Gospodarske stvari. Turška goveja kuga. (Kouec.) Posobne dolžnosti tistih, ki imajo opraviti z živino. §. 17. Vsak čas naj se pazi na te-le previdnosti: Mesarji ne smejo svoje klavne žirine z ono, ki jo rede za svojo potrebo, vkup v enem blevu jineti, niti na občinski pašnik goniti. č o d n i k i ali govedaiji ne smejo brez županovega dovoljenja novokupljene živine spiejemati V občinsko čedo, ter imajo dolžnost, kdarkoli v čedi ktero živinče zboli, to brez odloga naznaniti gospodarju in pa županu. Krčniarji (oštirji) morajo v njib bleve prignano rogato živino, klajo, ki se ji poklada, steljo iu pa gnoj, ki je osfal po njej, odstianjati od svoje živine in skibeti, da se teh reči ne dotakne. — Kdar se je kuge bati, v takem času sme deželno poglavaistvo niesarjem in živinskim trgovcem tudi pre_iovedati, da ne smejo stopiti v tuj blev. Kaj se naredi pred vsem drngim? §. 19. Gosposka ali županstvo tistega kraja ima dolžnost, brž kakor izve, da je živinče za boleznijo, o kteri gre sum, da je goveja kuga, kde zbolelo ali poginilo, ali da se je kde očitno goveja kuga prikazala, začasno in predno pride komisija, ki jo političua gosposka zastran kuge poalje: 1. ta prigodek po tistem kraju razglasiti ter opomniti stanovalce, kako zelo nalezljiva da je goveja kuga, in kako velike nevarnosti da lahko iz tega nastopijo ¦ 2. napraviti, da se dotični hlev ali staje zapro; 3. piepovedati in ubraaiti, da nobeno govedo, nobena ovca in koza iz kraja drugam ne pride; 4. ustaviti gonjenje živine na paso. Nagledniki in strežniki. §. 31. Da se izpelje, kar je narejeno zastran zaprtije in zavarovanja dežele pred kugo, naj se skrbi za dovoljno stevilo naglednikov, in če je treba, za vojaško pripomoč (asistencijo.) Poročilo za policijsko ubite živali. §. 32. Ako se po predpisib vsled uradnega ukaza komisije za kugo postavljene, kako govedo, kako ovco ali koza ubije, dobi lastnik za pobito žival polno odškodbo ali povracilo po cenilu; toda znesek tega povračila ee raora takrat* kdar je dopuščeno, žival v denar spraviti, znižati za čisto skupilo iz mesa in kože, ki ostane odbivši stroške za razkužbo, za prevožnjo in kar je drugega plačati bilo. Ceni se živina po ceniteljib, namreč po dveh za to posebej v prisego vzetib zaupnih možeh in po možu, ki ga politična okrajna gosposka odbere; cenijo pa živino po vrednosti, ktero bi bila imela ne glede na kugo; če bi se ne bila pokončala, z ozirom na ceno, kakoršno ima v tistem kraju, z ozirom na to, čemu jo ima lastnik, koliko je stara, kako rejena itd. Kadar trije cenilci povedo vsak drugačeu znesek, naj velja srednji znesek za cenilo. Ce je gospodar ubite živine kako kriv, da se je goveja kuga zatrosila, ali če, kakor je bil dolžen, ni naznanil, da mu je živinče obolelo, izgubil je pravico do povračila. Kdo plačuje stroške? §. 33. Povračilo, ki ljudem gre za pobito ž i v i n o (§. 32), potem stroaki, ki se naber<5 iz zaprtije mej med temi deželami in sosednjimi državami in deželami Ogerskc krone s pomočjo vojaštva (armade), iz naprave in vzdrževanja živinskih kontumacij in kvaiantin na meji cesarstva in iz zatiranja kuge splob, opravljajo se iz državnega zaklada. Stroške za čuvanje mej med eno in drugo teh dežel, kakor tudi stroske za zapiranje krajev z vojaki po notrajnem ktere teb dežel, plačuje dotična kronovina. Stroške za Tarovalne naredbe t posamnih krajih in za odvažanje in zagrebanje mihoTine plačujejo o b č i n e , oziroma imetniki posamnih kmetij. Gospodar plačuje stroake za razkužbo ali očiščeTanje pristaT in hleTOT. Kazni za prostopke te postave. §. 34. Kadar je zažugano na prestopek te postaTe, da zapade (da se odvzame) živina ali pa suroTa živalska roba, naj zapade živina in roba tudi takrat, če se s prestopkom raTna po občni kazenski postaTi. Razen tega piimerljeja naj se prestopki te postaTe ali u k a z o v za nje izTi-šitey izdanih, če taki pregreški ne spadajo pod občno kazensko postavo, pokorč z zaporom do 4 mesecev ali pa z globo (kaznijo t deuarju) imetku prestopnika primerno do 500 gld., in to ne glede na kazen, t ktero bi se prestopnik še obsodil zaToljo prestopka zoper dižavne dobodke. Če se je komu po ti postaTi blago odyzelo, naj se pri odmerjanju kazni na to ozir ima, kar je praT. Globi do 500 gld. je zksti podvržen župan ali kdor koli kakor županov namestnik, če zamudi podati dolžno naznanilo o samljivi bolezni, ki se je kde prikazala, ali če t izkaznieah o zdiayju ali izviru blaga bodi si tudi le iz malomarnosti kako neresnico spričuje. Z globo Tied naj se pri sodbi nalaga tudi povračilo škode, ako preiskovanje doyolj podatkov (pomočkoy) za to na roko daje. Kazni na imenju ali globe in pa čista skupila, odbivši prodajne stroške iz zapadlih stvari, tek6 t držaTni zaklad. Z u r a d n i k i, ki zanemarijo dolžnosti, ki so jim 8 predpisi o goveji kugi naložene, naj se po Tsej ostrosti disciplinarnih postav ravna. Nasrade ali plačila za ovadbe prestopkov. §. 35. Dcželno poglaTarstvo sme postavjti n a g r a d e (plačila) za naznanilo , da se je t kterem kraju, kder je doslej ae ni bilo, zares Tnela goveja kuga, do 50 gld.; za n a z n a n i 1 o, daje kdo predpise o goveji kugi prestopiTŠi govejo živino po piepovedanem, z zapadom blaga kaznjenem načinu kam prignal, do 10 gld. za ysako zapadlo (odTzeto) živinče; slednjič za naznanilo, daje kdo kako drugače te predpise t resuici prestopil, do 20 gld. Te nagrade so plačajo iz državnega zaklada. (Večidel po ,,Novicah".)