Političen list za slovenski narod.
»• p«itl rreJeauB T«lj»: Z* oelo leto ?redpl»6»n 1& m pol leta 8 (Id., u četrt leta
i fld., za en mesec 1 rld. 40 kr. W adminletrael]! prejeman TelJA: Za oelo leto 12 fld., za pol leta e fld., za četrt leta I tM., la en meeec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema epravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice st. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 ki če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Sokopisl se ne vraičajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja VMk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob «/i6. uri popoludne.

V Ljubljani, v sredo 1(3. aprila 1890.
Letnik:
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Hrvatski narod je v gospodarskem pogledu močno zaostal. Razlogi so različni, zakaj propada naše poljedelstvo sploh, pa mi jih ni treba tukaj ponavljati, ker sem jih že večkrat v mojih dopisih omenjal. Tako zaostali narod pa tudi ne more plačevati tako velikih davkov, ki so mu jih v zadnjem času oblasti naložile, zatorej je treba misliti, kako bi se dalo vendar narodu pomoči, da pod temi težkimi bremeni popolnoma ne propade. Še v bolj naprednih deželah se današnji visoki davek težko zmaguje, kako pa ne pri nas, kjer je vse zaostalo, davkov pa imamo vsako leto več pod raznimi imeni. Edina prava pomoč kmetu bi bila, da se davki zmanjšajo, kar se pa pri današnjih državnih okol-nostih ne more pričakovati, tedaj se mora misliti, kmeta na druge načine pogina rešiti. Ker se povsodi pričakuje le od naobrazbe napredek, mislijo ljudje, da je tako tudi v gospodarstvu. To je resnica, da si naobražen človek more laglje pomoči, more li pa naobraženost sploh rešiti kmeta današnje bede njegove, le-to vprašanje se dd težko absolutno potrditi. Vendar pa je potrebno, da se gospodarstvo zboljša in da se kmet otrese mnogih slabih in škodljivih navad, katerih se je dozdaj držal. Šola se mnogo trudi, da siromašnega oratarja malo zmodri, ali šola takšna, kakoršna je današnja, ni dovolj praktična za kmeta. Potrebno je tedaj, da se zrelej mladini, ki je šolo zapustila, dd priložnost, da se more tudi nekaj praktičnega v gospodarstvu naučiti. Zatorej snuje naša vlada, kaho bi v deželi uvela tako zvane nadaljevalne poljedelske šole, v katerih bi se odrasli mladini najglavnejši pojmovi gospodarstva tolmačili ter ob enem v šolskem ali občinskem vrtu, ali pa na kakšnem naprednem posestvu tudi praktično dokazavali. To je zdrava misel, ki bode, ako se oživotvori, gotovo v celi deželi prinesla mnogo dobička, kajti le na ta način se bo
dalo zanemarjeno gospodarstvo v resnici zboljšati, kar se od današnje šole ni moglo pričakovati.
Hrvatska ima sicer nekaj strokovnih gospodarskih zavodov, ki pokazujejo nedvojbeno lep vspeh, a posebno ste dve gospodarski šoli niže vrste ravno za kmeta osnovani, namreč v Križevcu in v Požegi; ali samo ta dva zavoda ne moreta preobraziti veliko maso poljedelske mladine, kajti tudi po svojem zistemu ne odgovarjata za velik del učencev, ki dovršijo narodno šolo. V teh zavodih mora namreč mladenič ostati na naukih dve ali tri leta, kar zahteva precej troškov. Pouk pa je treba bolj razširiti in narodu dati priliko, da se ga lahko vdeleži, in to bo mogoče z nadaljevalnimi poljedelskimi šolami, kakoršnih imajo v drugih naprednih deželah. To bi bili večidel večerni tečaji, kjer bi se predavalo o raznih strokah gospodarstva in pri priložnosti bi se potem taka predavanja tudi dejanjsko dokazarala. Ti naučni tečaji bi tedaj ne bile nove šole, nego bi se le narodni šoli priključili. Predavanja bi bila razdeljena na pojedine dneve in ure v tednu, tako da mladež ne bi bila zadržavana pri svojem domačem poslu. Težko menda ue bode tudi za učitelje, kajti oni se po navadi vsaj v novejšem času bavijo z gospodarstvom v šolskem vrtu ter bodo mogli ukaželjni mladini bolj obširno razlagati gospodarstvo v teh tečajih, nego je to mogoče otrokom v navadni šoli. Pa tudi kak napreden gospodar se bo našel, ki bo rad pomogel, da se narodu podd temeljit pouk v gospodarstvu. Tako bi se moglo za zdaj v vsaki župniji uvesti nekoliko takih tečajev, pa ko bi jih narod rad obiskaval, potem bi se morali razširiti po vsi deželi ter v vsakem kraju gojiti posebno ono stroko gospodarstva, ki odgovarja dotičnim krajevnim okolnostim, na kar se je vlada pri sestavljanju naučne osnove za te zavode tudi ozirala. Ker taki tečaji ne bodo mnogo stali, niide-jamo se, da se bodo v kratkem po celi deželi razširili ter zanemarjenemu narodu odprli oči, kako je treba tudi pri poljedelstvu malo več znati, nego so
njegovi očetje znali, in da bi se moglo sčasoma na ta način položaj našega gospodarstva vendar-le popraviti. Enkrat se mora začeti resnobno misliti o rešitvi našega kmeta, in če tudi je po našem mnenju enajsta ura za naše gospodarske odnošaje odbila, vendar se mora le-ta načrt naše vlade le odobravati. Samo škoda je, da se ni že poprej na to mislilo. Manje politike, pa več dela za gmotni napredek naroda, moralo bi biti geslo vseh naših merodajnih političnih krogov.
Volitve za srbski cerkveno-narodni kongres so se vršile cvetni teden ter so zdaj končane. Dn^ 24. aprila se bodo zbrali poslanci v Karlovcih, da si izberejo najprej svojega patrijarha, potem pa da razpravljajo ostala cerkvena in šolska vprašanja. Sedanje volitve niso izpale čisto po volji onemu sistemu, ki vlada zdaj na Ogerskem, pa tudi na Hrvatskem nasproti svobodnemu razvitku Slovanstva in še posebej Srbstva. Zmerni elementi (t. j. vladini privrženci) so dobili le relativno večino nasproti radikalcem in liberalcem (nasprotniki današnjega zistema). Sicer pa se vladini krogi tolažijo, da bodo mnogi radikalci in liberalci potegnili z zmerno stranko, češ, da so se le ua videz kot taki dali izbrati za kongres. Posebno so bile živahne volitve v gorenji Hrvatski, kjer so izbrani skoraj sami nasprotniki današoje naše vlade. Poznato je, da so zastopniki v hrvatskem saboru, kar jih je pravoslavnih, vsi v vladinem taboru, pa so mislili, da bodo izbrani njihovi tovariši enakega mišljenja tudi v kongres, ali so se prevarili. Na te volitve nima namreč vlada po postavi nobenega vpliva, niti vla-dinega komisarja ni poleg, in stranke morejo slobodno agilovati po svoji volji. Zatorej se že na to toliko tožijo vladini listi, da to ue bi smelo biti in da so te volitve prava sramota proti svobodi volitveni. Tedaj to niso svobodne volitve, ko se volilcem nobeden ne grozi z zaporom, ako ne voli vladi pri-
LISTEK.
Kako je Maur poplačal ubijalca svojega sina.
(Poslovenil J. St.)
V starodavnih časih sta živela na Spanjolskem dva naroda: Španjolci in Mauri. Tudi sta bila različne vere: Španjolci . . . kristijani a Mauri . . . mu-hamedovci, ter so se neprestano med seboj prepirali.
Enkrat se je prepiral neki Španjolec z Maurom in začela sta se celo pretepati. Španjolec sune Maura z nožem in le ta se zgrudi mrtev na zemljo, Španjolec pa pobegne. Bežal je ter že precej daleč dospel, kar opazi, da ga preganjajo.
Ogledaval se je siromak, kam bi se skril. Zapazi vrt, ki je bil obzidan z nizkim zidom. Ni dolgo razmišljal, nego preskočil zid, da se v vrtu skrije. Pa komaj je skočil z zida v vrt, že stoji pred njim gospodar. Španjolec pove na to gospodarju vse, kar se je zgodilo, ter ga poprosi, da ga ne bi izdal. Gospodar vrta se ne začudi čisto nič, saj se je čulo v tem času prav pogostoma o takih krvavih prepirih in ubojstvib.
.Dobro* — pravi gospodar — .ne bom te izdal."
Strese jabolko, razpolovi ga ter dd eno polovico Španjolcu, rekoč: „Na jej---bodi moj gost."
Gospodar vrta je bil Maur, a pri Maurih je bila taka navada, da niso pustili tujca žaliti, nego so ga varovali kakor svojega rojaka; in kdor bi ž njimi okusil od enega grižljeja, le-ta bi jim bil gost.
Odpeljal je tedaj gospodar Španjolea v svojo hišo, nahranil ga ter mu dal tudi postelj, da se počije.
Po noči prihite ljudje v hišo gospodarjevo ter mu naznanijo, da mu je sin ubit, a ubijalca ne morejo najti.
Zdaj se spomni Maur, kakšnega gosta je on sprejel.
Ljudje 60 odšli.
Ia starček odide, osedla najboljšega konja, probudi gosta ter mu reče:
,Poslušaj me! Imel sem sina in on mi je bil draži nego vse drugo na svetu, a ti si ga ubil. Vstani, konja sem ti osedlal pa beži I Jaz bom držal svojo besedo, nočem se tebe niti dotakniti, ali ako te kdo od mojih opazi — ti si zgubljen: ne bode se te nobeden usmilil."
Maur pripelja gosta do vrat ter jih začne odpirati, a roke so se mu tresle.
Odprl je starček vrata in rekel še enkrat Španjolcu :
»Beži hitro! A zahvali Boga, ker mi je dal toliko moči, da sem premagal svoje ranjeno srce."
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Leta 1861 sva bila Bordone in jaz v Napolju, oba pri južni vojni. Ker so krožile prav slabe govorice o njegovi poštenosti, zedinili so se Francozi in me odposlali z nekim drugim častnikom, da dobiva pojasnil v Parizu. Kolikor je moj spomin še zanesljiv, je bil g. Planat de la Faye, in zdi se mi, da sva se obrnila na Henrika Martin-a zaradi zaželjenih pojasnil. Bila so slaba, pa ue določna. Niso hoteli, ne mogli nama priobčiti kake gotove listine. Zadeva je tu obtičala. Kako se je znal Bordone delati nenadomestljivega pri generalu Garibaldiju, tega ne bom preiskaval. Gotovo je, da gluh za opomine svojih najstarejših in najudanejših prijateljev je držal po koncu človeka, ki je v očeh vsega sveta popolnoma izgubil dobro ime. Morda misli, da agent, ki ga pozna, mu več koristi, kakor škoduje. Naštevati vse usluge Bordonove v zameno prostosti bi bilo predolgo. Govoriti čem le o zadnjem vojsko-
jaznega kandidat«, ali i« ne sm^ predsednik komisije kar po iveji volji il valUaega pretoboit brisati opozicijofialne velilee, kiksr s« člogaja pti volitvah za hmtski sabot.
Ta sloboda je te vrste Ijudein ifl ifa v peti lit že zahtevajo, da se tudi (iri teh volitvah nvede pohvaljeni volilni zistem za hrvatski sabor. To bi sa tudi moglo zgoditi pri današnjih okolnostih, pa se ne piše tifitotij («> vltdinili Časopisih, kako >o opa-zicijoualnt govornik! na sestankih narodu opisovali sedanjo vlado kot Madjarom prijazno, katerim hoče izdati ves uarod, pa se zatorej ne snejo voliti taki ljudje, ki bi na kaj takega pritdill. Nekim se groz6 radi takih domnevnih govorov. Nam se pa zdi, da je vladinih privržencev strah, da bo sčasoma ves narod spregledal njihovo delovanje ter obrnil hrbet vsem takim poslancem.
Za patrijarha bodo kandidirali opozicijonalci gorenje-karlovškega vladiko Teofana Živkoviča, brata bivšega predstojnika notranjega oddelka hrvatske vlade za banovanja Mažurauičevega in Pejačevičevega, ki je pa zdaj v opoziciji proti sedanji vladi. Yla-dika Živkovič bi bil imel biti izbran za patrijarha že 1. 1881, ali je imel prednost pokojni Angjelič. Bode li zdaj vspel s svojo namero, je tudi dvojbeno, ker je vendar tajni če tudi ne javni opozicijonalec, a takega patrijarha težko da bi ogerska vlada hotela imeti. Zatorej je pri poslednjih volitvah toliko vplival na svoje ljudi, da so volili le opozicijonalce, ki bodo dali njemu svoj glas. Vladini listi ga zatorej napadajo, da tajno ruje in spodkopuje vladin ugled, opozicijonalni pa ga smatrajo kot kandidata svojega za patrijarško stolico. Sploh pa se iz teh volitev vidi, da je tudi tukaj politika na prvem mestu, in da se vrti vse okoli te nesrečne točke, mesto da rešujejo tako važna vprašanja trezno in potem tudi narodu na korist. Krivi so vseh teh zmešnjav seveda oni, ki bi radi, da se narodi ravnajo po njihovi volji, pa bilo to zanje koristno ali ne, in tako se mora konečno njihova in narodova volja spreti, ker stvari ne razvijajo niti po božjih niti ljudskih postavah.
Kako se delajo volitve.
IV.
Zdaj moram povedati cel dogodek. Kurtig je knjigovodja v neki tovarni na delnice v severni Moravski, a rojen je v Auspitzu, čegar razmere so mu po f sem znane. Marsikateremu gospodu visoke zbornice utegne Kurtig znan biti. Kurtig pripoveduje dogodek blizu tako-le: On nima, kakor pravi gospod poročevalec, pri volitvah Auspitza nikakega interesa, on se za stvar ne briga, zanimal se je za bolj nemškega kandidata, katerega pa noče imenovati, in v tem slučaji je tudi bil pripravljen kaj storiti. Kaj je storil, da se ne bi zanimal za volitev Auspi-tzevo? Nekemu Maksu Geppertu brzojavil je z Dunaja pod izmišljenim imenom Garing, naj pride v Lundenburg, ker bi rad ž njim nekaj govoril o nekem zemljišči, katero bi kupil — lep izgovor. Garing je sel v Lundenburg, najel stanovanje iu naročil, ako ga bode kdo iskal, naj pride k njemu. Geppert je prišel s telegramom ter iskal Kurtiga.
Natakarji pravijo: »Gariog? Da, on je v tej aobi, a kliM M Kartig. (VdMlMt ba dw«lei.)
sta pfičela fU|ovor o Mftljišditl« Ko se spffi nUta mogla sporMUaeti in It spitfl nista ttSlfla aliorazamali,	je Garittf rect« Kurtig,
kiko je kaj z vulitvanii i državni zber, ali ne bi iiilo mogoče tukaj kaj itoriti; Geppefi j« fekel, da bi se ie kaj dalo naredili« ko bi imet ki) denarja. Na to mn je gešpdd Oariug recM Murtig, ki se ni nikdar zanimal za volitev Auspitza in ki nima Bog ve kako izvrstno plačo — kakor je sam priznal — 800 gld. za to volitev. Ta jih je tzel, spravil, odpeljal se domov, dobil tri tovariše, katere je pregovoril, naj pridejo na določen dan, ko jih bode zopet Kurtig s ponarejenim telegramom pod imenom Garing pozval, v Brno, kjer se bode nekaj ž njimi pogovoril, a volitev se nič ne omenja. Potoma se jim stvar pojasni, pozvani so k volitvam na prigovarjanje »Gariogovo", mogoče se bode kaj za agitacijo naredilo. Gospodje so prišli v Brno, našli so »Garinga" reete Kurtiga, katerega so spoznali v nekem hotelu. Tu se je pričela obravnava. Konečno je odpeljal gospod »Garing" gospode v gostilno, kjer se jim je prilizoval in jim obetal različne stvari. Predstavljal jim je še drugo novo moč, gospoda dr. Kohna z Dunaja, tajnika nemškega »šulferajna" in profesorja. Kurtig je izginil in Kohu prične z gospodom poganjanje, ali bi se ne dalo storiti kaj za »nemško roč". Štiri plemenita srca so rekla: da, če dobi vsak 1500 gld. ali vsi skupaj 6000 gld., se bo že kaj storilo. Tu je menil gospod dr. Kohu, da bi bilo 6000 gld. vendar preveč za „nemško stvar". (Veselost na desnici.) Pogovarjanje je trajalo še dalje in konečno so se sporazumeli, da dobi vsak mož 600 gld.
Auspitz se ni vdeležil, saj še imenovan ni, kako naj bode Auspitz za to odgovoren? Da, pravi gospod poročevalec, tako pride lahko vsakdo in pravi: ta-le denar mi je dal kandidat. Toda, gospoda moja, kdo bode verojel, da si je nekdo napravil to šalo ter dal 2400 gld. v namen, da bi bil izvoljen. Potem, gospoda moja, bodete lahko uvideli, od kod je denar. Seveda trdijo, da ni bilo govorjenje o Auspitzu, a priče pravijo, da ni dvombe, za katerega kandidata je šlo. Bila sta le dva kandidata — to priznava poročilo samo — namreč Auspitz in Mo-rawitz, nemški kandidat iu češki. Govor je bil pa vedno le o nemškem kandidatu, nikdo ni mogel dvomiti, koga se tiče. Nekoč se je imenovalo celo ime Auspitz ter opomnilo: Rajši volite Žida, kakor Oeha. (Veselost na desnici.) Ce bomo potrebovali denar, ga že dobimo toliko; nečem napačno poročati, prav po besedah se je glasilo: Ako naj bi potrebovali denar za druge ljudi, ne bilo bi ga na vsem svetu zadosti. (Čujte! Cujte! na desnici.)
Če bi meni kdo oporekal, to je bila častna, postavuo dopuščena agitacija, odgovarjam mu: rečeno je bilo tudi, naj si ue prizadevajo toliko, da bi glasove kupovali, temveč dobili legitimacijske ali volilne liste, s čemur postanejo glasovi za nasprotno stranko neškodljivi. Vendar se glasi torej: »glasove kupovali", seveda, kupuje naj se le, a le tako, da se ne zasači ta ali oni. Ali bo še kdo dvomil, da
j« bil podeljen omenjani daiar || J«k) iaitne, ne-^odtaUjire namene?
8<f<da, oporekalo «• mi hod«, to prllolflost je tporabll kdo, da bode le Attipitza osumuičil, Ba kako ttmazatt lačin je pridobil ivoj mandat. Atllpitz še o tem flidesa vedel ui, kako naj Je on za to odgo-toren ?
TUdI to tttegne prajemljivo biti, a žalikof nastopi Aospitz In »propria personi**, in t« Je bilo tedaj, ko se je izplačevalo. 300 gld. izdalo se je vsakemu napr^^. Vsak je moral 600, torej vsi vkupe 8400 gld. dobiti, po onih 300 gld. še vsak 300 gld., torej vsi štirje vkupe 2100 gld. Kako dobimo denar? Rekli so jim: Pridite določen dan v Lundenburg na kolodvor; tam bodete dobili denar. Spoznalo in pripoznalo se je, da se je v Lundenburgu nekega dn6 vzelo iz zavoja več stotakov in 300 gld. odštelo kot zanaprej dani denarji, ko so baš štirim častnim tovarišem izplačali 2100 gld. Vpraša se, od kod je pa denar? Kurtig pravi: ne vem (Živahna veselost na desnici.), še ne vem, za koga se je izplačal denar, a za Auspitza ne. (Ponovljena živahnost.) To je bržkone za tretjega, nepoznanega kandidata. Kdo je denar dal, ue vem; meni ga je dal neki gospod dr. Kohu; še ne vem, kdo da je, meni se je tako predstavil; v Neustadtu me je obiskal — njega, ki se ne interesira za volitev! — ter me vprašal, ali se ne zanimam za volitev; a pri tem ni nič omenil o kandidatu. Potem se je reklo: peljite se tega in tega dne v Lundenburg ter idite mimo brzovlaka, ki pride z Dunaja; neki gosp6d Vam bo dal zavitek smodek in tudi Vi mu bote dali zavitek, da Vas spozna. V zavitku, katerega Vam bo dal omenjeni gospod, bode 2400 gld. Določenega dne je prišel častni gospod Kurtig res v Lundenburg, ko se je pripeljal omenjeni gospod z brzovlakom, sta zamenjala zavitke. (Poslanec Friedl: Prav dobro!) Kurtig je izplačal denar, ker je bilo v istini v zavitku 2400 gld. Kdo je bil gospod, ki mu je dal zavitek, Kurtig seveda ne ve. (Živahna veselost ua desnici.) A da ne osumniči gospoda Auspitza, pristavi takoj: Ne vem kdo je bil, toda gospod poslanec Auspitz gotovo ni bil. (Ponovljena veselost na desnici.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 16. aprila.
Kotranl« dežele.
Češko-nemSka sprava. Predsednik mlado-češkega kluba profesor Tilšer jo dn^ 9. t. m. odposlal dr. Riegru pismo, v katerem mu svetujo, naj bi se zaupni možje posvetovali, kako naj se popravijo dogovori dunajskih obravnav, ker takih Mladočehi ne morejo sprejeti. Dr. Rieger mu je odgovoril, da je tako posvetovanje staro- in mladočeških zaupnih mož nemogoče vsled pomanjkanja časa. Dr. Rieger je dobil omenjeno pismo dne 11. in 14. t. m. so se zopet pričele dunajske obravnave. Načeloma so Staročehi soglasuo sprejeli vse točke, torej bi zaupni možje ne imeli pravice, te sklepe preklicati ali premeniti. Naposled pravi dr. Rieger, da bodo Mladočehi v deželnem zboru imeli priliko staviti svoje predloge. Obravnave v češkem deželnem zboru bodo gotovo jako viharne, ker Mladočehi bodo napeli vse
vanju. Njegove usluge se vklenejo v dve besedi: Garibaldija je osamil in osramotil.
Osamil! ker je zadržal polkovnika Frappola, da ni zavzel mesta načelnika višjega stana, katero mu je bilo odkazano, ko je ob veselje in pogum pripravil veliko udanih republikancev, ki bi bili radi služili pod Garibaldijevimi povelji. Osramotil, ker je dajal izpodtikajočemu se ljudstvu prizore požrešnosti gnane do nesramnosti takrat, ko je Francija pojemala in ko je laški višji stan Garibaldijev, kakor on sam, dajal svetu vzgled republikanskih krepostij in ostrostij. Osamil! po globokem razporu nastalem po takem ^ obnašanji in takih vzgledih med starimi Garibaldijevimi tovariši in mlado Bordonovo okolico. Osramotil! po svoji globoki vojaški nezmožnosti, ki ga je gnala do izdajalstva. O tem hočem navesti le en vzgled autunski.
Prusi so preganjali vogeško vojno, ki je napadla Dijon, pa brez vspeha, in je prišla umikajoč ee do Autuna. Bordoue in njegov višji stan so se gostili, ko mu pridejo naznaniti, da so Prusi samo nekaj kilometrov še oddaljeni. G. Theuriet pa, izkušen domoljub, župan v Saint Deuis-u, vasi manj ko štiri kilometre od Autuna, ki je bil v vsakdanji zvezi z Bordonom, sporoči, da so Prusi že v njegovem vrtu.
»Moja policija je boljša od katerega si bodi
generala", odgovori posmehujoč se; »ui mi treba praviti, kje je sovražnik. Halo trčimo!" Zastonj dohajajo prestrašeni kmetje s krikom, da so jim Prusi za hrbtom.
»Strah povečava reči," odgovarja Bordone, in smejoč se dalje pije.
Granata se razleti na dvorišči podprefekture, kjer se Bordone masti. Jezi se nad nerodnežem, ki dela ta nepriležni hrup.
»To je pruska granata", odgovore mu.
Bordone zmajuje z ramami. Poslednjič druga krogla poči v sobi, ki je zraven obedne. Zdaj vstane Bordone od mize. Pa igra je bila pri kraju. Prusi so imeli časa napeljati svoje baterije na sredi saint-deniške rebri. Strah popade vogeško vojno; in ko bi ne bilo priličnih zasukov Cremer-ja in krepke delavnosti autunske narodne garde pod vodstvom podprefekta Maraisa bil bi Garibaldi, nenadoma napaden pri Autunu, za kar je moral zahvaliti Bor-dona, mogel ondi pustiti prostost iu morda svoje življenje. Ali je bil za to poslan Bordone?
Pokazal sem Bordona, to mi je dosti. Mrtev za čast, ta človek ue more več biti za poštene ljudi.
General G. Cluseret.*
Tukaj je določno pisanje in pričevanje, kakoršnega demokrati, še toliki intransigeanti, ne morejo zavreči.
Preteklo leto sem bil še v zvezi s Cluseretom. Bival je takrat v Carjigradu. Zvedel je iz mojega časnika, da se čem užaljen umakniti iz prostomiselstva in zlomiti svoje protiklerikalno pero. Takrat (v maju 1885) se nisem še popolnoma odločil. Pa izprevidel sem, da se kdaj utegnem pečati z grdo osebo, ki je tako nesrečno vplivala na Garibaldija in sem poprosil Clusereta še nekaterih pojasnil o njem.
Odgovoril mi je 27. junija.
Garibaldi je pred smrtjo dobil listine o Bordonu. Pantaleon mu je dal en prepis.
»Garibaldi, mi je pisal Cluseret, ni dobro sprejel reči, in ker ga ne poznate tako dobro, kakor mi, ne morete umeti nekaterih slabostij, katere poznamo mi, njegova vojaška družina. Njegovi sinovi so mu izrekli, da naj se odloči za Bordona ali zanje; tem so se pridružili najstarejši njegovi tovariši v orožju od Brazilije iu od 1849. leta. Vse je pred vrata postavil. Od tod moje ohlajenje za Garibaldija proti koncu.
Bordone je goljuf s podlago ogleduha, z značajem obeh v eno združenih.
In se podpisavam:
Cluseret."
(Dalje sledi.)
moči proti spravi, iti po njihovem maenji češiiem« narodu ne zagotavlja prihodnjosti.
Levica in Poljaki. O tem je bilo že mnogo govora, ali bodo Poljaki še ostali v zvezi z desnico. Zadnji čas so zmagali zmernejii možje v poljskem klubu ter odstranili bojazen, da se zedinijo z levico. Te dui je poslanec dr. Heilsberg na mnogih shodih poročal o svojem delovanji. Povodom galiSke zemljiške odveze je rekel o razmeri levice do Poljakov: »Poljaki delajo večino v državnem zboru; večino bi razrušili, ko ne bi glasovali o zadevah druzih dežel. A danes so se Poljaki že premislili ter pravijo, da še mnogo potrebujejo od države, zato nočejo ločiti svojih deželnih interesov od državnih." Torej bi levica Poljakom vse dovolila, da jih le odtrga od večine.
Prvi maj. Židovski listi jako tarnajo, da hote delavci praznovati 1. dan majnika. Boje se za svojo gospddo in prosijo vlado, naj bi pred vsako židovsko prodajalnice stala stotnija vojakov. Ta strah je nekoliko opravičen, ker židje so pograbili največ premoženja krščanskega ljudstva.
Tnanje držare.
Italija. Po laških listih se piše vse vprek o iztiranih rimskih dopisovalcih listoma: »Frankfurter Ztg." in »Agence Havas". Listi odobravajo povsem prilizneno, da ju je Crispi iztiral. Ta korak znači dobro Crispijev značaj, kako nesramno se brž po-služi policije mož, bivši vstaš. Liberalni, od Crispija nezavisni listi so pa jako vznemirjeni vsled njegovega koraka. »Tribuna" ne dvomi, da sta brzojavila omenjena iztirana dopisovalca črnoslikana poročila; sicer bi pa bil Crispi s tem kaj posebnega naredil. A tudi v tem slučaji je obžalovanja vredno, da se je vlada poslužila sile, katera ji sicer po postavi pristuje. »Tribuna" vpraša nadalje, ali ne bi bilo bolj primerno, da bi se bila proti njima v Bimu tožba vložila za pojašnjenje odgovornosti. Odločno proti Crispijevemu koraku se oglašajo »Diritto", »Opi-nione" in »Capitale". Zadnji list govori o naredbi Crispijevi kot uporabi sile, kar se bode še nad njim maščevalo. »Lombardia" imenuje pregnanje imenovanih dopisovalcev glavno budalost ministerskega predsednika. Imenovani list piše: »Družimo se s svojimi tovariši v Rim m ter ugovarjamo odločno nespametni naredbi mini-terskega predsednika." Vladni organi hočejo brai^iti naredbo Crispijevo, kolikor morejo, a vidi se jin% da so sami v zadregi pri razlogih Crispijeve nesramne naredbe. — Tndi francoski listi grajajo omenjeno pregnanje. Z malimi izjemami poročajo francoski listi o iztiranih rimskih dopisovalcih največ le to, kar povzamejo iz nemških listov. »Justice" zavrača odločno Crispijevo naredbo ter priporoča francoski vladi, da naj enako postopa z italijanskimi poročevalci, ki pišejo po italijansk.k listih čez Francijo. »Lanterne" vidi v tem Crispijevem koraku njegovo onemoglost in znak, da bode kmalu njegovo ministerstvo palo. — Kakor se je že poročalo listom, bil je v Rimu 14. t. m. delavski zbor, pri katerem se je oglasil neki govornik proti Crispiju ter mu pretil, na kar je policijski komisar zbor razpustil »N. Fr. Pr." poroča o tem dogodku naslednje: »Delavci so se jeli sprva mirno razhajati; ko so jih pa neki rogovileži nahujskali, drli so pred finančno ministerstvo, na kar pridejo oborožene vojaške čete, katerim se je kmalu posrečilo, da so jih razpršili. Večina govornikov pogledala je pregloboko v kozarec; onega, ki je oznanjal barikadni evangelij, deli so v zapor, in tu se je pokazalo, da ni brez vsega zaslužka, temveč da zasluži primeroma dosti." — Tajani bode imel kmalu svoj govor in sicer v Napolji ali Salarmu. Povoljno bode baje govori! 9 trodržavni zvezi in povdarjal potrebo »modus vivendi" s Francijo ter izrazil se o cerkvenih razmerah za nadaljno »svetovno" politiko a brez uporabe sile. Tudi bivši finančni minister Magliani bode govoril v N^olju, in sicer proti vsakemu novemu davku. Dalje bode priporočal, da se v vojnem proračunu črta 70 milijonov.
Rusija. Kakor se poroiia iz Busije, zaprli so velikega kneza Konštantina Konštantinovica, ker je zložil neko revolucijonarno pesem. ,N. Fr. P." piše o omenjenem knezu: Veliki knez je star 32 let in oženjen z altenburško princesinjo. Lanskega leta ga je imenoval ear za piedsednika peterburški akademiji, katero mesto je zastopal pred njim umrši minister notranjih zadev, Tolstoj. L. 1886. je prodrlo ime velikega kneza v širše kroge; onda je poslal v dežel prvo zbirko svojih pesmi pod šifro »K. R." (Konštantin Romanov), v katere je vlil globok čut in nenavadno ljubezen za trpeče ljudstvo. Knjiga se je močno razširila v vseh ruskih krogih. Posebno pozornost je vzbudila pesem „Umrl", v kateri opi-aoje trp^ieoi« vojaka, ki nmira daleč od domovine v tyjiai. V aaki drugi pesmi pravi veliki kaez-peanik, da ni ponosen na svojo carsko kri, temveč želi le pomifatl svojemu narodu. Od leta 1886. priobčUje svtJie pesniške izddke v konservativnih rnsirfh listih (.^■•akevslie Vjedomeeti*, .Ne^e Vrenja*). Laaeko leto je izdelal dva zvezka svojih peanij, čiegar donesek je bil določen za blagodejne namene. — O dijaških nemirih se poroča ii Peterburga v „Poi. Corr.": 44 dijakov so prodali za imerom z vseh ličilišč Busije, 27 za vselej iz Moskve in 20 do meseca avgnata. Vse dijake so poslali policijskim potom domov. Tri vdeležitelje dijaških nemirov so izročili sodišču. Od 180 slušateljev so zahtevali 3. duš t. m.
podpis reverza in 50 dijakov, ki so se obotavljali podpisati, moralo je zapustiti vseučilišče. V nekem med nemiri razširjajočem se programu zahtevalo se je osvobojenje Židov in samostojno poljsko kraljestvo.
Nemčija, Kakor se iz Bima poroča, namerava sv. oče Leon XIII. storiti potrebne korake pri nemški vladi, da se osnuje na mestu sedanjega pruskega poslaništva pri papeževem stolu zastopništvo nemške države. Vprašanje o tem je bajd vže došlo v Beroiin. V tem slučaji bi se prestavila tudi papeževa nuucijatura iz Monakovega v Beroiin. — Znani so-cijalistični poslanec nemškega državnega zbora, Lieb-knecht, je pisal socijalistom v Florenci zahvalno pismo, v katerem trdi, da ni moči razrušiti nemške socijalne demokracije, ki je dovolj trdna in zvesta v izvrševanji dolžnosti, da je ne more nič nevarnega doleteti v prihodnosti- »Presse" poroča: Francoski listi so se izmislili, da se bodete Francija in Nemčija sporazumeli po posredovanji svetega očeta Leona XIII. — Kakor poročajo listi, prišel bode nemški cesar Viljem na ladiji »Hohenzollern" obiskat ruskega carja. V kronstadtskem pristanišči sprejele bodo cesarja vse baltiške čete. — »Pol. Corr." poroča iz Berolina: »V tukajšnjih krogih se nič ne ve o kaki nameri nemške vlade, da se bodo odpravili predpisi popotnih listov na nemško-francoski meji. — Iz Hamburga se poroča, da skušajo tam z vso resnobo, da bi knez Bismarck sprejel mandat za državni zbor. Vsekako ga bodo težko pregovorili k temu. — Iz Berolina se poroča: Te dni je bila napovedana v Draždanah razprava soci-jalno-demokratskih državnih poslancev pod predsednikom Singerjem, da bi se sklepalo o 1. majniku. Kakor poročajo tamošnji časniki, niso se sošli gospodje poslanci, in obravnava se ni vršila, kajti v Draždanah bivajoči voditelji so odpotovali proti Lip-skemu. Zdaj se meni, da je bil napovedan omenjeni zbor v kako drugo saksonsko mesto in da so le v zmotnjavo omenili Draždan. Tukajšnji list omenja želje cesarja Viljema, da naj se prihodnje delavske demonstracije 1. doe majnika pri miru puste, vsak nemir naj se zabranja. V ta namen so vže došla povelja ministra Herrfurtha dotičnim oblastvom.
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 14. aprila. Razven tramvajskega vprašanja imamo pri nas še eno drugo, ki je zdaj na dnevnem redu. To je namreč vprašanje o tako-zvanej uzpinjači (Drahtseilbahn). Vsakemu, kdor je že bil v Zagrebu, je znano, da leži en del mesta na bregu, drugi rekli bi, novi Zagreb, pa v nižavi. Kdor hoče priti iz dolenjega v gorenje mesto, mora po oviuk.h precej dolgo hoditi, ali pa po stopnjicah, ki so izpeljane nekako iz sredine Ilice, glavne ulice dolenjega mesta, korakati v gorenji del mesta, kar je pa dokaj težavno. Ker so skoraj vsi uradi in naše srednje šole in vrh tega tudi gledališče v gorenjem mestu, sprehaja se vsak dan velika množica ljudi gori in doli po omenjenih potih. Da se to občenje malo olajša, našel se je podjetnik, ki je izpeljal iz dolenjega mesta v gorenje poprej omenjeno uzpi-njačo, po kateri se bode mogel vsakdo, kadar mora v gorenje mesto in pa nazaj, lepo popeljati za jeden ali dva krajcarja. Ta železnica je zdaj gotova, ali mestno zastopstvo je ne dd odpreti, češ, da ni narejena po prvotnem načrtu. Posebno se tožijo na podjetnika, da je s čakalnico ua Strossmajerjevem sprehajališču nagrdil ta najlepši kraj za sprehajanje. Podjetnik se namreč ni držal danega obrisa, nege je dobil od nekih mestnih uradnikov dovoljenje, da je po svojem mnenju prenaredil prvotno osnovo, pa čakalnico preveč na sprehajališče pomaknil. Opo-zicijonalci v mestnem zastopstvu se tožijo, da je tega kriva nemarna uprava in pa nadžupan (ker župana ni bilo, ko se je uzpinjača delala), ki bi bil moral vendar videti, kaj se dela. Ali bodimo iskreni, da so vsi skupaj krivi, ker so dopustili, da je podjetnik sploh spremeniti mogel prvotni obris. Zdaj, ko je stvar gotova, ponuja sicer podjetnik neki zalog, da bode vse popravil, samo naj mu dovolijo vožnjo. Ali zastopstvo menda ne bode to dovolilo, dokler se od strani podjetnika vse ne popravi. Sploh pa ta uzpinjača ni bila tako potrebna za naše mesto, kakor tramvaj, kateri bi se moral tudi v kratkem začeti delati, ako ne bodo zopet našli kakšnih zaprek v predloženem načrtu, ki se i« dve leti' pretresuje.
Dnevne novice.
volitev v II. razreda.) Vdeležba je bila prav velika. Od 909 valilcev jih |e prišlo na volišče 480. Izvoljeni so: Vladlimir Hraskjr 8 404, dr. Ivan Tavčar s S12, Matija vitez Zitterer s 298, dr. Danilo Maj ar on a }6.2 glasovi. Ooif., dež. sod. svetovalec Lud. Ravnihar je dobil 206, dr. A. Mosch^ 197, Ferdo To m až i č 170 glasov.
(Zopet najdba starega denarja.) G. Jakopič, ki ja kupil Baumgartnerjevo hišo v Ijcbljanskem Gradišči, je izkopal zadnje dni pri tej hiši redek in zanimiv rimsk denar iz brona od cesarja Gordiana I. Ta cesar je vladal rimsko državo samo dober mesec v 1. 237. in sicer s svojim sinom Gordianom II. skupaj, kar priča tudi napis na tem novcu. Na sprednji strani stoji: PROVIDENTIA. AVGG. io zadej: IMP. CAES. M. ANT GORDIANVS. AFR. AVG. V malo dneh vladanja je Gordian dal kovati denar v 15. tipih, ki ima pa sedaj, ker se redko dobi, visoko ceno. Muzej Rudolfinum ima samo jeden novec tega cesarja, in sicer iz Dolhofove zbirke.
(Pozor!) Opozarjamo pooblaščene volilce, da ne zadostuje, ako le vdova podpiše pooblastilo, treba tudi, kjer so nedoletni otroci soposestniki hiše, da tudi sovdruh (Mitvormund) podpiše pooblastilo, oziroma naj ga podpišejo polnoletni otroci.
(Učiteljskepremembe.)G. J. Hut ter, pomožni učitelj v Topli Rebri, gdč. Ana Kočevarjeva, začasna učiteljica v Begunjah in g. St. Primožič, začasni učitelj vPostojini, so stalno nameščeni. Drugi učitelj v Vipavi, g. K. Česnik, je dobil stalno službo v Zagorji, na njegovo mesto pa je prišel g. J. Rak tel j, učitelj v Št. Mihelu pri Novem Mestu.
(Bela zastava) je visela dne 9. in 10. aprila na jetnišnici c. kr. sodišča v Mokronogu ter naznanjala, da nimajo nobenega pod ključem.
(Novomeško vojašnico) namerava kupiti, kakor poročajo »Dol. Novice", finančno vodstvo od vojnega ministerstva ter uporabiti za svoje urade.
(»Učiteljski Tovariš") ima v 8. svoji številki naslednjo vsebino: —z—: Navod učitelju pri pisalnem pouku. — A. Leban: Pripovedke v ljudski šoli. — Melanija Sittigova: Vzgojila zoper surovost. — L. Stiasnj: Nekaj črtic iz šolskega življenja v Kamniku. — Ivo Trošt: Prazen strah. —J. Marn: Knjiga Slovenska. — Vprašanja in odgovori. — Dopisi.
(Za II. letno zasedanje porotnih obravnav v Rudolfovem,) ki se prično 28. aprila t. L, izžrebani so naslednji gg. glavni porotniki :Šušteršič Jos., pos. s Toplic; Malnerič Mart., trg. iz Črnomlja; Jevnikar Mart., pos. z Vrhovega; Grahek Jak., gost. iz Črnomlja; Senica Jos., pos. iz Dobrnič; Zupančič Franc, pos. iz Trebnjega; Uhan Ant., pos. iz Rodne; Mak Mat., pos. iz Metlike; Bare Pavel, pos. iz Predgrada ; Klemenčič Jos., pos. iz Št. Vida; Prus Jurij, pos. iz KrmaČine; Homan Fr., pos. iz Št. Jerneja; U^f. bančič Ig., pos. iz Iglenika; Strajnar Ant., pos. iz Dol. Ponikev ; Perme Jan., pos. iz Gaberja; Verderber Jos., gost. iz Kočevja; Gimpel Fr., pos. s Toplic; Šenica Fr., pos. s Toplic; Ratajc Ant., pos. iz Prim-štala; Hudaklin Ant., pos. z Loke; Grebene Fr., pos. iz Vel. Lašič; Schieipach Mih., pos. iz Vel. Loke; Zupančič Jan., pos. iz Dvora; Schweiger Jan., not. konc. iz Črnomlja; Strmole Jos., pos. iz Vir; Pakiž Mat., pos. iz Ribnice; Bizjak Jan., pos. iz Male Ževnice; pl. Wurzbach Fr., graščak v Lanž-prešu; Majerle M., pos. iz Predgrada; Bregar Ig., pos. iz Znojil; Cudovan Jan., velepos. iz Gorenje Vasi; Žener Ferd., pos. iz Leskovca; KofaltMarko, pos. iz Osojnika; Klemenčič Fr, pos. iz Vel. Loke; Šircel Fr, pos. iz Pijavice; Kraševic Ant., pos. iz St. Vida. — Nadomestni porotniki gg.: Zurc Jos. in Pintar Fr., posestnika iz Kandije; Gustin Adolf, trgovec, Seidl Fr., Ficher K., Košiček Fr., Jane Ant., Illovskj Lud., posestniki iz Novega Mesta in Gorše Fr., posestnik s Krke.
Raznoterosti.
— Ali je umrl Luter naravne smrti? To je vsebina najnovejšemu spisku, kojega je izdal na svetlo Pavel Majunke v Mohuči. V tem spisku razpravlja pisatelj te tri točke: 1. Smrt in nje oko-liičine so biJe od Lutrovih prijateljev dogovorjene. 2. Kaj se je takoj po Lutrovi smrti pripovedovalo Uudem? 3. Prva verodostojaa vest o Lutrovi smrti. 4. Duševno stanje Lutrovo pred smrtjo. Na podstavi zgodovinskih dokumentov se dokazuje: Telesni sluga (Leibdiener) Lutrov je izrekel, da je našel svojega gospoda na posteljni končnici obešenega za brisačo; Lutrovi prijatelji so pa vse domače zaklinjali in je rotili, naj o tem ne črhnejo nobenemu besedice, in so vest o Lutrovi smrti sami spisali in izmislili. Dokazano je, da se je Luter malo pred svojo smrtjo nahajal v jako razburjenem stanji. S svojimi očmi je videl, kako je domovino pahnil s svojiot evange-Hjem v titpapiMe z«ie&ojav«, it liejHl to .na«ta{* strašne občanske vojne, požgana mesta in razpor v lastnem taboru. Dispozicija torej k samomora ja
jasna. Lntror sluga, ki je pozneje postal odkritosrčen in goreč katoličan, izjavil je protokolarno, da se je: gospod njegov obesil!
—	Izvažanje živine iz Amerike. V meseci januvariji 1890 1. se je izvozilo iz Združenih držav 6121 krav in volov v vrednosti 1,793.952 dolarjev, a leta 1889 v taistem meseei izvozilo se je le 3033 krav in volov v vrednosti 906.773 dolarjev. Izvažanje mesa iz Amerike v Evropo je bilo pa 1889 1. mnogo živahneje, kakor letošnje leto.
—	Pred sto leti, 1. 1790 je bilo prvič ljudstvo sošteto. Tedaj je bilo v Združenih državah 4 milijone prebivalcev, a danes su ceni njih število na 65 milijonov. Letos 2. dne junija bodo v Združenih državah zopet šteli prebivalstvo. Po mestih mora biti v 15 dneh in po deželi v enem meseci sošteto.
—	Sto pribinih jajec poslali so »zvesti v Jevru" tudi letos knezu Bismarcku Neki berolinski list piše povodom tega daru: Vživanje pribinih jajec je grda navada, kajti priba (Kibitz) je izmed najkoristnejših ptičev. Prepovedano je, jemati jajca iz gnezda druzih koristnih ptic, zakaj ni prepovedano pribam jajca iz gnezd jemati? Želeti je te prepovedi. Priba pokončava ravno one škodljive žuželke, za katere se drugi ptiči le malo zmenijo. Giebel pravi: »Namesto, da se vživajo pribina jajca, naj se rajše valijo in mladiči izrejajo, kajti priba se rada udomači in kot taka koristi mnogo sadnim vrtom.
—	Trt na uš. Ta nepridiprav se je pokazal v strah vsem vinogradnikom vže v Mali Aziji po vinogradih okoli Smirne. »Kol. Ztg." prinaša od tam naslednje poročilo : »Vlada je poslala uradnike bližnje vasi, da bi preiskali vinograde ter pregovorili vinogradnike, naj sade ameriško trto. Ljudje pa si niso dali vtepsti v glavo, da se ameriške trte trtna uš ne loti, ko je baš taisti les in taisti sad. Vse prizadevanje oblastev je bilo zaman. Trtna uš se bode vsekako hitro in močno razširila. — Trtna uš je največja nesreča vinogradom; kamor se je naselila, pokonča vinorodne trte proti vsaki obrambi. Proti njej ni pomoči, kakor proti kazni božji.
Narodno gospodarstvo.
Tisa, Krka, Ljubljanica.
Reke se morajo uravnavati od ustja proti izviru, to je staro pravilo, sicer vsaka vravnava več škoduje, kakor koristi. Tisa je na gorenjem Ogerskem veliko sveta zalivala, a kraj ob njenem srednjem teku — rodovitni Alfold — navadno ni bil pod vodo. Začeli pa so od 1. 1850. začenši reko uravnavati, ovinke so poravnali, proti povodnjim narejali nasipe; reka je res hitreje odtekala, a tudi hitreje na polja prišla; izveden zemljemerec je rekel, da takrat, ko bodo vsi nasipi dodelani, je Szegedin zgubljen. In to se je tndi res zgodilo. V Banatu imajo vsako leto povodenj, ki zalije mnogo najrodo-vitnejšega polja. Ees, da je temu vzrok tudi tam brezobzirno izsekavanje gozdov po karpatskih gorah, mnogo pa k nezgodam pripomore enostransko grajenje jezov in nasipov; vsakdo gleda le na svoje polje.
Mnogo škode napravijo po naši deželi povodnji; deželni zbor se posvetuje vsako leto o tem, kako obvarovati kraje pred uničujočo silo razjarjenih elementov. Omenimo le povodnji v Eačenski dolini. Po mnogem trudu so razširili odtok vodam pod
*) Ta dopis smo prejeli od neveščaka, ki se zanima za stvar.	Op. vred.
temljo, in povodenj po tej dolini toliko da ne do i dobrega odpravili; a kaj se je zgodilo? Doline ob gorenji Krki, ki niso bile nikdar poplavljene, so bile minolo poletje pod vodo. Nasvet je stavljen v deželnem zboru, naj se Krka, ki toliko rodovitnega polja zaliva, vravna; lepa misel, a vprašanje bo nastalo, ali ne bode voda, ko bode v gornjem teku po vravnani strugi hitreje tekla, ob dolenjem teku pri izlivu v Savo naraščala? Ko bi kedaj do tega prišlo, da bi Krko začeli vravnavati, bodo gospodje reščaki, tako se nadejamo, gotovo na to gledali, bode li mogla uravnana Krka toliko hitreje odtekati, kolikor bo nagleje drla po strugi.
Pristopimo pa sedaj k naši Ljubljanici. Že je sto let minolo odkar pelje cesarski graben (Gruberjev kanal) med Gradom in Golovcem in odpeljuje povodenj po barji. Poprej nepristopno močvirje je sedaj po večjem ali obdelana zemlja ali so travniki. Nekateri so že sanjali o kranjskem Banatu na nekdanjem nepristopnem'močvirji. A žalostna je osoda barjanom in kmetovalcem v okolici, ker marsikatero leto po trikrat sejejo, pa vender le ne žanjejo, in i ker morajo ob povodnji z živino bežati v vrhna nadstropja. Od 1. 1780. se je veliko delalo za osu-šenje ljubljanskega močvirja, a tudi nekoliko doseglo po vsakem takem podjetji. A delo je tako-rekoč pod rokami naraščalo, in sedaj 1. 1890. po tolikih troških, po tolikih nadejah, vidimo, da je ob vsaki večji vodi močvirje poplavljeno. Ljubljan-čanje imajo poletu še premalo vode, barjani pa skoraj ob vsakem večjem nalivu tonejo. Kako odpraviti to dvojno zlo, ki takorekoč drug drugega izključuje ?
Vprašajmo se pa vendar najprej in pred vsem, je-li mogoče popolnoma odpraviti povodenj in vso zemljo pod plug ali pod koso djati ?
Telegrami.
Dunaj, 16. aprila. Finančni minister je imenoval davčnega nadzornika Ivana S t e s k o višjim davčnim nadzornikom za področje finančnega ravnateljstva v Ljubljani.
Dunaj, 16. aprila. Vlada je v zbornici poslancev predložila postavni načrt o podporah iz državnega zaklada za revne pokrajine na Češkem in Goriškem, dalje postavo o prodaji premičnih stvarij na obroke. Exner in tovariši interpelujejo ministerskega predsednika o izgredih dne 8. aprila. Roser iu tovariši nasvetujejo z ozirom na poškodovanja zasebnega imetja pri zadnjih izgredih, naj vlada predloži postavni načrt o poroštvu države za zdržavanje javne varnosti. Zbornica prične na to generalno razpravo o proračunu.
Berolin, 15. aprila. „Berliner Volksblatt", glasilo socijalnih demokratov, objavlja sklepe svoje stranko v obliki oklica na nemške delavce in delavke. Voditelji stranke priporočajo, naj bi delavci dne 1. maja ne ustavili dela, ker bi to imelo gospodarske in politične nasledke.
Pariz, 15. aprila. „Soir" poroča iz Bour-deauxa, daje slana po vinogradih napravila veliko škodo.
Pariz, 16. aprila. Včerajšnji shod anarhistov je sklenil dne 1. maja prirediti javno demonstracijo.
Madrid, 16. aprila. General Daban je odpotoval v Alicante, da tam prestoji dvomesečen zapor.
Poslano.
»Slovenski Narod" je v 84. štev. t. 1. pod naslovom »Ljubljanske volitve" prinesel nastopno novico: »pri sv. Petru so z lece naznanjali, da imajo vse volilke prinesti svoje glasovnice v farovž."
Podpisano predstojništvo s tem konstatuje, da je to popolnoma iz trto izvita laž, ker pri sv. Petru ni nobeden pridigar z lece niti besedice ziniU ki bi se tikala glasovnic, ali sploh volitev ljubljanskih. Od »Narodovega" urednika se ne bode zahtevalo, da bi to laž preklical, ker ni prva, kar jih je prinesel čez duhovnike. Bog daj, da bi bila zadnja!
Predstojništvo farne cerkve sv. Petra.
v Ljubljani, dne 15. aprila 1890. _^_M. Malenšek, župnik.
Tremensko sporočilo.
I Cas	Stanje
--^- Veter Vreme	|
ona7nvania ^omtn. toplomera	O« -
opazovanja ^ „„ ^^	gg „
I	I_I_ ca_
17. u. zjut. I 729 9 ¥2 si. zap. oblaSno
15 2. n. pop. 729 5 12 2 si. sfzh. »	0-20
9. u. zveS. 727 7 10-2 brezv. „	dež Srednja temperatura O za 0-3° nad normalom.
]>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
16. aprila.
Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) 89	gld.	45	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 * „ 89	„	50	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110	»	95	»,
Papirna renta, davka prosta......102	„	15	„
Akcije avstr.-ogerske banke......944	„	—	"
Kreditne akcije ..........301	„	75	»
London • • •..........119	„	—
Srebro .............
Francoski napoleond.........9	"	45	[[
Cesarski cekini...........5	„	66	»
NemSke marke ..........58	„	42",„
Zahvala.
Za kiilantno likvidacijo in tečno izplačilo škode, katero sem imel vsled ognja, ki je bil nastal v mojej hiši dne 31. marca t. 1., čutim se dolžnega, slavnej oes. Ui-. pi-iv.
Gonovali" v Trwtii (katero zastopa v r-.jitf>\]aui gospod Koiistaiitin Taerlini>leti-a, GrntllKeo »t. -A) izrekati javno najtoplejšo zahvalo svojo in ta zavod povsod priporočati.
v H i str i, dne 9. aprila 1890.
Josip
(1)
Verbič.
v bogati izberi priporoča za prihodnjo sezono (10-6)
I. kočevski domači obrt
v Ljubljani, Schellenburgove ulice 4. Za prekupovalce vsekako najcenejša zaloga,
Ker se v kratkem začne uvajati nov mestni vodovod v hiše, usojam si p. n. hiSnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem
koncesijo za to dobil
ter sem si naročil spretn«ga strolcovi^jalcn.
Zagotavljajoč svojim p. n. naročnikom najsolidneje delo, opozarjivm. da na vsa to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji ceni.
Priporočujoč se v mnogobrojna naročila, znamnjam velespoštovanjem
TRASI € PIliKO,
itavbinaki kljačariki mojster, Marije Terezije oesta itev 4 (5)	T Ljubljani.
.f .f .f .f .f .f	f ,f ^ ^ .f .f .f f'f'H-f
Zahvala.
Podpisani zahvaljuje v imenu studenških občanov vele-slavni deželni zbor in slavni deželtil odbor vojvodine Kranjske za
' ubogemu po vlanskib vremenskih nezgodah močno oškodovanemu . kmetovalcu naklonjena semena krompirja, fižola in jarega žita.
STUDENEC, dne 15. aprila 1890.
Anton Kocmur,
(1)	župan.
H M M M H H H H M M i M M
iMUjateli: Matifa Kelar.
OdeoTomi vred^: l|Maii ZH»Ut,
Po ces. kr. priv. občnej zavarovalnici v Trstu osnovana
Ogerska delniška zavarovalna družba za toeo v Budimpešti
vsprejema zavarovanja proti škodi po toči po stalnih premijah brez poznejše zaveznosti.
Popolna vplačana glavnica milijon gld. a. v.
škode se točno in kulantno izplačujejo. Premije se lahko še le po žetvi, to je dne 30. septembra proti rnenjicam plačujejo.
Če se na v kakem kraji ali pristavi skleneno zavarovanje za točo ne naznani nikaka škoda, vpiše družba na dobro zavarovani stranki deset odstotkov čisto vplačane premije, in drugo leto, če se pridelki taistega zemljišča zopet zavarujejo, toliko odpiše. Onim strankam, ki so lani bile zavarovane pri „Ce8. kr. občnej zavarovalnici v Trstu" in se letos pri „Oger-skej delniškej zavarovalnej družbi za točo v Budimpešti" zavarujejo, se gori imenovani odpustek lanskega leta od letošnje prem^e odpiše.
Natančneje pove:	(i)
V Ljubljani glavno agentstvo za Kranjsko, Gradišče št. 4,
v vseh drugih krajih dotični okrajni in lokalni agcntje.
Tisk »Katoliike Tiakarne" v Ljubljani.