Največji slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah > Velja za vse leto ... $3.50 ^ Za pol leta ......$2.00 GLAS NJR01A List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, aft the Post Office at New York, N. Y., tinder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 187« CORTLANDT. NO. 131. - ŠTEV. 131. NEW YORK, WEDNESDAY. JUNE 5, 1918. — SREDA 5. JUNIJA, 1918. /V VOLUME XXVL LETNIK XX VL 9 H KATOSTROFI "CAROLINE" -ooo- V razna atlantska pristanišča so pri ve d li prve preživele. — izjavili so, da nemški podmorski čolni niso streljali na re šilne čolne. — dobili so tudi zapuščen rešilni čoln, ki je bil last "caroline". — nva dnu čolna je bila čepica nekega mož kega. ---ono- DEL OBALI, OB KATERI SO GOSPODARILI NEMŠKI SUBMARINL T ni* lr.tn«-l!ir'vn fllrd parnika "Carolina" v nedeljo ponoči, da je bil namreč obstreljevan. Na dnu rešilnega čolna so nahajala čepica nekega mož ko ga ter večjo štovlio neodprtih zavojev piškotov. Bazbito jo bilo tudi eno izmed vesel. Dosodaj se še no more vedeti, če so bili potniki toga rešilnega čolna vzeti na krov kake drupe ladje ali pa na krov podmorskega čolna ali če so vtonii, dokor so no izve popolnega poročila glede potopa potnikov in posadko ter njih beganja po morju. Dasiravno je šlo več ladij, ki so dospele danes v pristanišče, skozi vodovj. kjer so bile priča obstreljevanja "Caroline" ter razdejanja drugih ladij, ni vendar nobena teh ladij sporočila, da bi videla na morju kak odrpt čoln. New York in Portorieo parobrodna družba dajo izraza upanju, da bodo vsi preživeli s parnika 4'Caroline" našli svojo pot na obal. Ladjo samo smatrajo za izgubljeno. m a s S j* c Ar 1 V —— t-..............,---? ^ N yo«k ; 5 ii * • .'CONhtCTiCuT T*? ^--J v » i 2 w /n A I' rw » • opjjmJI/*^ 9 » , ------AfA»rm* * ^erO/ • * / -*A*TVW * y^LJ^^- ' SHOKS *»£*£ 7H£ > ^ (ŽCj*'«*. * * STAAT//Oe#£. H) u V*Mmt* T/te ST£*VfAMO. A %« U) Jwy+*m* T*£ rt/A/GSTOM J* / TM£ 6lOOM£fiSOMT A T LA /V T/ O v /r#t/os£# tre** ---jjsSr * /9/ \ / ntl£K£ r/f£f0*AAJ> • 1 -w \ \ {/ " COL£ Mi J l * "-'CAPe i X r/t* CA ftOi rnA »Al A J UCA£J> | ♦ 0 .„ M * | t.PAATT»Al S*.T^ JCJkLC ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "0LA8 NARODA", NAJ tEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Zaupanje v Focha Najvišji zavezniški svet veruje v zmago. — Izraža polno zaupanje v Focha. — Z ameriško pomočjo bodo zavezniki zmagali. True translation filed with the post master at New York, X. Y. on .Inn-' 191R, as required by the Act of October 6. 1917. London, Anglija, 4. junija. — Najvišji vojni svet ki >e je posvetoval o celem vojnem položaju, je v svoji oficijelni izjavi, ki je bila sinoči objavljena. izrazO popolno zaupanje v ugoden izid vojne s pomočjo ameriških Čet. Izraža se tudi popolno zaupanje v generala Focha in izraža se zahvala predsedniku Wilson u za nje-g-ovo sodelovanje pri prevažanju in zalaganju ameriških čet. "Najvišji vojrti svet je Lmel pod okolščinami velike važnosti za zve zo svobodnih narodov svoje šesto zasedanje", pravi poročlo. "Nemška vlada, ki se je na vzhodni fronti rešila vsega pritiska s tem da so se zrušile rusgre armade in narod, je vse svoje sile zbrala na zapadli. Zdaj poskuša doseči odločitev v Evropi s pomočjo obup-lih in dragih napadov na zavezniške armade, predno bi postavile Združene države v hoj vso svojo silo. Ker ima .sovražnik prednost, a* strategičnih postojankah in nad-kriljujoče železniške zveze, se je ^osrečilo sovražnemu poveljstvu loseči nekatere početne uspehe. — Brezdvomno bo obnov.l napade in zavezniški narodi bodo skoro gotovo še vedno izpostavljeni kritičnim dnevom. Po pregledu celega položaja, je najvišji vojni svet prepričan, da bodo zavezniki, prenašajoč posku-snjo bodoče kampanje z isto trdnostjo, kakoršno so kazali vedno pri obrambi pra\iee, prekrižali sovražnikove načrte in ga bodo ob zotovem času porazili. Vse mogoče se je storilo, da se vzdržujejo in podpirajo armade na bojišču. Edinstvo v poveljstvu je zelo izboljšalo položaj zavezniških armad in deluje gladko in u-spešno. Najvišji vojni svet. ima popolno zaupanje v generala Focha in s ponosom in občudovanjem gleda na hrabrost zavezniških čet. Zahvaliti se imamo naglemu >n prisrčnemu sodelovanju predsednika Združenih držav, da bo po^ djetje, ki se je pričelo pred več kot dvema, mesecema za prevoz in zalaganje ameriških čet sovražniku Onemogočalo, da bi zmagal s tem, da bi uničil zavezniške rezerve, predno so njegove izčrpan*. Najvišji vojni svet trdno zaupa v koneeni izid in zavezniški narodi so odločeni, da ne bodo žrtvovali niti enega svobodnega naroda na sveta despotizmu Berlina. Njihove armftrte..kažejo ravno isti stanovitni pogum, 6. katerim so v Varnostne odredbe. Newyorski poli«uj^ki komisar je izdal včeraj zvečer sledeča navodila: .— Policijski department obvešča vse mestne prebivalce potoni časopisja, da bodo izdani v slučaju napada sovražnih aeroplanov na mesto, sledeči signali: — Sirene in piščalke bodo začele tuliti in bodo tulile neprestano deset minut. Kakorhitro bo izdan tak signal, mora vsak takoj odpreti okna svojega stanovanja ali pisarne in se takoj podati v klet hiše. Ko bo nevarnost minila, bodo začele dajat-i sirene in piščalke krajša znamenja v presledkih ene minute za dobo dvajsetih minut. U-čolni so že 2 meseca v Ameriki. True translation filf^d with the post master at Xew York. X. Y. on June 5. 1918, as required by the Act of October 6, 1917. . Kapitan Lowerv prejšnje nizozemske ladje "Texel", katero je nemški podmorski čoln v nedeljo popoldne potopil, je sinoči s svojo posadko v odprtem čolnu pristal in rekel, da mu je poveljnik pod-nitrskecra čolna povedal sledeče: "Sovražim kot h..... to delo: t«x1a zapovedalo se nam je iti na delo ali pa se vrniti domov. Tukaj smo že nad dva meseca." i _ Zapadno bojišče FRANCOZOM SE JE POSREČI LO ZA VSTAVITI NEMŠKO O FENZIVO. — SOVRAŽNIK SI JE Z VELIKIMI IZGUBAMI U MAKNIL. Dva podmorska čolna. True translation filed with the j>ost master at New York. X. Y. on June 5. 1918. as rwjuired by the Act oi Octobei C, 1917. Z ameriško armado v Franciji 4. junija. — S pomočjo Amerikan cev so za vstavili Francoz; nemške napredovanje v drugi bitki pr Mame. Cvet ameriških čet se je ^ tej največji svetovni ofenzivi za podil na odločilni točki proti so vražniku. Amervkanci so potisnili naza;" nemško .silo na severnem bregi Marne, zapadno od Chateau-Thier rv kjer je bil sovražnik prodr najbližje do Pariza. Ko so dospele naše čete na boji šče v Kampanj so otvorile naet skupine strojnih pušk ogenj ii obstreljevale sovražnika z vel i kin uspehom. Naše levo krilo je bilo napadene .'estkrat tekom oseminštiTriese ur. Sovražnik je bil pa vedno po gnan z velikimi izgubami v h?g. Vjeli smo tudi nekaj nemŠkil vojakov. Artilerijske potrebščine in zalo ge za živila, so prevažati' ponoči Nemški avijatiki so jih neprestan« nadlegovali ter bombardirali vas in železniške proge za bojno črto Vojaki niso niti sedli k jedil. Vs so kazali največje veselje, da b čimprej prišli tja. NVk francoski polkovnik je re kel poru oči: Pol miljona mož onega tipa. k .so zavzeli C'antigny in nam potna gali vstaviti se na Marni, bo pt mojem mnenju zadostovalo, da Sf bo zmaga obrnila na našo stran. Trne translation filed with the post master at New York. N. Y. on June 1918 as required by the Act of Oct. N : 8, 1917. Washington, D. <\, 4. junija. — Kakor so povedali preživeli s parnika "Carolina", ki so se izkrcali v Lowes, Del., jf njihovo ladjo uničil I"-37 in so def-nitivno dognali, da ob atlantski obali operi-f-at a najmanj dva podmorska čolna. — Poročila na mornariški department kažejo, da je IT-151 potopil l?d.i: "Hattie Dun" in "Edno'\ Podmorski čoln njet? True translation filed with the post master at New York, X. Y. i.n June a. 1018, as required by the Act of October 6, 1917. Ob obrežju se vedno vzdržuje govorica, ki se samo po okolščinah in indirektno potrjuje, da je sinoči ob pol sedmih prišla bojna ladja ki pripada podmorski patroli, \ Staplel.m s Kapitanom in posadko I ujetega ti črnskega podmorskega čolna na krovu in da je ladji sledil podmorski čoln sam z ameriško posadko in sp je zasidral v kvaranieni. Pravijo, da je pLtrolna ladja od-piula v brooklynski Navy Yard kjer je izkrcala ujetnike in jih iz roč«la v varstvo pristaniškega poveljnika Mornariški urad ne namerava j ob tetu času izdati oficjelno na jznanilo. ako je bil kak podmorski j čoln ujet, ali potopljen, ker bi mo-jgeče imel sovražnik od tega kako 1 korist. NEMŠK0-FINSKA POGODBA poročila pravijo, da je nemčija sklenila s finsko tajno pogodbo. — švedski socja listični list pravi, da bo finsko vladala nemška dinastija. — finska bo most do SE vernega ledenega morja. — na alandskih otokih bo vojno pristanišče. -ooo- True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on June 1018. as required by the Act ot October 6, • London, 4. junija. — Kakor pravi poročilo listu "Tinics" iz Stockholma, sklicujoč* se na socjaJisticni list 'Politikeii", ki ima svoje informacijske vire v nemški\ -ocjalističnih krogih, obstoja med Nemčijo in Finsko tajna pogodba, ki se drži tajno pred finskim deželnim zborom. Dodatno se poroča, da Finska ne odstopi Alandskili )tokov Švediji in da dovojuje Nemčiji, da rabi te otoke 'a podmorsko bazo. Nemčiji se tudi nadalje dovoljuje, ia vporablja Finsko kot prehod do Severnega ledenega morja. Finska je pristala, da bo podvzela vse, da se bo bo-'rila proti anarhiji. Nemčija ima pravico držati na Finskem vojaško si-'o, dokler so izvedni vsi pogoji. Moskva, 4. junija. — (Ass. Press.) — Nemci gradijo v severni Finski dve začasni železnici. Ena proga teče vzhodno proti Kemu ob murmanski železnici, druga pa proti severovzhodu in se prične koncem železnice v Finski v smeri proti Petoenga zalivu, ki je vključen v murmanski pokrajini, katero ho Rusija odstopila Finski. Zgradba je lahka, kajti tam je mnogo majhnih jo-:ei\ ki se vporabljajo. Del murmunskega obrežja, katerega namerava Ku--ija odstopiti Finski, je majhen in se razteza od mesta Kirvatunturi severno do Severnega ledenega morja in vzhodno do reke Pečenga ter Tutovke. Največja širina je »koli 45 milj. Pristanišče ob Severnem ledenem morju, katerega loloča pogodba Finski, se naliaja kakih 70 milj od Kole, vi je edino rusko pristanišče brez ledu. V zvezi s tem je nadomestni zunanji minister Vos-uesensky rekel nekemu poročevalcu: — Sovjetova vlada je v principu privolila, da odsio-pi Finski v zamem) za pristanišči Ino in Kaivola oni del oaurmanskega obrežja, ki je bilo prideljeno boljševiški finski vladi potom naše pogodbe z dne 1. marca. !">. člen te pogodbe zahteva referendmn krajevnega prebivalstva ?lde vprašanja odstopa in mi se bomo držali te pogodbe. Dt zdaj se niso vršila dejanska pogajanja in mi ne vemo za nemško stališče glede tega. Pogodba določa, dn se ne smejo kršiti pravice Rusov v odstopljenem ozemlju in ostane v veljavi msko-norveška pogodba glede mur-manske obali. Vosnesenskv pravi, da je večina prebivalstva v tem ozemju finska. London, 4. junija. — Rusko gibanje v prilog zavoz-uikov narašča, in ga je utrdila zadnja izjava predsednika Wilsona o prijateljstvu napram Rusiji. Ruska demokracija je tudi navdušena zaradi zadn jega koraka angleške vlade, ki je pokazala svoje prijateljstvo. — 4'Novoje Vicdomosti" v doZgem članku zagovarjajo zavezniško politiko in izražajo zadovoljstvo nad prijaznim govorom predsednika Wilsona. Moskva, 4. junija. — (Ass. Press.) — Zunanji minister Oičerin je protestiral pri francoski vladi proti na-daljnemu zadržavanju ruskih čet na francoski fronti. Protest izjavlja, da je zaradi ruske nevtralnosti potrebno, da se ril ski vojaki takoj pošljejo v Rusijo. Amsterdam, 4. junija. — Poročevalec "Lokal-An-zeigerja" v Ukrajini pripoveduje o pokopa van ju trupel, katera je naplavilo Orno morje. Mnoga trupla so bila strašno nakažeua; njihove roke in noge so bile skupa j zvezane. To so boljševiške žrtve iz Eupatorija na Krimu. Bili so obsojeni na smrt; odpeljali so jih na ladjah v Črno morje, kjer so bili potopljeni na način, ki spominja na francosko revolucijo. » Nemci so aretirali članico boljševiškega odbora po imenu Njemee. Kadarkoli se je kazalo, da je smrtna obsodba na tehtnici, je odločilo glasorvanje s klicem: — Revolucija mora videti kri,T. * Poročevalec pripoveduje o nekem ruskem častniku. ki je po dolgih triletnih štrapacih stal na pročelju razvalin domače hiše in čakal na valove, ki bi mu priplavili trupla očeta in matere. Obstreljevanje Pariza. True translation filed with the post master at New York, N\ Y. ..n Jane 5. 1918, as required by the Act of October 6. 1017. Pariz, Francija, 4. junija. — Danes so Nemci s svojim daleko. sežnim tepom zopet obstreljevali Pari«. Bavarski general je bil ubit. True translation filed with the post master at New York, X. Y. on June 5, 1818. as required by the Act of October 6. 1917. Neko današenje diplomattčno po-raeflo i z &vice pravi, da je bil poveljujoči general bavarske divizije prine Buchau v bojih ob Marni ubit. The largest Slovenian daily < in the United States^ bsaed every Jay except Sendayt and Legal Holidays. 50,000 Readers True translation filed with tJ* post master at New York, N. Y. on Jnn»- .1, 11918. as required by the Act of October I C, 1917. j I Washington, D. C., 4. junija. — Danes je bil državni department obveščen, da je bilo pri zadnjem zračnem napadu na Kolin ubitih 140 oseb. Okoli 150 jih je bilo ranjenih. mnogih prejšnjih slučajih prema ' gali nemški naval. Z zaupanjem in potrpežljivstjo morajo samo zdr-| žati do konca, da bo zmaga za svo-•bodo zagotavljena. Svobodni naro-jdi in njih slavni vojaki bodo rešili civilizacijo." GliAS NAHODA, 5. JUN. 191S "CILrAS NARODA^' • EOXEKIB publishing company (Slovenian Daily.) Owned and published by th« (■ corporation.) rBANK H A K.SER. President._LOUIS BEN ED IK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of a bova officers I tti Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.__ £a celo leto velja list ca Ameriko Za celo leto za mesto New York $5.00 In Caoado................... $3.60 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za pol l*ta.................... 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.00 Za četrt leta .................. 1.00 Za Inozemstvo «a celo leto...... tt-00 "GLAS NAHODA" Izhaja vsak dan Izvaemšl nedelj Id praznikov._ 1i LAS NA KOD A" ("Voice of the People") . , Issued every day except Sundays and Holidays Hubscripvion yearly $3.50. ____ Advertisement oo agreement. Dopisi brez j>odpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj p« bl a gov od pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preJSnj« blvmllKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ "GLAS NARODA" K Cortland t St.,_*__New York City. Telefon : 287« Cortlandt.__ Nemčija kaže svoj strah Trne translation filed tvIMi the postmaster at New York. N. Y. on Juno ?>, 1!»18, as required by the Act of October fi, 11Š17. ])<*jstvo, (\a nemški podmorski čolni operirajo ob ameriški ohnli iki »lalje kot sto milj od New Yorka, ne proizvaja nobene vrste panike. Nasprotno pa je prvo čustvo Amerikaneev ono odločne zadovoljnosti, da je Nemčija prisiljena staviti na laž -vojo domnevano zaupanje, da bo bojno silo Združenih držav v Evropi občutiti prepozno. Vsaki nemški podmorski čoln -v bližini ameriških pristanišč je dokaz, da je prekinorsko prevažanje ameriških čet v Francijo presenetilo in vznemirilo nemške vojne gospode. Ameriški borilei na fronti v takem številu in s tako natilico niso bili v nemškem računu. Poskusi, da se potaplja ameriške transporte v voj->iem ozemlju, so se izjalovili ter niso zmanjšali tako v izločim smer. ki se je pričel glede bojnih sil tega naroda. Nemški vojni gospodje so se vsled tega poslužili obupnega udarca v ameriških vodah ali v bližini njih v upanju, da pokažejo, kako je mogoče vstaviti s strahom pričakovano plimo, kajti nemškemu narodu so zagotavljali, da bodo to plimo dejanski vstavili. < Vsarska nemška vlada mora smatrati v?ako vrsto kampanje s podmorskimi čoni na tej strani Atlantika za zelo drago in dvomljivo podjetje, — prav posebno namenjeno za to. da se dokaže, da se ni opustilo ničesar v na-meiin preprečiti dohod Amerikaneev v Francijo ter obrniti ves vojni položaj. Med tem časom pa se nikomur ne sanja, da bodo a-meriške mornariške sile prepustile transporte ter poši-ljatvt* na milost ali nemilost nemških podmorskih kri-žark. Torpedni rušilci Jovinci podmorskih čolnov, hidro-plani in navadni aeroplani bodo obnovili in podvojili svojo stražo v atlantskih vodah. Nemčija ne more imeti brezkončne dobave z ozirom tia prekatlantiške podmorske čolne, ki bi zamogli dolgo \strajati na tisoče milj od svojih postojank. Sestanke z nemškimi ladjami bi kmalo razkrili v severoatlantskejnu vodovju. Tudi bi ne mogle ostati dolgo prikrite postojanke v Mehiki. Vsled tega bodo podmorski čolni tukaj naokrog hitro izmrli. Nadalje pa niso angleška, francoska in ameriška mornarica izgubile svojega smrtonosnega oprijema. — 1'spešno spremljanje ameriških transportnih ladij, ki je bilo eno izmeti.jjajbolj značilnih dejstev zavezniškega vo-jevanja, ne bo izginilo raditega, ker je par nemških podmorskih čolnov, namenjenih za velike razdalje, vprizori-lo pob<»d v ameriško vodovje. Ko je jeseni leta 391(j in predno so Združene države stopile v vojno, nemški podmorski čoln U-53 premeril .Atlantik ter potopil šest trgovskih ladij v bližini Nan-tucket svetilnika, se je izkazalo, da je bil pohod, mesto, da bi oznanjeval podmorsko kampanjo v tem delu sveta, edinole — drzno individualno dejanje. Nemški podmorski čolni skušajo najti večji plen v ameriških vodah sedaj, kot so ga skušali leta 1916. Takrat so bili Nemci na sledu hrani in dobavi. Sedaj pa je vojkujoča se sila Združenih držav, katero prevažajo v vedno rastočem obsegu preko Atlantika. Delo podmorskih čolnov pa je danes sorazmerno težje in bolj nevarno. Sedanji pohod na obal te dežele se bo morda izkazal kot ne daljše živeč ali uspešen z ozirom na posledice kot je bil prejšen. Treba pa je ugotoviti, da bo narod odredil vse potrebno proti kateremukoli nemškemu načrtu s podmorskimi čolni in proti uspešnosti takega načrta. Medtem pa bodo Amerikanci in njih zavezniki še tembolj trdni v sklepu z ozirom na svojo veliko nalogo v Franciji, kajti Nemčija je razkrila vso intenzivnost svojega strahu, da bi Amerika vrgla odočilno utež na tehtnico. — Tekina med ILLndenburgom in Wilsonom, — je bilo označenje položaja, ki ga je pred kratkim podal Lloyd Cleorge. Dohod nemških podmorskih čolnov v tukajšnje vode pa je nadaljno znamenje, kako ^levarne se pričenjajo zdeti Nemcem vojne odredbe Amerike. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OZJLS^jSIAMPA". KAJ. {VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDV.VkfkvSll. Dopisi Cleveland, Ohio. Namenil sem se napisati in »po-' rt«'iti p;ir vrstic iz tukajšnje naj-' večje slovenske naselbine v Zdrn-' /enih državah. Delavske razmere bi bile. še po-voljue. da ni take drajrinje. ali kaj pomajra, če ti družba izboljša plačo za par centov, že »leda neb roj sehienežev. kako bi to obrnili Vj svojo korist, tako da nazadnje! pride človek do zaključka, da je vseeno. če veliko služiš, vzamejo ii nazaj vse. če pa malo služIš, je ravno tako. Kar se deJa tiče. se tukaj v ( leveJandu lahko dobi. ker primanjkuje deiaveev; tudi dela »liso pretežka. Pred nedavnim časom sem prišel i z Minnesote in imam še živo v spominu, kako smo delali v Seiner. Minn., namreč v železnih rudnikih kakor črna živina. Tam niso gledali za v a ni ost delavca, ampak nVdali so, da je čim več rude uboeri trpin spravil na površje. Z boy tega so bili štirje delavci žrtev kapitalizma, podpirali ega od svojih rojakov slo v nilski h bossov. K sklepu svojega dopisa po-zdravljnm vse rojake po železnem okrožju, posebno na Ely. .Minn., in nuyja brata na Aurori. Minn.: tebe. brat Lojze, pa prosim, oglasi se n»i ter sporoči, kje se nahajaš. S srčnim pozdravom na vse prijatelje in znance •Frank Lesar, 6018 (Mass Ave.. Cleveland. Ohio. Indianapolis, Ind. Težko pišem v javnost, kar sem doživel v novembru lanskega leta. Odpotoval sem na farme z upanjem, da bom postni samostojen. A nesrečna bolezen moje žene je postala gospodai* nad njo in v miij-lej>ši dobi 2 - le; je :>:>. maja umrla previden a s sv. zakramenti. Zapušča dva otroka, eden je star 20 mesecev, dru^i p« 33 mesecev. Zdravnik je izjavil da je imela jetiko. Zatorej, mladenke, varujte se za svoje zdravje, dokler ste zdrave! In ko nastopi kakšna bolezen, posebno suho pokašljevanje, v 14. dneh lahko spoznate, s kom bo.>te imele opraviti. Takoj pošljite po najboljšega zdravnika in prosite ^a, naj vam pove brez sira-hu. kakšna je.bolezen. Pomislite, matere, kako hudo je zapustili malčke v tuje roke. Žalost olvčntiin dan in noč. tako tudi drugi. Pozdrav staršem v Xaylor, Mo„ in vsem drugim iz Indianapolisa. Anton Skrhish, 2128 W. Michigan St. Lad d, Wash. Xa svojem potovanju po Združenih državah sem prišel tudi v le velike hribe. Ob treh jpopoUhie sem se odpeljal iz precej velikega, mesta Taeoma, Wash. V vlak je bila vprežena lokomotiva, ki je v pravem pomenu besede kt/la. Tako smo se počasi pomikali naprej :n ker sem bil radoveden, seni se oziral okrog. Toda, kamor sem pogledal. sem videl stani o gorovje, meti katerim je tekla bL-4ra voda. Tupatam se je pokaeal v dolini kak farmer. Svojega soseda vprašata, od <"-esa živi farmer. Zwnie-Ijivo me poglee da v onem kraju ni dobrega dela itd. Tudi politične stvnri rad prebiram. Za nas Slovenec bi bila primerna samo samostojna država s predsednikom. Proč z vsemi kralji in cesarjif Slovani ne potrebujejo kronanih glav. temveč iz svoje srede si hočemo izvoliti svoje-j VIČ. 4S37 Washington St., Denver, Colo NADZORNI ODBOR: 1. nadzornik: JOHN CiERM, 310 Palm Street, Pueblo, Colorado. 2. nadzornik: FRANK HENKiSMAN, 1!T{0 Berwind Ave., Pueblo, Colo t. nadzornik: M J H A1_J KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Springs POROTNI ODBOR: 1. porotnik: PETER MEDOS. Route 8. Box lrtfl, Pittsburgh. Ksumr 2. porotnik: JOHN HOČEVAR. f»14 West Chestnut St.. I>-a«!ville. Colo. B. porotnik: JOHN JAKŠA, Box L'72, LoulsvKl, Colorado. VRnOVNI ZDRAVN IK: Dr. R. S. BI7RKET, 4487 Washington St., Denver, Colo. URADNO GLASILO: G DA S NARODA. 82 Cortlanut Street, New York, N. Y. Vse denarne nakaznice In vse uradne stvari se pošiljajo na gl. taj nlka. pritožbe na predsednika gl. nadzorne^ odbora, preplrne 7.ideve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. Jetika med Srbi O tej >fvari izvemo zanimive podatke iz odirovora domol»rau-sk<'p-a ministra na interpela«-ijo češkegn poslanca ilr. !»axe o razmerah v taborišču za -nterniranee Xez-»ideru na Odrskem. Odgovor j1' preeej obširen in podaja stntist'ko intcruirniicev v posanieznili letin »d oktobra 1M1-I do septembra 1 ?>17. opisuje njihovo >tanovanje iit .irano. skrb za izobrazijo in umrljivost. N<>ptembru 1!M7 se je nahajalo notri Srbov / ;nte!i«r«Mitni|i stanov med njimi ."> J žen«k in is otrok in 10,'JllIt inteiniraneev i/ vrsi rok:;•_' otroki. Razdeljeni so / ozi rom na stanovanje in hrano v tti kategorije; v prvo spadajo internira tie i visokega socialnega >ta)iš.'-a. v drug«) intefigenca in srednji stan. v tretjo vsj ostali. C> lokalih za stanovanje pove minister, da so prostorni, udobni in odgovarjajo zahtevam higijene. O brani je v o,] no ministrstvo mnenja, da je aproviz.aeija našega domačega pr«>bi-valstva v celoti slabša kot pri teh itiTerniraneih. oil katerih je okro glo 1()(K)0 iz zasedenega ozemlja Srbije in Crnegore in L'^1? iz monarhije. Velikanska pa je umrljivost med inter ni rane t. 1 * ri povprečenem stanju 10.000 iiiterniraneev umrjejo na dan kakj štirje. Xa leto torej okrog 1460 . Doslej jih je umrlo notri 2D.")2, od teh 144:1 na jeti ki, torej skoro pol«»vica vseli smrtnih slučajev. Število slučajev jeti-ke znaša od začetka interniranja do konca septembra ir»17 oJ40. lokaz. da te visoke številke ni kriva nezadostna prehrana, navaja minister v svojem odgovoru zdravniško izjavo interniranega srbskega sanitetnega majorja dr. Vnkatiimviča, člana mednarodne zveze za boj proti jetiki. Ta izvaja, da su označMi leta 1!M"J pri konfe renči imennvatie zveze v Rimu Helgrad kot tisto mesto, ki ima največ "^etike. Tudi pegasti legar je divjal med t., vojno tako, da jih je umrlo na njem od HO srbskih zdravnikov 1(H». •• Interniranei sr» prinesli kal bolezni /e z doma. d-loma so dospeli /,< seni 't. j. v t;i borisče) bolni." — Otrok je v taborišču toliko, da nimajo le ljudske -šole. ampak celo spodnjo gimnazijo. Ker i/ interpelacije posianecv 1 Vukotiča ii dr. Benkoviča izvemo, koliko imamo vojaštva \ Srliiji. se nam zdi, da bi ii ubog* bolni interniranei ne bili nevarni za javni mir v Srbiji, če j h prav izpnstjo domov. Poslanec dr. Ktramher izumisti je tndi iijterpeliral ministrskega predsednika in notranjega ministra, da naj se izpuste vsi jiterni-ranei in kofiniranci in razpuste taborišča za interiiirance. O stnišiu in divjanju jet'ke med .jugoslovanskim prebivalstvom, zlasti med l'»X ■šnjaki, slisimo tudi sicer dan ria dan. Kako se je razpasla med vojaštvom, je povedal tudi vojni minister v delegacijah. — Hudo delo bo vojni, preden se bodo odstranile ali vsaj omejile strašne posledico vojnih bolezni. "Eat Us" and Save tke Vkg^ffiEf for Our S^gJ^^^g "Boljše zdravljenje za manj denarja. Profesor Doktor B. F. Mullin Slovenski zdravnik-špecijalist 411-41 h Avenue, Pittsburgh, Pa. C (Uto* puitt. Četrta pmUp* **U St. P«rile u u|u j nigia bmrumm.f j .Tax sem nastarej^i zdravnik-Špe-Jcijalist za Slovence v PIttsburghu. Zdravim že vec kot let bolne , moške in ženske. Ozdravil sem že na ! tisoče in t is^hV oseb in morem tudi S vas. V zdravljenju raznih Injlezni lima m največjo i skušnjo. Rabim sa-|mo najboljša zdravila. Imam najbo-jlj^i električni stroj za prelskavanje. |M»toin katerega se vidi celo vaše telo kot na Ubirii. K meni prihajajo ljudje ko. Moje rene so zmerne. Znanstvena preiskava zastonj. Pridite k nw ni kot k prijatelju. Ui(Jh src: cd 9. ure zjutraj do 6. ZT«>'<-r. V nedeljo tam od 10. ure Tjutrmj do 2. popoldne. GLAS NARODA, 5. JUN. 1918 Bivši senator Beveridge o ciljih Amerike v miru in vojni Trne translation filed with the postmaster nt New York. X. Y. «»n .Inne ."», IftlS, as required by the Act of October C, 1917. . Ko je nemška vlada prisHila Ameriko »topiti v konflikt, je' neoska vljulu takrat in tam iy.jni-! I j i1 a vojno. Takrat in t Ani je napi->aia <>bso«i'n> neizogibnega |K>raza' \'eri'.<"ijc. Tako blazna je bila od-, lo/itev Nemčije. s katero se je prisililo Združene tlr/ave v vojno, da se /
  • neriški narod pa j«* storil se v««'. Svet nas je nalival umazanim, thlatiim pridobivanja denarja in držanju denarja. To mednarodno ol rekovanje srno nbtli za vedno. Zadušili smo »a do smrti s celo pnvitdiiijn bogaistva. ki se je i/lila na edino pn»šnjo naše j narodne vlade. Napornim odredbam, katere je moral kak drugi narod uveljaviti le v teku lH, s«' je ameriški narod podvrgel brez vsakega obotavljanja in mrmranja. Stroge metode in o*ier uovor se je preneslo / domoljubno reslgnueijo. Ko je Nemčija streljala tki ameriško zastave ter napadla ameriške interese, pravice ter čast. Ame-i i! et je vsplamtel narodni duh prav do neba. Dvignil se je t/, lojalnih srr naroda, ki je brez ozira na plemensko pokolenje združen v svoji ndanosti do dežele. Bedasto, brezobzirno in neresnično obrekovanje velikega dela ameriških državljanov se je vpri-/orilo radi krvi prednikov, ki sej pretaka po njega žilah Pred sijajnimi dejstvi pa so obmolknila taka obrekovanja * * * Neverne-"i trlede ameriškega domoljubja naj čitajo imen;: ameriških častnikov, ki so se i>rost»»-voljno priglasili za :/.ve/.banje, da po vedejo anu rišk.e armade na bojno polje in tam bodo našli vse /aivikanje njih neupravičljivih besed. Pregledajo naj i mean na stotine tisoče v navadnih vojakov, ki >o se rade volje odzvali pozivu naroda, ter tudi sezname dnevnih i/.jfub ua fronti in tam bodo našli materijala za obžalovamje njih ne. vere ln za proste institucije. Nočejo ga skrivati za svetim imenom domoljubja. Na podlasri tega izgovora se je soglasno s poročili listov usmrtilo nekega moža od strani tolpe neodgovornih dečkov in pijanih mož, katere se je rta ščuval o k temu dejanju na podlagi privatnih sporov. Duhovnike se je pretejpalo, z osveto za prejšnje napade radi sebičnih in zlih namenov. Na severu in jugu dežele hodijo ljudje, ki procrlašajo. o kupili Liberty obveznic. — Ameriški narod ne potrebuje j nikakih trkih metod. V brezobzirnem zasledovanju vojne soi častniki in vijaki sovražnika zagrešili divja dejanja. \i so pretresla in spravila v blaznost celi svet. Ali naj se ameriškim civilistom dovoli, da pričnejo med nami samind tukaj doma z dejanji, ki bodo gotovo imela za posledico pretirana poročila v inozemstvu, v sled česar bomo prišli v slabo ime ? * * * Naj .se štavi celo deželo pod preki sod. če treba, da se kaznuje izdajab-e in uporneže. vendar pa naj -e vrši pravico postavnim polom. ne da bi se dovolilo blaznost tolp. rav.-jretih od privatnih sporov ter starih sovraštev, ki uničujejo v svoji divjosti ter neodgovorni volji tako nedolžnega kol krivega. tiorje nam v naših privatnih zadevah. če bi po>p«ševali, — če bi i j e zatirali lega duha hrezpostav-ne«a nasilja. Po vojni, v dobi stiske, ki bo gvitovo spremljala in-j du-.irijalno pr*osnovuev, bi se tal duh gotf»vo /bival v tolpah ter da-1 * j jal \ roke obupanih mož plame ( ni'Mi požara. < lovek, ki opravičuje, tn-ani ali po»p<-šnjc nasilm»M danes, bo jutri < m i govoren iza uničenje dela in naju.ivilo se ga bo tudi odgovor nint. — imerikanei so trdno in neraz-Ir.izljivo spojeni v tej vojni na solidnem temelju, da smo »šli v I I vojno, ker se nas je napadlo. flle-do tega vlada absolutno in splošno soglasje. Nekateri gredo dalje, a vsi gredo do te točke. Dokler i raja vojna, naj bi se izognil«' v->en» razpravam glede vojnih ciljev. ki nas morebiti ločijo. Mesto tega pa nam se je vrinilo star načrt, ne ameriškega, izvora, in sicer z vso silo in vstrajnostjo visoko organizirane prapasjan.de. dasiravno v od cue od najvišjih in najbolj domoljubnih motivov. Vo-j «lil ti i zagovorniki te^a gibanja dejanski ugotavljajo, da je ustanov-•Ijenje mednarodne iige. za iz>silje-nje niru eden izmed glavnih ciljev. za katere pošilja ameriški {narod % peklo boja ^vojo mladino Jter obremenja narod z dolgom, za J izplačan je katerega bo treba stoletje naporov in žt*te\ < e je temu tako. potem ni kon | g res primerno označil vzroko\ vojne napovedi Amerike ter se je sprejelo l-.onskripcljo od strani kongresa in naroda pod napačnim < iomuevanjem. -j «. * l>ve ali tri oči\ idn»* posledice t • si are in tuje predloge bodo zadostovale. da se stavi ameriškemu narcaiu pred oči vprašanje, če je celi načrt moder ali bedast. o hočemo postati član take lige. moramo uničiti enega najbolj \a>.uih delov konštii.noije. —- ki daje namreč kongresu izključno polnomoč napovedati vojno. To se 'priznava in dejanski se je predlo-jžilo senatu amendment., s katerim j -e je hotelo izpremoniti ta temelj-■ ni državni izakon. Tako bi se mogočno vprašanje napovedi vojne stalno vzelo narodu iz rok in niti narod, oiiti njega zastopniki bi ne imeli niti najmanjše besedice pri napovedi vojne ali pri vzdržan ju vojnega sta-nja. — Ce bi liga ne mogla vsiliti svoje volje svetu, bi bili mi. krtt člani te | lige. prisiljeni v vsej bodočnosti vdeležiti se vsake vojne, katero hi na.l New Mexico, Nevada, Utah in polovica Colouada bi bila -še danes pod mehiško zastavo ter bi te države ne predstavljale bistvenega' de-la ameriškega naroda, kot ga predstavljajo danes. 1 i i ga za izsiljenje miru bi nas prisilila, da bi ne napovedali Španiji vojno, in Porto Rieo, ki je danes naš. ter Cuba, nad katero imamo najbolj absolutno suveren-stvo. kar jih jr bilo kdaj pisanih na napil' v zgodovini sveta, bi bi-| la v tem trenutku še vedno špan-sk.. | K jnb temu pa pripadata ona ! otoka zemljepisno nam kajti ona1 | obvladujeta vhod k zalivu, ki je | neobhodno potreben za našo var-!no.st, in posest teh »tokov je bila I naš zgodovinski namen ter naša inspiracija prav izza dni še (pred j revolucijo. * i V naši revolucij-ki vojni bi liga ' za izsiljenje miru posredovala in ! vprašanja, če naj se razdeli ame- 1 riški narod, bi se rešilo potom gla- ' sovanja tujih narodov, razven če bi taka liga priznala, da je brez r-HM-i v slin"aju državljanske vojne ali revolucije. Take vojne pa pri ■ vedejo včasih do mednarodnih konfliktov. . j Kako bi se mogla taka liga izogniti zmešnjavam v slučaju vsta-ških vojn? Vzemimo, da je kaka vlada pristopila k tej ligi ter sej nahaja p o nuje pred revolucijo, ki ogroža njeno eksistenco samo. Ali I bi ne zahtevala ter imela tudi pravice pričakovati pomoči od istrani vlad. ki bi bile zvezane z- njo : j Oglejmo si načrt z ozirom na naša sedanja ter bodoča izključno' I ameriška vprašanja. (J lede takih j vprašanj bi se sklepal ameriški .narod, temveč hi sklepalo glaso-' | vanje tujih narodov. Vzemimo n. ipr. Monroe doktrino. Vspričo re-jžima lige za izsiljenje miru bi imeli« vsaka evropska ali azijska via-' da prav toliko avtoritete glede te osnovne ameriške politike kot pa | ameriški narod sam. J Kontrola naših prekopov po našem ozemlju, zgrajenih z našimi denarjem ter bistvenih za natšo' .varnost in dobrobit, bi nam bila1 j odvzet a bolj popolno kot se nam I jo je že odvzelo. j Vsako vprašanje, ki se tiče dm-•^ih narodov, posebno pa naše ca-j rinsko in priselniško vprašanje, bil bilo podvrženo vmešavanju te mednarodne super-države. katero hočejo- propagatorji za ustanovitev lige za izsiljenje miru ustano-i vitiiza regulacijo celega sveta. Ne-' j kateri inozemski zadovorniki tega' ;mednarodnega načrta izjavljajo,! da bf> potrebna posledica, usta ' novljenja take lige splošna prosta trgovina. Ne zapletali bi se le v vsako evropsko, azijsko, južno-amerlško in afriško zadrego, pri čemur bi set izdajalo neizmerne množine ame-riškeea denarja, ampak žrtvovalo bi se tudi veliko število ameriških življenj, da se izsili ukaze lige. Ponavljati pa se mora zopet in zopet, da bi morali izdati ameriške probleme, kojih rešitev je živ-ljenskega pomena za naše ekonomsko in politično življenje, na milost ali nemilost južno-ameri-škili, evropskih in azijskih narodov. — Dokler se človeške narave ne odpravi, kaj bi postalo z interesi, i praviefc»ini ter častjo ameriškega naroda, najbolj bogatega, najboljše postavljenega in vsled tega tudi najbolj zavidanega naroda na svetu 1 Vse stvari se strinjajo v tem: Ce bi ta liga preprečila zunanje vojne, bi vendar vzela iz na* ali 14.3 odstotkov pravoslavnih. 2,602,545 ali 12.5 odstotkov retorrnirancev, 1.331,509 ali 6.4 odstotkov evaugeljskih prote-•stantov. 7M.601 aM 0.4 odstotkov nnijaitov. 928.621 ali 4.05 odstotkov Židov. Osješka nemška 'Drau' prodana. --- 1 z Osjeka poročajo, da s;ta kupila Stevo Kovjanič in .losij» 1j;i-katoš li^t "Die Drau" s tiskamo vred za 600.000 kron. S tem je padel zadnji ter najmočnejši steber lujst va v (>sjeku v hrvatske roke. Eksplozija v Franciji. Trne translation filed with the post master at New York, N. Y. on .Inne .'», l'llS, as required by the Aet of Oetol>er »i. UU7. Pariz, Francija. 4. junija. — Ha-vasovo poročilo iz Marseilles pravi, (la je včerajšnja eksplozija v tovarni, v kateri se izdeluje vojni | mater jal. v Banssens v južni Franciji blizu Arles, napravila mogo I škode. Število ubitih in ranjenih oseb ie veliko. i Zgodovinski spomin Bilo jo 2. aprila 3814. leta, ko jo na Tallevrandov predlog odstavil senat velikega Xapoeora, moža, ki je povspel od navadnega častnika tako neizmerno visoko, ki so jo sanjal svojo dni o gospostvu oez Evropo. Istega dno. ko jo odšel on ponižan na Elbo, se je vrnil v Pariz Lndovik XVIII. in zasedel prestol. So jo poizkusil Napoleon srečo, ki ga je toliko časa in tako daleč spremljala, a postala mu je nezvesta. Waterloo in Bole Aliance sta imeni, s katerimi .je bila za-peeačena usoda moža, ki se je nekdaj trosla pvod njim vsa Evropa. Njegovo delo je bilo dokončano in dovrson je bil njegov tek. Bil jo velik mož, vse drugo jo sodil On, ki mu je poveril tako važno vlogo na odru življenja. Spravljen s cerkvijo jo zapustil svet 5. maja lota 1821. Bourboni so zopet zasedli prestol. Ludovik XVIII. (18];")—1824) jo izkušal z zmernostjo vpostaviti mir in red v državi in si tako utrditi zopet pridobljeni prestol, in njegova '"eharte" bi bila k temu brezdvomno pripomogla, dasi je bilo njegovo stališče ros težavno, ker je bila država vsa razcepljena v politične stranko. Republikanci, bonapartisti. 44svobodomiselni" liberalci in konservativni rojalisti. razcepljeni v stranko zmernih in v ultrarojaliste, so povzročali in izzivali neprestano politične boje. Xa dvoru je imela pretežen vpliv ultra-stranka, kor jo pripadal k njej sam kraljev brat, grof Artois, in njegova dva sinova, vojvoda Angouleme in vojvoda Berrv. Dasi Ludovik ni bil naklonjen prenapetim ultraro-jalistom. se jim je vendar vdal, ko jo začela po umoru vojvoda Berrvskega, ki je padel kot prva žrtev strankarskih (Nadaljevanje na 4. strani.} ~ t- Ptičji glas gospe Danilove v krasnih melodijah. lO palcev; cena 75c. E 3774 * VSE MIKE t BOM fiEL NA PLANINCE V teh lepih. spevih naše rodne zemlje je glas gospe Danilove nekaj posebnega; je čist in jasen kot ptičje petje, pol toplega čustvovanja, katero je ta obdarjena pevka vlila v svoje petje. Morebiti ste jo kd&j slišali pri kakem koneertn in si želite nabaviti rekord njenega glasu. To morete najti samo pri Columbia rekordih, kajti gospa Danilova je samo Columbia umetni ea. \ POGLADSKI SANOVI E 3776 j SJEČAJMO SE LJUBLJANI Pogosto se vstreže našim že] j am p« godbi samo z velikim naporom godbe. Posebno je to gle«ie plesne godbe; pleše se mnog" lažje." ako igra godba. Tu je nekaj naših domačih plesov, /a katere igra slovenska godba. Ti godbeniki ljubijo svojo godbo in so vlili v svoje igranje polno življenja in duha. To pomeni za vas veselje. J TU JE ŠE NEKAJ DRUGIH REKORDOV TEH PRILJUBLJENIH GODCEV. lO palcev, cen« 7Sc. v vinr > POJDMO NA &TAJEBSK0 , 15 l ljubca moja kaj si strila E 3777 ) VESELIMO SE. Polka. ' EEZIKA Valček. Prodajalec Columbia pločč bo a veseljem lil brezplačno pustil rs vas ifrratl rekorde. V njegovem ceniku morete najti tudi več drugih leplb rekordov vafie domače glasbe. Pojdite v njihovo trgovino In veselite se dobre glanl«e. Kopajte »srfevaln« lnamke Zdrnieadh driM. Cdumbia Graphorfione Co. Kadar kupujete rekorde, vedno zahtevajte "Columbia Rekord in povejte številko. Pazite na tr> varnostno znamko pri vseli Columbia rekordih. GLAS XABODA, 5. JUX. 1918 Zgodovinski spomin Svefi ana prisega v Pragi in Jugoslovani Trna translation filed with the postmaster at New York. X. T. ->n Jnn.» r., 1918. as required by the Act of October 6, 1917. Od Jugosl. Časn. Urada, Washington, D. C. Ravnokar ilospelo jugoslovansko ."asapisje ima polno podrobnosti veličastnih manifestacij, ki so se vršile dne 13. aprila v Smetanovi zbornici mestne hiše v Pragi. "Jugoslovanski delegati Korošec in Gostinear, slovenski poslanci v dunajskem parlamentu, kot zastopniki Jugoslovanskega Kluba na Dunaju, kakor tudi številne delegacije so se udeležili te proslave. Med <"!ai»: t«*h delegacij vidimo imena, kakor Dr. Ante Pavelic. Dragu t in Hrvoj, Ivica Kovaeevh", Ivan Perš.«". Dr. Pivko Petričič. »poslanci Hrvatskega Sabora v Zagrebu, Valerija i/ Pribieevie in Srdjau iBmli-avljevi«*'. sil^ki poslanci v zagrebškem Saboru in več drugih [hrvatskih pohtiknv, književnikov in umetnikov." Zbor j«- <»tvoril poslanec Stanek. Takoj nato se j'" oglasil k belili veliki eeški pisatelj, Jirasek. ki jc prečital svečano zaprisego češkega uaroila. "Tu ie !»i! nepopisen prizor. piše 'Hrvatska Država" od 15. aprila, ko j«* ve.*- kakor 10,000 ljudi dvigdo svoje desnice ter svečano priseglo, da l»odo osta!" zvest": do grob< ter zdržali, dokler nc botlo d«isegli zmago in neodvisnost češko-slovaškega naroda." Cenzorje izpremenil in potvoril vsebino prisege. Ko je hila prisega izvršena, se je oglasil k besedi hrvatski poslanec, Ante Pavelič, ki j«' govoril v imenu jugoslovansk h delegacij. Ko se je zahvalil kar najprisrčnejše Štaneku in dira^ku za njihov-' besede in pozdrave, je rekel Pavelič v imenu združenih liiva-tov, Srbov in Slovencev, da predno bo nadaljeval, hoče podpisati j vse hesede. ki mi hile ravnokar govorjene. "Pr;šli smo. da se pri Vašem ognjišču civilizacije ogrejemo, da načrpamo novih sil poguma od Vaše sloge, in da si naberemo novih ;u svežih sil za horbo, ki jo moramo zdržati proti skupnemu sovražniku Mi. Hrvati, Slovenci in Srbi smo imeli'tudi mnogo posla z raz-imi podjetji silnih diplomatov. Opomnil hi Nas samo na znanega hi vsega min-stra za zunanje zadeve, Berchtolda, ki je uvedel sovražno preganjanje in zatiranje proti Jugoslovanom takoj v začetku sejanje vojne. {Kriki nevolje). •Mi, Hrvi iti. Srhi in Slovenci, zasledujemo 7. Vami eden ter i>.tij ••iij (12 vrst zaplenjen li'. "Pred sedemdesetimi leti, v letu lt>48, so prišli sinovi našega naroda k Vam v Prago, da REŠIJO MONARHIJO. Dam-s prihajamo k Vam. hA REŠIMO SAMI SEBE. (Nepopisno navdušenje in odobravanje, vse občinstvo vstane ter manifestira svoje navdušenje.) — "Mi >•* priklapljamo tej manifestaciji v popolnem prepričanju, da vsebuje politično vprašanje" največje važnosti in da je naša dolžnost. da pošteno in iskreno ponudimo svojo bratsko desnico svojim zvestim prijateljem. (Burno odobravanje.! "Vam samim, Cehom, je naravnost zabrusil grof CzernLn svoje izzivanje. Mi se popolnoma strinjamo s kritiziranjem in obsodbo, ki jo je izrekel današnji predsednik zbora z ozirom na izjavo grofa «>.ernina. V resnici, samo kak slabič hi za mogel izreči pred vsem svetom, da so Cehi izdajalci. (Kriki 1. Spričo tsdrih uradnih izjav nam ne preostaja nič drugega, kakor da tesnejše stisnemo svoje vrste ter da 5 tem pokažemo, da predstavljamo ČEŠKO-JUGOSLO-VANSKO EDINSTVO, trdno in odločno. « Burno odobravanje i. — 10 vrst zaplenjenih . "Jugoslovansko vprašanje se ne more in se ne sme rešiti d c loma: kot bosansko a!i dalmatinsko vprašanje. Isto je tudi s pra-viami narodov, da sami o s»*hi odločujejo kar ne dovoljuje uikakega delnega rešenja. tukaj za Cehe in tam za Slovence. Kavno nasprotno! Neprecenljiva pravica narodov, da sami o sebi odločujejo, ter oh istem času in za vse narode, ki ^o zatirani. IX NARAVNO dE. DA SE MORA REŠITI INTEGRALNO IN ISTOČASNO ZA NAŠA DVA NARODA, KI STA DANES V TAKO OZKIH STIKIH IN VEZAH. K A K OH MORATA BITI KDAJ V BODOČNOSTI Z NERAZRC-SLJIVIMI VEZMI." -Dolgo odobravanje; vse občinstvo je ustalo ter ploskalo govorniku. 1 (Hrvatska Država, 15. aprila.) Predsednik Jugoslovanskega Kluba, Dr. Korošec, je govoril: "Mladina Slovencev. Hrvatov "111 Srbov — je rekel — ki jih nev-/dr/ljivo vleče k sebi neka višja usoda, je vedno občudovala češki narod. Po češkem narodu je naša mladina vodila svoje gospodarsko ni kulturno gibanje, in več kakor enkrat smo bili združeni tudi v političnem življenju. Ko se je naše narodno življenje znašlo pred najhujšimi nevarnostmi, smo združili svojo politično moč ter pokazali našim nasprotnikom samo eno enotno bojno fronto (navdušeno odobravanje-. Skupaj trpimo, toda skupaj delujemo, da se oprostimo tujega jarma ter dosežemo svobodo za svoje narode. (Dolgo trajajoče rn burno odobravanje). N1KAKE OBDOLŽBE TER NIKAKE GROŽNJE NAS NE BODO OPLAŠILE. Z Vami, kakor z nami, je globoko prepričanje, da JE PRIŠEL S SEDANJO VOJNO oni veliki trenotek, V KATEREM MORAMO POKAZATI PRED VSEM SVETOM, KAKOR TI DI PRED SEBOJ SAMIMI. DA SMO VREDNI SVOBODE, ZA KATERO SO SE NAŠI OČETJE IN MI SAMI ZAMAN BORILI. A ne samo mi. kot zastopniki svojih narodov, temveč tudi narodi sami kot tak?.( t Burno odobravanje.) Odu-ševljeni smo od zavesti, da smo v tem boju ena celota. Češki narod ,,e ravnokar prisegel, da ne bo popustil ni za las v svoji borbi za svobodo, naj pride karkoli. MI. KOT PRIČE VAŠE PRISEGE, V TEH SVEČANIH TKENOTKIll PRISEGAMO, DA SMO IN BOMO OSTALI ZVESTI TOVARIŠI V OROŽJU. Naša srčna želja je Vam pokazati .da srno Vam zvesti bratje — IN SKUPAJ BOMO ZMAGALI. Ta zmaga bo pomenila češko in jugoslovansko neodvisnost. Dolgo in burno odobravanje.) — (Slovenski Narod. 16. aprila.) Poslanci: Kramar, Haberman (v imenu Slovakov) in Klofač so nato govorili in vsak se je v iskrenih besedah spominjal Jugoslovanov, ki so v tem velevažnem trenotku tako poguAno izkazali svojo solidarnost iv skupni borbi. Nato je Stanek z zopetno zalivalo Jugoslovanom zaključil zbo rova nje. Neizmerna množica ljudstva zunaj je pozdravila jugoslovanske poslance. Po »konča nem zborovanju so se vršile veličastne manifestacije pred hotelom Zlata Husa. Poslanec Stjepan Radič, vodja Hrvatske Ljudske Stranke, je pozdravil manifestante z balkona hotela ta-ko-le : "Prvič v zgodovini je. da je češki narod nastopil kot celota \ prilog svojega narodnega ideala----V borbi, ki jo vodi danes, ni če ški narod sam, temveč ima zaveznike, odločne tovariše v orožju, ki bodo zdržali s Čehi do konca. Mi korakamo sedaj v zgodovinskih trenotkih. Mi, Slovenci, Hrvati in Srbi se borimo tudi z svoje združenje in za svojo svobodo in neodvisnost." — (Slovenski Narod. 16. aprila.) Mogoče bo zanimalo čitateljc, da je bil poslanec Radič.član hrvatske frankovske stranke, a jc pred kratkim podal izjavo v -Narod-ny Listy' v Pragi, v kateri izjavi pravi, da je zapiustil in da noče imeti nikakega opravka več s frankovsko stranko, ker se je prepričal. DA IMA TA STRANKA NEMŠKO-MADŽAJfcSKE INTERESE BOLJ PRI SRCU, KAKOR PA INTERESE HRVATSKEGA NA RODA. "Slovenski Narod" od 13. aprila pilše o manifestacijah v Pragi: Mi Jugoslovani prisegamo v teh zgodovinskih trenotkih in ponavljamo svojo zvestobo češkemu bratskemu narodu____ Nikake grožnje in intrige nas iie bodo oplašile. vsi vemo, da je trdna Nadaljevanje s 3. strani.) bo ji-v, — ultra-stranka valiti nanj vso odgovornost. Sestavil je ministrstvo iz njihove srede. Ko je Lndovik vedno bolj pešal, je poveril do malega vse vladarske posle svojemu bratu Kayolu. grofu Ar-Tois. ki jih je upravljal skupno z grofom Villelejem. kate-rointi je bilo poverjeno vodstvo ministrstva. Po Ludcviko vi smrti — ]G. septembra 1824 — je on zasedel prestol z . imenom Karol X. Dasi prej nadut rojalist, je vendar spoznal, da so je Hourbonom možno vzdržati v Franciji le z zmernostjo. — Obljubil je. da bo spoštoval ustavo in ljudske pro«fosti in| praviee. Dovolil je tiskovno svobodo, vpostavil rodbino j Orleans zopet v prejšnjo posest, vse to. da bi si pridobil j zaupanje, posebno svobodiniselne stranke. Ko pa je stavil predlog, naj bi se dovolila emigrantom odškodnina za škodo, ki so jo trpeli vsled revolucije, je zadel nn hud odpor; vendar je bila večina zbornice vladi naklonjena, in tako je predlog prodrl na veliko ogorčenje mnogih. Kakor je kralj na eni strani podkrepil s predlogom '» "milijardi za emigrante" nevoljo liberaleev. tako je zaigral na drugi strani naklonjenost armade s tem, da je odstavil 150 štabnih častnikov iz Napoleonovega časa Dne 21». maja 1823 se je dal v Rheimsu z veliko slovesnostjo po starih obredih maziliti in kronati. Ljudstvo mu je prirejalo velikanske ovaeije. Ko pa je v novembru umrl svobodomiselni general Fov, so porabili kraljevi nasprotniki njegov pogreb za velikansko demonstracijo. Na najhuji odpor je zadel Karol X. s svojim delovali jem za Cerkev. Hudo je zavrelo med svobodomiselnimi element i. ko je predložila vlada postavo proti oskrunili svetiš«-. Ker je bil ta predlog sprejet s precejšnjo, kralju 111 vladi vdano večino; ker so se vedno množili samostani, }»osebno ženski; ker so bile oddane nekatere šole jezuitom v oskrbo in ker je bilo delovanje misi jonarjev, krog katerih so se v jubilejnem letu 182."». zbirale velike mneži^e judstva, svobodomiseleem hud trn v peli, je od dne do dne bolj pastel njihov odpor proti kralju. Med ljudstvo so raztrosili laž, da je kralj sam postal jezuit in da mora v rodovniški kuti pogosto oajati odgovor svojim predstojnikom za vse vladarske posle in ukrepe. Vi manjkalo ljudi, ki so to verjeli; treznomisleči pa so iz-] ire videli, da je po zdivjanosti in po vseh grozovitostih re-\olueije ljudstvo zelo potrebno pouka; zato je vlada dovolila. da se je vrnilo nekaj jezuitov zopet v Francijo. — Nvobodomiselei so začeli vpiti, da je to kršenje postav in sistematično podpiranje postavno izgnanih jezuitov, ki m> krivi vsega nazadnjaštva vlade in izkušnjo Francijo o-ropali vseh sadov prostosti in pravice. IVedlog o novi tiskovni postavi, ki naj bi bia ustavila gonjo svobodomiselnega časopisja, je morala vlada n makniti. ko je videla, da bi gotovo propadel. Ko je v aprilu leta 1827t kralj pregledoval narodno gardo, ua je pozdravilo nekaj vojakov s parolo opozicije. 'Živela ustava!" namesto z navadnim lojalnim nozdravom "Živel kralj!" Pri razhodu pa s^ je ljudstvo pridružilo narodni posadki in klicalo: ''Proč z jezuiti! Proč z ministri!" — Se isii večer je kralj gardo razpustil. Dasi jc nezadovoljnost z vlado vedno bolj rastla. je pozval kralj na Villelejev predlog v gosposko zbornico 70 novih udov — svojih pristašev — 111 razpustil državni zbor. A k juh cenzuri, ki jo je kralj samosilno uvedel, in kljub temu, da je Villele po svojih uradnikih izkušal vpli-\ a t i na volitve, je po novih volitvah zrastlo število opozi-eionalnih glasov na 428, vladna stranka pa je ostala v — manjšini 12o glasov. Ta neuspeh je izpodrinil Villeleja, ki je izgubil pri kralju vse zaupanje. Na njegovo mesto je bil pozvan Martignae, ki je izkušal z zmernostjo in koncesijami ublažiti razmere. Kljub vsem koncesijam je prišel z obema zbornicama navzkriž; zato se je moral umakniti Poligna-eu, ki je pozval v ministrstvo razen drugih neznatnih mož tudi grofa Labourdonaveja in generala Bourmonta. Prvega so se bali svobodomiselci kot najhujšega nasprotnika in najbolj odločnega ultrarojalista. drugega pa je ljudstvo zmerjalo z izdajico, ker je v bitki pri Waterloo pristopil k zaveznikom. /e imenovanje teli mož je zadostovalo, da je zavrelo po vsej Franciji. Vse je bilo prepričano, da bo novo ministrstvo delovalo z vso silo na to. da bi se izpolnila najiskrenejša želja ultra-stranke: odprava charte in vpostava absolutne monarhije. Celo zmerni rojalisti so nezadovoljno kimali v slutnji, da se podaja kralj v nevarnost, ki zapravi v njej lahko krono in glavo. Po vsej državi so bila razširjena tajna društva, katerih namen je bil strmoglaviti via do; stari Laffavet je bil voditelj tajnega odbora, ki je širil opozcijo na vse strani. Labourdanave je kmalu,odstopil radi nesporazum-Ijenja s Polignacom. Polignac, ki ni ravno mirodušno o-pazoval težavnega staišča vlade, je mislil, da bi bilo naj bolje s srečnim izidom l:ake vojne ugodno vplivati rja narod in si obenem pridobiti vojaštvo za slučaj morebitne sile in potrebe. OM GO&SUMEKS MUST VBITER SUFPIY NOV Consumers must buv their Writer supp\v of Coal durhg the Spring and Summer fcr i torA^e it Production m to Ik jlqjg maintained. at, a. junt ! maximum .ladtlie 1 county' eiubl^d. to avoid a »mont Coal shortauie this Wiutefy tfaAasJiijU bratska veza obeli narodov, posebno v teh odločilnih trenotkih. eden glavnih in najvažnejših pogojev za mir. Mi vsi vemo. da bi bil ed.-n brez !*R AVK K-\ x sr.V.VIA. Te (b'>.fie ^ morajo dvivrnhi s sv. j,. I, ^u... mm"jo ni ne na stroške oiiUi. ki -o narn '»ili zv.-sti in na kojili zvestobi ho-eemo zidati svojo bodoenost. Vis.* ueslo ]»re.l vajini j.* Uilo-'lialkau balkanskim tmrodoin'. • oda glasiti bi jno;*.;b»: "BALKAN I:\I.K.\.\SKI.M NAlfd 1)1 >M. KI S(> NAM Z\'l*NTi:' Od Juorosl. Času. Urada, Washington, D. C. KEMEMBER THE DAYS SUNDAY rmm TUEsncr WHEAOESS WEIWESM"^^ ONE MEAL 'WHJEAELESS r ^ ALL MEALS ^WHXATLESS „ OKE HEAL THORSnSf-^S ttumr«^0®^ IIUl^U VHFATTTO smvmz&stž 'IVster Lloyd' od C. aprila. 11 nie ne more omajati zv stohe in ter zveze 7. "srednjimi velesilami. "Mi sf- borimo za Stita«sburg ravno tako. kakot s,( Nemei za Trst... Mi vemo. da so našli državniki zaveznikov. Ir-nin za/.nansoval "z znamenjem ve-leizd .Ju gosi o v. lasnikar. 1'rada. Washington. 1 V številki od 21. aprila se peča " IVster Llovd" v uvotlnem članku s politiko, ki jo mora voditi Off rs k a napram P.alictanu po vojni. 'Srbija —- pravi uradni buriporiH-a vsem rojakom iu rojakinjam iz Oreat.-r N'e\v Vorka Odbor dr. P.ralska Zveza. Opomba. Vožnja i/. New Vorka ali Brooklvna >tane le ~tr. Vzemite iiadulično /<-le ni.-o do Fresh Pond Road in tam presedite na Rielttiiond Hill Ua»o. ali pa vzemite Buslnviek .iji >i\ 'tle Avenue karo ter presediie na ('ooper Ave. na Richmond Hill karo. ki pelje pred park. lx l&i>—f») WEDNESI>Ay ALL MLAI C WEATLESS IW »1 DKAr rn»n£EA.< r*»in muiAkiKi CONIAlSlNo »1ITAT IH FOTATOES FIGHT TKcx Save Wheat. When, you eat Tott toes dout eat Bread .s. food ajj.m.lt^i^-rskj'.tiok True tr&ns'ati'.n filed vilb the no>' master ar Xew York. X. Y. „n .'ui:e r,. 1915. as required Dy «1-« Ace t^ Octuf.%> 6. 1917. WS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE. UNITED STATES GOVERNMENT Rojaki! Kupujte vojno-varčevalne znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Ce ste slučajno v denarni zadregi, lphko vojno-varčevalno znamko vsak hip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesee junij 5pJ.1T. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih i11 podrejenih agentih. Ce se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli* UREDNIŠTVO "GLAS NARODA". ' Garden Sas*" tS&vu Wheat far Soldier Bcps Vojnopoštne karte :pisal Pran Milčinski. I. Streljanje ni za moje živees pre-Ve*' poka. zato sen i (pravzaprav pristaš mirovne ideje, seveda kolikortolil o in v dopustnih mejah ter ne da l»i kaj rekel. Poudari! hi le rad. da se mi samemu vidi čudno, kako sem se s temi svojimi. miru naklonjenimi žive i priženil v tako Im>jevi'o družino. hdeii—inojih svakov je Tiara v-nost »tntiiil. resnirni. dejaai-ki stotnik pri vojakih, io je oni z \ o j?u,pr i,i, d k;triami. ki bom zdajle o njih pravi!. Potem j,, svakinja, ta je bila /aroeeua z n^dpor-u nekaj velermlne«;a. i»a kličemo za Alojzija, plemenitega (ionzaga. Ta je blizu najbolj bo-jc\it. Doma ima tisi i refei.it, da zastave m/obeša, o vojni je po-'ičen. kakor nikdi> pod našo streho. in vsakokmtno število ujet 11 i-1-ov ve do ulonika natanko. 1'lom-ki prihajajo tistikrat v postov, če. se sovražen mož ni ujel več eel, ampak ga je /.» manjkal kos na tem ali druueni konen. last seveda ni \ojak, ima že šest križev na hrbtu; tfato pa prodaja vojne telovnike in je imel pomočnika, ki so mu ga vzeli v vojno "lu/hovanje premo««; zme-tava na kolodvoru. No — in -ledujič moja žena. Ne. ne, tega ne trdim, trie — slednje mojima dvema nairlavee-' mn. jwt zdaj so že trije. Odkar je vojna, pridno pise karte, skorajj ne mine d.m brez nje. Na vseh j«1 z rdečilom zabeleženo. da so cen-zurirane. Pisavo tkisto. Potem šesta: "Vašo dopisnico prejel, imam se dobro. Dela sila dosti. Vročina nekoliko odnehala. Prisrčno" itd. Zanimivo, kaj ne.' '"Vročina j nekoliko odnehala." Komaj lin kilometrov odtod stoje naši v srditem boju z obupanim sovragoni. uradna poročila so redkobe^sedna in vsi koprnimo po podrobnejših vesteh, kako in kaj. "Vročina nekoliko odneha'a" — zdaj pa imaš! V deseti vojnopošt ni karti pričenja dež. šestnajsta izraža pohlevno upanje, da se vremena skoraj raz vedre itd. ter opravila ima vedno čez glavo, ubogi svak! Petindvajseta prinaša celo blisk in tresk, navzlic tenm je pri dobrem zdravju, le delo njegovo, piše, da je preveč razburijivo. Svakinja, ki ima črnovojniške-ua nadporoč.nika. ta se huduje, češ kaj bolj pametnega bi pa vendarle lahko pisal z 'bojišča, nego vreme in nič kakor vreme. s»aj ni žaba rega. Naj bi vsaj pisal, (pravi. kaj 11 a jč in kaj pije ter po čem je tam moka in 'po čem drže jajca. Moji ljubi svakinji se pač niti ne sanja, kaj pom en j a služba iu kaj varovanje vojaških tajno-sli. .laz nisem vojak, kakor sem že povedal: streljanje mi ne d«' dobro; toda mojega svaka docela urnem. Zlasti ko je sam cenzor. Dan na dan prebira tisoče in tisoče vojnopoštnih kart in tehtal njih vsebino, da ne pride ine< svet kaka spotikljiva vest. ijiotem-taki nt ne more. drugače, nego da mi njegove lastne karte spodbuden zgled, bliščeč vzor vsem drugim. Toda dalje! Potekel je mpsee. j potekla sla dva. prikimala je .V*- sen in v petdeseti karti se že ponuja sneg. Piše. da mora delati 'porno v noč. drugače se mu godi 'dobro. V dvainšestdeseti je vreme zopet lepo, duši pritiska mraz. Po- j ent i s«1 izborno. boji se le, da ne , bi od prehudega duševnega nJapo-' ra postal nervozen. Seveda, ako mora noč iu dan prebirati vojno-! 'poštne kar*e. kakoršne so! ':lo dar.fi in pridobite si va • nclrfanir rir»v|e, moč in živahnost. Nuga-Tone je ravno -also dober ta mriie kakor .-ne. RABITE TA KUPON. NATIONAL IZBORA TORY, S-K H) 12S W. Madison St.. Chicago, m ra kar mi pošljite..........mesf'no zdrav!jenje ...........<1RAD ......................... ulica & Število............................................................ Gospoda:—Prilagam $.___ I Nugu-Tunr. IME.......................... Povesti o špijonih POROČNIK SCHORVEDER Cela stvar se je pričela z ljubezensko storijo. V nei*i>.ki -posadki l\»seii je leta 1 ?»1 li /.tvel mlad artilerijski porotnik'. po imenu Sehorveder. Bil jo zaročen z lepo prusko deklieo. po iuieim M-ilterthal. Deklico ,je on oboževal. Ilil je pa (neizmerno reven ter oMo/en z dolgovi. Xobetioga ii|»ii-nja ni bilo. da l»i se tnoj?la dvojica kd.ij |>oro("-iti. Veleti te«fa jc bil ; S«* In »r veti er zamišljati ter slabega razpoloženja. Ta Tijeg-ma nesreča je povzročila veliko govorjenja v Posemi kjer so i-ile znane vse ■ razmere «le«le njegove ljubezni in njegove revščine. Ko se je nahajal lin višku svo-jesra obnip.i, se mu je približal neki ruski tajni ;t»ent. ki mu je sta-j vil j»onudl)o, vsled Katere bi 1« h-jko dobil »lost i de mi .rja. da se ra-I koj poroči. I Agent je obljubil Sehorvederju. tujci je strogo prepovedano: krajevni sovjet pa dovoljuje obisk ene^a zdravnika. Er- Jugoslovanska © Katol. Jednota Vojaštvo z vzhodne fronte. • True translation filed wHli tlie post master at New York, X. Y. on .lun-1 1!»18, as requiretl by the Act of October 6, 1017. Stockholm, Švedska. 2. junija. jNenieija je s potekom dogodkov v jrkrajini tako zadovoljna, da se je odločila, da umakne dve tretini nemških čet. ki se zdaj nahajajo na vzhodu. Te čete se bodo porabile na zapadni fronti in jih bodo na vzhodu nadomestili Avstrijci. - Pruski deželni zbor je poslal nemškenpt državnemu zboru predlog. da se dovoli nekaterim osebam, ki so zaprte že nekaj let, da vstopijo v armado in da se vst a novi za nje poseben polk. Ali ste bolni? ... Ako Imate kako bo lesen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje m Da to, kateri zdravnik vaa nI mogel ozdraviti, pridite k uenL Vrnil be raAe idravje. Oddaljenost alt pa pomanjkanje denarja naj ras ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln revne. J*s a^i v Pitt^burgbn najboljši gpeeijallat za moške in » m nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen a rad, tudi stroj zaa X-iarke, • katerimi morem videti skozi vas, kakor škod steklo. Imam srojo lastno lekarno, v kateri m nahajajo vse vrste domačih ln imortiranih zdravil. Ne bodite boje« in pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v vašem jeziku. En oblak vaa bo prepričal, kaj morem za vaa storiti Imam Erllcbov sloviti 606 za krvne bolezni In ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti-•oče alnCajev oslabelosti, kotne bolezni, revmatizma, želodCne ta n Izstreljen Zeppelin. Trno translation filed with the posf master at NVw York. X. Y. • »n June 101S, as required by the Aet of October G. 1017. Kodanj, Dansko, 2. junija. — Poroča se. dj> je v soboto zjutraj ob jutlanskem obrežju nek angleški torpedni čoln izstrelil ene<»a Zeppelina. Posadka Zeppelina je utonila. Ustanovljena leta 1898 - Inkorporirena lela 1900. Glavni urad v ELY, MINN.] • OLA Vin URADNIH; Predsednik: MIHAEL KOVANŠEK, Bx 251, Conemangh, PC, Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., LorajB, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BB0ZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO Balldf, Colo. VEH0VWIZDRAVNIK: Dr. JOB. V. OBAHEK, 843 E. Ohio St., N. B. Pittaborgi, r«. N ADZ OS If m: JOHN GOUŽB, Ely, Minn. ANTHONY M0TZ. 9641 Av*. "M" So. Chicago, III. IVAN VAB0GA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. F0K0TNINI: GREGOR J. P0RENTA, Box 176, Black Diamond Wash, LEONARD SLAB0DNIE; Ely, Minn., Box 480, JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, MUh. JOHN M0VERN, 624 — 2nd Ave., W. DuJoth, Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chieago. IH, ZDRUŽEVALNI ODBOR: BIJDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio, FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RPD. Box 17. DsnTS«, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sader, kakor tudi denarna poiiljatve, naj se pošljejo na glkvnega tajnika Jednota, vse pri-toibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od atrani članov &e ne hodi oairalo. Dmltveno glaailo: "OLA8 NAROD A", REGISTRIRANJE. Ida je stopila v navzočnost vernerjii v dekoltirani večerni obleki, pokrita v. «c!ledali«kim >pl;<-•<čem. Ko je odložila pla£č. je pf»-kazala fivoj hrbet goAernet'ju. Presenečeni častnik se je ozrl na obris trdnjave, tatovi ran na rame dekli«-e. Takoj pa je poklical izvexbane^a risarja, ki jt* pre-lisal obrisi trdnjave. Ida Miillertlial se je vrnila v Po-sen s .$'25,000 v svojem žfepu. V si« hI tc«a tudi ni obstajala več nolifna nadaljua »zapreka za poa-oko s človekom. katerega je ljubila. Za nekaj časa je ^lo vse dobro, «iato pa je pričela nemška tajna polieija sitni it i, da nekaj ni prav. Ida in Sehorveder sta namreč «pri-čeiki živeti v izobilju ter izdajala denar na zelo radodaren način. Vse je kazalo, da ni nobenega konca njih bogastvu. Vsakemu človeku je bilo znano, da je bila preje dvojica brez vsakega. beliča. To novo bogastvo pa je bila uganka, katero je policija sklenila rešiti. V odsotnosti po-' ročnika Sidiorvederja so obiskali njegovo novo ?n elcganitno stan o-! vanje; ničesnnr pa se ni našlo, kar! bi upravičevalo sum. ' Kljub temu pa se je na podlagi tcea m una prijelo Sc-horvederja inf njegovo ljubico. Policijske odredbe so zahtevale nataaično telesno preiskavo osumljenih. Ženske tia policiji so preiskale Ido do golega. Tedaj pa je >e našlo na njenem belem hrbtu celi načrt trdnjave Posen! Stvar je bila s tem pojasnjena. Na vojnem Muliščn. kamor se je spravilo r-e!o zadevo, se je pojasnilo vse j>osiimezno.sti ter oba prizadeta sta bila obsojena na dolgoletno ječo. Na konferenco mednarodne katoliške unije v Curih je odpotoval iz Bosne stavbni nadsvetnik Josip pl. Van-eas. J? Jetrne bolezni, arbenje, mosole ln vse kronične bolesnl. Prof. Dr.ll! *G. BAER, Bil HMirariEIJ) PITTSBURGH. PA m sproti poŠte. VAŽNO.—Odre« U> In prinest • seboj tua precejšnje razburjenje; tast, stari mow. «,i je nem brisal solze, komaj snin mu vsilili lužico okrep-čila. kajti čim se razburi, takoj mu prideta v nered tek in prebava. O vremenu to pot. žaKbog ni bilo mič na karti. Xo, in na sledeči vojnopoštni karti je že bil na poti; cenzurna be'e/.ka ni bila več od njegove roke. lo se je tudi- poo.nalo vsebini: zdaj je bil prost, zdaj je lahko razmahnil, zdaj. ko je odgo\or-nost za ceremro slomHa na drugih ramah, in je pisal: UV diru bom moral jahati, da dohitim svoj ljubi polk in sovražnika. Danes se m i je pripetila nezgoda in sem stopil čez gleženj noter v smrad-■Ijivo kalužo. Iiila je to nezgoda, toda pomenja srečo ter vesel in trdno ui>ajoč v našo zmago hitim v boj." (Dalje prihodnjič.) FOOD WL VIN THE VASL IzSla je knjižica: DVE ŠALOIGRI. Knjižica vsebuje dve l^rl: -CARLWEVA ŽEN1TRV to "TRIJE ŽENINI" ter stane samo 28c. Ont ki nameravajo prirejati l«re, naj jo hitro na r oče, ker ls-61a je v omenjenem fitevllu. V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige. Uda od vsake le po en ali dva utiša ln niso s cenika označene. Naročilom priložite denar la poSljlte na: Sloveiic Pyfclishing Coapaiy n Cortfamdt SL, New ¥svfc. N. Y Trne translation filod -sritb tlie post master at New York, X. Y. on June 1, lillS. as required by tlie Act of October C, 1!)17. Vsi mladeniči, ki so mod 5. ju-1 nijem lf)17 in 5. junijem 3918 dosegli 21. leto. razun onih. ki so že v vojaški službi Združenih držav, se morajo 5. junija 1918 po postavi registrirati. Kdor tega dne ne bo doma, naj takoj gre na najbližji krajevni urad, naj izpolni registracijsko izkaznico. katero naj odpošlje v zavitku s poštno znamko in svojim I naslovoom na krajevni urad. Ako pa ne ve naslova tega urada, naj odpošlje izkaznico županu dotič-nega mesta, ako pa živi v kakem okraju, naj pošlje okrajnemu kler-ku. Te izkaznice morajo biti v krajevnem uradu 5. junija. Registriranje 5. junija bo trajalo od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Vsaki registrant, ki ne ve, pod kateri krajevni urad spada, naj takoj vpraša, pri najbližjem krajevnem uradu. Vsak policaj mu bo lahko pokazal pot do takega urada. Nikar ni treba za to vprašanje čakati do 5. junija. ;"». junija se naj registrant! zgodaj oglasijo pri krajevnem uradu, da se izognejo nevarnosti, pa iežeč poskušal pričarati njeno sliko pred oči, ga je navdal nek čuden občutek »ramu. Vest ga je pričela peči. — Toda kmalo se je pomiril z mislijo, da bo jutri že vse končano, da te čudne ženske ne bo nikolj več videl '.'ii da bo te svoje neumnosti kmalo pozabil. Ce slabiči govore sami s seboj, se nehote poslužujejo krepkih izrazov. * * * Tako je mislil Sanin oni večer. — Kaj je pa mislil naslednji dan, ko je stopila v njegovo sobo Marija Nikolajevna v krasni, tesno se opri jem či jahalni obleki, kaj je mislil tedaj, o tem pa molči zgodovina, — No, ali ste pripravljeni? — je vzkliknila z veselim glasom. Namesto, da bi j odgovoril, je Sanin zapel suknjo ter vzel klobuk. — Gospa Polosov mu je zadovoljno prikimala, nakar sta oll Kast Stmt 8*, CbTdaai. OMa Rojatd aaveCaJte ae mm "Glas Nm» da", največji slovenski dnevnik w Zdr» fctnlb d I iMah POZOR, ROJAKI Na prodaj imam boben 26X2* palcev velik. Natančno se poizve pri rojaku Joseph Čebroni, ;tfkS0 Vinendem Ave.. Cleveland, Ohio. Prodam ga radi selitve v pečlar-ski klub. Anton Slamič, ( 4-5—6') Cl e v elan d, O bi o. POTREBUJEM dobre dogarje za stalno delo skozi celo leto. Jaz plačam zelo visoke cene in imam zelo fin les. Max Fleischer. 258 Lewis St., Memphis, Tenn (14-5—11-6) Dr. L0RENZ££| 644'Penn EDINI SLOVENSKO lit f GOVOREČI ZDRAVNIK ^ 3V6DU6 SPECUALIST jTjŠk nUi , i n MOŠKIH BOLEZNI f^f^ nttSDUrgll, "B. Moja stroka je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jas sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo bolezen, 6a vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobU posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-preje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, . tare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, jetrah ln želodcu, rmenieo. revmatizem, katar, zlato Žilo, navduho itd. ar Uradne are m: T ponedeljkih, sredah in petkih od 9. ure zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne*. — Po poŠti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov: Dr. LORENZ, 644 Pena an., Pittsburgh, Pa. Nekateri drugi ad ravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko 5e is starega kraja, zato vaa lažje zdravim, ker vas razumem. BOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. CENIK KNJIG Icatero ima v zalogi SLO VENI C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St^ Naw York, N. Y. '('o. Ob uri popoldne se je utr-j?ala plast kamenja nad njim. ki i?a je podeula. da je bil takoj mrtev. IMprreb se je vršil dne 20. maja ob t. uri popoblne in je bil zelo sloveson. Ko se je začel sprevod pomikati od doma proli pokopališči;, je na čelu korakala godba, za njo je 8 sobratov neslo prekrasne vence, za n jimi so korakala 3 društva ter za temi veliko občinstva; na!o je sledil motorni voz, ki so ttu peljali pogrebei, za njimi pa velik motorni voz. na katerem se je peljal pokojnik, za tem .je -sledilo se veliko število motornih vozov. Torej pogreb je pokazal, da je bil pokojnik zelo priljubljen med rojaki. K;.iijki je bil doma iz vasi Sv. Kriz pri .Moravčah na Kranjskem. Rojen je bil junija 1888. Tu kaj zapušča mene žalujočo sopro K o in dva m'dorasila otroka, ene b-t. Bil je član društva Orel 4tev. 4<> SDPZ. tor SSl'I'DS. in društva Owls. Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem društvom za venee, kakor tudi sorodnikom: bratu Fr. Mareb-tu in s«*pro»i. sestri Ivani !V»virk in soprogu Oregorju. .la-nezu Teka\cu Ter Franku in Antonu Povir'ni; nadalje vsem vol Imbur-škiiii rojakom, ki mi st:iU na strani '.a časa inoje^ra l.julJje-nega soproga pri kfati: presivna zanvala tudi slovenski godbi, kije igrala brezplačno, kakor tudi tistim, ki so zanjo pripomogli, še enkrat se srčno zahvalim vsem trem društvom, sorodnikom, ju-i-; feljem in znancem, ki ste mi pomagali v bridkih urah ter me tolažili ob krsti mojega preljublje-nega soproga. Ti. dragi moj nepozabljeni soprog počivaj v miru Ln lahka naj ti bo ameriška zetmlja! Žalujoči ostali: Marija Marela, soproga. Peter i-n Marica, sin in hčerka. Frank Marela, brat. Lojzi Marela, svakinja. Johana Povirk, sestra. John Povirk, svak. Lojzija Cestnik, sestra. Frank Cestnik, svak. West Newton, OollinsbuTg, Pa., dne ,10. maja 1018. (4 5—6) Vojni Atlas. Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjene države z vojaškimi vežbalisči in kampami ter zastave Zaveznih držav. Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane. Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide. Kad bi izvedel, kje se naha ja TOMAŽ MELIS. Poprej je bil vedno na .Spriiie, W. Va., zdaj pa ne vem. kje se nahaja. Zato prosim cenjene roja ko, če kateri ve za njega, naj mi sporoči, mu bom zelo hvaležen, če jki s;mu bere, naj se pa sam oglasi, ker mu imam zelo važno reč za sporočiti. — Andrew Mule, Box 579, Rich wood. W. Va. (4-6—6) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. in okolici naznanajmo, da jili bo v kratkem obiskal naš zastopnik RAVNOKAR JE IZ&EL NOV VOJNI ATLAS V barvah, ki vsebuje Jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto; CEHA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčer. ~ Slovenk Publishing Company 82 CORTLANDT Bf« NEW YORK Mr. Janko PlaBco, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti le večkrat prepotoval države, t katerih se naii rojaki naseljeni in je povsod dobro posnan. Upati je, da mu bodo rojaki v vseh osirlh pomagali, peosbno I«, ker Ima oo* kvarjeao l«/o fsfe* J SLOV. DELAVSKA PODPORNA ZVEZA / - KLAS NAKOPA, 5. .1 IL\. 1018 Dr.JKoler P ^"Vffit prtku t afetvV^ :- mjiST^S? jjitti Hii^Uji Ja lanMi Or. mL ataMM^MMMbjrvta. Hlllilllg na bom krt. Na fctiS«. kskto* lM*a M mrnlmm. i—»**»toSL Kakor Utn nutiflL n« ir—olnjo imK mm lihltii lopd pavnfi. v ff1jiJSs RavnibiIsm, kimja IiSIIh o- liltti.^^irtillii,^■ta-aWs^ tajmi taS KMhumSL * b,ttl" tm «• «. niln; v umi U B. att-t*mj a« a mimi; r timrt mm a ttatnuMto I. wlhi ^ kwmai Pozor, sic-venski vojni ujetniki v Italiji, kakor tudi v Rusiji! Bad bi izvedel za moja dva braAa IM DOLFA in JOŽEFA BAND! ter za svaka JOŽEFA ŽERJTTL, rojeni v Prebenegu, občina Dolina pri Trstu, kakor tudi za d' ngega sa-aka IVANA OTA, rojen v Dolini pri Trstu. Ako kateri izmed r o ja k o v - ujet n i kov ve zp. njih naslov, prosim, da mi naznani, za kar bom jnko hvaležen. ali nnj se sami javijo svojemu bratu, oziroma svaku na ta naslov: Lawrence Band i. 6836 Hay]iss Ave.. Cleveland. Ohio, TT. S. America. (3-5—6) POl('NE KNJIGE: Ahnov nemSkoangl. tolmač vezan —.no Hitri računar i nemško-«npl. i ve- —.50 Poljedeljstvo —.HO Sad j ere j a v pogovorih —,2r> Slov. angl. In angl. slov. slovar $1.50 Veliki slov. ang. tolmač $2.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Hijinotizem —.35 Doli z orožjem —.52 Dve Saloifrri: "Čarlijeva ženite v" in "Trije Ženini" —.25 Mesija 2 zvezka —.60 Pod Robom SI. VeCernlee —.HO Postrežba bolnikom —.50 Trtna nš ln trtoreja —.50 Umna živinoreja —.50 Trojka —.50 Vojna na Balkana 13 zvez. $1.50 Zgodovina c. kr. pešpolka fit. 17 s slikami —.50 Življenje na avstrijskem dvoru ali smrt eesarjeviča Rudolfa —.71 RAZGLEDNICE __ Newyorfike. božične, velikonočne in novoletne komad po —.03 dueat —*21 Album mesta Xew York s krasnimi slikami —.25 ZEMLJEVIDI: Avstro-Italijanska vojna mapa —.25 Avstro-ogrski, veliki vezan —.50 Celi svet mali —10 Celi svet veliki —^25 Evrope vezan —.50 Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas —.25 Vojni atlas nov —.30 Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo., Cal. itd. po —.25 Združenih držav mali —.10 Združenih držav veliki —.25 Združenih držav stenska mapa, na drngi strani pa celi svet $0.00 Poleg tu navedenih knjig imamo pa se nekaj raznovrstnih Isttsov po en ali dva zvezka. Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bolisl v gotovini, poštni nakaznic! ali poštnih znamkah. PoStnina je pri vseh rrnah Že vračunana.