družinska psihoterapija, raznorazne aktivnosti, centri pa nudijo tudi štipendije in pomoči pri iskanju službe. Vsi oddelki štejejo med zaposlenimi psihologe, socialne delavce, psihiatre, bolničarje in vzgojitelje, redno potekajo sestanki in delavnice in razni projekti, med katerimi je tudi projekt specifično namenjen mladim. Odvajanje od legalnih drog Oddelek za odvisnost od alkohola »Servizio di Alcologia« se deli na dva dela in sicer se na eni strani ukvarja s sprejemom odvisnikov v terapevtsko skupnost - odvisniki lahko do največ treh mesecev stanujejo v kompleksu, ki ga ureja osebje oddelka, na razpolago pa so tudi »day hospital« in večerne podporne sku- pine, na drugi pa oskrbuje odvisnike po celotnem teritoriju, kar vključuje tudi obiske na dom. Izvajajo se tudi podporne terapije za družine, npr. specifično za otroke alkoholikov. Na leto se tu zdravi približno 1200-1300 bolnikov, se pa redno izvajajo akcije, da bi preprečili širjenje alkoholizma med mladimi. SERVIZIO DI ALCOLOGIA Ul. Sai 5, Trst - Tel.: 040 399 7371 SERT UL Vittorio Veneto 174, Gorica - Tel.: 0481 59 27 82 Oddelek za odvisnost od tobaka »Centro Interdipartimentale Prevenzione e Cura del Tabagismo« spada je teritorialna zdravstvena struktura, ki nudi pomoč pri odvajanju od kajenja in v tem smislu organizira skupine za podporo pri abstinenci od tobaka. Odvisniki se odvajajo s pomočjo substitutivnih učinkovin, predvsem pa s pomočjo na psihološki ravni. Leta 2010 je oddelek prejel tudi nagrado Višjega Inštituta za Zdravstvo in nagrado ministrske organizacije »Formez, guadagnare salute« za delovanje v letu 2009. CENTRO INTERDIPARTIMENTALE PREVENZIONE E CURA DEL TABAGISMO Ul. Sai 5, Trst - Tel.: 040 399 7373 DIPARTIMENTO DIPENDENZE -AMBULATORIO ANTITABAGICO Ul. Galvani, 1, Tržič (GO) - Tel.: 0481/487529 oz. 0481/487698 Oddelek za odvisnost od hazardnih iger V Trstu je na razpolago zelo artikuliran oddelek, ki zdravi odvisnost od patološkega igranja iger na srečo, bolezen, ki se v zadnjih letih vedno bolj širi. Oddelek nudi pomoč tako bolnikom kot tudi njihovim družinam, vedno v obliki podpornih skupin. S.C. DIPENDENZA DA SOSTANZE LEGALI Ul. Sai 5, Trst - Tel.: 040 399 7371 DIPARTIMENTO PER LE DIPENDENZE ASS 2 ISONTINA (Ser.T) Ul. V. Veneto 174, Gorica - Tel.: 0481 592729 Odvajanje od ilegalnih drog - Ser.T. Ser.T. v Trstu: glavni oddelek: Trg Canestrini 9, Tel.: 040 399 7324, vsak zdravstveni sedež v mestu (poleg svetoivanskega tudi na Ul. Lionello Stock 2, Ul. Valmaura 59, Ul. Nordio 15) pa ima tudi oddelek, ki nudi pomoč pri odvjajanju. Ser.T. v Gorici: Ul. Vittorio Veneto 174; Tel.: 0481/592731 Posledice v« • uživanja mamil: Uživanje mamil škoduje predvsem psihičnemu in fizičnemu stanju posameznika. Pot zasvojenosti se navadno začne z alkoholom. Na začetku imajo droge prijeten učinek in so lahko zabavne. Ko pa se zabava sprevrže v potrebo, postanejo pravi pekel. Raziskave ne izključujejo enkratnega uživanja z nastankom odvisnosti. Vsak odvisnik reče, da lahko neha, kadar hoče. A to ne drži. Prvi simptomi odvisnosti so: padanje koncentracije, hiperaktivnost in zgovornost. S časom se prikažejo tudi hujši znaki: slaba telesna kondicija, šibek spomin in pomanjkanje ambicij. Večkrat je odvisnik tudi nestvarno optimističen in evforičen ali žrtev nihanja razpoloženja. Ti so v glavnem zunanji znaki odvisnika stimulansov, kot sta ecstasy ali kokain, opiati (npr morfin ali oksikodon) pa imajo nasproten učinek in v posamezniku povzročajo odsotnost in zaspanost. Čeprav je odvisnost od drog oziroma narkomanija že dolgo uvrščena med bolezni, je šele sodobna tehnologija omogočila uvid v njeno uničujoče delovanje na možgane in odkrila pogubne posledice za najbolj vitalne možganske dele. Za kokain je najhuje to, da povzroča zastrupitev in občasno psihozo, v resnici če pa se zaužije večjo količino tega mamila, se zviša srčni utrip, pride do hitrejšega dihanja, vzdržnosti in budnosti, v končni fazi pa celo do zastoja dihanja. Temu pravimo »overdose«. Raziskave povedo, da kar polovica narkomanov, ki končajo v bolnišnicah, umre zaradi zastrupitve z ekstazijem. Ko gre za marihuano, se v javnosti pojavlja mnenje, da je tudi zdravilna droga. Pri tem je pomembno poudariti, da se enako nevarna sredstva razlikujejo po tem, ali jih uporabljamo kot zdravilo ali kot drogo. Marihuana deluje blago analgetično ter blaži slabost in bruhanje pri bolnikih, ki so podvrženi kemoterapiji. Marihuana naj bi bila delno učinkovita pri zdravljenju multiple skleroze, vendar so raziskave njenega delovanja na človeški organizem še v povojih. V zadnjih časih krožijo (predvsem med mladostniki) lažne novice, da spodbujajo mamila fantazijo in kreativnost ter da nima zloraba negativnih posledic. Vsi pa dobro vemo, da so kreativnost, inteligenca in zbranost sad le zdravega razuma. / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Mala Cecilijanka: OPZ VRH »Sv. Mihaela« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 8.20 Focus 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Show: Tale e quale show (v. C. Conti) 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Variete: Premio David di Do-natello 2012 1.45 Variete: L'appuntamen-to 0.55 Nočni dnevnik in Focus 2.20 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due V" Rai Tre no: Quarto grado (v. S. Sottile) 0.00 Film: Cuore di tuono (dram., ZDA, '92, r. M. Ap-ted, i. V. Kilmer) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 1.30 Talk show: Uomini e donne 16.05 Talent show: Amici 16.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.45 Variete: Striscia la no-tizia 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Risanke 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.10 Variete: Zelig (v. CIaudio Bi-sio)23.45 Supercinema 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 21.50 Nan.: Blue BIoods22.40 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik -Parlament 1.20 Nan.: A proposito di Bryan 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo... In viaggio 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Robinson 23.15 Aktualno: Volo in diretta 0.00 Nočni dnevnik 1.10 Aktualno: ArtNews u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 3 10.50 Rubrika: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.05 Film: La banda degli angeli (dram., ZDA, '57, r. R. Walsh) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktual- 21.10 Film: Hostage (akc., Nem./ZDA, '05, r. F. Emilio, i. B. WiIIis)23.25 Variete: Le Iene (v. I. Blasi, E. Brignano) 1.00 Nan.: The Shield 1.55 Nan.: Saving Grace 2.45 Dnevnik - Pregled tiska ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.301.00 Dok.: Piccola grande Italia 7.55 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 Dok.: Ragusa - Il Castello di Donnafugata 11.45 Dok.: Italia da scopri-re 12.35 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 13.00 20.00 Kratkometraža: Maremetrag-gio 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Dai no-stri archivi 14.15 Aktualno: Salus Tv 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 Aktualno: Gioielli nascosti 19.15 Aktualno: L'aromista 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Glasb.: Festival Wunder Kammer 22.05 Talk show: A tambur battente 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Toto sexi (kom., It., '63, r. M. Amendola, i. Toto, E. Macario) 23.05 Film: Vitezova usoda (ZDA) 23.00 Eurojackpot 1.35 24UR (pon.) 2.50 Nočna panorama 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.55 Variete: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Africa Express (pust., It., '75, r. M. Lupo, i. G. Gemma) 16.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.50 2.10 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 1.40 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.45 Aktualno: Otto e mezzo A Kanal A 7.00 Yu-Gi-Oh! (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.25 Družina za umret (hum. nan.) 8.55 12.45 Frasier (hum. nan.) 9.25 13.15 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.55 Otroci in pravica do smrti? (dok. oddaja) 10.55 Astro Tv 12.15 Tv prodaja 14.15 Film: Guru (ZDA) 16.05 Faktor strahu Južna Afrika (resn. serija) 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.45 Pazi, kamera! (zab. odd.) 20.00 Film: Drznost po moško 21.10 Show: Un Due Tre Stella (v. Sabina Guzzanti)23.45 Šport: Sotto cane-stro 0.15 Nočni dnevnik in športne vesti 0.25 Aktualno: (ah)iPiroso 1.20 Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi (pon.) 7.0018.20 Risanke 10.10 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.20 Otroške risanke in nanizanke 12.05 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Mostovi - Hidak 15.35 23.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 15.50 Ris. nan.: Mar-či Hlaček (pon.) 16.15 Nad.: V boju s časom 16.20 Nad.: V boju s časom 17.00 Novice, šport in vremenska napoved 17.20 23.55 Posebna ponudba 17.45 Nan.: Začnimo znova 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 22.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub (t Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 Zabavni infokanal 10.30 Dobro jutro (pon.) 13.00 Pesem Evrovizije 2012 14.30 Film: Sfinga 14.40 Osmi dan (pon.) 15.40 Osmi dan (pon.) 16.05 Mostovi - Hidak (pon.) 16.15 Sledi, oddaja Tv Maribor (pon.) 16.40 Lynx magazin 17.05 Rad igram nogomet (pon.) 18.00 Črno-beli časi 20.00 Nogomet: Evropsko prvenstvo do 17 let (pon.) 22.00 Nad.: Kennedyjevi 22.50 Film: Detektiv Vidocq (t Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.35 20.00 Aktualno 11.05 20.50 Na tretjem... 12.35 Evropski premislek 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 17.50 Kronika 18.30 20.15 Tedenski pregled 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.40 Poslanski premislek 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Dok. odd.: Nola 15.30 Nogomet: Slovenija - Srbija, arhivski posnetek 17.10 Avtomobilizem 17.25 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 21.40 Film: Brooklyn rules (ZDA)23.50 Film: Prikrito 1.40 Nan.: Teksaški mož postave 2.30 Love TV pop Pop TV 6.30 9.45, 10.30, 13.30 Tv prodaja 7.0016.00 Zmagoslavje ljubezni 8.00 Nad.: Eva Luna 10.30 Nad.: Moji dve ljubezni 11.55 Nad.: Larina izbira 14.00 Najboljši domači vi-deoposnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 16.40 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Minuta do zmage 21.00 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Pesem mladih 2012; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Kajetan Kovič: Pot v Trento, 16. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski ka-lejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calci-stica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Izvidnica; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Popoldne na Valu 202; 13.05 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Petkov koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2012 23 jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA V naših krajih doteka v višinah bolj suh zrak. Naša dežela bo danes pod vplivom jugozahodnih tokov. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.16 Dolžina dneva 14.28 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.29 in zatone ob 4.23 Nad srednjo Evropo in Sredozemljem je območje enakomernega zračnega tlaka. Oslabljena hladna fronta se je pomaknila nad vzhodno Evropo. Z jugozahodnikom k nam priteka dokaj vlažen in nekoliko hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, ki bodo pogostejše sredi dneva in popoldne. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 5.03 najnižje -73 cm, ob 11.53 najvišje 30, ob 16.56 najnižje -6 cm, ob 22.43 najvišje 51 cm. Jutri: ob 5.44 najnižje -69 cm, ob 12.48 najvišje 30, ob 17.51 najnižje -2 cm, ob 23.22 najvišje 42 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............19 2000 m............4 1000 m ..........12 2500 m............1 1500 m............7 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7, v gorah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER dražba - Za sliko ponudili 119,9 milijona dolarjev Munchov Krik dosegel najvišjo ceno za umetnino na dražbi NEW YORK - Ena od različic dela Krik Edvarda Muncha (1863-1944) je bila na dražbi avkcijske hiše Sotheby's v New Yorku v sredo prodana za rekordnih 119,9 milijona dolarjev (90,3 milijona evrov). Razgreta tekma med sedmimi ponudniki je privedla do tega, da je Krik v samo 12 minutah dosegel doslej najvišjo ceno za umetniško delo na dražbi. "Svetovni rekord," je naznanil Tobias Meyer, ko je udaril s kladivcem. Doslej je rekord držala slika Pabla Picassa z naslovom Akt, zeleno listje in poprsje, ki je bila na dražbi leta 2010 prodana za 106,5 milijona dolarjev (80,2 milijona evrov), piše francoska tiskovna agencija AFP. Gre za eno od štirih različic dela Krik, ki jih je norveški umetnik ustvaril med letoma 1893 in 1910. Delo v tehniki pastela je bilo od 70. let minulega stoletja v zasebni lasti, druge tri različice so javnosti dobro poznane. Dve visita v Munchovem muzeju v Oslu, tretjo pa hrani norveška Nacionalna galerija. Različica v tehniki pastela iz leta 1895 velja za najbarvitejšo od štirih in je hkrati edina, ki jo je Munch opremil z okvirjem, na katerem je izpisal besedilo pesmi, ki je delo navdihnilo. Doslej je bila v lasti potomcev trgovca Thomasa Olsna, Munchovega prijatelja in podpornika. Na dražbo jo je dal njegov sin Petter Olsen. "Zelo nas veseli, da je to čudovito delo, ki je ne le ena ključnih podob iz naše zgodovine temveč tudi eden vizualnih ključev moderne zavesti, doseglo svetovni rekord," je dejal vodja oddelka za impresionistično in moderno umetnost pri Sotheby's Simon Shaw. Po besedah predstavnika za stike z javnostmi avkcijske hiše Darrella Roche je bilo ozračje med samo dražbo naelektreno. "Sedem ponudnikov se je zelo hitro spustilo v tekmo, na koncu pa je bil boj med dvema ponudnikoma, ki sta se za delo potegovala preko telefona, tisti, ki je pripeljala do rekordne cene," je dodal. Olsen je ob prodaji slike izrazil zadovoljstvo in obenem upanje, da bo odmevna prodaja te umetnine zbudila še več zanima za dela norveškega umetnika in prebudila zavedanje o pomembnosti sporočila same umetnine. "Krik prikazuje zastrašujoč trenutek, ko človek spozna, kaj je storil z naravo in se zave nepovratnih sprememb, ki jih je povzročil s svojim ravnanjem," je dodal. (STA) rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O 8/18 O 6/13 KRANJSKA G. O GRADEC 11/19 O 8/16 S. GRADEC O ~ TRŽIČ 8/17 _ O /^V-! KRANJ i^i ?JUBLJANA 9/19 POSTOJNA CELJE 10/18 O MARIBOR o 10/19 PTUJ O M. SOBOTA O 12/20 O 6/17 N. MESTO 10/22 O ^^ ZAGREB 11/23 O KOČEVJE V .o J ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES Ob morju bo povečini rahlo oblačno, pihal bo zmeren veter. V nižini bo rahlo spremenljivo z možnimi posameznimi nevihtnimi plohami. V gorah bo spremenljivo do oblačno, z možnimi nevihtami v predalpskem svetu. Zjutraj bo v vzhodni Sloveniji pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, drugod pa povečini jasno. Čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, v hribovitem svetu bodo krajevne plohe ali nevihte. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 13, najvišje dnevne od 18 do 24 stopinj C. ČEDAD O 10/20 O GRADEC 9/22 CELOVEC O 7/18 TRBIŽ O 7/14 O 4/12 KRANJSKA G. O TRŽIČ 9/17 ¿5 o KRANJ o 7/17 S. GRADEC CELJE 10/19 O MARIBOR o 11/22 PTUJ O M. SOBOTA 011/22 O 1—v LJUBLJANA GORICA O ° N- GORICA 9/19 N- MESTO 10/21 12/21 ____11/18 08/16 /? JV KOČEVJE ^ - ^ ¿iNo . O PORTOROŽ O ^ — ^ ČRNOMEL- 13/20 _ REKA 10/17 OPATIJA ZAGREB 10/22 O " K V nižini in ob morju bo rahlo oblačno, v ostalih predelih spremenljivo do oblačno. V gorah bodo možne posamezne plohe ali nevihte, snežilo bo nad 2000 m. Možnost dežja bo tudi v nižinah. Veter bo na obali močno zapihal z juga, v nižinah pa zmerno. V soboto bo povečini sončno, v hribovitem svetu zahodne Slovenije bodo krajevne padavine. Jugozahodni veter se bo nekoliko okrepil. V nedeljo bo v vzhodni Sloveniji delno jasno in suho, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. vesolje - Pojav, do katerega pride vsakih 10.000 let Znanstveniki opazovali črno luknjo, ki je pogoltnila zvezdo PARIZ - Ameriški vesoljski znanstveniki so bili priča izjemno redkemu vesoljskemu pojavu, ko je supermasivna črna luknja pogoltnila zvezdo, ki se ji je preveč približala. Gre za dogodek, do katerega pride le vsakih 10.000 let. Črne luknje, ki goltajo snovi, ki se jim preveč približajo, se sicer skrivajo v središčih galaksij in jih le redko opazimo. Občasno pa jih znanstveniki lahko zaznajo zaradi ostankov, ki jih za seboj pustijo po zvezdnati pojedini. "Črne luknje so kakor morski psi, ljudje si napačno predstavljajo, da gre za neustavljive ubijalske stroje," je dejal Ryan Chornock, znanstvenik Centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian v ameriškem Massachusettsu. "V resnici pa so večino svojega življenja nedejavne. Občasno, ko se jim kaka zvezda preveč približa, pa se začne obilna pojedina," je pojasnil Chornock. Če se zvezda črni luknji preveč približa, jo gravitacijska privlačnost črne luknje raztrga, nato pa jo ta posesa v svoje pline, ki se zaradi trenja segrejejo in začnejo žareti, s tem pa skrita "morilka" izda svoje skrivališče. Chornock in njegovi kolegi so takšno žare-nje opazovali maja 2010 skozi teleskop na gori Ha-leakala na Havajih ter s satelita Ameriške vesoljske agencije NASA. "Sprva nismo vedeli, kaj to žare-nje pomeni, saj je bilo tako svetlo, da ob pogledu na galaksijo nismo mogli videti zvezd in tako določiti, koliko je galaksija oddaljena," je pojasnila ena od vodij raziskav Suvi Gezari iz univerze John Hopkins v Baltimoru. Po večmesečnih opazovanjih je skupina znanstvenikov ugotovila, da se črna luknja nahaja v središču galaksije, oddaljene 2,7 milijarde svetlobnih let, njena masa pa je tri milijonkrat večja od mase Sonca. Njena velikost je podobna velikosti črne luknje, ki leži v središču Mlečne ceste. Žrtev požrešne črne luknje je bila najverjetneje zvezda, ki je bila že v poznejši fazi, fazi rdeče orjakinje. Ta se je črni luknji približala na 150 milijonov kilometrov, kar je približna razdalja med Zemljo in Soncem. Črne luknje so zelo zgoščena območja v prostoru in času, njihova gravitacijska sila pa je tako močna, da ji ne more ubežati niti svetloba. Znanstveniki, ki jih preučujejo, upajo, da jim bodo pomagale pri odkrivanju nastanka galaksij. Zvezde v naši galaksiji Mlečna cesta, vključno s Soncem, se nahajajo predaleč, da bi bile v nevarnosti, je še pojasnila Gezarijeva. (STA) ženske - Jolene Van Vugt dosegla 75 km na uro Padel rekord v vožnji s straniščno školjko SYDNEY - Kanadska kaskaderka Jolene Van Vugt je ponosna lastnica novega svetovnega rekorda v vožnji z motorizirano straniščno školjko. Nekdanja kanadska prvakinja v motokrosu je po progi v Sydneyju drvela z zavidljivimi 75 kilometri na uro. "Včeraj sem priletela v Avstralijo in skočila naravnost na školjko. Bilo je res zabavno in navdušena sem, da sem podrla rekord," je ob dosežku dejala 31-letnica. Van Vugtova je sicer lastnica več svetovnih rekordov. Med drugim je prva ženska, ki ji je uspel salto nazaj z motociklom za motokros, še poroča francoska tiskovna agencija AFP. (STA)